Stev. 193.
Trst, v soboto 13. Julija 1912
Tečaj XXXVI!
IZHAJA VSAK DAN tatfl tb nedeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcobakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranja, Št. Petru,
Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 «t. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vr3t 20 K, vsaka ■»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti", plačljivo in tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti moi T
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo leto 24 K, pol leca 12 K. 3 mesece O K; na
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroiatoa a* n«d«ljak* tx4anj* „BDIMOSTI" ataa«: M o»lo Uto Kron 5*20, ma pol lota Kron 2 SO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma m oo »prejemajo In rokopisi se ae vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list«.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni do»). Izdajatelj in odgovorni urednik STEFA\ GODINA. Las+nJa konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edino«t*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ui;c»
Giorgio Galatti fitev. 20. PoStno-h ran i I ni?n i račun Jtev. 841-652. TELFFOfl Jt. 11-57.
BRZOJflUNE UESTI.
Dr. Magdić obsojen.
ZAGREB 12. (Izv.) Včeraj se |e vršila pred varaždinskim sodišču razprava proti varaždinskemu županu in bivšemu opozici-jonalnemu poslancu dr. Peri Magdiču, ki |e bil obtožen zaradi obrekovanja, zaradi lahke telesne poškodbe in zlorabe javne oblasti. Dr. Magdić je bil, kakor je bilo pač z gotovostjo pričakovati, obsojen, izrečeno je bilo suspendiranje in izguba odvetništva. Dr. Magdić je bil prvi podpredsednik hrvatskega sabora in med najodličnejŠImi člani koalicije, obtožba in obsodba pa maščevanje Cuvaje-vih priganjačev.
Češko-nemška sprava v nevarnosti.
PRAGA 12. (Izv.) Položaj v češko-nemŠkih spravnih pogajanjih se je včeraj in danes pomenljivo poslabšal in skoraj gotovo je, da se češki deželni zbor tie snide, kakor je že bilo določeno, tekom tekočega meseca. Nekateri Usti, med njimi tudi „Narodni Lis!y" zatrjujejo, da ni izključeno, da se končajo pogajanja v zadnjem trenotku brez uspeha.
Kabinetna kriza v Srbiji.
BELGRAD 12. (Izv.) Tekom današnjega popoldneva je prišlo do nepričakovane rešitve kabinetne krize. Tripkovićev kabinet ne bo demisijoniral, temveč bo vodil vladne posle provizorlčno dalje. Staroradikalna stranka je naročila Pašiću naj poišče pripravnih članov za novi kabinet, ki se sestavi takoj, bo bo zahteval notranji in zunanji položaj države izpremembo v kabinetu.
Na vprašanje, zakaj Pašić že dosedaj ni sestavii novega kabineta, se odgovarja, da več odličnih članov staroradikalne stranke, katerim je Pašfc ponudil portfelj, med njimi Petrovič in Stojanovič, niso hoteli sprejeti ponujenega portfelja.
Staroradikalna stranka je zato sklenila, da je vstop v kabinet dolžnost vsakega člana, in da je dolžnost vsakega člana stranke, ki ga pozove Pašfc, da sprejme ponujeno mesto v kabinetu.
Včeraj se je vršil pod kraljevim predsedstvom ministrski svet, v katerem je Trip-ković odkrito izjavil, da je v današnjih razmerah nujno potreben odstop sedanje vlade.
Pruski princ obišče Kvirinal.
DUNAJ 12. „Zelt" poroča iz Berolina: Pruski princ Henrik obišče sredi meseca avgusta oficijelno italijansko kraljevsko dvojico.
Ruski princ imejitelj srbskega polka.
BELIGRAD 12. Kralj je podelil velikemu knezu Konstantinu Konstantinoviču imejiteljstvo 4. konjeničkega polka in je ob enem imenoval princa Ivana Konstantinovića ritmojstrom tega polka.
Poletni marši.
DUNAJ 12. Poveljniki raznih zborov so dali vojaškim poveljnikom nalog, naj ne mučijo poleti vojakov z dolgimi marši.
30 oseb zastrupljenih.
BRUSELJ 12. V občinah Comines in Asche se je zastrupilo 30 oseb, ki so jedle pokvarjene mrzle paštete. Šest oseb je že umrlo, 25 se jih bori v smrtjo.
PODLISTEK.
Afera kornega poveljnika FML Boroevića.
BUDIMPEŠTA 12. (Izv.) Danes se fe končalo častno postopanje v zadevi kornega poveljnika FML Boroevića. Po daljšem posvetovanju je spoznal častni sod, da FML Boroević ni kršil s svojim ravnanjem vojaške časti. Sklenilo se je, predložiti spise kabinetni pisarni in jih predložiti tudi cesarju. — Nadalje se je sklenilo uvesti častno postopanje proti podpolkovniku Hertlu.
Vojaški atašć Szeptycki.
IŠL 12. Cesar je ob 2 popoldne sprejel v avdijenci novoimenovanega vojaškega atašeja pri c. in kr. poslaništvu v Rimu, podpolkovnika grofa Szeptyckega, ki je danes zjutraj dospel semkaj. — Grof Szeptycki je bil povabljen k cesarju na obed.
Ponesrečena turista.
SOLNOGRAD 12. (Izv.) Včeraj so našli turisti na Hochkonigu trupli dveh ponesrečenih turistov, dijaka Parghesifa in notari-jatskega kancelista Leinbergerja iz Obern-dorfa, ki sta dne 25. decembra 1. 1. napravila izlet na Hochkčaig in sta ponesrečila v 55 metrov globoki razpoki, iz katere se cista mogla rešiti. Pri truplih so našli pisma in beležke, iz katerih je razvidno, da sta umrla lakote.
Zbirka za italijansko zračno floto.
RIM 12. (Izv.) Skupna svota zbirke za italijansko vojno zračno floto znaša 2 in pol milijona lir.
Tuniški bej v Parizu.
PARIZ 12. Tuninški bej je dospel semkaj.
Postaja pogorela.
HALIFAX (Nova Škocija) 12. Zadnja postaja železnice, vodeče iz Haiifaxa do ceste Canso, je včeraj pogorela. Požar je uničil poslopja postaje, dvajset vagonov, dva hotela, več hiš in prodajalnic. Prista-niščno mesto Hawkesbury, ki leži nasproti postaji, Je bilo rešeno le, ker je začel pihati drugi veter.
Nesreča na morju.
PORTO MAURIZIO (Ag. Štefani) 12. Danes po noči je parnik ogrske paroplovne družbe „Adria" v vodah Prina trčil skupaj z jedrenlco „Eufemia" iz Rio de Janeiro (kapitan Gianelli). „Eufemia" se je po-greznila, moštvo se je za moglo pa rešiti.
Velik mlin pogorel.
MAGDEBURG 12. V minoii noči je pogorel Hildebrandtov veliki mlin. Sodi se, da je nastal ogenj vsfed eksplozije moknega prahu. Pet delavcev Je bilo vsled eksplozije ubitih, deset pa ranjenih, mnogo drugih delavcev Je bilo pa lahko poškodovanih. Če-! prav Je bil mlin zavarovan, vendar je škoda velikanska, ker je bilo v zalogah mnogo žita, ki ni bilo zavarovano.
Proti podraženju kruha.
MARSILJA 12. Mnogo organiziranih mornarjev in njihove žene so priredili danes popoldne demonstracijo proti podraženju ki uha. Redarje in orožnike so obmetavali s kamenjem. Več oseb je bilo ranjenih.
Mnogo večinoma organiziranih mornarjev fe bilo aretiranih.
Kolera ?
BUDIMPEŠTA 12. (Izv.) Podžupan ni-transki je dobil brzojavno obvestilo iz Be-rekseka, da je tamkaj obolel neki moški z vsemi znaki kolere.
Trije otroci utonili.
JENA 12. Kakor poroča „Jenaer Volks-blatt je v Neungoni pri kopanju v Sali 5 otrok iz Berolina zašlo v globočino. Dva otroka so rešili, trije so utonili.
Iz Perzije.
ARDEBIL 12. Včeraj je prišlo v vasi Kalar do spopada med ruskimi četami in ustaškimi Sahseveni. Pri tem je bilo ubitih 11 glavarjev, na ruski strani fe bil ranjen en kozak.
TEBRIS 12. Načelnik ruskih čet Je i izjavil v Agarju zbranim glavarjem, da je odposlan, da kaznufe Šahsevene radi njihovega napada na Ruse, radi umora enega častnika in več vojakov. Mirnemu prebivalstvu se ni bati ničesar.
Vročina v Ameriki.
NEW-YORK 12. Doslej fe umrlo za solnčarico 21 oseb. Več oseb fe zblaznelo oz. so si vzele življenje.
Revolucija na Portugalskem.
OPORTO 12. (Izv.) 1200 rojalistov, kmetov, duhovnikov in drugih civilistov je napadlo mesto Caberos ter ga zavzelo. Republikanskega guvernerja in njegovega tajnika so vstaŠi umorili. Vladne čete so obkolile mesto in ga začele bombardirati. Vjeli so adjutanta kronskega pretendenta Braganza.
LIZBONA 12. Monarhisti v Sontelinho so oboroženi prestopili na špansko ozemlje. Upornike v Cabaceiro do Basto, ki so se razdeiiii v več skupin, so republikanci preganjali. — Republikanske čete niso imele izgub.
Nemiri v portugalski Indiji.
PAR1S 12. (Izv.) Po brzojavnih poročilih iz portugalske Indije, so izbruhnili tamkaj veliki nemiri. Vstaši so napadli poštne in brzojavne urade ter jih oropali. Prišlo je do hudih bojev z vojaštvom.
Revolucija na otoku Ha'ti.
NEW-YORK 12. (Izv.) Na otoku Haiti je izbruhnila revolucija. V mestu Puerto Plata vlada popolna anarhija; oblasti so brez moči. Množica gospodari, kakor sama hoče. Nemškega konzula so izgnali iz mesta. Prišlo je do boja med revolucijonarfi in vladnimi četami, ki so izgubile 250 mož. Republika Dominfque, v kateri Je izbruhnila revolucija, leži na vzhodnem delu otoka in ima le malo prebivalstva. Revolucijonarno gibanje je naperjeno proti preds. Caceresu, ki je bil izvoljen za predsednika 1. julija 1908. I.	_
TURČIJA.
Vstaja v Albaniji.
SOLUN 12. (Izv.) Albanske vstaške čete so zasedle cesto med Berisovićem in Prizrenom. Poštna zveza je polnoma pretrgala. — Dva bataljona turških vojakov sta zašla v zasedo in pretrpela težke izgube.
Spomini na praške slavnosti.
(Nadaljevanje.)
Po Pragi.
Bilo je na Vaclavskem trgu, prav tam na zgornjem koncu, kjer se stekata na trg Ferdinandovka in Pnkopy. Po Pnkopih sem sta prišla gospod in gospa, oblečena po tu-ristovsko. Govorila sta po nemško in poznalo se jima le, da sta odnekod tam zgoraj od Spreve. Pa sta obstala sredi trga in gospod je rekei napram gospe: „Du, das sicht ja ganz grossladtisch ausl* („Ti, to je videti popolnoma velikomestno!")
Berolir.čana sta bila pač prvikrat v Pragi in sta prej najbrž verjela pisavi raznih šmofcov, ki ne opuste nobene prilike, da ne bi Prage kazali svetu kot luknje, v kateri si volkovi voščijo lahkonoč. Berolinčana sta pač tiste dni dobila nekoliko drugačne pojme o Pragi, kakor jih pa zazširja o njej po svetu korumpirano čifutsko in nič manj korumpirano nemšfconacijonalno časopisje. Vsekakor pa bi si bila Berolinčana Še temelji-tejše popravila svoje pojme, in morda sta si jih tudi, če sta si ogledala vsa! za vsakega Slovana največjo praško privlačnost — „Narodno gledališče".
Predstava, bodisi dramska ali operna, v „Narod, divadle" pomenja za vsakega Slovana užitek, kakršnega ni mogoče tako
kmalu doživeti kje drugje, ali pa sploh ne. <Že gledališče samo, krasna renesančna i stavba, v notranjosti opremljena z vsem razkošjem, stavba, ki jo je zgradil češki j narod sam, dvakrat, sebi in svoji umetnosti, mora napra"itl na gledalca neizbrisen vtisk. S svcjim „Narod, divadlom" je pokazal češki narod svetu, s kako resnostjo in nezlomljivo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo je treba korakati proti najvišjim ciijern narodne probuje in prosvete. Danes, po niti tridesetih letih, kar je dobila po onem nesrečnem požarju v letu 1881. češka Talija s sodelovanjem in požrtvovanjem celega češkega naroda svoj novi hram, se mora reči, da more češka uprizarjajoča umetnost z najboljšim uspehom tekmovati z največjimi svetovnimi gledališči.
V času zletnih slavnosti je mesto Praga priredilo v čast gostom vsak dan slavnostne predstave v Narodnem divadlu. In tedaj smo imeli izredni užitek, da smo čuli velikega glasbenega velikana češkega, Smetano, takega, kakršen je v resnici, z vso njegovo veučino. „Libuša" in „Prodana nevesta": v prvi vstaja iz davne davnine v sedanjost božanstvena postava bajne kneginje svojega naroda, začetnice mogočnega kraljestva dvo-repega leva, v drugI pa preprosti češki narod z vsemi svo]irai vrlinami in slabostmi, a vse to v okvirju nedosegljivih Smetanovih zvokov, katerim se pač ni čuditi, da so si osvojili vesoljni svet, če jih čuje človek z odra „Narodnega dlvadla".
Ćuti oni slavni sekstet v „Prodani ne-
SOLUN 12. Oborožene čete so zasedle cesto med Prizrendom in Verisovičem. Vojaki in orožniki so se branili spremljati pošto in zato so morali med tema mestoma ustaviti vsak poštni promet. Po ncčl so Iz Soluna odšle čete v Skoplje. V Djakovarskem okraju sta baje dva batali|ona žašla v zasedo in sta izgubila mnogo mož.
Uzroki odstopa vojnega ministra.
CARIGRAD 12 O neposrednih vzrokih odstopa Mahmud Šefket paše se širijo naj-različneje govorice. Kakor se doznaje iz najboljega vira se je moral Šefket paša udati opominom iz Drinopolja. Kakor važen vzrok navajamo, da Je židovski poslanec iz Valone, C3raso, na predvečer odstopa vložil inter-pelacijski predlog o nerednostih v armadni upravi.	_
Italijansko-turška vojna
Glasovi o bližnjem sklepu miru?
MILAN 12. .Secolo" Je prejel iz Kaira: Neka privatna brzojavka, odposlana Iz Carigrada neki ugledni osebi v Kairu, pravi, da se sedaj po odstopu vojnega ministra Šefket paše začno nova mirovna pogajnnla med Italijo in Turčijo, vsled česar dn kmalu ponehajajo sovražnosti med obema državama. Omenjena brzojavka pravi, da ne bo mir sklenjen posredovanjem kake tretje vlasti, ampak direktno med italijansko vlado in porte.
Načrt mirovne pogodbe.
DUNAJ 12. „N. Wiener Tagblatt". poroča iz Londona: Odstopu Mahmud Šefkit paše pripisujejo tukajšnji vladni krogi veliko važnost in se nadejajo, da prevladajo sedaj v turškem kabinetu mirovne tendence Said paše. „Pall Mali Gazette" prinaša v neki brzojavki iz Carigrada tudi načrt za sklep miru. Ta načrt je napravil baje neki inozemski diplomat, naklonjen Turčiji. Načrt Ima samo en član in dodatni zapisnik. Načrt izjavlja, naglasujoč hrabrost obeh armad, da je med Italijo in Turčijo sklenjen mir. Zapisnik pa določa: Turške čete ostavijo Tri-poli3 t vsemi vojaškimi Častmi tekom enega meseca po ratifikaciji mirovre pogodbe in turška vlada porabi svoj ugled, da omogoči italijanskim oblastnijam vzpostaviti mir in red. Italija zajamči moharaedancem v TrJpo-lisu versko svobodo in spoštovanje njih narodnosti, vrhu tega j!m da lastne šole ter verski in šolski zaklad v znesku 10 mil. frankov, ki ga bodo upravljali mohame-danci.
Ta zaklad bo mcžno povečati s privatnimi in Gficijelnimi darovi. Italija bo plačala pokojnine vdovam in sirotam Arabcev, padlih v boju. Šajk-ul-islam ostane vrhna oblast v verskih vprašanjih. Ob slovesnih prilikah se poleg italijanske zastave razvesi tudi zastava s poluraesecem. Kakor odškodnino za izgubo dohodkov v Tripolitaniji bo plačevala Italija Turčiji pol mil. frankov na leto. Otoke, ki so jih zasedli Italijani, zasedejo turške čete.
Prebivalstvo zapušča Hodejdo.
MASAUA 11. Poročila iz Hodejde pravijo, da je pričelo prebivalstvo zapuščati mesto, ker primanjkuje žito in tudi ne prihajajo živila iz Evrope. 350 v Hodejdi na-
vesti", izvajan tako, kakor smo ga čuli v »Narodnem domu- : aj da ! Kje smo še mi 1 Klobuk dol pred solisti, katerih imen, žal, ne
i vemo, ker nam gledališki list ni prišel v •roko, ansamblski prizori pa so se nam
! zdeli nekoliko mrtvi, kar pa je morda treba 'postaviti na račun našega južnega tempera-
•	menta, ki se mu hoče življenja celo tudi v mrtvi stvari.
Predstave v „Narodnem divadlu* so bile udeiežnikom praških slavnosti, tistim namreč, ki uži?ajo v umetnosti, gotovo isto, kar Je poznavalcu slikarske umetnosti dovršen slikarski umotvor, dočim so mu bili pestri prizori na telovadišču s svoj'mi strogo odmerjenimi pregibi in men|avaml kakor
v strogo pravilne geometrične črte vklenjen i ornament. Tu duh, tam telo, tu umetnost,
•	tam izvežbanost, tu v veličini edinca veličina j vsega naroda, tam v ogromni disciplinirani 'masi volja edinca.
Cemu prednost ? Jaz — umetnosti, vsak drug pa po svoje!
V vinogradskem gledališču so se ravno-tako vršile predstave vse slavnostne dneve, le žal, da nismo imeli prilike udeležiti se vsaj ene. Gledališče je bilo razprodano dan za dnevom.
Ko smo že na Vinogradih, naf omenimo tu tudi Riegrovih nasadov, kjer Je narodna socijalna stranka priredila slavnostno zborovanje v čast slovanskim gostom, na katerem sta govorila poslanca Klofač in dr. For-manek, prvi v vseh slovanskih fezikih,
drugi pa v nemščini, in so poleg njiju govorili še zastopniki slovanskih narodnosti. Ogromna, tisoče broječa množica Je tvorila poslušalstvo in burno aklamirala posamezne govornike in njihova izvajanja. Bilo je to delavsko ljudstvo praško, ki je tu na naj-slovesnejši način manifestiralo za slovansko vzajemnost.
Kral. Vinohrady so mesto samo zase z lastno upravo, rekli bi skoraj, najlepše, najpravilnejše zidan del Prage in gotovo najbogatejši, brez dolgov in z naravnost malenkostnimi občinskimi bremeni za občane. Impozantna stavba je vinogradski „Narodni dom", kjer so se zlasti zvečer prav radi shajali Slovenci In je bil v ponedeljek zvečer prirejen v vseh prostorih „Jugoslovanski večer", ki je združil posebno v veliki dvorani, kjer je svirala srbska godba, velikansko množico Jugoslovanskjh gostov in domačinov, izrečenih je bilo tu več krasnih govorov o jugoslovanskem bratstvu In le želeti bi bilo, da ne bi ostale te lepe misli v — dvorani vlnogradskega „Narodnega doma".
Na vrtu fe svirala sokolska godba, ki je kot zadnjo zaigrala Jugoslovanom v slovo ono znano, sicer nedolžno tržaško „Da Trieste fin' a Žara", zaradi katere pa so svoj čas v Ljubljani pometali Tržačani godbo 27. pešpolka z instrumenti vred skozi okna. Na vprašanje, ali vedo, da svirajo italijansko pesem, so rekli, da fe to — moravska himna 1
(Dalje.)
Stran II.
„EDINOST" št. 194.
V Trstu dne 13 julija 1912.
stanjenih albanskih vojakov se (e spuntalo, vendar se jih Je z denarjem zopet pridobilo. — Šejk Idris se zopet pripravlja na napad. Med turškimi vojaki čim dalje bolj razsajajo bolezni. Samo v Zoidiji jih umre na dan nad 40.
Položaj v Tripolisu. Nov kabel.
TRIPOLIS 11. Ob 10-25 zvečer (Oficijelno). Položaj Je splošno nespremenjen. Semkaj je dospel parnifc „Citta di Milano", ki polaga kabel med Sirakuzo in Tripolisom. Polaganje kabela med obema imenovanima mestoma je skoraj končano. Jutri napravijo poskuse z brzojavnimi uraai.
Iz Misrataha
MISRATAH 12. (Oficijelno) Prebivalstvo prihaja semkaj iz Iedala, iz sosednih oaz in drugih krajev, kamor je biio pobegnilo ob začetku boja. Rekognosciranje, izvršeno danes preko misrataške oaze je pokazalo, da je oaza popolnoma izpraznjena. Na pol pota so vojaki našli mangaški studenec, ki ima dobre hi obilne vode. Neka beduln-ska četa je danes zjutraj napadla asirsko prebivalstvo ob robu misrataške oaze. Prebivalstvo se je hrabro branilo. V sovražnikovem taborišču je včeraj umrl Šejk Zame* dan Šetan, eden najuplivnejih glavarjev, ki je bil ranjen v bitki dne 8. t. m. Naši vojaki še nadalje pokopu jejo trupla sovražnikov.	__
Pismo iz Pariza.
Pariz 8. VII. 12.
Baltischport je za trenutek vznemiril Francoze. Ali pozneje so se prepričali, da za tem sestankom ruskega carja in nemškega cesarja ne tiči nobena ost, naperjena proti rusko-francoski zvezi. Znano je, da veže oba vladarja dolgoletno intimno prijateljstvo in znano je tudi, da nima Kaiserjev tretji sin Še nobene zaročenke. Na vse zadaje morajo tudi vladarji za to skrbeti, da spravijo sinove v dober zakon. Nemški prestolonaslednik se je poročil z domačo princezinjo, ki mu je prinesta sto milijonov. Drugače bi bil navezan na svojo apanažo, ker pruski dvor nima bogvekako velikega družinskega premoženja. Radi tega so nedavno nemškemu cesarju povišali dohodke. Denar je sveta vladar. A ruski car je mi-Ijardar; poleg tega ima štiri hčerke, od katerih je najstarejša 17-letna krasotica. Seznanila sta se princ Albert in velika kneginja Olga na carjevi jahti in ako bi bil romanopisec, bi pričel koj pisati roman z donečim naslovom.
Pri sestanku v Baltischportu sta bila navzvča tudi nemški državni kancelar in ruski ministerski predsednik. Govorila sta poldrugo uro, a ta poldruga ura je spravila Evropo iz ravnotežja, saj sta govorila ta dva državnika v imenu četrt milijarde mutcev.
Sedaj ugiba vsa Evropa, o čem sta se pravzaprav pomenkovala ? That is the question, — to Je vprašanje. Taki visoki diplomati so navadno zaviti v gosto meglo in govorijo iz oblakov kakor grški bogovi. Kaj se mi navadni smrtniki razumemo o visoki politiki! Nekdaj je bilo drugače. Nekdaj so na pr. Slovenci poslali „diplomata" Martina Krpana na stari kobili in v narodni noši na cesarski Dunaj, da se pomeni z Brdavsom, sovražnim izzivačem. In ž njim se je naš Krpan tako dobro pomenil, da je Brdavs obležal v travi. Sedaj se je vse izpremenilo. Sedaj se aristokrati najfinejših manir delikatno pogovarjajo in odločajo o usodi narodov. — Diktirajo, in narod vsuva stotine milijonov za bojne priprave.
Večina časopisja je mnenja, da se je v Baltischportu sprožila ideja o pomirjevalni akciji med Turčijo in Italijo, ki naj bi |o pričela Rusija. Francoska je v velikih skrbeh, ker bi turško-italijanska vojna utegnila izzvati večih in resnejših komplikacij. — Vladno glasilo „Temps" naravnost svetuje Italiji, naj doprinese kako žrtev miru v prilog.
„Temps" je menda hotel naravnost reči, naj Italija prizna suverenlteto sultana nad Tripolitanijo. Ali to ne gre iz lahka brez blamaže pred vsem svetom, ker si je italijanski kralj s tistim famoznim in najbrže prenagljenim proglasom že prisvojil Tripolitanijo.
Ugledno glasilo .Journal des Debats" se jako Jezi nad generalom Ameglio, ki je zagotavljal prebivalcem Rodosa, da dočakajo »dan spojitve z veliko materijo „Grško". Ta časopis pravi: To je nespametno govorjenje. Svetujemo Italiji zmernosti in hladno kri. Kabinet Gioiitti mora pripraviti državo, da si poišče rešitev tripoUtanskega vprašanja samo v Tripolitaniji. Ako se odpira javnemu mnenju širša obzorja, se lahko zgodi, da pridejo na dan vprašanja in zahteve, ki bi znale škodovati Italiji in svetovnemu miru".
Na Francoskem se uvede v kratkem nova volilna reforma, ki jo Je sprejel parlament z veliko večino. S splošno volilno pravico ni še dosežen vrhunec popolnosti. Koliko sto tisoč glasov, koliko važnih manjšin se izgublja ž njo I Dam vam primero: 10.000 volilcev voli jednega po-
slanca ; od teh glasov se je oddalo na pr. za klerikalnega kandidata 6000, za naprednega 3000 in za demokratičnega 1000. Izvoljen je klerikalec in 40% volilcev sploh ni uvaževanih. Z novo volilno reformo pa je Francija dosegla velik napredek. Vsaka stranka bo volila v istem volilnem okraiu Usto poslancev. Volilcev je na pr. 120.000 v okraju, ki voli 6 poslancev. Za vsakega poslanca je treba 120.000 : 6 glasov, torej 20000. Vsaka stranka predloži listo s 6 poslanci, katere voli vsak voliiec. Ako dobijo na pr. naprednjaki 40 000 glasov, radikalci 20.000 a socijalni demokrati 60.000 glasov, sta izvoljena 2 poslanca naprednjaške, jeden radikalne in prvi trije demokratske liste.
Jasno Je, da pomenja taka reforma velik napredek, kajti potom nje prihaja vsaka znatna manjšina do uveljavljenja.
Polom v Puli.
Pala, dne 11. julija.
„Edinost" od 2. Junija je sporočila med drugim, da vlada namerava čim prej razpisati občinske volitve na podlagi starega volilnega reda, torej brez ozira na izid preiskave proti aretirancem. To notico smo priobčili samo radi tega, da prizadeto občinstvo še o pravem času izve o tej nakani vlade.
Ker pa ]e vsa stvar za sedaj ugodno rešena, je potrebno, da orišemo v kratkih potezah historijat te vladne nakane. Ako ne bi bil prepričan, bi človek ne verjel, da bi se mogla vlada — ta čuvarica zakona — tako daleč spozabiti, da bi dajaia občino zopet v roke tako moralno propadli in degenerirani stranki, kakor je italijanska liberalna stranka. Niti v Turčiji ne bi mogli pričakovati kaj takega.
Neovržno dejstvo je, da le vladni komisar, okrajni glavar baron Gorizzutti, že dobil od vlad' nalog, naj čim prej razpiše občinske volitve, ker se je baje med vlado In Italijani sklenil kompromis v tem smislu, da ti poslednji zopet pridejo na krmilo. Da se pa ta nalog ni izvršil, je pripisovati prvič okolnosti, da so imeli ravno tedaj na občini radi deželnozborskih volitev veliko dela, da ni bilo časa za sestavi janje volilnega imenika za občinske volitve, v drugič pa okolnosti, da je „Edinost" še pravočasno objavila oni članek in s tem opozorila občinstvo in mu dala možnost, da Je stavilo svoj veto in protestiralo na pristojnem mestu. In hvala Bogu: ta protest je imel zaželjenega vspeha.
Razumljivo je, da s polomom v Puli ni zadobila nezaceljive rane in velike sramote samo puljska kamora, ampak ona vse Istre, da: ves tabor vseh „neodrešencev" v Avstriji. Za to govori že dejstvo, da so vsi ti pajaci z Rizzijem na čelu napeli pri centralni vladi vse sile, da se jih je le usmilila v toliko, da je vzela v pretres njihove predloge, po katerih naj bi prišli zopet na krmilo.
Zistem popustljivosti in odnehavanja avstrijskih vlad pred Italijani je itak že znan. In tako je centralna vlada tudi v tem slučaju storila neverjetno napako ter sklenila z Italijani po priliki nastopni pakt:
Občinske volitve naj se razpišejo na podlagi dosedanjega volilnega reda. Italijani privole vojaškim občinskim odbornikom več upliva na občinsko upravo; eventuelno se njih število zviša na škodo Italijanov, toda le v toliko, da na vsak način ostane večina, oziroma vodstvo (supremacija) v rokah Italijanov. Pristaniški poveljnik, admiral J pl. Ripper — ki je znan nasprotnik kamore — se odstrani in nadomesti z drugim, Italijanom prijaznim poveljnikom I!
To je jedro pakta, ki je bil že perfek-ten. Kamora ie na tihem že triumfirala, ker se je že videla zopet gospodarico občine. Admiral pl. Ripper je bil že na dopustu in ni se imel več povrniti. A glej: stvari so se naenkrat obrnile drugače, nego so Italijani obračali. Nalog za razpis volitev je bil sistiran in admiral pl. Ripper se je povrnil z dopusta ter prevzel zopet posle pristaniškega poveljnika. Lepe sanje kamore so šle po vodi_____ a na tem se je zahvaliti naši parlamentarni delegaciji, v prvi vrsti budnemu in vestnemu dr. Laginji, ki je tam: gori pravično in resnično os veti jal puljsko kamoro. Pričakovati smemo torej, da ostane baron Gorizzutti vsaj dotlej, dokler ni sta- { vil ad acta zadnjega spisa o puljskih j aretirancth.
O tej stvari bi bili poročali že poprej, toda morali smo molčati, da ne škodujemo stvari in vznemirjamo občinstva. In občinstvoi le z zadovoljstvom pozdravlja, da so se stvari tako zasukale, kajti vsa Pula je enih misli — razun njih, ki so na račun občine brezskrbno živeli. Ta klika se zvija kakor kača, ki si ji stopil na rep. A ne pomaga
jej nič — tempi passatti!
* * •
Preiskava proti aretirancem napreduje sicer počasi, ali če pomislimo, koliko je materijala, ki ga mora zmagovati sodna 'oblast, bomo umeli, kako težko stališče ima
preiskovalni sodnik. Ne da bi se hoteli komu laskati, moramo priznati vrlino sod nlka Qaarantotto, — Italijana, ki ga odlikujeta poštenost in nepristranost. Skoraj ioč in dan se muči v preiskovalnih zaporih, da zaslišuje tisto lepo bando. Res — nehvaležna naloga Podpira ga pri tem isto-tako neumorni sodni svetnik PeruŠić, čegar energija je itak že znana.
Predvčerajšnjim aretirani inženir Leban je popolnoma potrt, ker je baje že dokazana s pričami njegova krivda.
Kakor Čujemo, pride v kratkem zopet nekdo v luknjo._
Sestanek
jugoslovanskih naprednih učiteljskih
ablturijentov in abiturijentk se bo vršil dne 16. julija 1912 v Ljubljani.
DNEVNI RED: L
Zborovanje v veliki dvorani „Mestnega doma*. Začetek ob poli 9 dopoldne.
1) Otvoritev. 2) Pozdravi. 3) Referati: a) Stanje in gibanje slov. učiteljiščnikov v zadnjih letih, b) EHen-Key-učlteljica. c) Stanje in gibanje hrv. učiteljiščnikov. d) Ljudska izobrazba izven šole. e) Današnja žensko gibanje in učiteljica, f) Bistvo in vzgoja volje, g) Šolska telovadba in Miillerjev sistem.
II.
1) Popoldne ogled mesta, „Učiteljske tiskarne" itd. 2. Zvečer ob 8
Vrtna veselica na vrtu in v areni „Narodnega doma". Na sporedu so koncertne točke orkestra, pevskega zbora in solistov. Ples!
Pripravljalni odbor.
Izid revizije ljudskega štetja v Trstu in Gorici.
Uradni „L' Osservatore Triestino" od četrtka dne 11. t m., priobčuje sledeči članek:
„Kakor znano, je bil opera t ljudskega štetja, nanašajoč se na mesto Trst in okolico ter mesto Gorico na ukaz ministrstva notranjih zadev podvržen, kolikor zadeva občevalni jezik, reviziji. To revizijo je izvršilo c. kr. namestništvo, ozir. c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici.
Treba je pripomniti, da v smislu izvršilne naredbe k zakonu o ljudskem štetju prihaja v poštev za napovedbo občevalnega jezika izključno le domače prebivalstvo v avstrijskem smislu, in je treba povedati, da Inozemski državljani In tudi ogrski državljani niso vpoŠteti v število v Trstu oziroma v Gorici dne 31. eecembra I. 1910 se nahajajočega prebivalstva.
Evo številk, ki so izšle iz revizije :
Prebivalstvo mesta Trsta je Štelo dne 31. decembra 1910. I. 126.807 oseb. Od teh jih je naznanilo nemščino za občevalni jezik 9255, italijanščino 95 383, slovenščino 19 694, srbo hrvaščino 1978, češčino 330, poljščino 125, maloruščino 29, rumunŠčino 5, madjarščino 8.
Spodnja o k o 1 i c a je štela 52.891 prebivalcev, ki se po naznanjenem obče-valnem jeziku razdele tako-le: 2067 Nemcev, 22.432 Italijanov, 28 178 Slovencev, 186 Srbo-Hrvatov, 90 Čehov, 20 Poljakov, 3 Romuni in 5 Madjarov.
Zgornja okolica je imela 8875 prebivalcev; po občevalnem jeziku je bilo 114 Nemcev, 538 Italijanov, 8199 Slovencev, 12 Srbo-Hrvatov, 11 Čehov in 1 Poljak.
Trst s spodnjo in zgornjo o-kolico Je štel brez vojaštva 188.536 prebivalcev. katerih je bilo po občevalnem je-zisu: N.mcev 11.436, Italianov 118 353, Slovencev 56071, Srbo-Hrvatov 2176, Čehov 431. Poljakov 146, Malorusov 29, Ru-munov 8, Madjarov 13.
Skupaj z vojaštvom je štelo prebivalstvo 190.941 oseb. ki se po občevalnem jeziku dele na: 11876 Nemcev, 118.957 Italijanov, 56 926 Slovencev, 2403 Srbo-Hr-vati. 565 Čehov, 157 Poljakov, 33 Malorusov, li Rumunov, 13 Madjarov.
Za mesto Gorico je revizija podala sledeči izid:
Domače prebivalstvo brez vojaštva je štelo 26.750 prebivalcev. Po občevalnem jeziku je bilo 2040 Nemcev, 14720 Italijanov, 9819 Slovencev; drugih slovanskih jezikov 168, drugih jezikov 3.
Oborožena sila je štela 2541 oseb, od katerih jih je najavilo za občevalni jezik nemščino 1198, italijanščino 92, slovenščino 971, druge slovanske jezika 277., druge jezike 3.
Skupno prebivalstvo, obenem z oboroženo silo je štelo torej 29.291 oseb, ki so bile po napovedanem občevalnem jeziku: 3238 Nemcev, 14.812 Italijanov, 10.790 Slovencev, drugih slovanskih jezikov 445, drugih jezikov 6*.
Tako torej uradni Ust o Izidu revizije ljudskega štetja. „Piccolo" se je po svoji navadi in „potrebi" že obregnil ob te Številke, ki mu seveda niso všeč. Mi napišemo nekoliko komentarja k njim in „Piccolovim" pripombam v jutršnji številki.
Izlet NDO v Gorico prepovedan.
Kakor smo že snočl doOili telefonično obvestilo iz Gorice, c. kr. okrajno g!av^rctvo v Gorici ni dovolilo tržaški Narodni delavski organizaciji izleta v Gorico v nedeljo, dne 14. t. m. Mislilo se je pač, da se c. kr. okrajno glavarstvo še v zadnjem trenotku izreče za dovolitev, toda moč zunanjih vplivov je biia močnejša od dobre volje in tako je NDO v Trstu danes dobila oficijelno ob vestilo, da c. ¥t. okrajno glavarstvo v Gorici re dovoljuje izlfft.
Obenem s prepovedjo Izleta NDO je bil prepovedan tudi izlet tržaške mazzlnl-janske otrotadl, ki je pod pretvezo, da hoče položiti venec na spomenik pesnika Zoruttija, hotela poleteti v Gorico, da bi tamkaj z besedo In dejanjem pomagala goriškim slovenožrcem aranžirati spopade s Slovenc', to se pravi, ne morda s slovenskimi masami, temveč edino le napade na posameznike,v v čemer so tržaški mazzin;-Janskl pobalini pravi specijalisti.
Hotelo se je tem zahrbtnjakom, da bi tekla v Gorici kri, hotelo se jim je, da bi se proslavili kot varhi in branitelji italijanstva neitali|auske Gorice, in zato so hoteli prirediti izlet v Gorico. Njim bi se pa bilo priključila vsa ona tržaška razbijaška sodrgat ki se je pred še nedavniui časom odlikovala z razbijanjem slovenskih lokalov v Trstu.
Ob takih razmerah se pač ni čuditi politični oblasti v Gorici, ki na| nosi vso odgovornost za ne samo morebiti, temveč skoraj popolnoma gotove izbruhe tega umetno podnetivanega šovinizma proti Sio-vencem, da se je hotela izognili vsem eve:i-tualnostim in prepovedala oba izleta. Sicer Je resnica, da bi Slovenci prav nič ne potrebovali varstva politične oblasti ter policije, orožništva In morebiti celo vojaštva, kajti v trdem delu ojeklenelo slovensko delavstvo bi si pač lahko, brez težave napravilo mir in red, pa naj bi prišlo v Gorico vse, kar se zove v našem Primorju maizi-nljanec; tcda politična oblast je bila seveda drugačnega menenja.
Nočemo danes podrobnejše razpravljati o stvareh, ki so v zvezi s prepovedjo ne-geljskega izleta, ne moremo si pa kaj, da ne bi konstatirali eno dejstvo, ki Je res značilno za celo stvar: naznanili obeh izletov, slovenskega in itaUjanskega, ste prispeli isti dan c. kr. okr. glavarstvu, toda pot slovenskega naznanila je bila mnogo daijša, nego pa italijanskega. NDO v Trstu je naznanila tržaškemu redarstvenemu ravnateljstvu svoj izlet že dne 2. julija, toda redarstveno ravnateljstvo je odposlalo vlogo NDO v Gorico šele dne 7. Julija, obenem z vlogo mazzinijancev, ki je bila vložena šele 7. julija. Le tako je bilo mogoče, da je okrajno glavarstvo v Gorici dobilo obe vlogi cb istem času in potem z ozirom na javno varnost ter mogočnost kalitve javnega miru in reda prepovedala oba izleta.
NDO se je obrnila za posredovanje na naše poslance, dr. Rybara, dr. Gregoriaa in dr. Wl;fdna, ki so radevolje storili vse potrebne korake, toda kakor so stale stvari v Gorici, je bilo pač za enkrat nemogoče doseči ugodnih uspehov.
Kakor nam poročajo iz Gorice, je cela stvar silno neljuba resnejšim in treznejšim Itali|anom, katerim je na tem, da bi se gospodarska moč mesta kolikor mogoče okrepila kar je p* popolnoma nemogoče, če izvestni italijanski krogi ščuvajo nerazsodno množico kakor stekle pse na Slovence. Rjsni In trezni možie pač znajo presodili, da vsakemu takemu nasltst/u sledi sicer tiha, a zato tem odločnejša in vplivnejša reakcija s slovenske strani, in te reakcije se je treba bati goriškim Ital.janom, ki itak žive edino le od slovenske milosti in pa slovenske nezavednosti, od katere pa se po vsakem takem nasllstvu izgubi precejšen del. In kaj naj počno potem goriški Italijani brez slovenskih odjemalcev!
Izlet tržaške NDO v Gorico torej za enkrat ni dovol;en, s čimer pa Še ni rečeno, da se izlet sploh ne bo vršil. Po mazzini-jansklh miečnozobih kričačih kolikor toliko razburjena goriška javnost se pač pomiri prav v kratkem, in prepričani smo, da bo tedaj, morda že v najkrajčem času, pro3ta pot tržaškemu slovenskemu delavstva v po-sete k svojim goriškim bratom. Ali bo to mogoče že 21. t. m., še ni gotovo, a kedar bo, tedaj vemo, da se bo še tem tesneje prijela krepka desnica tržaškega slovenskega delavca mišičave desnice goriškega sobrata v trdno vez k skupnemu delu za skupne ctlje f
Domače vesti.
Zaključek nedeljske „Edinosti". Ker
je zaradi nedeljskega počitka treba zaključiti nedeljsko Številko „Edinosti" že opolnoči, sprejema uredništvo daljše dopise za nedeljsko številko le do 4 popoldne, krajše pa do 8- zvečer. Pozneje doposlani dopisi se odlože za pondeljkovo številko.
Uredništvo.
S Prošeka. Ker je nedeljski izlet NDO v Gorico prepjvedan in imajo s tem izletniki gotovo pokvarjeno nedeljsko veselje, opozarjamo, da bo v nedeljo 14. t. m. ob
Imate 11 bolečine ?
Revmatične, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu, potom prehlajenja? Poizkusite vendar bol olajšujoči zdravilni, krepilni FELLERJEV FLUID z znamko Elsafluid. Ta je res dober! To si samo rpklama 1 Dvanajstorica za poekušnjo Kron 5*— franko. — Izdeluje lekarnar Feller v Stubici, Eldatrg štev- 2fc>4 (Hrvatska).
V Trstu, dne 13. julija 1912.
EDINOST" št. 194.
Stran III.
poli 5. pop. v Sokolovi dvorani na Prošeku	Južno Ameriko. V enaki dobi lanskega leta
predstava „Chartejeva teta*, burka y 3. de-	se je izselilo preko Trsta skupno 7900 oseb
jaujih, potem pa ples do polnoči. Čisti do-	in sicer 3700 oseb v severno in 4200 oseb
blček je namenjem podružnici CM na Pro-	v Južno Ameriko.
seku. Na svidenje na Prošeku!	! Maturo na ženskem učitetjiSču v
Promocija. — Dne 11. t. m. |e bil na	Gorici so napravile naslednje gospice slc-
staroslavni c. kr. češki Karlo-Ferdinandovi	venske narodnosti: Grofica Attems Valerija,
univerzi v Pragi gospod Josip Klepec,	Babnik Alfonza, Božič Gabrijela (z odliko),,
odvetniški kandidat, promoviran za doktorja	Ćernigoj Emilija, Čučat Rozalija, Ferletič j
prava.	Emilija, Fuhrroann Emilija, Jerkič Ana, Kane- 1
Potencirana ignoranca. - Predzadnja	ier Teodora, Kaus Avrelija, Kraševec Vida,
številka „Naše Sloge" Je prinesla v prilogi	Kraševec Viktorja, Markič Rozalija, Marušič
interpelacijo poslanca Mandiča in tovarišev	Ernesta, Pertot Felicita, Petrič Mariia, Ptohl
v stvareh uprave Avstrijskega Lloyda. Radi	Mila (z odliko), Podmeni* Marija, RajerGa-|
stvari torej, ki mora zanimati v prvi vrsti	brijela, Rutar Alojzija, Šček Friderika (z
tržaško javnost. In ravno Iz tega vzroka je	odliko), Sfiligoj Terezija, Stepančič Marija
„Naša Sloga" preskrbela in priobčila tudi	(z odliko), Stres Milena, Torkar Julijana,
italijanski prevod interpelacije. Z ozirom na	Turšič Ana, Urh Flora (z odliko) in Vidmar
VJŽnost predmeta in radi italijanskega pre-	Marija. Pet gojenk je padlo za dva meseca,
voda je uiedništvo puljskega lista razposlalo	ena pa za eno leto.
po Trstu 200 izvodov in od teh je poslalo	Tombola „Trž. vojaškega veteranskega
5 eksemplarov v znano kavarno Tommaso	društva", ki Je bila napovedana dne 5. ju-
z izrecno pripombo v italijanskem jeziku:	Uja se je raoraia zaradi nenadoma došle ne-
Citajte prilogo 1	vihte preložiti. Vršila se bo dne 14. julija
A sedaj čujte, kakov je bil odgovor na	ob 6 popo\dne na c. b-. vojaškem vežba-
ta način pozornosti in uljudnosti puljskega	,i§ču Vhod uljca Coroneo in trg velike vo-
lista iz lokala, ki ga močno frekventlrajo	jašnice __ pri tomboli bo svirala vojaška
mornarji, torej ljudje, ki bi jih morala re-	gocjba.
čena interpelacija v prvi vrsti zanimati 1	Tjst^ katerirn so iitl| bile srečke po po-
Eksemplari so bili povrnjeni uredništvu z	gt| posiane na donif naj jih blagovolijo s
opazko: respinto, retour, non sappiamo	pri|oženo poštno položnico pri poštnem
leg g ere!	uradu vplačati, ali pa kot neprejeto do 14.
Po pravici apostrofira .Naša Sloga	t m vrnit| društvu.
Dalmatince, ki v prvi vrsti vzdržujejo nave-	* igra|ne srečfce po 60 vinarjev so na po-
deno kavarno: med kake ignorante al zlob-	nudbo v drugtveni pjsarni ul. Gelsi štev. 12
neže zahajajo!! G. Trevesa pa prosi pulj-	|n y večjh loterijah
ski list, naj se usmili ljudi v Caffe Tomaso	Na dan toraboie se bodo srečke pro-
v Trstu!	dajale na trgu velike vojašnice v ulici Co-
f Podpredsednik občinskega sveta ro^ej kakor8tudi po mestu, dr. Daurant. Včerai popoidne se je vršil	Društveno predsedništvo.
l^slr^	je pre": CinTMetedov dar so poslali nadalje
minul v s edo v staroiti 58 let. Pokojnik, gg-Jos. Stritar, girnn. prof. na Dunaju 5 K
Sen Tržačan je bit eden glavnih stebrov K??6*'"*' v N,OVe® umesuilr4 vladajoče italijanske stranke in je bil od 1. Cestinlk; d^J Dolu Pri Hrastn^u 4 K, F . 1909 to je po smrti dra. Felice Veneziana, | janc, nadučitelj v St Aodražu 4 K dr. njen voditelj Dr. Daurant je pripadal de-	^
mokratični strogo narodni skupini svoje "ff* v	5 K v prid Koroški, slavna
stranke, vendar ni imel tudi pri svojih na- čitaln!ca v Ljutomeru 3 K. sprotnikih nobenega sovražnika, ker je svoje Rodoljubno omizje v gostilni pri „No-politično mišljenje izraža vedno v ljubeznjivi vem svetu" (g. Gerše) v Ljubljani je zložilo oblik/. Leta 1887 je prvič nastopil na politič- za Družbo 7 K 48. Hvala! Abiturijenti nem polju. Kmalu je postal predsednik idri|ske realke so položili z vsoto 65 K te-„Unione Ginnastica", potem tržaške skupine melj za drugi „Aškerčev" kamen. Velikemu „Lege Nazionale" in „Societa Filarmonico- pesniku dostojen, „Družbi" koristen spome-Drammatica" in načelnik narodno-liberalnega nik! Takih „kamenov" bi družba rada po-volilnega odbora. Leta 1906 je bil pokojnik stavila mnogo. Hi/alal izvoljen tudi v občinski svet oziroma de- Naši rojaki v Ameriki so darežljivi !n želni zbor in je bil člen šolskega odseka, iznajdljivi. Zopet so poslali C. M. družbi Od leta 1909 je bii II. podpredsednik ob- 200 K dne 28. junija; torej iz New-Yorka v Činskega in deželnega odbora. Povodom treh tednih 400 K. Marljivi podružnični tajnik smrti dr. Dauranta je sklical župan izredno g. Lenis Andolšek ni mogel počakati obč-sejo občinskega odbora. Župan se je v nega podružničnega zbora dne 30. junija, da daljšem govoru spominjal pokojnika in nje-:
govih zaslug za tržaško mesto. Pogreba, ki j	POSlčinO.
se je vršil včeraj popoldne so se udeležili i _	, ,	...
župan dr. Valerii, občinski svetovalci, mestni Znana slovenska tovarna glasovirjev uradniki, občinski redarji, ognjegasci itd. Ob v Trstu, ulica Fornace št. 8, se priporoča grobu je govoril pokojniku v slSvo I. pod- ?lavn!m ■loven.kim društvom, gostilničar-predsednik občinskega sveta dr. Ricchettl. Jera m slovenskemu občinstvu sploh. V Občinski odbor je sklenil Imenovati eno omenjeni tovarni se izdelujejo in poprav mestnih ulic po pokojnikovem Imenu.	^J0 glaaovirji pijanim itd po jako nizkih
Otvoritev tunela Sv. Vida. — Danes cenah Za "glasovanje glasovirjev stoji zjutraj bo povsem na tiho otvorjen obč'n- slavnemu občinstvu vedno na razpolago stvu in prometu vozov novi tunel pod spreten delavec. Za trajnost oziroma toč-hrlbom Sv. Vida. Slovesno otvoritev so me- nost dela se iamčl* Kupujejo, prodajajo in rodajnl krogi opustili. Ob vhodih v tunel menjujejo se tudi rabljeni glasovirji, pi so napisi s pozivom, naj se pešci in vozovi janim, orkestnjoni itd. — Lastnik v interesu svobodnejega prometa drže vedno . ANTON PEČAR, desne cestne strani.	--
Dekliška trgovska šola v Trstu. Da ustreže vsestranski potrebi in raznim željam, je sklenil kuratorlj slovenske trgovske Šole v Trstu, da odpre v področju te šole jeseni tudi I. letnik redne podnevne dekliške trgovske šole, ako se priglasi najmanje 20 deklic. Učni načrt bo isti, kakor je določen od c. kr. naučnega ministerstva, in poučevala se bo tudi italijanščina in nemščina. Vpisnina bo znašala 9 K, šolnina, plačljiva v 10 obrokih, pa 200 K. Sprejmejo se deklice z dovršeno meščansko ali kako tej enako vredno šolo. Več se izve pri ravnateljstvu.
Stanovanja za učence Slovenske Tr-gorske šole jemlje na znanje za september 1912. ravnateljstvo že sedaj. Zatorej prosimo vnovič, da se zglase pri ravnateljstvu tisti, ki razpolagajo s snažnim, zdravim in zračnim cenim stanovanjem ter z dobro in točno hrano.
Služba šolskega sluge. — Na deški CM šoli pri Sv. Jakobu je oddati s 1. septembrom začasna služba šol. sluge, ki bo oskrboval tudi centralno kurjavo. Mesečna plača znaša 90 K združena s prostim stanovanjem. Prednost imajo oženjeni. V prošnji je navesti starost, dosedanje opravilo ter eventuelne rokodelske zmožnosti. Prošnje je oddati v pisarni g. dr. Josipa Abrama, v ul. Campanile št. 11. do 24. julija.
Dramatična šola v Trstu. — Danes zvečer od 7 do 8 se bo vršilo poslednje vpisovanje v dramatično šolo. Gospodje in gospodične, ki žele vstopiti, naj se zglase pri režiserju Dragutinoviču v veliki dvoranf Narodnega doma.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Zbornica inženerjev" s sedežem v Trstu.
Izseljevanje preko Trsta v prvi polovici 1912. V prvi polovici t. 1. se Je izselilo preko Trsta 14.806 oseb, od teh Je bilo 7200 namenjenih v severno, 6800 pa v
Prva jugoslovanska	Pg^f
tovarna glasovirjev
Trst — via Fornace št. 8 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd.
1
|
7 rv: v • vtf?'^
I A 'ti/t
Delo točno.
Cene nizke.
Novi dohodi za pomlad In leto !
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici
v TRSTU, Via B*rriera vecchia 38 in Via đei Kettori 1, v GORICI, na Starem trgu 1. —V SPLITU, nI. Star. suda 314.
naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne
s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela
ter finega in trpežnega usnja.

Najstarejše češko priznano solidno i društvo za zavarovanje kapitala mt^^^mm in dohodkov ——
išče resne in sposobne
zastopnike In abulzlterle
kateri bi se po parmesečnem delovanju za provizijo namestili s stalno plačo. Ponudbe pod „Najstarejše češko 1489" na Inser. oddelek Edinosti.
št.
Trioosk! pomočnlK
v špecerijski stroki, posebno v delikatesah vsestransko izurjen, zmožen vseh treh jezikov — posebno laščine — se takoj sprejme; zahteva se fino obnašanje, hitra postrežba.
Ponudbe pod „Stalno", Gorica, poštnoležeče.
POZOR!	Svoji k svojim!
VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
• #
pekarno

v Trstu, ulica del Bosco 18
(prej F. PIRMAN)
Prodaja se svež kruh 3-4 krat na dan, raznih sladCic, biškotov in liherjev ter —— najfinejše moke 11, d. —
UMETNI ZOBJE
Plombiranj« zodov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik konce*, zobni tehnik
TRST —=
ulloa dalla Caserma Štev. 13, II. n.
— Ako hočete imeti zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lastnega mleka
,BLLOLf
zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikom. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijor namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu itd Številna zdravniška spričevala.
Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga :
lekarna „GALENO",
VIA S. CILINO - TRST.
Novo pogrebno podjetje, T* s t
(vogal Piazza Goldoni) • CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa $t. 31. - TELEFON Jt. 14-02,
Tu se sprejemajo nočna Daročila. Podjetje razpolaga z 18-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno.
V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev (z umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovine ter izdeluje vence tudi iz sv«iih cvetlic. — Vsakovrstne hrste, kovinaste In lesene, obleke, čevlje In druge potrebSttnc za mrlRe in sprevode, voščene sveče iz lastne tovarne itd. ————^— vse po nizkih konkurenčnih cenah.	1
7 DOMiM in lastODiH na Opčinah url i. Mrz lfl, v Nabrežini pri g VitEZfl, pri Orehu (Nogere) in g. Melni se dobi rce za roireDe potrtlua Blago, henrik stibelj
V slučajih potrebe se toplo priporoča udani	deleJnik in upravitelj podjetja.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je danes ponoči po dolgem trpljenju umrl gospod
FRANC STERLE
načelnik železniške postaje v p.
Pogreb dragega pokojnika bo dne 12. julija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Frančiškanski ulici št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v frančiškanski cerkvi.
V Ljubljani, dne 11. julija 1912.
Rudolf Sterle
c. kr. deželnosodni svetnik v Gorici
Frančiška Sterle
soproga.
Magda Sterle
sneha.
Antonija Ravnihar roj. Sterle Mima Funtek roj. Sterle
hčeri.
Dr. Vladimir Ravnihar Anton Funtek
zeta.
Stran IV.
EDINOST"
št. 194.
V Trstu, dne 13. julija 1912.
bi bil z dohodki istega obenem poslal de nar. Po njegovem temeljitem poročilu je združena sedanja C. M. organizacija z mnogimi težavami. Stavlja pa jako praktičen nasvet, kako naj se deluje v bodoče za „Družbo" v Ameriki. Danes ne objavljamo tega nasveta, storimo pa, ko se izvrše predpriprave. Naši narodni listi naj prinesejo našim dobrim rojakom na|iskreneje domovinske pozdrave in zahvalo in to posebno vrlemu rodoljubu g. L. Andolšeku.
Tržaška sokolska župa.
Seja župnega vaditeljskega zbora se vrši v nedeljo, dne 14 t. m. ob 8. uri dopoldne v telovadnici Sokola v Trstu.
Dnevni red: 1. Župni z!et; 2. Zlet na Bled ; 3. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi Ambrožič, nač. T. S. Ž.

Tržaška mala kronika.
Najdeno žensko truplo v morju. —
Včeraj zjutraj so našli pri Cedasu blizu Mi-ramar v mcrju truplo 20-letce ženske, ki so je pripeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Do sinoči niso mogli še truplo prepoznati. Vendar je ugotovljeno, da si je mlada ženska sama dobrovoljno končala življenje.
Koledar In vreme. — Danes: Marjeta. — Jutri: 7. nedelja po Binkoštih.
Temperatura včeraj ob 12. opoldne -t- 30* C°. — Vreme včeraj: Lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Jasno, zelo vroče, severovztočni vetrovi.
Gospodarstvo.
Zivnostenska banka, podružnica Trst, oživotvori v Opatiji ekspozituro, ki začne poslovati v najkrajšem času. K že obstoječi podružnici v Karlovih Varih in ekspozituri v Gradežu pridruži se ekspozitura v Opatiji, tako, da bo Živnoslenska banka zastopana v vseh znamenitejših kopališčih naše države. Z novo ekspozituro bo nedvomne ustreženo gostom Jn obiskovalcem.
Austro-Američana. C. kr. mlnisterstvo za notranje stvari je sporazumo s c. kr. fi nančnim in trgovinskim ministrstvom privolilo v povišanje delniške glavnice od 18 na 24 milijonov kron z izdanjem nadaljnih 30.000 komadov delnic po 200 K, kakor je to sklenil občni zbor delničarjev Austro-Amerikane dne 29. aprila 1912. Emisija novih delnic se izvede tekom prihodnjega tedna in imajo delničarji pravico do istih .po 240 K. Emisija delnic je zavarovana po ga rancijskem konsorciju pod vodstvom dunajskega Bankvereina in Banca commerciale.
Vesti iz Goriške.
Glas iz Povirja. G. uredniki Kako dolgo sem molčal! Danes pa moram prijeti za pero in Vam pisati. V naši tako tihi občini se nekaj kuha.
Širom sveta, tako tudi po kršnem Krasu prirejajo razne veselice, vrše se slavnosti; le v našem starem Povirju ni nič. Sramota za nas. Saj vendar čutimo tudi mi slovensko in bije v nas srce za naš zatirani narod. Torej na noge 1
Fantje naborniki so se izmislili, da proslave najprimernejše svoj odhod v vojaško suknjo s tem, da prirede slavje, ki naj jim razvedri srce, a našima blago vest -nikoma naj pripravi nekaj veselja.
Sklenili so plesati in se zabavati, dobiček pa so namenili naši CM družbi. •
Sami bodo uživali, a od tega bodo imeli tudi ubogi slovenski otroci svoj delež. Zato čast tem zavednim mladeničem!
Kaj bo in kedaj, objavimo že pravočasno.
Regulacija Soče in njenih dotokov
Te dni je došel kabinetni pisarni dež. zakon o uravnavi Soče in pritokov, velikanske delo, ki bo stalo okolu 10 milijonov kron. Zskon pošljejo iz kabinetne pisarne v Ischl, da ga cesar sankcijonira.
Italijansko gledališče v Godci. V goriškem italijanskem gledaiišču priredi v torek 16. t. m. družba milanskega gledališča „Scala* izredno predstavo. Uprizori komično opero „Kapelni mojster" iti intermezzo slavnega Pergolesija „Dekla gospodinja".
Sežana za Družbo. Nikdo ne more tajiti, da tu v Sežani vlada neko mrtviio. Dve leti sta minuli, odkar se je vršila velika CM veselica, ki je izpadla kar najsijaj-neje v vsasem pogledu.
No, sedaj so se zopet oglasili narodni delavci v Sežani, hoteč priskočiti na pomoč naši ljubljenki-Družbi, ki v svojih mesečnih bilancah iikuzuje primanjkljaje. Lotil) so se dela z energijo in resnostjo in s trdno zavestjo so zrli na dan 7. julija, ki je imel prinesti Družbi čira večjo denarno podporo. Ali nebo to pot ni bilo naklonjeno njihovi plemeniti nameri, oblaki so vsuli sicer toli potrebnega dežja, ki je gotovo prinesel sto-tisoče v deželo, aH veselica sama ni prinesla: kolikor smo pričakovali. Vendar smemo kljub slabemu vremenu upati, da bo prispevek znašal okoli 300 K.
Pri tej priliki mi je omeniti v prvi vrsti pevskih točk, ki so jih proizvajali z vso preciznostjo. Pevska društva so se kar kosala medsebojno. Vsa čast Jim na izbornem proizvajanju! Priznanje gre tudi prvaški sokolski godbi.
Acetilenska razsvetljava |e v temni, v
črne oblake zaviti noči zlivala čarobno luč na občinstvo, ki se je Šetalo, prepevalo in plesalo v divnem drevoredu, kakoršnih je videti le malo kje. Kraj je izvrstno izbran za take prireditve.
Velik požar. Iz Hudajužlne: Dne 10. t. m. ob 9. zvečer je strela udarila v hišo Tomaža Irkar v Kalu v Baški dolini. Nastal je velik požar, ki je uničil štirim posestnikom vsa poslopja in vsa, ker so imeli.
Vssti iz Istre.
Pevsko društvo »Lilija« na Beki pri
Klancu priredi svojo veselico dne 11. avgusta t. 1. Ker društvo sestoji iz same mladine, in je potrebno podpore, prosi že sedaj slavno občinstvo in bratska društva za sodelovanje.
Iz Kozine. Nabrali smo za družbo sv. CM za Istro ter z nabiralno polo odposlali ravnateljstvu 15 K. Darovali so: Gr. Leo-nardis, Krv. potok 2 K, Iv. ZaIokar,v Gro-čana 2, Iv. Vranjac, Draga 2, Anton Žerjav, Krv. potok 1, Ang. Čendem, Krv. potok 1, Br. Božič, Klanec 1, A. Korošec, Ocizla 1, J. Mlhalič, Draga 1, Neznan, Amerika 60 v,
I.	Mihalič, Nasirec 40 v, Jos. Bernetič, Na-sirec 1 K, Iv. ViŠnjevec Draga 1, A. Viš-njevec, Mihele 1.
Strela. Iz Prešnice pri Herpeljah. Dne
II.	t. m. so bili ne polju 25letni Jože Pečar, 221etna Marija Pečar in 8ieten fantič. Ker se je vlil dež, so se zatekli pod drevo. Bile je ob 12 30, ko je silno zagromelo in vsi trije so se zvrnili po tleh, kjer so obležali OŠinila jih je strela. Oče In brat Pečarjev sta bila oddaljena kake 3 m od njih pod drugim drevesom. Priskočila sta k poško-vancem in jih začela stresati. In res sta jih spravila zopet k zavesti. Najprej fantiča potem žensko in zadnjega — šele čez kakih 10 minut — še Pečarja. Tega je strela raz-praskala od leve rame čez prsa do desne noge. Prepeljali so ga na dom v Prešnico
Električna železnica Piran—Porto rose. V kratkem bo koncesijonirana ozkotirna železnica z električnim obratom od Pirana do Portorose. Ta železnica se bo začenjala na trgu Tartini v Piranu in bo obkrožala pristanišče piransko; potem bo vozila po obrežju mimo kopališča Portorost in bo imela svoj zaključek blizo postaje istega imena na lokalni železnici Trst— Poreč. Označeno obrežje je že sedaj dobro znano in jako priljubljeno. Po otvoritvi te male nove železnice pa dobi veliko ugodneje zveze, s čemer se gotovo izdatno poveča frekvenca. Kopališče Portorose bc imelo ugodne zveze po suhem in po morju (preko Pirana). _
Druge slovenske dežele
Z novomeške gimnazije. Koncem šolskega leta 1911/12 je bilo 272 javnih učencev in 7 privatistk. Od teh je dobilo odliko 41, za višji razred sposobnih z dobrim vs-pehora je 175, splošno sposobnih 18, ne sposobnih 28, ponavljavni izpit jih ima 16 in 1 je neizprašan.
Še en dan nas loii od velike ljudske veselice v prid zgradbi „Sokolskega doma" v Postojni. Jutri 14. t. m. pokažejo zavedni Notranjci, kako znajo ceniti važno sokolsko delo! V Sokolstvu tiči lep del naše bodočnosti. Če se bo Sokolstvo razširjalo in st pridobivalo tal, bo naraščala tudi narodna samozavest kakor nas uči že dosedanja skušnja. Dolžnost naša je torej, da pod piramo vse prireditve, ki se prirejajo Sokolu v prid. Če bo prihodnja veselica 14. t. m. dobro obiskana, vrže lep dohodek in pripomoček k skorajšnjemu uresničenju „Sokolskega doma" v Postojni. Srčna naša žel,a je, da bi dem postavili že letos — zato je vsak Postojnčan žrtvoval dosedaj. kar je mogel. Pa brez podpore od zunaj tudi nam ni možno v kratkem uresničiti naše želje. Zato ponovno vabimo na našo veselico in opozarjamo, da bo ta dan tud! jama ob znižani vstopnini 1 K ctvorjena.
Postojnska jama bo v nedeljo 14. t m. za udeležnike veselice ob znižani vstopnini 1 K za osebo otvorjena in sicer dopoldne in popoldne ter slavnostno razsvetljena.	_
Razne vesti,
Grozna toča v Brodu. Dne 4. t. m. ob 4 popoldne se je usula nad Brodom (v Hrvatski) in okolici silna toča. Zrna toče so tehtala od 10 do 25 dekov. Toča je razbila okna in strehe. Velikanska škoda je tudi v okolici. Take nevihte in toče ne pomni nikdo v Brodu.
Izseljevanje preko Hamburga. Meseca junija t. 1. se je preko Hamburga izselilo v Ameriko 14 324 oseb, leta 1911 It 7566 oseb, leta 1910 — 9495 in leta 1909 — 9766. — V prvi polovici t. I. se je izselilo preko Hamburga 65.223 oseb, lani v enaki dobi 43.005 oseb, predlani 65.250 oseb.	_
SAROVL
—	Dramatičnemu društvu v Trstu je daroval g. Alojz Godina Ban iz Skednja K 20 v svrho pokritja rednih stroškov za sezono 1912/13. Srčna hvala.
—	Za podružnico CMD v Škednju je je nabral Jakob Godina Ban med nekaterimi ki niso prižgali sveč na predvečer iv. Cirila
In Metoda K 3 70, g. Ivo Sancln je poklonil 168 prihranjenih vinarjev.
—	Učenci IV. razreda slovenske Šole so nabrali K 2 62 za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Denar hrani uprava.
—	Namesto cvetk na grob pokojnemu tovarišu Ivanu Adamiču, c. kr. finančnemu nadpaznlku Openski tovariši darujejo K 6 90 za novo šolo CM pri Sv. Jakobu. Denar hrani uprava „Edinosti*.
—	Za moško podružnico sv. CM v proslavo pravice Ribnikar Lampe, darovalo omizje v kavarni Commercio K 3* 10. Denar v TOZ.
—	Ker niso zakurili kresa na predvečer sv. CM, darujejo otrcci iz otroškega vrtca v Rocolu, rocolski podružnici CMD 3 K.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE
ulica Sanitt 23-25 pritličje.
Dražba, ki se vrši danes v soboto, dne 13. t. m. od 9—12:
Srebrna ura in šatulja, zlati prstani, italijansko-nemški in nemško-italijanski Ri-guttini-Bulle slovar, več starega denarja, ženski čevlji, kuhinjska izložba s črnim mra-morjem, regul. ura, knjižnica, chiffoniers, umivalnik z mramoijem in zrcalom, omara s 6 predalčki, velika omara, mizice, divan, naslonjač, podložniki, stolice, nočne omare, vzorci, stenske podobe, etagere, steklena omara, predmeti iz ilovice in steklenina.
Od 3—6 popoldne:
Modrci, žepni robci, trakovi, vezenine, bluze, otroške obleke, srajce, pogrinjala, spodnje hlače, nogovice in drugo manufakturno blago.
ALEKS. FRANC MAVER - TRST
žgalmca ka?e
TELEFON 1743.
Najboljši vir za dobivanje pečene kave.

6. in Kr. vojašKa - plavalna šola

n
Restavracija in plavalna šola sta ob lepem vremenu odprti tudi zvečer. - Električno razsvetljena terasa nudi zelo hladne večere s krasnim razgledom na ves zaliv.
1SI1S

jjLi*,
NAli OQ£JUS to rsfeun;« po 4 tfcrt. bemtn. Kuaa tlakaaa b«.
i A V ' oemtn. Mitju tlAkaan b*.
SM j »»*• m mč-AjaJo »atral Ktt-i * . i ttsn}* prltui'Maa tati« <0 sto«.
i ^ I
PiaSa u Uktti Uaev.
Restavracija Raže m
Sp. Škofije
priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne.
ZDRAVNIK
Med, Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/II. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
HqX j rt pregnal preteklo nedeljo, kakor rasne U%j£m JC prireditve tudi javni ples v Lonjerju. Isti se torej vr&i jutri. Nas videnje !
Vlfnnnilfi na ^rasu priredijo mladeniči plen IVU JJTI V i dne 21. julija 191*2. Svirala bode di broznana godba iz Sv. Križa pri Trstu Ples bo t gcstilni g. ti. Zege. Tržačani, prihitite na to zabavo v obilnem Številu.	1491
Fotografa
ulica 7.
Antona JerkiČa naslov: Trst, ul. dtlle Poste 10, Gorica, Gosposka
PrOdaja ^ombaževine,	m dežnikov. Vis
K 1 u n.
Stadion št'. 19, I. nadstropje, Iva3
4-il
Stalni krajevni agenti -ot£a:z
sprejmejo aJi pa nastanijo s atalno plačo za predajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merhnr*, Brno TTenga&se 20.	244
v
Inciffl	mizarski mojster, Trst, ulica
JUClJJ O Mil I d Belvedere št. 10. — Izvrže
vsakovrstna mizarska dela.
793
Josip Gregorič, Trstu priporoča slavnemu občinstvu tu in na deželi svojo dobroznano trgovino jeatvin in zalogn vsakovrstnega olja; po na ročilu S2 pošilja tudi na dom; hvaležni pozdrav.
1160
Prnrta ee 'ePa' enonadstropna hiša z zemlji-* I U lici £čem nekoliko izven trga, ob glavni cesti, blizu glavrega t.ga v Kobaridu pod jako ugodnimi t opoji. Nas o v pove Inseratni oddelek Edinosti pod 6t. 1475.	1475
ion C&ŽniPV °Di g°aPod> je pretečeni
IVU Olf&IIJOV. teden meril koa posestva pri sv. Iv*nu, naj se še enkrat zglast pri gospodarju, katerega zadnjič ni dobil.	141 'i
QlnVPnP$ ®'ovan' pozor! Naznanjam slav-OlUV\?I?U3 nemu občinstvu, da odprem gostilno v ulici Commerciale Št. 14. Točil bom istezsko in dalmatinsko vino, vermut, marsalo itd. Z* obilni oaisk He priporoča udani Leopold Novič.	1470
Stavbišće v Celju	0-h
bistri Savinji z razgledom v mestni park in na Nikolajev g^ič. Pojasnila daje Posojilnica v Celju. _1480
PrnHa se ve^a množina živega apna. Zglasiti rrUUa ee je do 5:5. t. m. pri Konsumnem društvu na Opčinah. Cene ugodne	1481
PrilrtSI 86 orkestroD v najboljem stanu po jako II UUd ugodnimi pogoji. Zglasiti Be pri Kon--umnem društvu na Opčinah.	1432
D**nfiocto *e hišici z obdelanim posestvom, r ruuaolcl Ulica Belvedere št. 57.
Slovenci in mlMtt
Vaša dolžnost je, da se poslužujete Ie v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št. 13, za to se Vam toplo priporoča udani
ANTON NOVAK,
brivec.
SVOJI K SVOJIMI SVOJI K SVOJIMI
Gualiiero Cozzio
P&sao San GJorannl 2
ln Torrente 15 (nasproti Chlozz!) Trit
PRVA brusarska :: DELAVNICA ::
na električni motor.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. Itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las.
>Tfzke cene ::
Lov
1478
se išče. Ponudbe poslati poštno leJeče v Trst pod „Lovec 5".	1487
-ef^O se Pekovaki vajenec. Naslov pove In-e-atni SI« oddelek Edinosti.	1479
PmHo Be ^rava z teletom, 6 let ftara, jamči f rUUcI Be za 20 litr mleka. — Kje se pove v prodajalni KerSevan, Štanjel.	1477
Vino
iaterako, najfinejše, v partiji, ugodna cen« se proda. Klet Goriup, Opčine.	1434
G0K1IM H. D. 0.
v Trstu, ulica Carradorl §t. 18
ki jo sedaj vodi g. HINKO KOSIČ, se dobi vedno sveže pivo, prve vrsta vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem č&au.
Na razpolago več sob za prenočišče
po nizkih cenah. - Piiporoča 86 za obilen obisk.
Oglase (Inserate) treba naslovljati ue na Uredništvo lista, in na na Tiskamo »Edinost«, na na „Narodni Dom" in na na „Hotel Balkan** v Trstu, ampak edino
m JnseratnI ofltieleK" našega Hsii
===== ali n& Upravo. =
UredniAtvo, Tiskarna, Narodni dor* in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila.
To aaj si dobro zapomnijo oni, ki ni. ročajo oglase v našem listu in £el£, da Isti točno uvrščeni. — — — —
TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI
družba z o. z.
— Trst — ulica Tiziano Vecellio štev. 3. — Telefon Štev. 260.
avtomobilskimi žardinijerami z 12 prostori, avtomobilske kočije
Izleti na vse kraje * .
odprte in zaprte, elegantne, solidne in vame. — Cene zmerne po dogovoru. px wx lf t! r t iin^rinrHnrv"!