Poštnina plačana v wfcwM
* votuuui pujtoua v cunmin
IlEiN abbonamentn postali . H Hj
Slovenski
Štev. 213.
F Ljubljani, n soboto, 19. septembra 1942-XX.
Leto Vil.
Izključna pooblaščenim za oglaševanje italijanskega in tujega § Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. S Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provinienza Italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.	g	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva	6,	Lubiana.	g	ed	estera:	Unione	Pubblicita	Italiana	S.	An	Milano.
Audace attacco di mezzi dassalto
a Gibilterra
f piroscafo inglese affondato, 5 danneggiati Attivita esplorativa sul fronta egiziano
U Quartier Generale delle Forze Arniate tomunica in data 18 settembre 1912-XX 11 se-Euente bollettino di guerra n. 844:
Sul fronte egiziano azioni di elementi esplo-ranti.
Sulle basi di Malta reparti dcIPaviazione eanno proseguito le operazioni di bombardamen-*°i un velivolo britannico e stato abbattuto.
Dalle missioni di guerra degli ultimi due S*ornj quattro nostri aerei uon sono ritoruati.
Mczzi d’assalto della regia marina penetrati nella rada di Gibilterra, vi hanno affondato il piroscafo »Ravcns Poin<. In precedenti azioni altri mezzi d’assalto avevano gravemente dan-neggiato, nella stessa rada, i piroscafi »Meta«, »Shuma«, »Empire Snipe«, »Baron Douglas« e un quinto non identificato.
La maggior parle ritorno alla base.
degli assalitori ha fatto
Drzen nastop napadalnih enot v Gibraltarju
f angleški parnik potopljen, 5 poškodovanih Ogiedniško delovanje na egiptskem bojišču
I
Uradno vojno poročilo št. 844 pravi:
Na egiptovskem bojišču delovanje ogled-niških oddelkov.
Letalski oddelki so nadaljevali z bombardiranjem oporišč na Malti; eno angleško letalo je bilo sestreljeno.
Zadnja dva dni se niso vrnila iz vonjih poletov štiri naša letala-
Napadalna sredstva kr. mornarice so vdrla v gibraltarsko sidrišče in potopila parnik »Ravens Poin«. Pred tem so druga napadalna sredstva v istem sidrišču težko poškodovala parnike »Meta«, »Shuma«, »Empire snipc«, »Baron Douglas« in peti parnik, katerega ime ni ugotovljeno. Večina napadalcev se je vrnila v oporišče.
Popis drznega napada italijanske mornarice
Tanger, 19. sept. s: Drzni napad italijanske mornarice, ki je v gihraltarskem središču potopila en parnik ter poškodovala pet drugih, je angleške vojaške oblasti v tej trdnjavi spravil v } rav1° zmedo. Ne morejo razumeti, kako se je Kljub najstrožjemu nadzoru ogledniških ladij in letal italijanskim silam posrečilo, da so vdrle v pristanišče in z bliskov im nastopom opravile uspešen napad, ki je po svoji drznosti presenetil Angleže same. V noči od srede na četrtek so ob tretji uri dali znak, da se le nekaj metrov od gibraltarskega pristanišča, kjer so bili zasidrani oklepna ladja »Malesia«, dve križarki in številni rušilci, giblje neka italijanska podmornica. Takoj so se iz trdnjave dvignila še številna letala, osvetljevalci pa so iskali po morju, ko so že
Veličasten pogreb Akademika Pavolinija
(juattordio, 19. septembra, s. Včeraj dopoldne so slovesno pokopali Akademika Italije, Eksc. Paola Emilia Pavolinija, očeta italijanskega ministra za ljudsko omiko. V isti hiši »Bona«, kjer je pokojnik navadno preživel vsako poletje, so njegovo truplo položili na mrtvaški oder, ob njo pa so se postavili na stražo fašista iz Cjuattordia. Na čelu žalnega sprevoda je šla godba, za njo pa bataljon vojakov tamkajšnje posadke z zastavo. Sledili so člani cerkvenih redov ter duhovščina. Krsto, ki je bila ovita z zastavo, so nosili na rokah skva-dristi, ob 6traneh pa je stopala častna straža. Za krsto so šli najprej pokojnikovi sorodniki, za njimi pa zastopniki oblasti, med njimi veleposlanik Roeco kot zastopnik ministra za ljudsko omiko, dalje Akademik Angelo Gatti kot zastopnik italijanske Akademije znanosti, prefekt iz Alessandrije, ki je zastopal podtajnika v notranjem ministrstvu, zvezni tajnik v zastopstvu tajnika fašistične stranke ter številni drugi pokrajinski in krajevni veljaki, za njimi pa zastopstva fašijev in strankinih organizacij s prapori in številnimi venci, ki 60 vse nosili na rokah, med drugimi tudi vence, ki so jih dali italijanska Akademija znanosti, veleposlanik Alficri, japonski veleposlanik, finsko zastopstvo, dr. Goebbels, državni podtajnik v ministrstvu za ljudsko omiko ter načelnik in uradniki istega ministrstva ter poveljnik in častniki armadnega zbora.
Neskončen žalni sprevod je krenil p roti župni cerkvi, kjer je bila sv. maša za pokojnika, nato Pa je pogrebni sprevod krenil dalje proti pokopališču, kjer so truplo P. E. Pavolinija položili v začasno grobnico.
Ministru za ljudsko omiko Eksc. Pavoliniju so Poslali sožalne brzojavko N j. Vel. Kralj in Cesar, Princezinja Piemontska, vojvoda in vojvodinja Aosta, bergamski vojvoda, genovski vojvoda, knez Hessenski, vojvoda Mare, tajnik fašistične stranke, ?d'Ui®tn in državni podtajniki, predsedniki ltali-!n??ke kr. Akademije, državni svet, posebno so-„ ^e za zaščito države, načelnik milice, rimski pvemer (n prefekt, predsednik Akademije San 1'Uc«, podpredsednik senata, Akademiki, senatorji, narodni svetniki ter številne druge osebnosti iz VSeh krajev Italije.
. Med tujimi oblastniki so izrazili sožalje alban-®.kl Predsednik vlade Kruja, podpredsednik romun-
vlade Antonescu, nemški propagandni minister ar* Goebbels, madžarski prosvetni minister, apo-olski nuncij, nemški in japonski veleposlanik, heniški pooblaščeni minister pri veleposlaništvu y Rimu von Bismarck, pooblaščeni ministri Madžarske, Mandžukua, Bolgarijo in Slovaške, posebni odposlanec Portugalske, zastopnik Švice, bivši estonski minister Leppik ter predsedniki tu.iih kulturnih ustanov.
jele deževati globinske bombe. Takoj so na kraj, kjer so opazili podmornico, poslali stražno ladjico in druge manjše oborožene enote, hkrati pa so bili pripravljeni topničarji za obrambo. V nepopisni zmedi so se vrstili ukazi in preklici. Italijanske podmornice pa kljub vsemu niso mogli iztakniti. Kakšno pa'je bilo presenečenje, ko so bili napadeni in potopljeni parniki »Mota, »Shuma«, »Empire Šmite«, »Baron Douglas« in še neka druga ladja. Po hudi eksploziji, ki je pretresla vso trdnjavo, se je v sidrišču potopila ladja »Rabens Point«. Potrjujejo, da je zaradi popolne nezmožnosti v obrambi prišlo do hudih sporov med raznimi poveljstvi v trdnjavi, ki je še zdaj vsa v zmedi. Še zdaj dajejo znake za nevarnost in letala kar naprej krožijo nad sidriščem ter iščejo sovražnika, ki je pa že odnesel pete.
Uničujoči napadi ob Tereku in uspehi pri Stalingradu
Hude sovjetske izgube pri Voronežu — Zavrnjeni napadi pri llmenskem in Ladoškem jezeru
Hitlerjev glavni stan, 19. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Ob Tereku so nemški oklepni oddelki pod zaščito bombnikov v obsežnem napadu uničili dva bataljona in zaplenili 41 topov.
V boju za Stalingrad so bili v srditih bojih ob tesnem sodelovanju med kopensko vojsko in letalstvom doseženi nadaljnji uspehi.
Ponovni sovjetski napadi na mostišče pri Voronežu so bili odbiti s krvavimi izgubami. Od 15. septembra je bilo na tem prostoru uničenih 91 sovjetskih oklepnikov. Nočni napadi letalstva so bili naperjeni proti letališčem v sovjetskem zaledju.
Jugovzhodno od Ilmenskega jezera in južno od Ladoškega jezera so bedno propadli krajevni napadi močnejših sovjetskih sil.
Sovjetsko letalstvo je 16. in 17. septembra izgubilo 146 letal.
Pogrešajo 6 nemških letal.
Dnevni in nočni napadi nemških bojnih letal so bili naperjeni proti vojaško važnim napravam v južni in vzhodni Angliji.
V Rokavu je bila z bombami potopljena angleška stražna ladja.
Mornariško topništvo je sestrelilo dve angleški letali.
Berlin, 19. septembra, s. Bitko za Stalingrad v tukajšnjih pristojnih krogih še vedno zasledujejo z največjim zanimanjem Poudarjajo, da kljub bolj-ševdškim protinapadom nemške čete e svojih kril, ki so se trdno zajedla ob bregove Volge, postopno napadajo notranjščino Stalingrada od severne in južne strani ter mesto prijemajo z železnimi kleščami in s tem vedno bolj jemljejo sovražniku možnost svobodnega premikanja. Zdaj je ja6no — pravijo v teh krogih — da sovjetsko vrhovno poveljstvo s temi vsakodnevnimi človeškimi žrtvami, ki nimajo nobenega haska, skuša obdržati enostavno le svoj prestiž ter čimdalje mogoče braniti to me6to. Nemško poveljstvo, ki hoče prihraniti čim več svojega vojaštva, počasi nadaljuje z zavzemanjem hiš in tovarn, ki so jih bili Rusi spremenili v trdnjave, V6ak dan pa pridobiva na ozemlju.
Neki častnik, ki je prispel z bojišča pri Stalingradu v Berlin, je zastopniku nemškega tiska popisal silovito letalsko udejstvovanje tik preden je pehota naskočila mesto. Med drugim je povedal, da se je teh letalskih napadov udeleževalo veliko število letal. »Tako na gosto je bilo nemških letal nad Stalingradom,« je dejal omenjeni nemški častnik, »da 60 letalci morali paziti, da se ne bi zadevali drug v drugega. Na tisoče rušilnih in zaži-galnih bomb vseh velikosti so vrgli, tako da se je mesto spremenilo v morje plamena.«
Slovesen zaključek mladinskega zborovanja na Dunaju
Zaključni govor častnega predsednika ministra Riccija
Dunaj, 19. septembra, s. Včeraj se je na Dunaju zaključil kongres delegatov evropske mladine. Ob tej priliki so bili navzoči vsi častni gostje, kot minister Ricci, von Schirach, Axmann, Sellani, predsedniki evropskih združenj, japonski poslanik v Berlinu Sakuma in drugi. Zaključni govori so bili izraz duha in stremljenja k napredku, ki ga politika sil Osi tako jasno izraža. V tem okviru so potekale vse seje. Vsi italijanski predlogi so bili zmerom ugodno sprejeti. To dokazuje, da je glavno poveljstvo GIL-a dalo za uspeh ustanovnega občnega zbora tako v praktičnem kakor v ideološkem pogledu lep prispevek. Italijanski zastopniki so predsedovali odseku za tisk, kino in radio (predsedoval Sellani), odseku za sestavo pravil (predsedoval general Bo-namici), nadzornica Testa pa je predsedovala odseku ženske mladine. V vseh odsekih pa so italijanski zastopniki imeli programske govore in dajali povsod svoje predloge. Včerajšnji sestanek je odpri Baldour von Schirach, ki je dal besedo japonskemu poslaniku Sak umu, kateri jo prinesel pozdrav svoje države vsem udeležencem kongresa. Nato je povzel besedo general Sellani, ki je podčrtal pomen uspeha, doseženega v njegovem odseku in napovedal, da se bodo člani tega odseka znova zbrali v Rimu za obletnico pohoda na Rim, da bodo sklepe spravili v življenje. General Bonamtci je podal pregled zaključkov njegovega odseka za sestavo pravil, za njim pa so govorili vsi odtali predsedniki odsekov. Minister Ricci je pozdravil Schiracha, s katerim sta si delila častno predsedstvo, in rekel, da sta prava voditelja italijanske in nemškB mladine Vidusso-ni in Axmann, vzgled vsej evropski mladini zaradi svojih bojnih zaslug in zaradi svojega gorečega revolucijonarnega duha. Minister Ricci je dalje povedal, da so udeleženci vsa vprašanja, ki so prišla v razpravo, pretresali temeljito in vestno. Govorili so o vprašanjih moralne vzgojo, o šolali, o organizaciji, o družinah, o podpornih akcijah, o kulturi, o predvojni in športni vzgoji in so ustvarili temelj, kakršen je potreben za čim tesnejše sodelovanje med mladinami Evrope. Nova organizacija je zvezni most k sijajnejši evropski bodočnosti, pot v novi red in pot k duhovni in politični preobrazbi sveta. Mladinska zveza, ki jo vodita Italija in Nemčija, namerava položiti temelje za resnično sodelovanje med narodi na vzgojnem in socialnem polju, kajti vsak narod bo prispeval del od svojih tvornih sil in del svoje kulture. Tisti, ki so poklicani k plemeniti nalogi vzgajanja, morajo ustvariti v srcih mladine smisel za duha sedanjega časa, jo pripraviti za prak-
tično delo v vseh socialnih nalogah, pripraviti jo pa tudi za visoke žrtve in za vse plemenite cilje. Mussolini in Hitler lahko trdita, da sta znala rešiti ves vzgojni problem z laskavimi uspehi. Nemška in italijanska mladina sta korenito spremenili smer modeme vzgoje in znali vzbuditi v mladini nov ogenj, ki je posvečen narodu. Na njunih vzgledih so druge evropske države uredile svojo mladinsko vzgojo. Fašizem in nacionalni socializem zaupata v mladino, v katere roke sta položila usodo narodov. Sodelovanje med mladinami Evrope bo še bolj poglobilo to zvezo, obenem pa bo mladini dalo pečat zrelosti. Med tem ko vojske novega reda zmagovito napredujejo na vseh bojiščih v duhu iste usode in bratstva |K> orožju, se mladina pripravlja na velikansko delo, ki jo čaka po doseženi zmagi. Visoka evropska zavest, ki sta jo tolikokrat poudarila Mussolini in Hitler, bo geslo na praporu združenja, ki se sedaj ustanavlja. Mussolini in Hitler, voditelja za novo zgodovino današnjega Časa, sta postavila mladini nove Evrope cilje, ki naj jih doseže. To so prav isti cilji, kakor jih dosegajo vojske Osi, ki se bore in zmagujejo. S tem je minister Ricci končal svoj govor.
Nato je von Schirach poudaril manifestacijski značaj vsega zborovanja, ki je jasno pokazalo, da hoče nova Evropa delati, uživajoč plodove žrtev svojih padlih. Ko je bil kongres zaključen, so se vsi udeleženci udeležili počastitve padlih junakov na Heldenplatzu. Z balkona vladne palače sta govorila Schirach in dr. Ley. Končno je von Schirach odredil pozdrav Duceju in Hitlerju. Nato je godba zaigrala himni obeh narodov in revolucij. Danes zjutraj pa je italijansko zastopstvo odpotovalo v Rim.
Willkte kot izredni Rooseveltov odposlanec pri Stalinu
Berlin, 19. septembra, s. Roosevelt ie poslal v Kujbišev kot svojega predstavnika Wendla VVillkea, to je človeka, ki ca je pred nekaj leti z vsemi sredstvi poskušal potolči na potiličnem Polju. V tej zvezi objavlja list »Nachtausgabe« zanimiv članek svojega nekdanjega ameriškega dopisnika, ki podaja sliko kariere tega človeka, o katerem ni preveč, če se reče. da je ena najtemnejših postav, kar jih more dati Amerika. Med drugim pripoveduje časnikar o neki električni družbi, ki je izrabljala vodne sile v dolini Tenncse in je svoj električni tok silno drago
Kakor se je snoči zvedelo z vojaškega vira, so se včeraj oddelki pehote, naskakovalei in grenadirji v oklepih borili med razvalinami, med zadnjimi, kar se da utrjenimi sovražnikovimi oporišči v sredini mesta, oddelki napadalnih letal pa so te boje na tleh učinkovito podpirali. Letala so med drugim razdejala več petrolejskih skladišč, številne hiše, spremenjene v utrdbe, poleg tega pa so zažgala sto vagonov dolg tovorni vlak, ki je vozil gorivo. Nad Stalingradom so nemška lovska letala sestrelila še nadaljnjih 49 sovjetskih letal, pet pa jih je sestrelilo protiletalsko topništvo.
Berlin, 19. septembra, s. Večerni berlinski listi posebno poudarjajo vztrajnost, s katero se Sovjeti poganjajo v napad na nemške črte na raznih odsekih bojišča, pa čeprav ne dosežejo nobenega uspeha. Tako so na primer Sovjeti v zadnjem času znova napadali mostišče severno in južno od Voro-neža ob obidni podpori letalstva, toda vselej so bili odbiti z velikimi izgubami zaradi naglega in učinkovitega nemškega posega. V vojaških krogih pripominjajo, da so nemška letala bombardirala zbiranja čet in skupine sovjetskih oklepnih vozil z lepimi uspehi. Uničenih je bilo več postaj in železniških naprav, ki so življenjske važnosti za nasprotnikovo preskrbo. Zaradi teh napadov je bila storjena velika škoda nasprotnikovim skladiščem pri Voronežu Nemški lovci so tukaj setrelili dvajset letal. Ob Donu so bili odločno zavrnjeni vsi sovjetski napadi na nemške in madžarske postojanke. Popolnoma je spodletel sovražni napad, podprt z močnim topništvom in množicami tankov, naperjen zlasti proti Madžarom. Madžari so uničili Sovjetom 12 tankov in mnogo vojakov pobili. Še isti dan so rdeči večkrat ponovili s premočnimi silami svoje napade, toda uspeha, razen velikih izgub, niso želi. V zaporednih valovih so nemška letala bombardirala sovjetske postojanke ob Donu. Tudi na sovražnikovo zaledje, zlasti pa na skladišče, so padle bombe.
Kralj in Cesar Čestita predsedniku čilske republike
Italijanski Kralj in Cesar je poslal brzojavko
s čevstitkami in željami predsedniku čilske republike ob narodnem prazniku republike Cile.
Vesti 19. septembra
V zaporih v Belftasiu je več kakor 300 irskih do
nioljubov. Zaprli so jih zato, ker jih smatrajo za nezanesljive.
Tri osebnosti, lij jih Angleži ne štejejo za svoje največje prijatelje, so istočasno obolele. To so Gandhi, ki je zelo slab, general Hertzog, bivši predsednik južnoafriške vlade, in egiptovski kralj Faruk.
137.000 brezposelnih je bilo avgusta v Veliki Britaniji, to je 7000 več kakor leto poprej.
Predpise o obvezni delovni službi je izdal švicarski zvezni svet, da bi dobil več delavcev za polja. Vsi brezposelni se bodo morali po tej odredbi prijavili na_ delo.
Angleži nujno zahtevajo lovska letala od Združenih držav, poroča časopisna agencija. »United press«.
Uradno poročajo iz Toki ja, da je v četrtek odpotovala iz Tokija posebna japonska delegacija na prijateljski obisk k narodni kitajski vladi v Nankingu.
Iz zapadne Indije javljajo o velikanskih neurjih in poplavah. Okrog 40.000 oseb se je moralo pred nevarno naraslim vodovjem umakniti iz dolin v višinske kraje. Povzročena škoda pa se ceni na poldrag milijon funtov šterlingov. V prizadetih krajih je voda razdejala okrog 60.000 človeških bivališč.
Brazilski predsednik Vargns je izdal nalog zn splošno mobilizacijo po vsej _ Braziliji.
V Švici so zaloge kavčuka do kraja izčrpane in
so zaradi tega oblasti odredile splošno zbirko starih pnevmatik in starih gumijastih cevi, da bodo lahko za prvo silo zadostili najnujnejšim potrebam.
Sedanja srbska vlada je pozvala vse imetnike jugoslovanskih državnih papirjev (posojil, obligacij, bonov in rent), ki so imeli 1. decembra lanskega leta. svoje bivališče na področju sedanje Srbije in so bili tudi dne 15. aprila lan. leta lastniki teh papirjev, da jih do 15. oktobra t. 1. oddajo pri Poštni hranilnici v Belgradu.
prodajala. Predsednik družbe ie bil Willkie. ki ie izrabil svojo politično moč in ie znal pri družbi zaslužiti in spraviti v žep lepe milijone. Potem si ie še bolj utrdil položaj v republikanski stranki in je končno poslal nevaren tekmec Rooseveltu. Po tei politični bitki, v kateri ie znal z vsemi sredstvi potolči Willkiea, se je Roosevelt ustrašil nasprotnikove moči in ga začel pridobivati za demokratsko stranko. Willkie ie znal to priložnost izrabiti in ie iz. tega izvlekel velike dobičke. Toda navzlic temu je \Vill-kie ostal republikanec. Nato govori časnikar o drugih finančnih, kombinacijah, ki jih je izvedel Willkie, in zaključuje rekoč, da ga je Roosevelt poslal kot svojega izrednega predstavnika k Stalinu in mu obljubil mesto načelnika urada za voino izdelavo, kar bi mu prineslo nove dolarske milijone. Nemški časnikar pravi, da VVillkie najbrž ni prišel v Kujbišev kot politični meše-lar. pač pa kot človek, ki bi rad izvedel svoje finančne načrte.
Prezzo - Cena Ur 0.50
Pevska iskrna v Alessandrlji
zmagovalci bode nastopili v »Teafro di Avviamento Lirleo« v Alessandriji v XXI. letu
V dneh 25. in 26. septembra bodo v Ales-sandriji v organizaciji tamkajšnjega Dopofavora v sporazumu z Ministrstvom za Naordno Kulturo izbirne pevske tekme. Istih se lahko udeleže mlade pevske moči obojega spola z izšolanim glasom, ki se niso udeležili VI. Nacionalne pevske tekme lani meseca marca v Firencah, ker so prekoračiili starostno dobo, ali pa zaradi drugih opravičenih razlogov. Pevcem, ki so že sodelovali in so se že udeležili kakršnih koli sličnih tekmovanj, dostop na to tekmo ni dovoljen.
Tekmovalci bodo razdeljeni v dve skupini: Skupina A: pevci, ki so bili izbrani že v pokrajinskih izbirnih tekmovanjih v lanskem decembru, pa so tedaj izročili potrebne listine Dopo-lavoru. Skupina B: neizbrani pevci.
Obvezne so sledečo opere: Lahki sopran: Seviljski brivec, Don Pasquale, Sonnanbula. — Lirski sopran:	Traviata, Viljem Tell, Mefisto
(Margerita). — dramatski sopran: Aida, Moč usode, Trubadur. — Mezzo 30pran: Aida (Amneris), Favorita, Norma (Adalisa). — Contra ali: Gio-conda (Cieca), Pies v maskah. Trubadur. — Lahki tenor: Seviljski brivec, Ljubavni napitek, Don Pasquale. — Lirski tenor: Traviata, Rigo-letto, Lucia Lamerrr.oorska. — Dramatski tenor: Aida, Ples v maskah, Gioconda. — Bariton: Seviljski brivee, Rigoletto, Traviata. — Bas: Moč usode, Sonnambula. Norma.
Kandidati bodo izvedli na zahtevo izbirne komisije, ne da bi bili prej obveščeni, eno ali več arij iz dveh po tekmovalen izbranih oper, med tremi obveznimi partiturami za vsako vrsto glasu.
Izbirna komisija bo imenovala po 0. N. D. v sporazumu z Ministrstvom za Narodno Kulturo. St-3'avljena bo iz istih dirigentov in pevskih stro-
o 4e>
t y	I	milioni
^	che	saranno
W	estratti	a	sorte
fra i vincitori del a prossima Lotieria di Merano sono parecchi. E i premi so n o 2( 0.
Cerca oi vincerne qualcuno tu comperando qualehe bigliet o oggi stesso. N on le ne ni-menticare, perebe la Fortuna passando da-vanti aila hia porta possa trovarla aperta e abbia da te 1’invito ad entrare.
Mnogo je milijonov, ki bodo izžrebani med zmagovalci bližnje l.ote* ije di Merano 200 nagrad je. Skušaj si prdobiti katero s tem, da še danes kup 6 srečko. Ne pozabi, kajti Sreča lahko mimogrede nade tvoja vrata in povabljena vstopi.
Loterlla di Merano podari mllilon
onemu, ki kupi srečko za 12 lir do 27. septembra o polnoči.
Per l*acqufsto dei biglietti rivolgersi alHn-tenlenza oi Finan/.a, Trieste, rimettendo L Vi - per ogni biglielto piu le spese postali
Srečke lahko kupite pri: Intendenza di Fi-nanza, Trieste, s teni, da nakažete tjakaj L 12'— za vsako srečko in poštne stroške.
kovnjakov, ki so že bili člani žirije VI. Narodne pevske tekme v Firencah, razen tega iz zastopnika mesta Alessandrije, izbranega iz vrst tamkajšnjih glasbenih strokovnjakov.
Žirija bo pripustila k predtekmovanju pevce, ki še niso bili razporejeni (skupina B) ter bodo pripuščeni k nadaljnjemu tekmovanju z nastopajočimi iz A skupine (že izbranimi v lanskem decembru) le tiste kandidate, ki bodo v predtekmovanju podali zadovoljiv uspeh.
Tekmovalci morajo podati častno izjavo, da se bodo naučili v dobi dveh mesecev odrejeno jim partituro, v slučaju da postanejo zmagovalci, da bi tako bili pripravljeni za takojšen nastop v »Teatro di Avviamento Lirico« v Ales-sandriji za časa operne sezone v bodočem XXI. letu.
Kandidatje tekmujejo na svoj račun in ne dobe stroškov povrnjenih. Samo oni, ki bodo izbrani kot zmagovalci in se bodo udeležili zaključnega velikega koncerta, imajo pravico na povračilo stroškov udeležbe.
Novo mesto
+ Pavla Fabiani. V novomeški bolnišnici je umrla po kratki, a hudi bolezni ter trpljenju 26 letna bivša poštna uradnica v Jaruiini pri Ptuju, hčerka organista iz Šmarjete pri Novem mestu in sestra kaplana g. Rafka Fabiana v Dobrem polju. Maša zadušnica bo v torek, 22. t. m. ob pol 7 v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Uslužbenci mestne občine bodo po sklepu zadnje občinske seje prejemali ne le doklade za otroke, ampak tudi za žene in sicer v višini, ki jih izplačuje blagajna za družinske doklade pri Zavodu za socialno zavarovanje.
Za vodjo anagrafskega urada v Novem mestu je bil nastavljen Franc Horvat, za občinskega dnevničarja pa Silvin Skebe.
Poročila sta sc: Lavrič Ivan in Ana Sporer, umrli pa Žarn Jože, Koračin Jože, Jordan Marjan, Sintič Janez, Brajdič Lucijana, Novak Jože, Može Ana, Blažič Anton. Kovač Ivan, Hlajtnik Viktor, Mirtič Antonija, Smolič Stanko, Murgelj Alojzij in Pasič Alojzij.
Vpisovanje v učiteljsko in v enoletno gospodinjsko šolo dr. Kreka v Ljubljani bo od 21. do 28. oktobra vsako dopoldne.
si psi stoletja so se Ljubljančani bali, da se
pogreznejo
Ljubljanski potres Seta 1895 je Ljubljančanom temeljito pretresel živce
Še dandanes sa dobe v Ljubljani starejši ljudje, ki se prav dobro spomnijo usodnih dni ljubljanskega potresa L 1895 in vedo povedati marsikaj zanimivega o njem. Vendar pa se zdi, da jih spomin sem in tja malo zapušča, zakaj niti dva ne vesta približno enako povedati. Na razpolago nam je stara kronika iz tistih dni, kjer je neki ljubljanski kronist prav natančno in s podatki popisal, kako je bilo med potresom 1. 1895., torej med dogodkom, od katerega dalje izhaja sedanji razvoj Ljubljane. Ljubljanski potres je namreč Ljubljančane Sele zbudil iz njihove zaspanosti in konzervativnosti. Od tedaj dalje se je pričel v Ljubljani proces sodobnega urbanizma in od tedaj dalje ee je Ljubljana pričela dvigati v res sodobno evropsko mesto. Takole popisuje kronist usodni ljubljanski potres:
Na Veliko soboto 1805. leta popoldne je v Ljubljani lilo kakor iz škafa. Ljudje, ki so se veselili, da se po dolgi, izredno snežni in trdovratni zami o velikonočnih praznikih prvič v letu naužijejo mile spomladi, so sedli čmerikavi za mizo, obloženo z »žegnom«. Na noč pa je zapihala ostra burja in nebo se je zjasnilo, obetajoč vesele praznike. Sinje, sončno jutro velike nedelje — bil je 14. april — je objemalo radostne obraze praznično oblečenih Ljubljančanov. Prevzeti spomladnega zraka in zadovoljni so legali zvečer ljudje spat. Nič ni kazalo, kako strašen »memento morile jih vzdrami iz prvega sna, predno še odbijejo ure po ljubljanskih cerkvah polnoč!
Po enajstih zvečer — pravijo, da je bilo 17 mtnut po enajstih — je začelo vse mesto grozen ples. Kakor bi pod zemljo ustrelil iz tisoč topov navzgor, je počilo nekaj neznanega, strašnega, neumljivega pod Ljubljano. Poskakovati je začela po stanovanjih hišna oprava, vrteti se, kakor bi stopilo vanjo življenje, padati, lesti po sobah — trepetajočemu človeku je bilo, kakor da ima pri zdravem telesu vročinski delirij, katerega bo pomnil vse žive dni. Stene in zidovi so pokali, tramovje podstrešja je škrtalo in cvililo, žvenketalo je razbito steklo, včasih je loputa ila nekje večja peza nizdol, da je zabobnelo, po strehah je skakljala zlomljena opeka, za ometom je bilo vse živo samega peketanja kamenčkov. Vsi ti glasovi so se zlivali v neko, rekel bi, pojočo in stokajočo melodijo, nad katero je kakor orgelska točka živeče groze kraljeval strašni, nedosežno globoki bas podzemnega bučanja. Ljudje so stali prepadeni, drhteli v objemih, zona je spreletavala vse, kar je bilo živega, bodisi žival ali človeka, in grozni ples se je nadaljeval in nadaljeval...!
Koliko časa je trajal ta prvi, najkrutejši izbruh potresa? Nam se je zdelo, da celo večnost. Groza razdeljuje trenutke v tisočinke, da doživljaš' vsako posebej. Vsak je bil prepričan, da se je Ljubljana majala vsaj deset minut, če ne četrt ure. Kronometri pa so nam povedali, a je ta sunek trajal celih — 23 sekund!
Po njem je za par hipov zavladala grobna tišina. Pa skoro se je začelo po vseh hiSah nervozno življenje; razburjeni pogovori so se slišali iz sosednih stanovanj, klicanje imen, otroški jok, urne stopinje sem in tja, odklepanje, loputanje vrat, hišne duri so se škripaje odpirale in udarjale ob vežno steno; ulica je postala živa in polna govorice, kakor če se ljudje pozno vračajo iz gledališča.
Pa predno se je ljudstvo še prav zavedlo, je že zopet zaropotal hud potres, nekoliko manjši od prvega, a strašan dovolj. Cez vse mesto je zaječalo mahoma istočasno vikanje in vpitje vsega prebivalstva, kakor zasumi cel roj čebel, če potrkaš na panj. Minili so hijx>ma vsi oziri stanovskih razlik, vsa sovraštva, vsa civilizacija. Ljudstvo je tvorilo le še bežečo združitev živih bitij. Ljudje, ki se niso nikdar videli, so tiščali skupaj, si prigovarjali pogum in občevali kakor stari prijatelji.
V par minutah so se napolnili trgi, mostovi, sploh kraji, kjer ni bilo toliko nevarnosti pred padajočo opeko. Ulice so bile nastlane s strešniki, tuintam je ležal večji kup opeke — od padlega dimnika. Marsikoga je izpreletelo, ko je videl debelo, od apnenega prahu se kadečo grobljo opeke tam, kjer je malo preje s svojimi bežal mimo. Na prostem, med tisoči enako prizadetih, se je V ljudstvo povrnilo vsaj nekaj preudarka. Sicer je bilo tudi pod milim nebom prav čudno: potresni sunki, ki so se ponavljali vsakih par minut — da, pravzaprav je zemlja kar naprej drhtela, kakor zakurjen parni kotel — so spravili vselej v podplate skrajno mučen občutek, kakor da stojiš nad velikansko podzemsko votlino, ki ima prav tam, kjer si ti, najvišjo točko, na kateri so tla tanka, kakor papir! In mislim, da bi ga ne bilo najti, ki bi se tedaj predrznil skočiti kvišku in krepko udariti z nogama ob zemljo.
Nočna tema je učinek strahu še poglabljala. Bila je mrzla noč, da je legala slana na zemljo; čisto nebo se je kakor sinječrn žamet razpenjalo nad Ljubljano in zvezde., tov jeklenem lesku zrle na vrveče življenje tu doli. Med ljudstvom so se začele glasne molitve, ki so 4se med potresnimi sunki izpreminjale v vpitje," katerega je tu in tam še posebej viknil ženski glas. Začele so se takoj bajke, kakršne rodi strah. Ko bo vzhajalo sonce, so dejali, se bo vse mesto pogreznilo! Kdo si je bil to izmislil, čemu, kdo je to vest mahoma po mestu razširil? Ni odgovora na to — naenkrat je vsakdo vedel: Ob zori se pogreznemo! Celo marsikak izobraženec je premišljal, ne bo ti to res? Tako prevlada človeka panika! In vendar je jasno, da ni žive duše, ki bi mogla kaj takega prerokovati. — Oblastva niso izgubila glave v tej strašni noči. Mestni župan P. Grasselli je takoj hitel na magistrat, kjer je s policijske stražnice podajal svojim organom navodila. Takoj je ukazal prižgati vse javne plinove svetilke po mestu (spočetka jih je gorela le polovica, ker je bilo zvečer nekaj mesečine). Na razpolago so se mu stavili poleg policijske straže gasilci, vojaške patrulje — moštvo zvečine le v spodnji obleki, ogrnjeno s plaščem — so krožile po ulicah, da vzdržujejo red in pomagajo, če je treba.
Tako je ginevala noč. Ko se je začelo za Golovcem svitati, je prevladovala ljudstvo vedno hujša trepetavost. In ravno, ko je sonce vzhajalo, je zabobnel prav hud potres, eden najhujših potresnih sunkov! Zbeganost je dosegla vrhunec; vse vprek na kolenih je dvigalo proti nebu roke in tulilo. Culi so se histerični, človeškim glasovom komaj podobni brlizgi. A nismo se pogreznili — in to je ljudi pomirilo. Tudi je zlato sonce začelo rdečiti razdrapane strehe in nočni strahovi so pršili v sinje jutranje nebo. Kamniške planine so stale s svojimi sneženimi vrhovi še vedno na straži, kakor že tisočletja.
Delirij panike je bil zlomljen! Vračal se je sicer vselej, kadar se je dan nagibal proti večeru, a vedno v manjši meri; naposled je izginil.
Ko se je zdanilo, se je šele videlo, kaj je potres strašnega učinil. Manjkali so s streh skoro vsi dimniki, strehe so bile vse razdrte, podstrešje je zijalo ven pri velikih luknjah, vsa še zgoraj ostala 6peka je bila lisasto razbita. Večina hiš je kazala silne razpoke in se je bilo bati, da bodo zidovi zdaj popadali vkup. Udrlo se je mnogo stropov, oboki so zijali in jx> zraku je venomer krožil prah od razdrobljenega ometa.
Do štirih popoldne naslednjega dne se zemlja sploh ni umirila Opazovalci so našteli skupaj 47 močnejših ali rahlejših sunkov, oziroma tresljajev. Potresi so se nadaljevali brez prestanita ter po usodni noči ni minil dan in ni pretekla noč brez novega bučanja v ogrodju zemlje in brez zibanja tal in škrtanja sten. Dne 20. aprila ob 9.20 dopoldne je bil zopet grecej močan potres, kateremu je sledilo več lažjih sunkov, dne 22. aprila so ljudje čutili več manjših sunkov, dne 30. aprila ob 1.40 ponoči se je ponovil prav močan sunek, 1. maja troje manjših sunkov, 2. maja ob 10 dopoldne in ob 12.30 popoldne so čutili dva izdatna sunka, 11. maja ob 4 zjutraj 18. maja ob 8 zjutraj, 2. junija ob 10.35 zvečer, 10. junija precej močan potres, itd.
Ljudje se niso upali prenočevati več po svojih stanovanjih in marsikdo si niti podnevi ni upal v hišo. Tako so si napravili ležišča kar na prostem, na trgih, zunaj na poljih pod milim nebom, v kočijah, na vozeh, v sodih in kadeh, po hlevih in senjakih i, dr. Mnogo družin je dobilo skupno bivališče v vojaški jahalnici ob Bleiwei-sovi ce ‘i. veliko oseb pa je pobegnilo iz mesta.
Tako nam torej opisuje kronist tedanje razburjene dneve v Ljubljani. Mnogo piše tudi o posledicah, toda o tem še ob priliki.	(-r)
Kar cela debla so odnašali z Golovca
Ljubljana, 19. septembra. Na okrajnem sodišču v sobi št. 28 se je včeraj ob 10 dopoldne končala daljša razprava o tatvini drv, ki so jih razni ljudje brez dovoljenja gozdnih lastnikov odnašali z raznih golovških gozdnih parcel. Trije lastniki gozdov so svoj čas prijavili varnostni oblasti, da jim ljudje odnašajo kar cela debla iz njihovih gozdov, da ljudje sekajo razne borovce, kostanje, smreke in bukve. Imajo vsi neprecenljivo škodo in zato prosijo oblast, da jih zaščiti. Varnostni organi so nato napravili po raznih drvarnicah na dolenjski strani in drugod pregled ter nato prijavili mnoge osebe državnemu tožilstvu zaradi prestopkov tatvine. Ker ni vrednost pri posameznikih presegala zneska 380 lir, je bilo zato pristojno okrajno sodišče, ki je razpisalo pred dobrimi desetimi dnevi prvo glavno ustno razpravo, na katero je bilo vabljenih do 34 obtoženk in obtožencev.
Pred kazenskim sodnikom g. Pancetom so nekateri obtoženci navajali, da so nabirali samo suhljad in veje, le tu in tam so pobrali kako deblo. Navajali so tudi, da niso imeli kuriva in da niso vedeli, da je prepovedano v gozdu pobirati suhljad. Drugi so priznali, da so z Golovca prinašali domov večja debla in da so si napravili zalogo po več kubičnih metrov. Včeraj je sodnik izrekel sodbo. Nekateri so bili oproščeni iz razloga, da so nabirali manjše količine drv, da so bili v stiski, drugi pa so bili obsojeni zaradi prestopka tatvine po § 316. kaz. zak. na 7 odnosno 14 dni zapora-pogojno za 1 ali 2 leti. Mala soba št. 28 je bila ob sodbi popolnoma zasedena. Obtoženci so sodbo sprejeli.
Še o najdbi v palači finančnega ravnateljstva
Ljubljana, 19. septembra. Otročička, bi so ga uradniki finančnega ravnateljstva našli samega v vozičku na dvorišču uradnega poslopja na Poljanski cesti in ga odpeljali v Dečji dom, je mati že dobila nazaj. Ko se je po nekaj urah vrnila na dvorišče, otroka že ni bilo več, ker ga je uradnik odpeljal v vozičku na varno mesto. Otročiček je namreč tako jokal, da je bil že onemogel in da se je vsem smilil. Kdo bi menil, da je mati pustila otroka tako dolgo samega? Mati se je razjokala, ko je zvedela, koliko ljubezni so uradniki izkazali otroku, da so ga izročili v varne roke; bilo pa ji je seveda zelo nerodno, da se je opravičevala. Vsekakor pa je prišel otrok v prave roke, mati pa najbrž ne bo nikoli več tako nerazsodna, da bi pustila otroka toliko časa brez nadzorstva, sicer bi se našel lahko še kak srčnejši in ji otroka odpeljal za vedno — toda ne v Dečji dom.
Športne vesti
Julri se bosta pomerili med seboj ženski zastopstvi Madžarske in Italije v košarki. Tekma bo v Budimpešti. Italijanske barve bodo zastopale te-le igralke: Rocco. Vido. Cipriani, Ferri in Marietti, Ceni i>n Spadoni, Secchi, Batestra in De Marchi.
Jutri se bodo v Zari pomerili na čolnih vojaki itali janske vojske, ki je zdaj v Spalatu in Šibeniku, latu in Šibeniku.
S. S. van Dyne:
41
ZAGONETNA SMRT
KRIMINALNI HOMAN
GOSPODA BENSONA
»Naj vrag vzame vse skupaj,« se je pridušil Markham, vstal in odložil cigaro. »Bensonova zadeva mi gre na živce. Zdaj grem »pat in bom jutri spet nadaljeval.<
»Mnenje, da je noč dobra svetovalka, je stara vraža,« je dejal Vanče, ko smo odhajali. »Kadar so možgami .uglašeni4 in ,v pozoru1, delajo mnogo bolje, kot takrat, kadar se človek prebudi in je še ves zaspan. Spanje človeka pomirja, ne daje mu pa pobud.«
»Torej, dobro, pa ostani pokoncu in premišljuj!«
»Tako bom tudi storil,« je odvrnil Vanče in se nasmehnil, »toda premišljeval ne bom o Bensonovem umoru! Vsa učena dela, ki so bila v zvezi s tem potrebna, sem opravil že pred štirimi !nevi.<
XVII, poglavje Ponarejeni podpis Sreda, 19. junija, zjutraj.
Naslednje jutro, ko smo skupaj z Markhamom prišli v njegov urad, je bil Heath že tam in nas je čakal.
Videti je bil zamišljen in njegove besede so razodevale neko očitanje na imslov njegovega predstojnika.
»Kaj naj storimo s tistim Leacoekom, gospod Markham? Zdi se mi, da bi ga
bilo treba prijeti. Kar se mene tiče, vam povem, da ga nismo izpustili izpred oči. Včeraj zjutraj je odšel v svojo banko in je tam ostal pol ure v uradu glavnega blagajnika. Potem se je podal k svojemu odvetniku in se zadržal pri njem nad eno uro. Odtod je šel znova v banko in tam ostal spet pol ure. Jčst jo šel v ,Astor Gril!*, jedel pa ni nič, pač pa je samo prtič ogledoval.«
»Približno ob dveh je odšel h gospodarju tiste hiše, kjer stanuje, in smo pozneje zvedeli, da ie odpovedal stanovanje od jutri dalje. Nato je obiskal šest svojih prijateljev, nakar se je vrnil domov. Po kosilu je den mojih policistov pozvonil v njegovem stanovanju in povprašal po nekem gospodu Hoositzu .. ■ Leacock je pripravljal kovčege... Zdi so mi, da so je pripravljal na odlet!«
Markham je začudeno pogledoval: Heathovo besede so ga vznemirile. Vanče je naglo segel v besedo:
»Zakaj si se tako zamislil, gospod narednik? Saj si vendar ti tisti, ki bdi nad stotnikom, in zato sem prepričan, da se nam ne bo izmuznil.«
Markham se je za nekaj trenutkov zazrl v Vanceja, potem pa «e je obrnil k Heathu in mu dejal:
»Nategnita mu vrvico čim bolj. Če bo poskušal pobegniti, ga dobro držite.«
Heath je z dolgim nosom odšel.
»No, kaj sem že hotel reči, Markham,« se je oglasil Vanče, »za danes ob pol ene se z nikomur ne dogovarjaj za kak sestanek. Enega imaš' že z neko gospo.«
»Kakšna novost naj bo spet to?«
»Gotovo da je. Davi sem se dogovoril zaradi tebe za sestanek in sem gospo poklical po telefonu. Ker je bilo zelo j zgodaj zjutraj, sem prepričan, da sem jo prebudil iz spanja, ubogo revico!«
Markham ni našel primerne besede, da bi z njo izrazil svojo razdraženost.
Vanče ga jo potrepljal po rami in mu dejal, naj se vendar ne vznemirja, nato pa nadaljeval:
»Sestanka pa se moraš udeležiti, da veš, kajti ko sem govoril z njo, sem ji dejal, da si pri telefonu ti. Obljubljam ti, da ti ne bo žal, že prideš,« je še pripomnil. »Snoči so mi je vsa zadeva zdela tako zmešana, da sem te sklonil rešiti iz negotovosti. Zato sem se domenil za sestanek z gospo Paulo Bannig, Pfy-fejevo dulčine jo... Prepričan som, da 1k) ona lahko vsaj nekoliko pregnala temo, ki v njej tavaš.«
Markham je poatal kar malo boljše volje.
»Ker si me že zapletel v to stvar,« je slednjič |>ogodrn]al, »bom šel k njej. Kad pa bi videl, da Pfyfe ne hi bil tako zaupen in domač v njeni hiši. Lahko bi nam metal polena pod noge .,.«
»Glej, glej, kakšne domislico! Tudi na to sem pomislil, ko sem mu snoči telefoniral, da se lahko vrne v Long Island.«
»Ti si mu telefo...!«
»Zelo mi je žal, toda snoči si šel že spat in se te nisem upal priti budit. Rečem ti pa, da je Pfyfe sprejel tisto telefonično sporočilo s hvaležnostjo na znanje in zdelo se mi je, da je celo ginjen:'dejal je, da ti je hvaležna tudi njegova žena in kar ni mogel nehati s svojo nežnostjo do nje. Bojim se pa, da bo moral zbrati vso iznajdljivost, da ji bo razložil svojo odsotnost.«
»In v kakšne homatije si me potem še zapletel?« je spet [»godrnjal Markham.
»V nobeno drugo več,« je odvrnil Vanče, »a posjušaj me. Major je končno priznal, da ve' več. kot pa nam je povedal. Seveda pa ga zaradi njegovega kočljivega položaja ne moreš1 prisiliti k temu, da bi ti gotovo stvari razodel. Vendar pa upam, da se ti bo posrečilo izvleči iz njega vse, kar ve. Toda, kakor nam je dal snoči razumeti, ne bi smel biti on tisti, ki bi to povedal. Zdi se mi, da se nam nudi prilika, zvedeti vse, ne da bi zahtevali, naj ravna proti svojim načelom. Spomnil se boš, kaj je povodala gospodična Hoffmanova giede tistega njunega razgovora, ki ga je nehote ujela. Spomni se pa tudi tega, da nam |e Benson povedal, da jo slišal nek razgovor, ki bi utegnil biti še pomem-bon. Zato jo zelo verjetno, da se tisto, kar ve Benson, nanaša na posle tvrdko Benson, ali vsaj na enega njegovih klientov. Svetoval b| ti, da storiš takole: Pokliči majorja in ga prosi za dovoljenje, da smeš poslati kakega tvojega zaupnega človeka malo pregledat dnevnik
in sploh knjige Bensonovega podjetja^ V svoje opravičilo mu povej, da moraš nujno vedeti, kakšni odno&aji so vladali med Alvinom in neko njegovo stranko. Reci tudi, da gre za gospodično St. Clair ali za Pfyfeja, če hočeš. Mislim, da boS tako lahko ugotovil, kdo je tista oseba, ki jo on ščiti. Prepričan sem, da ti bo rad uslišal željo.«
Ni bilo dosti verjetnosti, da bi Mar-khamu ta načrt uspel. Zdelo se je jasno, da mu taka prošnja na majorja Bensona ni prav preveč všeč. Vanče pa je bil tako neizprosen in je tako prepričevalno prigovarjal v to, da je Markham slednjič le privolil.
»Major je radevolje pripravljen,« j® dejal Markham, ko je odložil telefonsko slušalko, »in po njegovih besedah bi lahko sklepal, da bi mi celo rad priskočil na pomoč.«
»O tem sem bil prepričan,« je odvrnil Vanče, »če se ti posreči izslediti, koga ima na sumu, ga bo& rešil očitka, da ti je on kaj povedal.«
Markham je poklical S\vackerja.
»Obvestite Stitta, nai pride sem pred dvanajsto uro, ker mtl moram naročil1 nekaj nujnega ... Stitt je načelnik računovodskega oddelka,« nam je pojasnil Markham »Često zaupam takšne naloiO vprav njomu.t
Malo pred poldnevom jo Stitt priSel. Bil je fo še mlad človek, ki se je nekam prezgodaj postaral. Njegovo čelo je bilo že precej nagubančeno, poteze na obrazu pa so razodevale, da je možakar prcvejan.
Dal 15 al 30 Settembre vengono emesse le nuove serle dl
BUONI on TESORO NOVENNALI 47.» PREMI
Interessi e Premi esenffi da ogni imposta presente e futura
PREZZO di emissione: L. 92 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 4% dal 15 Settembre fino al giorno del versamento.
Le sottoscrizioni possono essere eseguite in contanti o con versamento di Buoni del Tesoro novennali 4% scadeuza 15 Febbraio 1943.
Vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione.
Per le sottoscrizioni con versamento di Buoni del Tesoro novennali 4% 15 febbraio 1945 i medesimi vengono accettati alla pari e ai sotto-scrittori viene corrisposta la differenza di L. 8 per ogni cento lire di capitale nominale, nonche il rateo di interessi in ragione di cent. 35% in corrispondenza della cedola non ancora scaduta che dovra trovarsi unita ai titoli versati in sottoscrizione.
PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare coinplessivo di L 4,800.000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d’Italia:
Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1’Assicurazione contro eli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Bauca Nazionale del Lavoro
— Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dci Paschi di Sienna — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d’America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale delPAgricoItura — Banra Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assi-cnrazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia dl Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio.
Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provlnciale Lombarda
— Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonvviller — Credito lndustriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di Dl).
Ž: CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano anco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale. Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Frinli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca Popolare, Lecco -*■ Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesate Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca lndustriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Coope-rativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti Per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese;
Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche c Banchieri, e Banche Popolari, iscritte alle Federazioni di Categoria, nonche gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio.
Ljubljana
Cd 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije
9 letnih 47. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti in Premile so opro&ene sleherne sedanje in bodoče davSttae
EMISIJSKA CENA: 92 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 4% obresti od 15. septembra do dneva vplačila.
Vpisovanje se lahko opravi ali v gotovini ali z vplačilom 9 letnih 4% zakladnih bonov, ki zapadejo 15. februarja 1943.
Sprejeti so kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis.
Pri vpisu z vplačilom 9 letnih 4% zakladnih bonov 15. februarja 1943, se isti sprejemajo a la pari in vpisnikom se prizna razlika 8 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice, poleg odgovarjajočih obresti v znesku cent. 33% z ozirom na še ne zapadli kupon, ki mora biti priključen bonom, izročenim v vpis.
PREMIJE: Na" vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,500.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev
Banca (fltaHa?^
lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorcijn, pod vodstvom zavoda
Istituto Nazionale
zione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cussa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dMtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale delPAgricoItura — Bunca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano   Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni
Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio.
Credito Commerciale Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinclale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito lndustriale, Venezia — Credito Roinagnolp — Banca Lombarda di 1)1). & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito. Milano Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del
Friuli   Banco S Paolo Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca
Mobiliarc Piemontese —'Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti,	Milano — Banca Privata Finanziaria,	Milano	—
Banca Milanese di Credito — Banca lndustriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lulno — Banca Cooperativa Popolare,	Padova	— Banca Mutua	Popolare, Verona	—
Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popojare, Ragusa — Banca Popolare di	Intra —	Banca Popolare	di Modena	— Banca
Popolare, Cremona — Bunca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca lopolare < oope-rativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese;
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnlčni agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«.
H olefiar
Danes, sobota. 19. septembra: Kvatre. Januai
Nedelja, 20. septembra: 17. pb. Evst.
Oheestila
Nočno službo Imajo lekarne:	mr.	Leustek
Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12. mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Nedeljsko zdravniško dežurno sluibo b< opravljala od sobote od 20 do ponedeljka do i zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pic teršnikova ulica Štev. 18,
Simfonični koncert, ki bo v proslavi 150-letnice rojstva slavnega opernega skladate I j h Rossinija, je preložen in se bo definitivni vršil v petek, dne 25. septembra ob pol 7. ui zvečer v opernem gledališču. Naslednji dan b*> prav teko v operi uprizoritev Rossinijeve oper Seviljski brivec. Vstopnice za koncert bodo oi torka dalje v predprodaji v operi.
Uprava narodnega gledališča v Ljubljan opozarja na razpis abonmaja za novo gledal ško sezono, ki prične 1. oktobra. Prijave spre jemajo v veži Dramskega gledališča vsak da" od 10. do 12. in od 15. do 17. ure popoldne v ponedeljek 21. t. m. Od torka od 10. ure dalje bodo vsa razpoložljiva mesta na razpolago no vim interesentom. Uprava vabi k številnem vpisu
Formularji za prijavo kuriva so tostran kor trolne Črte že dostavljeni po vseh hišah. Kdor jif’ navzlic temu še ni dobil, naj gre takoj ponje k vratarju na magistrat, ker morajo biti vsi fortnu larji pripravljeni za raznašalce, ki Jih že pobira' po hišah Nihče naj pa izpolnjenih formularjev n nosi na magistrat ali na korporacijski svet .ki pridejo uslužbenci mestnega preskrbovalnega urn da sami v vsako hišo ponje. Spet opozarjamo, n;i
fiodnajomniki na pišejo svojih lormularjev, ki' ih jim ni treba imeti, tomvei morajo biti njii> podatki na najemnikovem formularju.
Ravnateljstvo l. moške realne gimnazije v Ljubljani javlja, da bo sprejimni izpit v šoli *u Grabnu dne 21. in 22. septembra Prijavljeni učeni naj se zberejo 21. t. m. ob 8 na hodniku v I. nad stropju S seboj naj prinesejo pero, svinčnik ii; pivnik. Nižji in višji tečajni izpiti se bodo zače' dne 23 septembra ob 8 v poslopju gimnazije za Bežigradom.
Zidarje in stavbne delavce vljudno vabim'1 na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 20. septembru ob 9 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi. Miklo šičeva cesta 22. pritličje. Na sestanku bomo poro čali o mezdnem gibanju stavbnega delavstva in r zaščiti delavcev pri javnih delih, Zaradi važnost razgovora vsi vljudno vabljeni — Skupina zidarjev pri Pokrajinski delavski zvezi.
Krznarske in tapetniške pomočnike vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. sep tombra t. I. ob 10 30 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesla 22. I. nadstropji' soba št. 5. Na sestanku bo referent oddelka poroč.i o kolektivni pogodbi, ki naj se sklene za naveden stroki in o ostalih aktualnih vprašanjih. Z oziron na važnost dnevnega reda vso vljudno vabimo. — Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ vab vse delavstvo, zaposleno v ilvilski industriji i Ljubljani, da se udeleži strokovnega sestanka, k bo v nedeljo, dne 20. septembra ob 9 dopoldne > Pokrajinski delavski zvezi, l. nadetropje. soba št. R Dnevni red sestanka je silno važen, zalo naj n* bo delavca te stroke, ki se ne bi udeležil sestanka Dclavcl v elcktromehaiiičnih in sorodnih de lavnicah so vabljeni, da se udeleže strokovnega sestanka, ki bo v nedeljo, dne 20. septembra ob lf! dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi. I nadstrop je, soba št. 8. — Oddelek industrijskih deloje malcev PDZ.
LjubiJattsko gledališče
Drama
Sobota, 19 septembra, ob 17.30: Kralj na Betajnovi. Izven. Zalo znižane cene od 10 lir navzdol
Nedelja, 20 septembra, ob 14; Poročno darilo Izven, Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Oh 17: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Opera:
Nedelja, 20. sept. ob 16: >Boecaccio«. Izven.
Znižane cene od 18 lir navzdol.
Ivan Cankar: »Kralj na Betujnovi. V soboto ob 17.30 vprizčri Drama to Cankarjevo delo, ki prikazuje moralni boj med Kantorjem in Maksom, glavnima osebama v drami. Zasedba običajna, le vlogo župnika igra pri tej predstavi Fran Lipah. Režija Jože Kovič. Opozarjam na izredno znižane ceue, od 10 lir navzdol.
V Operi ponovijo v nedeljo ob 16. uri opereto »Boccaccio«, v običajni zasedbi, le vlogo princa Palermskega igra g. Sancin. Veljajo znižane cene od 18 lir navzdol.
V. HEISER
101
Zdravnik gre # križem svet
»Ne, gospod,« je odvrnil, »ljubši mi je navaden odprt avtomobil. Državnik mora znati tudi umreti pri izpolnjevanju dolžnosti.«
Bo|a ni konca ne kraia
Med vsemi tropskimi boleznimi zavzema prvo mesto malarija. 1 o mojem izkustvu je najbolj živa,la ter n,ajlxdlj pogubna bolezen, ki jo^ je silno težko pobijati. Kuga je strašna. ”>da pot njenega širjenja nam je °°el« znana in podgane, ki jo širijo, i® dajo uničiti. Kolere, črnih koz in Cfi-berija prav za prav ne bi smelo j . hiti na svetu. Griža in tifus se I ta iztrebiti. Glede gobavosti je res, 'a vzbuja grozen gnus vendar pa le jnalo ovira človeški napredek, ker za ° ooleznijo t-npijo večinoma le revni '" Ponižni sloji. Proti maiariji pa ni nobenega pravega določenega zdravila m zaščita proti tej bolezni je zelo zadana in draga naloga. Danes smo : e ob začetku vdlikega boja proti ‘emu zlu.
1 + ^aro(ii in plemena, ki se jih je *otila malarija, so polagoma shirali in Propadali. Slava stare Grčije je zaradi nje šla v zaton, nanovo pa bo zablestela šele tedaj, ko bo odpravljena nevarnost, ki preži v njenih , akužah v napol izsušenih rečnih Y*x • ^rp(i stoletji je zbledelo tudi veličastje Rima in šele nedavno ie
žar njenega nekdanjega bleska spet zagorel. Rimsko polje, to plodno grudo z velikimi kmetijami, kjer je prva republika dobivala živeža, in ljudi za svoje zmagovite kmečke vojske, so često zajeli pogubni viharji malarije. Preprosta izsuševalna dela Etruskov so ga sicer ohranila zdrava, a pod rimsko oblastjo je prebivalstvo stailno hiralo. Kadar je strahotna mrzlica zajela močvirne pokrajine, je prebivalstvo da.rovalo boginjt Mefitis, ki je s plešasto glavo, napetim trebuhom, nabreklim ožiljem in izsušenimi udi poosebljala vso grozo hude bolezni.
Mesto ni bilo tako hudo prizadeto kakor dežela, ker je imelo svojo »clo-aco maximo« in celo mrežo odtočnih cevi za umazanije in mlaktiže. ki je že pred mnogimi stoletji nadomesto-vaja sodobne podtalne odtočne in izsuševalne naprave
Barbari so ponovno izgubili cele čete vojaštva, ker vojaki niso bili odporni proti tej bolezni. Zdi se, da ji je podlegel tudi Alarik. Mnogi papeži so «e zaman prižadevali, da. bi odpravili rimska močvirja. Zemlja je znova oživela šele tedaj, ko je Duce stoječe vode po velikih kanaflih dal speljati v morje. Čudovito je eledati, kako se nezdrava puščoba prebuja ” novemu življenju in v obiskovalcu se poraja globok vtis, kadar si ogleduje mesta, kakor so Sabaudija in Litto-rija, kjer ie vsako poslopje zgrajeno
ipo sodobnih načrtih, pa naj bo to cerkev ali kmečka hiša
še danes si znanstveniki niso na jasnem, ali je malarija v Novem svetu ra/saj a,la že prej prihodom raziskovalcev, ki so ga odkrili, ali ne. Drži pa, da so vročinsko mrzlico omenjevali že od početka in često v istočasnih poročilih. Že prve španske naselitvene načrte so zaradi »mrzlice« morali opustiti Polovica prebivalcev v Jamestownu, ki so ga obdajala kužna virginijska močvirja, je pomrla šest mjesecev po njihovem prihodu-Prve naselbine so se razširile ob vodnih tokovih, raziskovalci pa so redčili bližnje gozdove, ki se jih že doslej m dotaknila človeška roka, a pustili so v njih vidnjake, iz katerih voda ni imela kam odtekati. Da bi prišli do gonilne sile na žaganje grad-nenega 'lesa in za inletev žita, so si nevedni naseljenci zgradili mnogo nasipov in s tem malariji odprli vrata na stežaj
Že v davnih časih so spoznali, da je neka zveza med močvirjem in malarijo. Bolezen je po njihovi _ sodbi izvirala iz kužnega in pokvarjenega zraka, ki je zlasti ponoči puhtel iz takih vlažnih pokrajin. Stanovalci pa so menili, da se nevarnosti ubraniš, če zapiraš okna in vrata. Potem ko so ljudje jeli dajati znanstvena imena prirodnim pojavom, ki so jih natančneje opazovali, so bili prepričani, da je bolezni kriv »razkroj organskih snovi v nizko 'ležečih krajih, ki izloča, strupene pline.« Nauk po katerem naj bi bolezen prenašal zrak, so že v davnini sprejeli kot razlago za veliko širjenje kužnih obolenj. Prav taki razlagi so pritegnili tudi glede malarije.
Z imenom »malarija« (ki pomeni »slab zrak«) je bolezen prvi krstil Italijan Torti 1. 1753, to oznako so
1.	1827 uvedli tudi v Angliji kot določeno ime bolezni ki so jo doslej imeli za »močVirsko kugo«, »pragozdno mrzlico«, »tropsko mrzlico« ali kratkomalo za »poljsko mrzlico«.
Tresoča mrzlica, kakor so jo stari tako pogosto popisovab, je bila ne-dvohino malarična, ker so bolezenski znaki tako značilni, da se je le težko zmotiti. Hipokrat je preučeval bolezen v Aziji, kjer je razsajala že v 5. stoletju p. Kr, a se še ni razširila v A tiki. Oče zdravilstva je mrzlice razdelil v vsakodnevne in v take, ki nastopajo vsak tretji ali vsak četrti dan. To razdelitev poznamo še danes.
Napad, ki traja včasih četrt ure, navadno spremljajo hudi pojavi. V j neki bolnišnici sem videl, da so se nekatere postelje tako močno tresle, da je narahlo drhtela vsa bolniška soba. Po začetnem napadu vročina naglo in silovito narašča do skrajnih meja, potem pa se bolnik začne močno potiti in polagoma se mu vrača navadna telesna toplina, ki jo obdrži do prihodnjega napada.
Al Mutanabbi, arabski pesnik 10. stoletja, takole popisuje bolezen, ki mn je postala življenjska spremljevalka:
Sleherni hip prežim na njen prihod, a brez želje in vendar bdim z drhtenjem gorečega zal jutri jenca; in ona pride kot ob domenjeni uri,! vedno zvesta; vendar zvestoba njena je gorje, ko zmeraj^ mi prinaša j tako strahotne bolečine.«
Često malarija bolnika toliko časa muči, da ga odreši šele sjnrt. Pri
možganski malariji se usodne klice tako razmnožijo v krvi, da zagatijo lasaste krvne žilice v možganih; tedaj navadno nastopi hipna smrt. Prav podobno se godi, kadar klice napadejo ledvice.
Največ primerov pa je takih, da se bolezen leta in leta razvija In spi t ■popušča: ves ča..« pa zajedalci ugonab-Ijajo toliko rdečih krvnih telesc, da bolnik nazadnje trpi za hudo slabokrvnostjo Polagoma tudi jetra ne marajo več opravljati vestne slližbe: pojavlja se strahoten ulavobol in bolnik izgubi tek ter je nebrižen do vsega-Najbolj značilen znak za bolezen je povečanje vranice, ki »včasih kar Štrli iz trebuha«. Videl sem že več otrok, ki so imeli tako bolno vranico da se je premaknila v trebušni votlini ter nabreknila, da je širlela ob boku navzven kakor kaka Škatla v napolnjeni vreči.’
Ker je bolezen Človeštvo trla že toliko stoletij, m čudno, da »o se zdravniki v vseh časih vneto proti njej borili Rimljani na primer so boilnika tako zdravili, da so mu — če je imel malarijo z napadi vsakega četrtega dne — polaeali pod glavo Homerjevo knjigo, odprto na strani četrtega poglavja kjer je popisano, kako je ranjeni Menelaj ozdravel.
V’ srednjem veku je bilo zdravljenje bolnika malo birtj pametno. Puščali so mu kri ter mu svetovali, naj premeni zrak: dajali so mu pelina, salatc^, žefrana, lanenega semena ter vroče vode, da bi se spotil Kadar je bolezen močno razsajala so često pri; žgali velike kresove, da b> oČ'«Uli kužni zrak.
»Do 217« - majhen svet zase
Prednosti najsodobnejšega nemškega bojnega leiala
fo
Iz Berlina pišejo: Veličastni vzorec novega nemškega letala »Do 217«, najsodobnejšega nemškega bojnega letala, čaka na letališču, da leže noč na zemljo in da izvede potem svoj prvi polet nad Anglijo-
Ta najnovejši bojni stroj je res veličasten v 6voji veliki zmogljivosti in samo domovina, ki je res delavna, je mogla zgraditi takšno ■osadko. Leti lahko po zraku tako hitro _ot krogla, izstreljena iz puške, to pa za,radi tega, ker ima silno močne motorje, nekaj tisoč konjskih sil.
Čudoviti pa niso le motorji, pač pa tudi vse drugo, kar vidiš na tej vojni pošasti. Izdelali so ga na podflagi neštetih skušenj, ki so jih Nemci pridobili v več ko dveh letih vojne na vseh bojiščih, na evropskem vzhodu in zahodu. To novo letalo ni samo iprecej večje od svojega prednika »Do 215«, pač pa nanj nalože lahko tudi precej več boinb, poleg tega pa je z njim možno dosti lažje manevrirati v strmo-glavnem in vodoravnem poletu. Njegova izpopolnjenost in moč dajeta posadki neskončno varnost, in zato ta posadka lahko čisto mirno brez vsaikih skrbi odleti danes recimo nad Anglijo, jutri morda nad puščavo ali na rusko stepo.
Letalo »Do 217« je izdelano do vseh podrobnosti natančno ter zelo trdno in’ ima poleg tega tudi izredno močan oklep. To je stroj, ki ga mora imeti v rokah vešča roka, če naj nudi vse, kar sploh nuditi more in če naj pripravi sovražnika v strah. Na njem so v razmeroma majhnem prostoru nameščene vse potrebne priprave: žica, zaklopnice, kolesa, cevi, vzvodi in motorji, kar nekak umetno ustvarjeni svet, ki ga žene elektrika' Kljub temu pa je še vedno dovolj prostora, da se posadka lahko svobodno giblje.
Prostor za bombe je v letalovem trupu, doeim so bombe težkega kalibra pri vseh dosedanjih letalih pripenjali zunaj. Kadar se ta letalov trup odpre, se razbesni na zemlji pod njim pravi pekel. Treba si je sa.mo ogledati recimo kakšno veliko ladjo, ki jo je zadel torpedo z letala »Do 217«, in takoj bo vsakemu jasno, da, to novo nemško letalo ni šala. Petrolejska ladja, ki so jo zadele topovske krogle z »Do 217«, je v hipu podobna kupu skrivlje-
nega ' želez ja. In potem je treba videti, kako je takrat, kadar to najnovejše letalo začne obstreljevati s strojnicami kak sovražni oddelek ter spuščati nanj v strmoglavem poletu bombe.
Letalo »Do 217« je podobno do zob oboroženemu vitezu, ki se ves skriva v močnem oklepu. Celo najhitrejša lovska letala morajo imeti strah pred njim. Strojnice težkega kalibra, ki gledajo vsepovsod iz letala, ter drugo strelno orožje, s katerim je mogoče zelo hitro in točno streljati, dajejo letalu »Do 217« takšno moč in obrambno sposobnost, da je vsak poskus kakšnega napada nanj skrajno nevaren.
(Le Ultime Notizie.)
Avstralec, ki je prei Haegga
a mu njegovega uspeha ne priznajo
V zvezi 7. zadnjimi poročili o sijajnih uspehih, kt jih je zadnjič dosegel sloviti švedski tekač in svetovni prvak Gundar Haegg, je prispelo iz Lizbone še drugo poročilo, ki hoče Haeggu vzeti slavo svetovnega prvaka in ovenčati z njo avstralskega tekača George Camp-bella. Poročilo dopisnika »CE« iz Lizbone namreč pravi: Poročajo, da je avstralski tekač Georg Campbell pretekel v Sidnevu eno miljo dolgo progo v času 4:03, kar se z drugimi besedami pravi, da je rabil za to progo 3 in dve desetinki sekunde manj, kakor pa sloviti svetovni prvak Gundar Ilaegg v preteklem juliju v Stockholmu. Šved IJaegg je potolkel celo prejšnji svetovni rekord v teku na eno miljo in pretekel to progo v času 4:6-2/10. Brez dvoma je uspeli, ki ga je dosegel avstralski tekač, nadvse sijajen, a Mednarodna zveza mu ga ni hotela priznati iz razloga, ker sta čas, v katerem je pretekel progo, merila samo dva sodnika namesto trije, kakor strogo zahtevajo i mednarodna pravila. (CE)
Volga - dvakrat širša od Dardanel
V času, ko je vodno stanje nad normalo, je ponekod celo dosti širša
kakor pa gibraltarska ožina
Nemške čete so prispele do Volge. Volga lahlko pomeni nekak cilj, mejo, piše sofijski, poročevalec »Centralenrope« v svojem članku, ki ga je te dni napisal v zvezi z zadnjimi dogodki na ruskem bojišču o tej največji reki v Evropi.
Volga, največji evropski veletok, je dolga 4000 km in teče s svojimi pritoki vred preko ozemlja, ki je trikrat tolikšno, kakor je bila predvojna Nemčija. Če bi vse njegove pritoke, ki jih je 1060, uvrstili drugega za drugim, bi dobili reko, ki bi se ovila lahko preko vse naše zemlje.
Volga pa ni samo najdaljša evropska reka, pač pa tudi najširša. V svojem gornjem teku pri Rževu je široka 120 metrov,, pri KaJininu 200 m, na mestu, kjer se vanjo zliva Oka, 850 m, pri izlivu Kame okrog 2700 m, pri Sa-
Pobili so 25.000 volkov na leto
Med zanimivimi poročili je tudi tisto iz Helsinkija, ki pravi, da so pred letom 1914. pobili v Rusiji vsako leto približno 25.000 volkov. Kože so ali strojili ali ipa iz njih izdelovali razne krznene izdelke. Tudi mesa baje niso zameta,vali. Pravijo namreč, da je vsaj med Kulmuki in Tunguzijci veljal za izredno poslastico. Ni izključeno — pripominja omenjeno poročilo — da bo v bodočih letih lov na volkove spet oživel.
Kraj, kjer je največ dežja
Na Havajskih otokih leži kraj, kjer pade največ dežja na leto. To je gora VVajaleale, ki je nekako na sredi otoka Kalui. Povprečno iade na tej gori na leto do 15 metrov dežja.
ara vnost ogromna pa je razlika med količi-
K
nami padavin na Wajaleale in okolico. V dolinah in ravninah okoli omenjene gore znaša ipovpreena letna količina padavin komaj 28 centimetrov. Včasih pade na gori Wajaleale tudi še več ko 15 metrov padavin na leto, in takrat nastanejo na otoku Kalni silne povodnji, ki ustvarjajo videz, kakor ob vesolnem potopu.
ratovu 4200 m, piri Stalingradu pa od šest do osem kilometrov! Te številke pa se nanašajo samo na normalno vodno st-anje. Kadar je vodno stanje nad normalo, je seveda tudi širina Volge neprimerno večja. Če Volga naraste za 14 metrov, znaša širina preplavljenega ozemlja od 10 do 50 m. Poleti je Volga naj-plitvejša. Ponekod je tedaj globoka komaj pol-drug meter.
Zanimiva je primerjava Volgine _ širine s širino Dardanel. Pri Stalingradu	in južno	od
njega je Volga dvakra.t	tako	široka kakor	pa
Dardanele, ki imajo od 2 do 5 km širine. Bospor je širok komaj 5 km, gibraltarska ožina pa 14 km. Volga je torej v času, kadar je njeno vodno stanje nad nairmalo, ponekod še neprimerno širša kot gibraltairski preliv. Volgina delta pa meri približno	15.000	kv.	km, kar odgovarja nekako polovici	e.vroi^	e	Belgije.
Kit in njegova moč
Da kit lahko talko hitro plava ter se v primeri s svojim ogromnim telesom razmeroma zelo gibčno suče po vodi je treba pripisovati njegovi izredni moči. Tako računajo, da more kit, če plava s bistrostjo deset vozlov na uro, razviti energijo 30 konjskih sil. A to je razmeroma še malo. Če hoče namreč doseči svojo največjo hitrost, ki znaša 27 vozlov na uro, mora razviti celih 500 konjskih sil! Čoln, ki ga z vesli poganja osem mož posadke, lahke doseže hitrost komaj kakšnih 12 vozlov.
Naš novi roman
»QU0 VA
z izvirnimi slikami začnemo priobčevati
v ponedeljek
SELHA LAGERLOEFj
NA RAZPOTJIH SRCA
ROMAN	S\_^
»Toda Karl Artur, če je za hrbtom spletkarila in se ti lagala, se je vse to zgodilo v tvoje dobro. Ne vem, kaj so proti tebi zagrenili tam v Knrlstadtu, toda naj so storili karkoli, vsi so hoteli le tvojo srečoI Moraš jim odpustiti! Ali se ne moreš spominjati Časov, ko si bil še otrok? Kakšna je bila tedaj tvoja mati? Kaj bi bila tvoja rojstna hiša brez matere? Če si prinesel dobro izpričevalo iz šole, ali bi bilo res teko lepo, če se ga tvoja mati ne bi tako veselila? Kadar si	prišel iz	Upsale	domov,	ali bi res
bilo teko lepo, če te mati ne	hi željno	pričakovala? Mar bi bilo
tako prijetno o božiču, če si tvoja mati ne bi izmišljevala vseh mogočih presenečenj, kovala prijetnih verzov in krasila božičnega drevesca? Pomisli na to, Karl Artur!«
»Včeraj sem ves dan sam	sedel ob	deželni	cesti in	razmišljal
o svoji materi. Po	svetskih	pojmih jo	bila	odlična mati. Priznam
to, da po tvojih in	svetskih	pojmih. Ali pa	bi ji mogel isto izpri-
čevalo dati po božjih pojmih in po svojih? Vprašam te, Karlina, kaj bi rekel o taki materi Kristus?«
»Kristus,« je odvrnila Karlina « takšnim zaletom, da se ji je kar zaletavalo, »Kristus hi spregledal zunanjost in slučajnost. Vi-ael bi, da je takšna mati v stanu slediti mu do podnožja križa, da celo, zanj se pustiti križati. In potem bi so bil tudi ravnal.«.
»Utegne* imeti prav, Karlina. Znabiti bi mogla moja mati umreti zame, nikoli pa mi ne bi pustila živeti samostojno življenje. Moja mati mi nikdar ne hi pustila, da bi služil Bogu. Zmerom bi zahtevala, da moram služiti njej in svetu. Zategadelj se morajo najina pola ločiti.«
»Kristus ti ne	ukazuje	prelomiti	a svojo materjo!« je srdito
vzkliknila Karlina.	»Thea Sundler je	tiste,	ki ti soli pamet, ona
in jaz...«
Karl Artur jo je prekinil z zamahljajem.
»Vedel sem,	da	bo ta razgovor	postal neprijeten in se ga bi
bil tudi najrajši	izognil, toda	ravno	oseba, ki si jo pravkar ome-
nila in katero tako rada obmetavaš s svojo jezo, me je pripravila do tega, da ti sporočim, kako so potekali napori moje matere.«
»Tako, res,« je dejala Karlina. »To me ne čudi. Saj je vendar vedela, da me mora to globoko potreti in da bi morala pretakati krvave solze.«
»Njen nagibe lahko razlagaš kakor hočeš, toda na vsak način je bila ona tista, ki me je opozorila na to, da sem ti dolžan zahvalo za vse, kar si zame hotela storiti.«
Ko je Krlina dobro spoznala, da s hudimi obtožbami ne utegne nič pridobiti, se je potrudila, da je postala mirnejša in ubrala drugo pot,
»Oprosti mi	to	srditost!«	je dejala. »Nisem te hotela žaliti,
toda kakor veš,	sem	zmerom	imela	rada tvojo mater. Presunljivo
je zame, če pomislim, da je bolna in čaka na tvojo besedo, ki je pa ne bo. Ali me res ne misliš pustiti, da bi odšla tja? S tem še ni nič rečeno, da si se tudi z menoj že pomiril.«
»Zagotovo lahko potuješ!«
»Toda ne brez tvoje besede!«
»Nehaj s prošnjami, Karlina! Ne pomaga nič!«
»Kako se le upaš!« je vzkliknila.
»Upam? Kaj naj to pomeni, Karlina?«
»Se mar nič več ne spominjaš na Upsalo, ko nisi mogel spraviti na papir niti nekaj vrstic, ker si bil do svoje matere nevljuden?«
»Tega ne bom nikoli pozabil.«
»Toda bržkone si med tem že pozabil. Toda rečem ti, dokler se s svojo materjo ne boš poravnal, ne boš zmogel nikoli vefi pridigati tako, kakor obe zadnji nedelji.«
Zasmejal se je. »Ne, Karlina, s piašenjem ne boš opravila nič.«
»Ne mislim te plašiti. Povem ti le, kako se bo zgodila Vselej, kolikorkrat se boš vzpenjal na prižnico, se boš moral spomniti, da si se branil pobotati se s svojo materjo in to ti bo vzelo vse
moči.«
»Draga Karlina, ti me misliš preplašiti kakor dete.«
»Misli na moje besede!« je vzkliknila mladenka. »Premisli jih, dokler je še čas. Jutri ali pojutrišnjem utegne biti že prekasno.«
Potem, ko je izrekla to svojo grožnjo, je stopila k vratom in odšla, ne da bi čakala na odgovr.
II.
Po zajtrku je prošt prosil Karlino, naj gre z njim v njegovo sobo. Tam ji je sporočil, da je Schagerstroem, ki se je najbrž moral peljati mimo njegove hiše, dal po svojem strežaju prinesti v kuhinjo velik ovitek, ki je nosil proštov naslov Resnična vsebina pa se je izkazala kot debelo pismo za Karlino. Na proštov naslov je Schagerstroem naslovil le nekaj vrstic in ga prosil, naj Karlino pripravi na to, da vsebuje pismo slabe in žalostne novice.
»Jaz nisem nepripravljena, stric,« je rekla Karlina. »Danes zjutraj sem na vse zgodaj govorila s Karlom Arturjem in že dobro vem, da je s svojimi starši prelomil in da je njegova mati boina.«
Stari mož je bil nad običajno mero presenečen. >Kaj praviš?« Kaj mi govoriš, ti srček moj?«
Karlina je pogladila starčka po rami.
»O tem še ne morem govoriti stric. Toda, daj mi moje pismo.«
Vzela ga je iz roke starega moža, odšla v svojo sobo in začela brati.
V Schagerstroemovem pismu je bilo izčrpno poročilo o vseh okoliščinah, ki so se bile v zadnjem času, posebno pa ob času pogreba, dogodile v ekenstedtski hiši. Iz teh, z vso naglico nametanih vrstic, je Karlina vendarle dobila točen pojem o vsem, kar se je bilo dogodilo, vse od prihoda dekleta iz Dalarna v Karl-stadt in, njenega nepričakovanega pojava na dan pogreba, potem o nesrečnem padcu gospe polkovnikove, o njenem hrepenenju po sinu, o Schgerstroemovem obisku v bolniški sobi, o iskanju in končno o srditem razgovoru med očetom in sinom v polkovnikov* delovni sobi.«
Končno je omenil pisec, da ga je bil polkovnik naprosli, naj Karlino o vsem obvesti in pri tem dobesedno navedel izjavo starega moža, da je Karlina pač edino bitjo na svetu, ki bi utegni a pomagati njegovi ubogi ženi in njegovemu ubogemu sinu.
Pismo se je končalo s sledečimi vrsticami:
Za IJiidfk« ti*karn«i srčna naročnina
.m« . I Juhi Jani! |o>c Kramarič - Izdajatelj. U>t Sodja - Urednik. Mirk«, |»vomik - Koknpiso, oe rračnmo - .Slo»e„sk, dom.	»b	deia.nikih
II Ur ta inozemstvu 13 lU - Uredništvo, Kopitarjeta ulic« Mii - Uprava, Kopitarjeva .lica 6. Ljubljana - Felelon tte, «MU dc *# o* - Podrain.ra
Slike z afriških in evropskih bojišč
1. Ogromne bale žice, ki so jo italijanski oddelki zajeli na egiptovskih tleh. — 2. Utrdba v zelenici Džarabub, ki na njej zdaj vihra italijanska zastava. — 3. Sovražnikovo letalo v plamenih na egiptovskem bojišču. — 4. Bersaljeri v napadu ob Donu. — 5. in 6. Italijanski vojaki na afriškem bojišču naskakujejo.