The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States of America PRVI SLOVENSKI LIST Vj AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage} GLASILO SLOV. KATOll DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU} S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations)] STEV. (No.) 59 CHICAGO, ILL., TOREK, 27. MARCA —- TUESDAY, MARCH 27, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII Predsednik preprečil avlo stavMarial svari katolike NEPOSREDNO PRED PROGLASITVIJO IZBRUHA STAV-KE JE PREDSEDNIK DOSEGEL SPRAVO V AVTOMOBILSKEM SPORU. — S S PORAZUMOM ZADOVOLJNI INDUSTRIJALCI IN DEL AVSTVO. Washington, D. C. — Že je bilo upanje skoraj docela izgubljeno, da bi bilo mogoče floseči kako spravo med avtomobilskimi industrijalci in delavstvom, in pričakovalo se je z gotovostjo, da bo v ponedeljek zjutraj izbruhnila stavka, v kateri bi bilo prizadetih kakih 250,000 delavcev; tedaj pa je, takorekoč ob 11. uri, predsednik Roosevelt še enkrat krepko posegel vmes in_imel je uspeh. Po njegovem posredovanju se je dosegel sporazum, s katerim ste zadovoljni obe stranki, in nevarnost stavke je bila odvrnjena. Po neprestanem konferiranju zdaj s to, zdaj z drugo skupino je v nedeljo popoldne izdal predsednik proglas, v katerem objavlja v skrajšani obliki besedilo sporazuma, ki se je kon čno dosegel med delavci in delodajalci. Sporazum določa: 1. Delodajalci obljubljajo, cla. aeJaodo pogajali z zastopni-katere si delavstvo prosto-x oljno izbere, in da ne bodo v "ikakem oziru kaznjivo postori proti kakemu delavcu za-la(li tega, ker je včlanjen v kaki uniji. Delavski odbori, ki se bodo z delodajalci pogajali, naj bodo sestavljeni tako, da bodo Nastopali vse delavstvo v pod-•letju in naj bodo v sorazmerju z močjo posameznih skupin delavstva. 3. NIIA naj tekom 24 ur sestavi komisijo, ki bo odgovorna predsedniku, in ta komisija, katere sedež bo v Detroitu. bo reševala vsa vprašanja glede reprezentacije delavstva, kakor tudi glede morebitnih odpustitev. Odlok te komisije bo končnoveljaven in se mu bodo korali podvreči delodajalci in delavci. Sestojala bo komisija 12 treh mož, eden bo zastopal delavstvo, drugi industrijalce, bo nevtralen. c;lede te točke je bil spor jia.ihujši. Ne toliko, glede od-01 a samega, marveč šlo je -lede imenika delavstva. Indu-s"'ijalci so zahtevali, da jim ni0l'ajo unije predložiti celotni Jmenik vseh tistih delavcev, ki včlanjeni v njih; to so zahvali pod pretvezo, da bodo m°8'li videti, kako moč imajo '-"nanje unije med delavstvom 111 v koliko so torej upravičene, (a ga zastopajo. Unije so se Zahtevi, da bi izročile imenik, ločno uprle. Sporazum se je dosegel tako, da se je °Čilo, da bo gori omenjena "misija edina, ki bo imela led v imer>ik. Unije jim j ' .morale predložiti svoi • I "'k in enako tudi deloda- Cl Plačilne liste svojega delavstva APEL NA KATOLIKE SOVJETSKA OBLETNICA Z VOJAŠKIMI PROSLAVAMI Nemški kardinal obsoja novo nazijsko pogansko vero. — Poziva katolike, naj ostanejo zvest«. Berlin, Nemčija. — Koncem preteklega tedna je izdal kolinski kardinal J. Schulte proglas na nemške katoličane, v katerem jih svari pred novo nazijsko religijo, katera ima za podlago staronemške poganske bajke in se odvrača od krščanstva. "Prišel je čas," je izjavil kardinal, "o katerem sv. pismo pravi: Lj/udstvo ne bo poslušalo zdravih naukov, marveč bo obrnilo svoja ušesa od resnice in poslušalo bajke." Pred par dnevi) je kardinal obiskal Hitlerja in imel z njim dve uri trajajočo konferenco, v kateri je skušal doseči mirno spravo med vlado in katoliško cerkvijo. V svojem proglasu je kardinal opozoril tiste, ki so prisegli zvestobo nazijstvu, naj ne mislijo, da jih ta prisega sili, da morajo izpremeniti svojo vero, ter jih pozval, naj ostanejo zvesti katoliki kljub pritiskom in skušnjavam. -o-- NEMČIJA IZŽENE TUJE-ZEMSKE ZLOČINCE Berlin, Nemčija. —,Po odredbi, ki jo je pretekli teden izdala nemška vlada, se bodo inozemci, ki Ijiodo kršili nemške zakone, izgnali iz države. Isto se bo zgodilo tudi z inozemci, ki so v kaki drugi državi izvršili čin, kateri je kaznjiv po nemških zakonih, in so se nato zatekli v Nemčijo. b Jttgoslavffe, KONEC ČUDAŠKEGA SAMOTARJA POD BEVŠKO PLANI NO NA GORENJSKEM. — KONFINIRANI PISATELJ FRANCE BEVK LAHKO NADALJUJE S PISATELJEVANJEM. — VESTI, NOVICE IN DRUGO IZ STAREGA KRAJA. Nedavno je Rusija praznovala 16. obletnico, odkar je na krmilu sovjetski režim. Ta dan so se vršile velike vojaške parade in slika kaže četo vojaških motornih kolesarjev, oboroženih s strojnicami. -0-- roke delodajalci, izrecnim dovolje ^ ,Pod nobenim pogojem .unijskih imenikov ne sme- dohiti v lzvzem§i z niem Predsednika. ' ^lada je jasno povdarila, Pan"6 C*-a''e prednosti niti kom" njin " m- unijam niti "Zlina" 07U Unijam> marveč v tem . u upošteva to, kar si izvoli 'icluvstvo. OBDOLŽBE PROTI MOŽGANSKEMU TRUSTU Washington, D. C. — V trgovskem odboru poslanske zbornice je pretekli petek predsednik odbora, J. H. Rand, vzbudil precejšnjo senzacijo, ko je prečital pismo nekega dr. Wirta iz Ga-ry, Ind., v katerem ta obdolžuje nekatere člane predsednikovega možganskega trusta, da imajo v načrtu socijalno revolucijo v A-meriki in da nameravajo spraviti deželo v komunizem. Po njih programu naj bi celotna ameriška trgovina in industrija prišla pod popolno kontrolo vlade. Dalje tudi pravi pismo, da so nekateri člani možganskega trusta izjavili, da imajo predsednika že popolnoma pod. oblastjo; spravili so ga v tak hiter tok, da ne more več nazaj in, kadar bi se jim zdel čas primeren, bodo drugega radikalnejšega moža postavili na njegovo mesto. Dokazov, da so obdolžbe pristne, pa Rand ni doprinesel. BREZPOSELNO ZAVAROVANJE Predsednik pritiska na sprejem tega zakona. -o- Washington, D. C. — V posebnem pismu, ki ga je poslal načelniku poslanskega odbora za sredstva, je predsednik Roosevelt izrazil svojo željo, da se čimprej sprejme zakonski predlog, po katerem bi se sistematično uveljavila podpora za osebe, ki so izgubile svoje delo. Predlog, ki se točasno razmotri-va v kongresu, določa načrt, po katerem se bi v posameznih državah uvedlo brezposelno zavarovanje, v katerega sklad bi prispevali delodajalci. -o- CELA DRŽAVA ZA NJIM, PRAVI MUSSOLINI Rim, Italija, — V petek je fašistična stranka obhajala 15. obletnico svoje ustanovitve. Ob tej priliki je imel Mussolini govor pred večtisočglavo množico, v katerem je povdarjal, da je celokupno italijansko ljudstvo danes zbrano pod fašističčnim praporom. Pred 15 leti, je dejal, je obstojala stranka samo iz peščice mož, danes je celi narod v njej in pripravljen tudi, da se bori za njo. -o- KRIŽEMSVETA — Rim, Italija. — V nekem listu se bavi Mussolini z vznemirljivim pojavom padca rojstev v Ameriki.. Dočim pa se število rojstev .necl črnci dviga, svari Mussolini, da je možno, da bo čez k&i.-ii: ato let imela Amerika črnca za predsednika. — Halle, Nemčija. — Oblasti tukajšnjega mesta so skupno z univerzitetnimi oblastmi določile, da bodo v naprej smele sprejemati univerzitetne dijake na stanovanje in hrano samo najrevnejše družine, da dijaki ne bodo mogli živeti v razkošju. — Prr.ga, Čehoslovaška. — Močna vojaška straža je po-stavljana okro-, tukajšnjega poljskega poslaništva, ker se boje nemirov,- ko je prišlo iz Varšave poročilo, da je Poljska deportirala 18 čeških državljanov. — Rim, Italija. — V nedeljo so se vršile tukaj volitve v državno zbornico. Ta zbornica pa ne bo imela nobene besede pri upravi države, marveč se bo sestala samo enkrat, in sicer v s vrh o, da sprejme zakon, s katerim se odpravlja parlament, nakar se bo razšla. -o—— POZIV FRANCIJI Min. predsednik govoril Francozom po radio. Pariz, Francija.—Min. predsednik Doamevgue., ki je tekom zadnjih nemirov prevzel vodstvo države, se je po metodi, kakor-šne se poslužuje predsednik Roosevelt, obrnil na francosko ljudstvo, namreč potom radio. V svojem govoru je pozival tiste, ki zahtevajo, da se predrugači sedanja oblika vladavine, naj odnehajo od svojega prevratnega delovanja, češ, da sedanji čas v prvi vrsti zahteva, da se najprej spravijo v red kritične državne finance. RUMUNIJA IZSLEDILA ZA-ROTO Bukarešta, Rumunija. — Pretekli teden je policija aretirala zdravnika Gomoju pod obdolžbo. da je snoval zaroto proti min. predsedniku Tatarescu. Ta, kakor tudi drugi člani kabineta, so prejeli zadnje čase več grozilnih pisem. Gomoju je eden vodilnih zdravnikov v Rumuniji in upoštevali v višji družbi. Bil je tudi ožji prijatelj in svetovalec prin-cesinje Helene, ločene žene kralja Karla. GORA SE VALI NA MESTO Pesaro, Italija. — Kos gore Hercules, širok miljo in pol, se je odtrgal in polagoma drči proti mestu Sant Agata Feltria, ki leži ob vznožju. Plaz se pomakne približno 30 čevljev na vah delavstva ne sme biti od- uro. Prebivalstvo je bilo pravočasno'opozorjeno na nevarnost KAKO SE REŠIŠ NADLEŽNIH AGENTOV Montreal, Que. — Mrs. Jean Duquette je dala vzgled, kako se je na najlažji način iznebiti agentov, ki te nadlegujejo s svojim blagom. Enostavno ustreliti jih in bodo gotovo prenehali govoriti. K omenjeni ženski je prišel prodajalec kruha. Ženska mu je ponovno in ponovno povedala, da ima dovolj kruha, a agent jo je skušal pregovoriti, da ga potrebuje še več. Ženska si v obupu ni vedela drugače pomagati, kot da je skočila po samokres ter ustrelila nfi agenta. Zadala mu je nevarno rano. ZED. DRŽAVAM NE PRETI VOJNA NEVARNOST New York, N. — Ameriški poslanik v Nemčiji, Wm. E. Dodd, je prispel pretekli teden na počitnice v Ameriko in je ob svojem prihodu izjavil, da ni za Ameriko nikake nevarnosti, da bi bila v bližnji bodočnosti zapletena v kako vojno, in neverjetno je tudi, da bi kje drugje izbruhnila vojna. Ljudstvo je namreč v splošnem proti njej. ' Izrazil pa se je poslanik, da mu bo dobro tlelo, cla se oddahne od napetega evropskega ozračja. -o-T Samotarjeva smrt Jesenice, 3. marca. — V javor-niških Rovtih, blizu tam, kjer ima Kranjska industrijska družba svoj veliki vodostan, je mnogo let živel čudak, samotar Janez Kapus, kateremu so po do-|mače rekli Leščan. Zgradil si je bil preprosto barako s preddverjem, kjer je imel kovačnico. V njej je koval in zavijal svedre. Pravili so, da svedra nihče ni znal tako narediti ko rajni Leščan. Hranil se je večinoma s pasjim mesom in okoli njegove bajte je bilo vedno pasje lajanje. Kdor je imel psa, ki bi se ga bil rad na lep način iznebil, ta ga je peljal k Leščanu, kateri se je z rijim kmalu mastil, ostalo meso pa posušil za "slabe" čase. Tudi ko so ga v sredo dopoldne našli mrtvega v njegovi kolibi, sedečega na tako zvanem pogradu,, sta ob njegovi strani čepela dva psa, ki sta s smrtjo čudaka ušla namenjeni usodi. Čudak se je rodil 1. 1857 v j Mojstrani. V dolini pa ni bil že celih 25 let in je za svetovno vojno izvedel šele takrat, ko je domala že minila. Za ženske ni maral, šele v svojem 50 letu ga je zmotilo, da se oženil. Imel je pa okoli glavnega stanovanja več kočic, v katerih je večkrat menjaval svoje bivališče. V nekaterih je bival -pozimi, v drugih poleti. Menjaval jih je pa tudi ob lepem in slabem vremenu in ob dežju. Z ljudmi se ni hotel ukvarjati nikoli. Nekoč ga je hotel neki fotograf iz Ljubljane fotografirati, pa je to moža tako na glavi in 5. Pri morebitnih odpustit- puščenih več članov zunanjih unij kakor pa tistih, ki spadajo v kompanijske unije. Nadzorstvo nad tem ima omenjeni odbor treh mož. in je zapustilo svoja domovja. Inženirji se trudijo, da naravnajo plaz v kako drugo smer, da rešijo mesto razdejanja. POOSTREN ZAKON GLEDE INSULLA Washington, DJ C. —- Predsednik je podpisal novi zakon, katerega je kongres prej odobril in ki se nanaša v prvi vrsti na pobeglega Sanluela Insulla. Po tem zakonu ima ameriški konzul v državah, ki stoje z Ameriko v ekstrateritorijalni zvezi pravico, enako kakor sodišče, in BOJE SE DELAVSKIH UNIJ Chicago, 111. — Zveza illinoi-ških industrijalcev je v petek poslala predsedniku Rooseveltu a-pel, naj uporabi svoj vpliv, da onemogoči delovanje delavskih >rganizacij. Pri tem so ponovili staro grožnjo, ki se je radi poslužujejo magnati, da bo namreč moč' delavstva povzročila, da bo pahnjena dežela še v večjo depresijo kakor ta, iz katere se zdaj dvigamo. -o--- "Dokler imamo svoj list, smo i razkačilo, da je fotografa nagnal s kolom, da je ubogi fotograf na begu v dolino izgubil celo svoj aparat. Umival se menda ni nikoli, niti ni menjaval obleke, pomival ni posode, ne snažil obleke. Zdrav je bil pa vedno, kakor kren .— Srčna kap mu je ugasnila luč življenja. — Tako je u-mrl čudak samotar Janez Kapus v prosvitljenem 20. stoletju v gozdni samoti, brez svojcev, brez luči in brez pomoči. Le psi bil hude poškodbe vratu. Kradejo Iz Komende pri Kamniku poročajo, da so bili pred kratkim v farni cerkvi izropani trije nabiralniki. Močne ključavnice so bile s silo zlomljene. Istočasno je bil razbit tudi nabiralnik pri lurškem znamenju. -o- Srečna koza Poročajo, da je koza kmeta Dimitrija Stevanoviča v Čoki v Banatu vrgla pet kozličkov. Ta koza je že poprej imela dvakrat po štiri mladiče, — Vsi mladiči so zdravi in normalno razviti. Baje vseh pet mladičev koza sama hrani. —• Pač izredna žival. --o-- Podjetje, ki ne plačuje delav-cev Iz K ar lovca poročajo, da je tovarna pohištva "Pitagora" v Karlovcu dolžna, delavcem na mezdah že nad 100.000 Din. Pritožbe delavstva so imele tak u-speh, da so oblasti popisale inventar tovarne in če delavstvo ne bo plačano do določenega dne, bodo inventar prodali na dražbi. -tO- Smrtria kosa V Krčevini pri Ptuju je umrla Liza Sluga, posestnica stara 78 let. — V Ljubljani je umrla Ana Počkar, vdova po poštnem uradniku. Nezgoda V bližini Murske Sobote je vlak pred kratkim podrl 72-let-nega starčka Julija Rantarja. Lokomotiva ga je zadela s tako silo, da je starček V velikem loku odletel in padel na tla, kjer je obležal nezavesten. --0- Radi slabega spričevala Nenadoma sta izginila bratca 9 letni Jože in 11 letni Karol Sa-letinger iz Maribora. Oba dečka obiskujeta ljudsko šolo in sta prinesla domov slaba spričevala. Iz bojazni pred posledicami sta so ga čuvali v zadnjih trenutkih.' se podala po svetu, da uideta do-Kasneje so prišli sosedje in od- ma kazni, nesli njegovo truplo ter ga poko- pali na Koroški Beli. ——o- Zlata poroka V Celju sta nedavno obhajala France Bevk zlato poroko ključavnikarski Pisatelj France Bevk, o kate- mojster Jakob Inkret in njeao-rem je bilo poročano da je bil od, va soproga. Kljub letom še vedno italijanskih oblasti konfiniran čila in zdrava, neznano kje, je, po sporočilih iz Gorice, konfiniran v kraju Ven-totone pri St. Stefano na nekem močni in druge narodnosti nas' nora jo spoštovati, češ, ti-le Slovenci pa res niso kar tako. Svoj Življenjski jubilej Nedavno- je v Mariboru pra-otoku blizu Neaplja. Kakor na-'znoval 70 letnico rojstva Jože dalje poročajo iz Gorice z dne Ferjančtč, ki je bil rojen na Go- Jist imajo. Čcrne. Čast jim !"—Rev. J. 3. marca, so mu dovolili, da lah- čah v Vipavski dolini. Sedaj je ko piše še nadalje in so mu v ta J višji paznik mariborske kaznilnice in je že tudi upokojen. lahko sam odloči, da se ubežnik deportira v Ameriko. Dokler je torej Insull na svoji ladji na morju, je varen, kakor hitro pa pristane v,kaki državi, ki ima z Ameriko sklenjen pakt, bo lahko aretiran. namen tudi dali pisalni stroj. Bevk je postav žrtev domače maščevalnosti. ——o- Nesreče Š strehe je padel in zadobil hude poškodbe posestnik in gostilničar Franc Valant. iz Sevnice-ob Savi. — V Trbovljah je' Katoliški Slovenci, oglašajte pri telovadbi padel z bradlje 28- svoje prireditve v "Amerikan-letni rudar Alojzij Zlak, ki je do- jkem Slovencu"! Nesreča pri delu Pri delu na separaciji v Trbovljah je cirkularka odtrgala delavcu Urbanu Pozniču štiri prste na desni roki. - ' Vi i ■■■■ amerikanški Slovenec Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih £ Državah | Ameriških. | I&MERIKANSKI SDOVENEC IfCti in najstarejši tloven$M The first and the Oldest Slovene g^ list v Ameriki* Newspaper i* Ameriw. |T IfatanoYljea lets JW?. l#t»bU«h«d 1831. Ixhuja vsak dan razun atdelj, pon»- Iwned daily, «xc«»t Sunday. Mem-tuljkov in dnevov po praznikih. day and tho day aft« holidays. ........... ,.......................-I Izdaja In tiskal Published by: „ KB1NOST PUBUSHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov urcdniitva in sprava: Address of publication offics: |B49 W. Ceraiak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 v , ,, . Naročnina: Subscription: £« celo leto ______-______.$5.00 For one year -------—---$5.00 £■ pol leta ___L.________2.50 For half a year--------!— 2.50 Ka četrt leta______.____1.50 For three months-----1.50 Za Chicago. Kanado In Evropo: Chicago, Canada and Europe: £• celo leto_____$6.00 For one year------$6.00 Za pol leta________3.00 For half a year-------3.00 Za četrt lera___;___<__^i. 1.75 For three months--------1.75 REDNA JED Neredna jed ,je prav cesto vzrok prebavni motenj, zlasti nepotrebna jed med glavnimi obedi. Trije\ do pet obedov na dan zadostujejo popolnoma, v presledkih bi ne smeli zauživati ničesar, zlasti pa ne slaščic. Prebava rednega obeda traja 4 do 5 ur, poleg tega potrebuje želodec še malo počitka. Jed pred koncem prebave ga lahko oslabi in mu povzroči motnje, ki se dado odpraviti z veliko zmernostjo in začasnim postom. Slaščice, sadje, pecivo so gotovo izborili, toda samo v zvezi z glavnimi obedi. Zlasti pri otrocih moramo paziti, da jim te stvari, ki jih drugače zelo potrebujejo, ne povzročijo škode. bo otrok na dan rojstva; če reče novorojenec "ni", pomeni, da bo živel, če reče "mba", bo kmalu umrl. Povprečna množina sline, ki se izloči na dan znaša 1 do 2 kvarta. PRECUDEN LOV ZA RADIJEM Mestna bolnišnica v Budimpešti je doživela veliko razburjenje. Zdravniki oddelka za notranje bolezni so bili vtaknili neki priletni kmetici v' požiralnik cevko z radijem. A priletna nepismena ženska se je naveličala cevke v goltancu, izrabila odsotnost usmiljenk in vrgla radij v umivalnik, ker ni slutila, koliko je vreden. Zdravniki so zaman iskali radij. Kmetica je dolgo molčala, ker se je bala, da bo kaznovana. Ko je naposled vse priznala, je poldrugi milijon dinarjev vredna cevka davno plavala skozi kanalizacijske cevi. Zdravniki so takoj obvestili mestni fizikat. Pazniki so zaprli vse pipe in zatvornice. Strokovnjaki so romali po ulicah s t>o-jsebnim aparatom, ki beleži bližino radijo. Naposled so srečno ugotovili njegovo nahajališče, odkopali in razdrti cev ter rešili zaklad, preden je splaval v Donavo. Dopj.si važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopiaa brez podpisa se n« ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. NEKAJ ZA VSE Ce bi se hotel človek preživljati s samimi jajci, bi jih moral snesti po 33 na dan. Entered as second class matter November 10, i 1925, at tttie post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3,1879. Maslo vsebuje razen maščobe 6 do 18 odstotkov vode in pol do 3 odstotke kazeina, ki ga je videti včasi v njem v podobi belih kosmičev. Wf BO OUR PAKT Velikonočne misli Mnogi ne vedo, da ginevajo golobi v Benetkah v množicah in da, ni mogoče ugotoviti vzroka njihovega umiranja. V nekem staroegiptskem pa- Najzanimivejše vesti so piru nahajamo zanimivo presod- Arr.er. Slovencu; čitajte ga! ^ > v- v ■•"•j,1 V'V -f'"-)- , VH'V' VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem odjemalcem THE.GOLDEN RULE STORE - Obleke, čevlji in oblačilno blago za vso družino po najnižjih cenah. EVELETH, MINNESOTA Vsem prijateljem in odjemalcem nedelo VeUkonoč! Service Garage V zalogi Crosley in At-Water-Kent Radio, Chrysler and Plymouth avtomobili, Norge hladilnice/ (Refrigerators i, Vass pralni stroj $59.95. TELEFON 499 EVELETH, MINN. HANDRICKSON'S PEK.ARIJA Peče izvrsten domač kruh. 4J3 MONROE STREET, Tel. 112 EVELETH, MINN sU. .A* yfs A-, A"., -K *&?.<■•/» ■.",» fvVv? 'vvV/f/VtVvnV ';>.O >/ <"* Napis«!: F.DGAFf RICE BURROUGHS (Metropolitan Newspaper Service) TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJI7 poglejte na datum ! poleg vašega naslova na listu! > Ako Je poleg Vašega imena številk« 3—34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKi SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago. 111. received Ko je še vse skupaj letelo je opazila, da se je od tega nekaj ločilo. Nekaj časa je letelo hitro, nakar se ie nad tem tretjim nekaj razgrnilo in bolj počasi padalo proti tlom. Ko je ta neznana tretja stvar prihajala bližje in bližje, je bila dekle čedalje bolj presenečena. Opazila je namreč, da je ta tretja stvar človek. Rdeča Roža Zorana se je tega nenavadnega prizora silno prestrašila. Obrnila se je naglo in zbežala nazaj proti gorovju. Ko se je okrepčala, se je počasi odpravila naprej in ne dolgo potem, so se tud'i njeni pte-ganialci, oOprAviK za njo. ftaenkrjstf'je laWQ predramilo neitoafto močno brnenie v zraku. Visoko nad seboj je zagledate tipdarja. A to ni bil tipdar. Kmalu je onazila, da se je temu tipdarju približal drugi nekoliko manjši, ki se je zagrnil proti večjemu z veliko brzino. Zislišala je uda-rcc in kakor bi nekaj močno zaropotalo, nato je vse skupaj letelo proti zemlji. Priloženo vam pošiljam svoto 5.............-____ /itev moje naročnine za "Amer. Slove.»ca". Rdeča Roža Zorana je zopet srečno ušla eni nevarnosti, ss je podala zopet naprej po pečinah, čedalje nižje v dolino, Na prvi pristopni pečini je na srečo našla jajce velikega tipdarja. To ji je nadomestilo jed in pijačo, česar je tako potrebovala, ker dolga je bila še pot v dolino, katero je dekle končno vendar srečno doseglo. Istočasno je *ia Skruk in njegovi tovariši, našel bolj zložno pof in se ustavil na pečini precej vidje, kakor je bila deklica. "Mi lahko dobiiHO/bolj zložno pot da pridemo do nje, kakor si jo je izbrala ona," prwi Skruk svojim .možem. Nato so jo naslonien na skalo obirnil k Jani in zaklical: "tlala si mi gorska de klica in jaz grem nasaj v zanikrno deželo Phali. Toda pomni, vrnil se bom in tedaj te dobim, da boš' moja žepf*." — "Naj te tiiKiarji ubijsio in iztrgajo tvoje zlobna srce, predno ^osežeš deželo Phali," mu odvrne Jana. Videla je, da so se vrnili, a ni verjela,,da je ne zasledujejo. Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 27. marca 19H4 L. H.-a: V zmagoslavnem trenutku velikonočnega jutra, ko je Kristus poveličan vstal iz groba, so občutili največji strah in grozo njegovi sovražniki. Občutili in spoznali so svojo nemoč in zmoto peklenske strasti, ki jih je oslepila, cla so peljali nedolžno Jagnje v smrt . . . Ko so nte veliki peteki dovršili svoj krvavi zločin in so smrtne muke božjemu Sinu pretrgale nit človeJkega življenja, tedaj so zmagoslavno pečatili grob in se veselili zmage človeka nad svojim Bogom ... Pa prišlo je velikonočno jutro — neizbežna posledica velikega petka, ko je z lastno močjo in z vsem božjim veličastvoin Kristus vstal iz groba v veliko presenečenje svojih sovražnikov, ki so mislili, da so po sVoji vlogi nečloveških trinogov spravili svojega Boga s tega sveta za vedno . . . Ali ni tragedija velikega petka, ki se je doigrala še med napol poganskim ljudstvom, slična tragediji modernega ljud siva XX. stoletja?! Danes vemo vsi, da je Kristus pravi Bog, da je on tisti, ki je pooetnik vsega bitja na zemlji, Kralj in Sodnik vseh narodov . . - Aivkljub temu ga s silo suvamo iz človeške družbe, ga ne priznavamo, ker njegov nauk pre jasno goveri in očita, njegova navzočnost moti pri sklepanju pogodbe s satanom, kateremu iz lahkomisljenosti in iz slepega sovraštva do resnice prodajamo sami sebe in svojo usodo ... Ali ni tragedija današnjih dni žalostna prispodoba posled njega zasliševanja Kristusovega, ko je Pilat vprašal naščuvano množico: "Koga vam »aj izpustim: ali Kristusa ali Barabo?" — "Barabo," je zagrmela množica. "Njega pa bičaj, na križ z Njim!" Tudi danes vpijemo: "Proč z Njim!" In ko bi mogli, bi Ga zasledovali kakor Judež, Ga izdali s poljubom in Ga vnovič tirali h krvavi daritvi na križ ... Za trideset srebrnikov bi Ga prodali, da bi ne bili odvisni cd kakega višjega božanstva . . . Bratje i«i sestre! Kazalec naše zmote in neizbežne usode se pomika na dvanajst! Vstanimo iz teme in oblečimo novega, v Kristusovem duhu prerojenega človeka! Z neizprosno roko b trgajme s svoiih duš satanove veli in jih odprimo velikonočni luči , . . Veljkanoč naj bc za nas dap vstajenja, \ praznik večne obljube Kristusu bratstva in sestrstva , J . S svojo odrešilno roko r.e naj. dotakne naših duš, bolnih in trpečih . . . Ev-hnristična skrivnost naj prekvast inr prenovi naša srca v božjem Ognju ter nas potrdi in mazili za hrabre in zveste vejščake Kristusove! Opaše naj nas z mečem krščanske ljubezni, pokrije s čelado otvok božj«h in ščiti z močjo vere . . . Bratje in sestre! Mclirno za duhovno Velikoneč naših duš... S Križa kraljuje Beg! Na Križ dvignjen privlačuje k sebi vse, tudi v dvajsetem stoletju, in vsa prihodnja stoletja tja do konca sveta. Vse je Njegovo, vsako življenje je odkupil s svoja smrtjo na Križu! / Sadova Kristusovega odrešenja moramo zaslužiti, si jih pri boriti. Beg j« dal radi (ega že v sv. pismu stare zaveze dovolj jasne direktive, kako mora človeštvo živeti, če hoče doseči svoj cilj. Kristusi je staro zavezo potrdil in dopclrik Vse, kar je učil, je izpričal s svojim trpljenjem, s svojo smrtjo na Križu in s svojim vstajenjem. PROSLAVA JEDNOTINE ŠTI- 1 RIDESETLETNICE c Collinwood, O. * i • Letošnje leto praznuje naša > KSK. Jednota štiridesetletnico ] svojega obstanka in dela. K.S. 1 Iv.J. je ena prvih katoliških i podpornih organizacij tukaj v j J Ameriki. Marsikateri član in K članica Je že dobil (a) pomoč ji v tej ali oni nepriliki in nesre-ij či od te dobre, velike in preko-'t ristne ustanove. Pa tudi mnoga |j društva so dobila razne nagra-j; de pri nabiranju novega član-': stva. Ne bilo bi torej prav, če j i bi se katero društvo ob tem ju-1, bile ju ne zmislilo in slovesno ne obhajalo ta jubilej tako slavne podporne organizacije, • kot je ravno KSK J. Tako se je tudi dr. sv. J.qžefa št. 169 K.S. K.J. v Collinwbodu, 0.,t domenilo, da proslavi ta jednotin jubilej kolikor mogoče slovesno. To proslavo bomo imeli v nedeljo 8. aprila, ali na belo nedeljo, in sicer bo ob 10. uri dopoldne slovesna sv. maša, katere naj se po možnosti vsi člani in članice udeleže korporativ-no. Sv. mašo bo daroval duh. vodja društva Rev. Milan Sla-je. Slavnostni govor bo pa ob tej priliki imel gla-vni duhovni vodja Jednote, Rev. John Plev-nik iz Jolieta. Po končani sveti |niaši se bo dalo celo društvo fotografirati, nakar se nadaljuje popoldanski program.— Tukaj bi moral pravzaprav nekaj povedati, pa ne-samo jaz, ampak celo^ društvo, pa ne smem, ker bo vzelo še precej časa, predno si bosta vojskovodji podala roko in podpisala mir. Zato naj ,ta zadeva ostane še nekaj časa iajna. Mogoče, ko se"drugič o-glasim, bo že lažje o tem kaj reči in bolj jasno povedati. Zvečer na dan proslave bo ' banket za vse zunanje goste, kot glavne uradnike in druge •-— in,seveda tudi za domače. Otvoritev večernega programa se bo vršila po društvenem predsedniku s pozdravnim nagovorom na vse navzoče, nakar Se predstavi ustanovitelje društva in prve društvene uradnike. Nato nastopi mladina z de-klamacijami in raznimi pesmimi, med katerimi se vrše drugi govori. — Vstopnina na banket je 5'0c, vstopnina za zabavo po banketu je pa 25c. Ker je ravno razpisana kam-i panja za pridobivanje v novih , članov in članic v jednoto, je . naša skupno dolžnost, da se potrudimo, da pridobimo kaj novega članstva. Ta kampanja . je bolj za odrastli oddelek, a i ne škoduje, če pridobimo ka-i terega tudi v mladinski odde-. lek. Potrudimo se vsak. nekoli- ko, da bo društvo sv. Jožefa odneslo zastavo slavne zmage z bojišča. Tistim, ki še morda niso v nobeni podporni organizaciji, ali pa mogoče samo v kaki "inšuranc", kjer če si bo-, lan, ne dobiš podpore, je veliko ■ bolje, če pristopijo taki v K.S.1 K.J., kjer so ravno iste ugodnosti kakor pri "inšuranc", po-, leg tega pa dobiš še bolniško! podporo za slučaj bolezni in za| ! slučaj operacije operacijsko | podporo. Zato je zlasti potreb-j no, da se. mladina, zainteresira | za jednoto in pristopa v njeno 'številno članstvo. Sedaj, dokler i je kaj starejših, se bodo lahko vse naučili, kako obdržati dobro stvar naprej, če že ne v slovenskem, pa v angleškem jeziku, samo da ohranijo Jednoto na verski podlagi. Tega pa mladina najbolj potrebuje, kajti mladina je najbolj v nevarnosti, zlasti taka, ki ravno izstopa iz šol. Kateri imajo priložnost, da hodijo v katoliške šole, je še, kateri pa obiskujejo razne javne in pub lične šole, je pa vse kaj drugega. Take je žlasti težavno dobiti. Starši so morda preveč malomarni za katoliško stvar in za take je težko kaj storiti. — Zato apeliramo še enkrat na vse sobrato in sosestre, da delamo na tem, da dobimo kolikor je največ mogoče novih članov v tej kampanji. S tem bomo največ storili za našo mater KSKJ. za njen štiridesetletni jubilej. — Vsi pa, ki boste te vrstice čitali. 1 ne pozabite nedelje 8. aprila. Takrat naj nihče ne ostane doma.—Pozdrav vsem čitateljem. John Mesec. --0--- - smrtna Kosa na zapadu Butte, Mont. Ni moja navada se oglašal i po časopisih, pa tudi radi tega, . ker sem že v letih, človeka ve-; liko ne zanima nobena stvar . Vendar v tem kratkem času s i ne morem drugače pomagati i kakor da napišem par vrstic \ - spomin možu, ki je odšel o< nas. S tem naznanim vsen - znancem in prijateljem po šir - ni Ameriki, da je po dolgi i) - mučni bolezni dveh let kruti - smrt pretrgala nit življenja mo i jemu ljubljenemu soprogu Ja t kobu Golobichu. Dne 1. marci 3 zjutraj ob 3. uri je izdihni svojo duše v starosti 71 let. — - Pokojni je bil rojen 16. febi i 1863 v vasi Sela, fara Suhor -s Beli Krajini. V Ameriki je bi e val nad 50 let. Poročena sva bi j la celih 40 let, namreč mesec: ■i septembra 1893. Kaka tri let; a sva živela v Pueblo, Colo., od - kjer sva se preselila v Rutte :- Mont., kjer sva ostala ves ča i- do sedaj'. Pokojni je vedno de lal v rudotopilnici, potem pa v bakrenih jamah vse do zadnje njegove bolezni. — Tukaj za- vs pušča vdovo Mary Golobich, ne roj. Stepan, eno hčer Mary ot Sheuch, dva vnuka, Regina in d« Mark Sheuch, dva sina, Jožefa pi v Almeda, Cal., in Johna v ni Portland, Ore., dva brata v stari domovini in eno sestrično v 4 Butte, Mont. — Na tem mestu žc se prav lepo zahvalim vsem, ki P so ga obiskavali na bolniški po- os stelji in ga tolažili v njegovih st težkih urah. Hvala tudi tem, n< ki so ga prišli pokropit in ga št 'spremili k večnemu počitku. Še bi ! posebna hvala našemu č. g. 'župniku Rev. Pirnatu, ki ga je n: v njegovi bolezni večkrat obi- k: j skal ter ga tolažil v njegovem n I trpljenju in ob njegovih zad-| njih urah. — Tebi pa, moj dra-'gi soprog, želim, da počivaš v miru v tuji ameriški zemlji in U nebeška luč ti naj sveti. si Mary Golobich. TO IN ONO s _____ d ZNOREL KER Ni ZADEL V k LOTERIJI Velika francoska državna! g loterija ima tudi svoje žrtve. ^ Nekoč je k stražniku, ki je stal i n sredi- ceste, je pristopil elegantno oblečen moški, ki ga je prosil, naj pošlje ž njim več stražnikov, ki mu bodo varovali mi- ' lijone, katere bo sedaj potegnil ^ v loteriji, kjer je zadel glavni ' 1 dobitek. Ko so moža na policiji zasliševali, so ugotovili, da je j ' blazen. Pri njem so našli polno ■ srečk državne loterije, ki pa nobena ni zadela. , | ---o--- BRZINA ZVOKA SKOZI KA-i: MENJE Dr. Leet, potresni opazovalec -na seizmografski postaji Har-j vardove univerze v Cambridgeu, ; ' j Mas?, je ugotovil, da se širi zvok ; j skozi nekatere vrste kamenja z ! mnogo večjo brzino kot po zra-' jku. I Zaradi Jkontrole. svojega do- : ( ' "dr/T.eet napravil ff# ! jdinamitnih eksplozij na neki granitni skali pri Rockportu in pri j i Sudbury .ju, da bi preizkusil ela-| , stičnost kamenja tu in tam. -1 Fr'isel je do zaključka, da zna-* •' . ša brzina zvoka v granitu pri-i bližno 60'00 m v sekundi. V gra-, nitu se torej širi zvok skoro šest- : v najstkrat hitreje kakor po zraku | 1 v mirnem vremenu, n -o—— - JEZIK SO MU ODREZALI n Iz Sofije poročajo o nenavad-a ni operaciji, ki so jo izvršili on-dotni kirurgi na nekem trgov- - skem sotrudniku. Mož se piše a i Vukov. Njegova napaka je bi! il' predolgi jezik, ki mu je onemo- 'gočal pravilno izgovarjavo. j Vukovu je bilo zelo mučno tu-v di zaradi tega, ker mu je molel i- jezik zaradi prevelike dolžine i- vedno iz ust. Slednjič se je od-a ločil za operacijo in se zaupal j a rknocelniškemu nožu. Operaterji! [- so izvršili operacijo s popolnim | j, uspehom in posledica je, cla go-j vori Vukov danes pravilno ka-! kor drugi ljudje. J i VESELE PRAZNIKE -i THE MODEL STORE ; \ Zaloga čevljev in drugih potrebščin. PfPf' '^^^wHffliw' m v^Iw^'liPWW SAM PRESS, lastnik Najboljše za. malo denarja. TELEFON 700 EVELETH, MINNESOTA VESELE PRAZNIKE želi vsem STEPETICH'S, Inc. (33) , Ima_________________ N*«lov_____________________ Mcitto ____________________________________________........ - -__.____...... K ......... . _ _ ' j ST JI T« fM^t »jj« S« * §>| jJ W V- - S« »J« C* M' ©J« SM-* iH^t % IHf r\ »v F-^M? tli ' > ■ vj^- v.^,' v^/ V^p \« Velikonočna prilog 4*4*4*4*4*4*4*4* •^fes /,'/4°is -^k .<4* s j4T\ A-.\ ^hs Hk Hk A*. ^k ^ 4*4*4*4*4*4* 4*4*4*4*4* ZVELIČAR JE VSTAL — ALELUJA. % 4'4* 4*4*4^^4* 4*4/4/4/4/4*4^4*4; 4*4? Grofr Kristusa živega. Besede, ki smo jih zapisali kot naslov, no vzete iz cerkvene pesmi, ki je stara kakšnih 900 let in ki se čila :ali poje kot Vturgicna pesem sv. maše na velikonočni praznik. Te besede kratko in določno izražajo skrivnost, pomen in važnost Velike noči. Grob Kristusa živega! Grobovi sprejemajo mrtve ljudi ter zadržujejo njihov prah, dokler jih ne odpre tromba poslednjega dneva, poziva joča vse ljudi k vesoljni sodbi. Kristusov grob je tudi sprejel v svoj mirni objem Zveličarja, umrlega na križu, pa ga ni mogel zadržati v svojem hladnem oklepu. Oživljen je Kristus tretji dan zmagoslavno vstal iz groba'. Zato je Kristusov , grob oznanitelj Zveličarjeve ljubezni. Iz neizmerne ljubezni do nas se je Sin božji včlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. S svojim križem, nit katerem je v težkih mukah prelil svojo kri, je odvzel s človeštva strašno težo greha, in krivde. Obenem nam s svojim križem olajšuje težavno breme življenjskega ltriža. Kristusov grob pa hkrati vsemu svetu oznanja vsemogočnost Zveličarja kot pravega Sinu božjega. Velika je moč groba in strašen je njegov ledeni objem: noben človek, naj si je v življenju razpolagal s toliko oblastjo in močjo, se ga ne more obraniti. Kristusov grob pa je moral tretji dan odpreti svoj zapah, in Gospod se je kot zmagovalec smrti, zlobe in trohnobe dvignil iz groba. Grob Kristusa živega, ali je vsepovsod v čistih, kakor bi moral biti? Kjer je brezboštvo doma, tam se Kristusu čast ne da. Ruski boljševiki kot bogotajci odklanjajo Kristusa-Zveličarja ter so od,pravili njegove praznike. O največjih njegovih praznikih, o Božiču in Veliki noči, mu skazujejo največjo nečast. Ko se bo povsod po krščanskem svetu praznoval Veliki teden in Velika noč, bodo boljševiki po mestih Rusije uprizarjali najpodlejše sramotitve Boga, vere in cerkve ter vršili najbolj podivjane bogoskrunske izgrede proti Kristusu. Veliki petek, dan Kristusovega trpljenja in njegove smrti se zasmehuje z gledališko igro, ki jo je izdal boljševiški ljudski komisarijat za prosvetu (prosvetno ministrstvo) in ki jo morajo igrati ne samo odrasli, mraveč tudi. šolski dtrnci. V tej igri sC zasmehujejo Rev. Evstahij, O.F.M.: Narava se predrami: Pomlad je spet med nami! — Na dan priklije nežni cvet, zelena brst oživlja svet, oznanja vse nam božjo moč, razliva vonj Velikanoč: Aleluja!--- Velikanoč.. . In Cerkev se pomlaja, v pokori tiho vstaja,, za praznik slavni oživi, oprala jo je sveta Kri. . . Glej, v dušah plava višja moč, razliva žar Velikanoč: Aleluja!--- V Njem Cerkev se prenavlja, hvaležno Ga pozdravlja: "Pozdravljen, Kralj, o Božji Sin! Zdaj zmage Tvoje je spomin: Ti vstal si — in pokazal moč, pogum deli Velikanoč. . ." Aleluja! —-- * ' * v U- Vesele praznike — blagoslov božji dušam, družinam, . ^ domovom — mir in radost velikonočno vsem iskreno jf vošči in želi • . ^ UREDNIŠTVO IN UPRAVA "AM. SLOVENCA". i ^ 4/4 vsi dež', lei so se, dogodili ob Gospodovi . . U. Ropočejo stroji, tako je zapisalo v igri, naenkrat pa se dogodi čudež: mtcrji.nc ustavijo, rsi stroji obmolknejo, 4800 kg težko kladivo, ki je letelo od Zgoraj, se je nenadoma sredi pota kakor obnemoglo ustavilo. Čudež, čudež: vzklik«jo delavci in delavke. Kaj se je zgodilo? Umi l je naš voditelj, veliki Ljenin je v. mrl! Ali ni to najdrznejše bogokletno za sramovanje Velikega petka, dneva zveličavne Gospodove smrtif! Na sli cen satanski način zasmehujejo bo!jševiki dogodek v Kristusovem. grobu velikonedeljsko jutro. To so sadovi brezboštva, zasu iaiegg. in- gojenega v zapadni kulturni Evropi. Boljševiki marksisti v Rusiji so to brezboštvo razvili, do vrhunca sovraštva do boga in Zveličarja. Krščanstvu grob: to je njihovo geslo. In to geslo se razširja povsod, kjer so pristaši nekrščan-skega marksizma. Bila bi velika samo-prevara, ako bi mislili, da je materijali-sticni socializem po svojem prepričanju v tem, oziru kaj boljši. Dunajski nadškof kardinal dr. Piffl je v svoji pridigi, ki jo je imel o priliki protesta zoper preganjanje krščanstvu na Ruskem. <>(l-kritosrčno izjavil, da bi mater i j ali stični komunisti in socialisti na Dunaju takoj uprizorili ruske razmere, ako bi dobil oblast, v svoje roke. Značilno je ter se mora kot tako ugotdviti, da slovenski socialistični listi nimajo nobene grajal-ne besede za bogoskrunsko divjanje ruskih boljševikox\r marveč da zahtevajo svobodo in pravico tudi za brezboštvo. Tako je "Delavska politika" v Mariboru tekom lanskega leta zapisala te besede: "S sialism verske svobode ima tudi ateizem (brezboštvo) prcfvico do svobode." Ta izjava jasno kaže, da se lajne želje ne dajo zakriti. Brezboštvo hoče krščanstvu 'izkopati grob. Svobodomiselstvo mu povsod pomaga z vsemi sredstvi,. Kristjani pa bi ravno te dni morali priti do globlje zavesti svoje dolžnosti clo Kristusovega križa, do orodja trpljenja, in zveličanja. Straža ob Gospodovem križu, obramba naukov in zapovedi Križanega je naša n'tloga. Ali hočemo biti takšni stražarji vsi in vsakteri izmed nas? Od tega je odvisen naš uspeh v javnem življenju. Zavedajmo svoje dolžnosti in okrepimo se z zaupanjem za njeno izvrševanje, ko bomo te dni kle- Gospodu Cerkev poje, za čednost bije boje, trpi in dela za nebo;-- povsod, vsak čas je Jezus ž njo, podpira jo Njegova moč, l~.«šilja ji — Velikonoč . . . Aleluja!--- \ Telo nam bo zaspalo, — pa Sodni dan bo vstalo: kdor pi) je luč iz svetih Ran, bo mogel tja na desno stran . Takrat zašije rajska moč, to naša bo — Velikanoč: Aleluja!--- se čali pred grobom na križu umrlega in čez tri dni od smrti vstalega, Zveličarja! ^ ^ ^ Newburski popotnik o Veliki noči. G. urednik! Za praznike sem mislil, da bom vam napisal kaj več! Pa ne utegnem jaz, pa tudi tisti, ki berejo, nimajo časa! Kdo bo pa bral, ko je treba misliti na kolače, piruhe "žegen" in na vse priprave za Veliko noč! S cvetno nedeljo smo pričeli Veliki teden — sveti teden, najsvetejši del cerkvenega leta, ko obhajamo spomin na zadnje dneve Jezusovega življenja. Najveličastnejši so zadnje trije dnevi: Sveta tridnevnica. Veliki četrtek — častitljiv spomin zadnje večerje; malo je dni v letu, ki bi človeka tako pretresli: 1900 let je preteklo, ko je Jezus vstal in govoril: To je moje Telo, to je moja Kri. . ., ko je postavil zakrament sv. R. T. Ta dan menja žalost in- veselje: bel mašni plašč, tudi križ na oltarju je belo zagrnjen: pesem zvonov pri slavi — in žalost — zvonovi utihnejo, orgle po gloriji umolknejo. Sv. maša hoče verno posnemati zadnjo večerjo, zato je dovoljena le ena maša, drugi naj skupno zaužijejo Velikonočno Jagnje. Po maši, ko prenese duhovnik NajsVetejše v božji grob, je razkrivanje oltarjev: spomin, kako so Jezusa oropali vseh oblačil. Razdelili so si moja oblačila. V škofijskih cerkva se blagoslavlja krstno olje, olje za sv. mazil j en je in sv. krizma. Na koncu umiva škof v nekaterih škofijah noge dvanajsterim starčkom. Veliki petek — veliki dan žalosti vsega krščanstva, je sedaj edini dan, ko se ne daruje sv. maša, ker nam je preživo pred očmi krvava daritev! Jezusova na križu. V cerkvi le žalost: oltar brez lepotičja, duhovnik v črnem oblačilu se vrž^ na obraz. hudobija greha je kriva smrti Sinu božjega! Po pasi-jonu moli Cerkev za vse ljudi — mašnik vzame zakrit križ in trikrat zapoje: Glejte les križa, na katerem je viselo Zveličanje sveta — pridite, molimo. Nato se položi križ v počeščenje in zapoje se slavospev sv. križu. Mašnik se obhaja s prešnji dan posvečeno hostijo, ki jo prenese iz božjega groba! Daritev sv. maše se ne opravlja, da bolj mislimo na Jezusovo daritef na križu. Kar obhajamo v cerkvi na Veliko soboto, so včasih opravili v noči med soboto in Veliko nedeljo. Ta dan bi moral biti dan največje tihote v letu. To soboto bi imenovali tudi drugo soboto po stvar j en ju — Jezus v grobu. V 14. stoletju so pa nočno opravilo prenesli na dopoldan v soboto, in tako se vrše že v so- boto zutraj obredi, ki že slavijo vstajenje. Kakor nam včerajšnji dan — Veliki petek govori o trpljenju, tako nam nocoj vse govori o Kristusovem vstajenju (ogenj, velikonočna sveča) in našem vstajenju s Kristusom (blagoslavljanje krstne vode, krščenenje). Dasi se danes ne krščuje več, vendarle prinese ta praznik krstno prerojenje. Blagoslavljanje velikonočne sveče (Pri naslednjem slavospevu vsi stoje kakor pri evangeliju:) Vzradujte se zdaj, nebeške trume angelov, vzradujte se, ve visoke skrivnosti božje! Za-doni, tromba zmage, v zmagoslavje tako vzvišenega Kralja! Veseli se, zemlja, ožar-jtna z nebeško svetlobo in začuti, razsvetljenje od sijaja nebeškega Kralja, da je prešla tema z vsega sveta! Veseli se tudi ti, mati Cerkev, okrašena s sijajem tako veličastne luči, in to svetišče naj odmev;i v mogočnem veselju ljudstva. Zato vas prosim, preljubi Bratje, ki ste priča čudovitega sijaja te svete luči: kličite z menoj usmiljenje vsemogočnega Boga, naj mi On, ki me je milostno, ne da bi. zaslužil, pridružil številu svojih duhovnikov, napolni dušo s sijajem svoje luči, da bom vredno pel hvalnico tej velikonočni sveči. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki z njim živi in kraljuj« v edinosti s Svetim Duhom Bog — Na vse veke vekov. Amen. Gospod z vami. In s tvojem duhom. Dvignite srca! Pri Gospodu jih imamo. Zahvalimo se Gospodu našemu Bogu. - Spodobi se in pravično je. Ren se spodobi in je pravično, nevidnega Boga, vsemogočnega Očeta in njegovega edinorojenega Sina, našega Gospoda Jezusa I M Zf r it*1' -sr I 1 g Sf fif ■4-J š i m i .s IJ« isr ■■ P* n IT StMi Ti 4 AMERIKANSRI SLOVENEC Torek, 2t. marca 1934 ga oblaka pregnala temo greha. To je noč, ki danes po vesoljnem svetu vse, ki verujejo v Kristusa, trga iz posvetnih strasti in teme grehov in jih vrača milosti in pridružuje svetnikom. To je noč v kateri je Kristus raztrgaj vezi smrti in kot zmagovavec vstal iz groba. Saj nam nič ni koristilo, da smo se rodili, če bi nam ne prišla pomoč odrešenja.. O čudovito ponižanje tvoje dobrote do nas! O neizmerna naklonjenost tvoje ljubezni: da bi služabnika odrešil, si Sina daroval! O res ljubezni vreden greh Adamov, ki ga je izbrisala Kristusova smrt! O srečna krivda, ki je zaslužila imeti tako velikega, tako vzvišenega Odrešenika! O res blažena noč, ti edina si smela vedeti čas in uro, ko je Kristus vstal"' , od mrtvih! To je noč, 0 kateri je pisano: "Noč bo zasijala kakor dan" in "Noč mi sveti v moje veselje". Ta posvečena noč torej odganja zlo, izmiva grehe in vrača padlim nedolžnost in žalostnim veselje. Odganja sovraštvo, prinaša složnost in uklanja • >bbisti. Prosimo te torej, o Gospod: naj ta veča, posvečena v slav.o svojega imena, nerabljena sveti, da preganja temo te noči. p i ej.mi jo kot prijetno dišeči dar; njena luč pa naj se združi s svetlobo zvezda na nebu. Še vzhajajoča danica naj gleda njen plamen, ona danica, ki nikdar ne* zaide; ona, ki je — vračajoč se iz dežele smrti — jasno zasvetila človeškemu rodu. Prosimo te torej, o Gospod : podeli nam miru in v teh veselih velikonočnih praznikih vedno vodi, vladaj in ohranjuj v svojem varstvu nas,-svoje služabnike, vso duhovščino in sebi zvesto vdano ljudstvo, kakor tudi našega svetega očeta — in škofa. — Po istem našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki s teboj živi in kraljuje na vse veke vekov. Amen. Vse govori o luči in o božjem sijaju. Za blagoslovom Velikonočne sveče pa zadoni velikonočna hvalnica, ki je ena najpomembnejših cerkvenih pesmi. Daruje se sveta maša, v kateri se raduje- mo že vstajenja. Zato se zapoje Gloria in zopet se oglase orgle'in zvonovi. Ta dan se blagoslavljajo velikonočna jedila. Božič nam je dal "majhnega Boga" — otroka Jezusa, Velikanoč nam ga oznanja kot Velikega Zmagovalca nad smrtjo in peklom. V naših srcih se pridružuje veselju močno zaupanje: Vstal je On, moje upanje!" Kristus je res vstal, aleluja! To je pesem, ki diha danes iz vse narave v pomladni zmago vitosti, ki dviga naše duše v nebeško veselje! Vsa velikonočna liturgija sije v božjem Soncu, ki je vzšlo iz groba ob Oljski gori. / Kot moli mašnik na Veliko nedeljo želimo vsem: To je dan, ki ga je naredil Gospod. ^ Ra-du j mo se in veselimo se /ga; Hvalite Gospoda, ker je dober; zakaj vpkomaj traja njegovo usmiljenje. Aleluja, aleluja. Velikonočni žrtvi hvalnice pojte, kristjani. Jagnje je ovce odrešilo: Kristus nedolžni je grešnike spravil z Očetom. Smrt iniivfjenje sta se borila v čudovitem dvoboju: I gospodar življenja mrtev, živ kraljuje. Povej nam, Marija, kaj si videla? ■ Grob Kristusa živega ' in vstalega slavo. Angelske priče,, prtič in povoje. Vstal je Kristus, upanje moje, v Galilejo poj do pred vami. Vemo: Kristus je res od mrtvih vstal: ti, o kralj zmagoslavni, nam bodi usmiljen. 'Amen. Aleluja. Gospod urednik, vam in vsem vesele velikonočne praznike! Pa po piru he pridite! Z velikonočnimi pozdravi udani popotnik! Zadnji snubci Danielova Urška in Lenka sla bili najlepši deklici v vasi. Vedno in povsod sta kazali, da sta si sestri, ker sta hodili vedno enako oblečeni. Obe sta imeli tudi iste lastnosti. Ko "k ta potem malo odrasli, so začeli škiliti za njima fantje in ju obiskovali snubači. Ker sta bili bogatih staršev, se, je marsikateremu , fantu zahotelo, da bi si zasnubil katero obeh za ženo. ............— Pa ni imel nihče sreče. Od blizu in daleč so bili že snubači pri njima, pa vsakemu sta obesili na hrbet spominek, ki ga je pomnil ' vse svoje življenje. Eftcn fii bil zadosti lep, drugi je bil siromak in tako naprej. S tem so jima minula leta; blizy trideset sta jih že šteli. Le Gregov Martin in Domitarjev Tone sta še vedno čakala trenutka, da si zasnubita vsak svojo. Ko sta prevzela vsak svoje gospodarstvo, sta pač morala malo pogledati za nevestama. Tudi njima se je pripetila enaka kakor poprej vsem drugim. Oba sta bila za ženski prerevna in prenerodna. Bilo je sredi najhujše poletne vročine. Fanta, ki sta bila že samca, sta šla v nedeljo od maše proti domaČi vasi. Pred njima Sta hodili Urška in Lenka. Vedno sta se oclgle-dovali in se neprestano smejali. Fanta, ki sta od zadaj njun smeh poslušala, je to močno razkačilo. Začela sta tuhtati, kaj bi sto- , rila, cla bi jima nakopala malo sramote za i.'j-UTio prevzetno obnašanje. "Veš kaj?" reče Martin Francetu. "V na-jablani gori pri vinogradu so sršeni, te bova' polovila in potem ponoči spustila skozi odprto okno v njuno spalnico." Francetu je bil ta Martinov nasvet po volji. Kar sta se dogovorila, sta tudi storila. Še istega dne sta si preskrbela precej veliko steklenico z veliko luknjo, ki sta jo potem nastavila na duplino tako, da noben sršen ni mogel drugam kakor naravnost v steklenico. Rotem sta duplino od spodaj prevrtala in skozi luknjo nastavila žarečo gobo, da sta z dimom izgnala sršene v steklenico. V pol ure sta imela v steklenici že nad dve sto vjetih sršenov. Vedela sta pa, da Urška in Lenka slišita radi še v posteljo zvoniti .sedmo uro. Vedela sta, da imata dekleti ob poletni vročini odprto Okno in da je pod oknom postavljena klop. Vso noč si nista fanta upala zaspati, da bi se jima ne ponesrečil načrt,, ki sta si ga postavila. 2c- proti jutru, preden se je začelo svitati, sta bila s steklenico in z ujetimi sršeni pri oknu. Urška in Lenka sta še trdno spali, ko sta jima Martin in France dala skozi okno na klop steklenico s sršeni. Na steklenico sta poprej prilepila kos papirj&z napisom: "Zadnji sliubci!" Steklenico sta pptem-odložila od-mašeno na klop, cla so se sršeni lahko izko-bacali in poleta val i po spalnici. Ko je postalov popolnoma svetlo, se je začulo iz spalnice grožnjo vpitje. Sršeni so brenčali, da je bilo podobno godbi dvanajstih godcev. Ker sta že Martin in France okno z noževo konico dobl-o zaprla, ni mogel noben sršen iz spalnice na prosto. Urša in Lenka sta bili, kakor je potem razlagal hlapec, čez glavo -odeti in sta venomer vpili. Pa nihče jima ni mogel na pomoč. Kdor je odprl duri, tega so takoj obsipali sršeni. * Proti poldnevu se je le posrečilo očetu, da je odprl okno in so sršeni drug za drugim odbrenčali na prosto. Hlapec je dogodek razlagal na dolgo in široko vsakomlur, do kogar je le prišel. Urška in Lenka sta ga prosili, cla bi molčal, pa ni pomagalo .Martin in France sta hranila zgodbo v svojo tajnost. Oba sta se potem oženila, seveda z drugimi nevestami. Urška in Lenka pa sta še danes samici in bosta sedaj, ko sta stari, gotovo ostali samici do konca svojega življenja. Zadnji njuni snubci'so bili torej sršeni. Od tiste dobe ni prišel nihče več vprašat za njuno roko. - Matija Belec Bdlfanslci. zp Sp Sip Kako vrag pase polhe? (Napisal Vulvazor o kranjskih polhih.) Na Kranjskem je posebna živalca, ki jo težko vidiš po drugih evropskih deželah, tukaj pa je je najti v množinah ter se po kranjsko polh imenuje. Polh je malo. večji od podgane, kateri po sivi barvi sicer nji nepo-doben. Je razno sadno, kakor veverica, ki ji tudi enači, po velikosti. Zadovolji se tudi s sadeži bukve. Te živalce prebivajo vso zimo podzemljo; v poletnem Času pa pridejo ven, in sicer tako številni, da jih v velikih bukovih gozdih samo iz ene luknje pride po več tisoč. Pravijo za gotovo, da jih vrag goni na pašo. Pred nekaj leti sem sam z drugimi ponoči Šel v tak gozd, kjer imajo navado loviti te živali. Tu smo potem slišali močno .pokanje in tleskanje, kakor vozniki pokajo z biči. Ko so tedaj prišli v velikih množinah polhi,-So kmetje, ki so bili okrog mene, slekli suknje i« sezuli škornje ter vse skupaj pometali po-tleh. in je potem toliko polhov zlezlo notri, da so jih suknjiči in škornji bjli čisto polni. Ko je ta polšja armada (ali čreda polhov) Odšla mimo, so v oblačilu skrite polhe pobili in pobrali. To pričajo moja lastna ušesa in oči. Vendar se jpa to ne dogaja vsako noč, ampak le v sobotah zvečer in tudi ob drugih časih. Ljudje pravijo, da vrag nima moči, pregnati te živalce iz človekove obleke, če >so se skrile vanjo. In ko je slišati tako pokanje z bičem in ko se nato oglasi še žvižg, kar se mnogokrat zgodi, je treba brž zbežati odtod. Pravega vzroka pa mi ni nihče znal povedati, razen, kakor drugi pravijo, da vrag vrže ob tla tistega, ki ne zbeži, ko vrag zažvižga. Drugi zopet pravijo, da se potem prikaže hudobni duh v strašni prikazni. In to sem slišal od dveh kmetov, ki sta mi pravila, cla sta ga videla na lastne oči. Ko pa sem enega ocl teh vprašal, kakšen je vrag, je dejal: "Hudo divji, kot pol kozla." Cez dolgo časa sem ga od daleč dal vprašati pd drugem, kako postavo je imel vrag. Temu je odgovoril: "Docela strašno! Kot pol človeka!" Sedaj nisem gpt^v, ali je kaj videl ali je sanjal. To je pa vendar le gotovo, da ga večkrat slišijo, ko goni polhe in pri tem tleska, ploska in močno žvižga. Veliko uglednih oseb v deželi ni hotelo ver,j/eti,'dokler jim skušnja ni vzela vseh dvomov'. Večinoma pravijo, da so jim starši pripovedovali, da je najboljše vragu se u-makniti s pota, ko tretjič močno požvižga, kadar žene polhe na pašo. Drugače pa se je treba Čuditi, da ima vsak star polh na ušesu zarezo. Pripovedujejo, da jim taka znamenja dela njihov neblagoslov-ljeni pastir. Gotovo pa je zopet to, da mladičev, ki še niso. prišli z drevesa, še nobenega niso našli zaznamenovanega, četudi je bil že precej velik. Smelo, bi sd misliti, cla se med seboj grizejo in se tedaj sami za'/na menja jejo s svojimi zobmi. Ampak bi potem morali nekateri imeti ušesa čisto scefrana in mnogi več kakor en ugriz na obeh ušesih. Ali pa so pri njih uzakonjena taka bojna jn pre-tepaška-pravila, da ne sme nobenega v uho ugrizniti več kakor enkrat, in sicer ne poprej, dokler niso prišli z drevesa, kakor so svoj čas longobardski bojevniki imeli take bojne postave, da se meč nekaterih delov telesa ne sme dotakniti. Ostane tedaj sum, da star polh take zare?e na ušesu ne dobi od u-griza, ampak na nenaraven način. Baje pa vrag zaznamenjuje le tiste, ki jih je enkrat gnal na pašo, če je kaj dati na besede kmetov. Ali so pa kmetje to zvedeli ocl vraga ali od polhov,- to ne morem vedeti. Imajo pa te živalce svoje mladiče zgoraj v duplih votlih '.dve ves, kakor se tudi stari v takih votlih dreveslli; drže podnevi in notri počivajo. Ponoči ''gredo ven žret sadje in žir. Ce v votlo drevo spustiš močno sapo iz ust, začno polhi notri mrmrati s takim glasom: deru, deru, deru itd. Potem se vtakne dolga šib$ v dupio, ž njo rogoviliš okrog, jo suvaš ven in nazaj, pa ti pride polh ven. Potem ga lahko vjanieš in primes z roko za vrat in ubiješ) Vendar je treba prijeti previdno, 'ker sicer hudo ugrizne. Drugače jih love tudi v pasti, katerih ima ■ marsikak kmet čez sto . . . Kdor "ima sto takih pasti, morajo najmanj trije bit; zraven, ker ima, en človek dovolj opraviti, da nastavlja 20 do 30 pasti. Ko jih je nastavil, mora eelo noč hodili od ene do druge, da pride k vsaki pasti štirikrat ali petkrat, več ali manj-krat ter, jemlje ven ujete polhe. Tako se včasih v jame v sto pasti tri-, štiri-, tudi po petsto polhov. \/ Včasih se pa zgodi, da slišijo, kako se celo noč prožijo pasti, pa se vendar noben polh no vjame vanje. Dolže vraga," da on trapi kmete in jih ima za norce. Kajti tako se resnično večkrat dogaja, da pasti napenjajo in nastavljajo celo noč, pa vendar ne clobe nobenega polha. Največ jih love v pozni.jeseni, ko že gred« pri svojih luknjah v zemljo. Ta jesenski lov se pa vrši takole : Napravijo veliko skrinjo in v sredi luknjo. V to luknjo vtaknejo votlo pest starega kolesa. V to cev zabijejo veliko ostrih železnih žeblje v, tako, da konice hiple navzdol. Tako gre polh lahko notri, nazaj pa ne more več, ker mu branijo konice od žeblje v. Te skrinje zakopljejo v zemljb v polšji luknji, da je zunaj le cev. Zraven in okrog pa vse zadelajo. Potem jih gre notri v s'krinjo toliko, kolikor jih ima v njej prostora in dokler ni nabito polna. Zjutraj vjetnike pobero ven, skrinjo pa puste tam in tako ravnajo naprej. Vendar ne sme vsak kmet polhe loviti tako. Mora prej gospodi, ki je gozd njen, nekaj za to plačati. In dajo splošno od dobre luknje 4 krone, to je 2 goldinarja, tudi več ali manj, kakor je luknja dobra ali slaba. Saj že vedo, kake so vse luknje. V teh luknjah ostanejo polšje živalce celo žimo in sicer brez jedi. Nikdar nisem mogel dognati', da bi jih bili dobili v. zemlji, iz Česar sklepam, da st zarije jo globoko v zemljo. Tole pa so rnršele pred kratkim sporočili, cla je pred malo leti blizu Logatca nekdo padel v prepad, ostal notri nekaj tednov, potem pa vendarle prišel ven. Ta je baje videl,, da1 sp notri, polhi lizali nek kamen, ki ga je tudi ■ on lizal, in pri taki postrežbi, ko je bil kamen miza in jed obenem, se je ohranil pri življenju nekaj tednov. Ce je to res, je morda kak salpeter,ali kaj podobnega padlemu bil za živež. O naših polhih je pa treba naznaniti še, da so imenitno tolsti in da imajo veliko več masUkakor pa mesa, zato so najboljši pečeni. Mnogi plemenitaši in meščanski ljudje se branijo te jedi in je ne marajo, posebno ženske osebe. ■ Nekateri pravijo, da se jim gnusi zato, ker vrag te živali ravna in pase; dru- gi pa zato, ker so precej podobni podganam. Kmetski človek pa ima toliko manj strahu pred njimi in se mu gnusi jo tako malo, da jih nasoli v sode ali kadi in jih je celo zimo. Ponekod jih bo marsikak kmet nasolil po nekaj lisoč. Ta živalca pa ni le za jed, ampak tudi za okras obleki. Kajti njihove kože se preva- ža,jo v oddaljene dežele in kraljestva, kakor v rimsko cesarstvo, na Holandsko, Špansko, Nizozemsko, Anglijo, Francijo, Italijo itd. Krznarji take male kožice potrosijo z apnom, od česar postanejo tigraste kakor tiger. Toliko o polhih, o katerih sem hotel povedati vse okolnosti, "ker doslej še nisem bral pisatelja, ki bi bil te živalce pravilno popisal. te Januš Goleč: Najboljša prikuha Gospod profesor Matevž je bil že dolgo upokojen. Ob večjih praznikih in velikih počitnicah je obiskoval svoj rojstni kraj v. Slovenskih goricah. Pri vaški krčmarici Kristini je stanoval in bil na hrani. Na sprehode je hodil, z rojaki se razgovar.jal in vsak dan je-obiskal gospoda župnika, s katerim sta bila že stara in res iskrena prijatelja. Priljubljen je bil gospod Matevž po celi .župniji, ker je bil prijazen in je znal toliko zanimivega in poduči jivega pripovedovati s svojih potovanj. Ljudje so se le čudili, da tako častitljiv ter učen gospod stika za hrošči, lovi metulje, muhe, kače in razno golazen. Radi razgreban.ja ,po naravoslovnih poljih, je bil odet gospod profesor pri domačih s tajinstvenostjo. Kaj vse je znala povedati'zgovorna Kristina o strašni in večkrat gnusni navlaki, ki jo nosi stari gospod s sprehodov v svojo sobo. Sicer pa je bil profesor pri krčmarici v visokih čislih, ker je dobro in točno plačeval stan in prehrano. Pri jedi in pijači ni bil zbir-čen. Kristina je kmalu pogruntala nerazva-j enega gospoda, kateremu je bilo« lahko po-streči. Vsako opoldne je vprašal: "Dobra gospodinja, kaj bo za obed?" Naštela mu je jedilni list, kojega resnične zaloge sploh ni bilo pri navadni podeželski krčmi. Gospod profesor je ponovil vsako napovedano jed in silil: "In kaj še?" Nazadnje je pač prišla goveja juha in meso s kislim hrenom in gospod je potolaženo ter zadovoljno vzkliknil: , "A, to pa to. Kar zadnjo točko jedilnega lista mi prinesite!" V svoji profesorski zamišljenosti se niti zavedal ni, da je eno njegovo gosilo za las enako drugemu in to celi čas bivanja na deželi. Ravno hren, ta je bil ona čudovita koreni- " na, katero je cenil gospod Matevž n^d vse. S hvtehonr V surovem ter kuhanem stanju si je omakal meso, znal ga pa tudi rabiti kot zdravilo pri prehladih in bolezenskih nadlež-nostih. In hrena — debelega, hudega in okusnega kakor pri Kristini v rojstnem kraju ni dobil gospod profesor nikjer drugod. Bog-zna.j kaj vse je znal dobri gospod o hrenu, ki raste tako globoko pod zemljo in pritegne vase • vse' najbolj žlahtne kovinaste snovi ter naravnost čudodelne moči. Leta in leta je zahajal upokojeni profesor h Kristini in pel slavo domačemu hrenu. Na veliko soboto zjutraj se je odpravil gospod Matevž z gospodom župnikom na blagoslov je^tvin okrog po fari. Možnarji so pokali s prijaznih gričev* ženske so tekale v prazničnih oblekah z jerbasi na glavi h križem ter kapelicam, tukaj je zagledal kakega zgodnjega hrošča, tamkaj je pahljtd metuljček — ali niso bil vsi ti pisani prizori prava predslavn velikonočnega praznika ! Oba staročastitljiva gospoda pa so gospodinje še pogoščale. Ker so znale za profesorjevo ljubezen — hren, je bil ta povsod na mizi. Pri vseh spomladanskih velikosobot-nih prizorih, doživljajih in pogostitvah ni pozabil gospod Matevž ob zaključku obhoda ugotovitve: "Najboljši hren je le pri Kristini!" Po vrnitvi z blagoslova se je udeležil gospod profesor vstajenja in se pomudil pri gospodu župniku na kratki večerji. Že bolj v- gostem mraku se jd vračal iz župffišča na svoj stan. Pot je peljala nekaj časa med dvema pokopališčema. Na desno roko je bilo star'o ter že davno opuščeno, na leVi novo z lepo ograjo in za deželo okusno notranjo opremo. , Gospod profesor se navadno ni zmenil ne za stari, ne za novi mirodvor, ker je bil koj po slovesu od prijatelja v globokih mislih pri navadni zemeljski golazni, ki ne išče večnega počitka po ograjenih prostorih. Onega velikosobotnega večera je vzbudila njegovo pozornost prikazen na starem pokopališču. Prav raziočpo je videl, kako žen-ska oseba nekaj maha, koplje in se pripogiba k tlom, kakor bi pobirala izkopano. Groza ga .je spreletela pri nenavadnem prizoru na veliko soboto. Pospešil je korake, kar hušnil mimo porušenega plota, a čul čisto razločno kopanje. Tisto noč se je celo zaklenil v svojo sobo in razmišljal dolgo: kaj neki je izkopavala in iskala neznanka v tako pozni uri na blagoslovljenem luiaju večnega počitka. Mučne sanje so ga motile in se je prebudil zbit in ne-voljen sam nase. Po pozni službi božji ni krenil k prijatelju v župnišče, ampak v svojo sobo, ker se je odločil, cla bo okusil velikonočni žegen pri Kristini. Sobotni sprehod po župniji je nagnal gospodu profesorju dober tek na svinjsko meso s hrenom. Prav zadovoljen se je brisal krog ust, ko mu je porinil pred ospredje želodčne blaženosti spomin — prizor s pokopališča. Potožil je doživljaj Kristini in jo vprašal, če je že^ videla kedaj podobnega. Krčmarica se je uprla z rokama ob bok, se nasmehnila in odgovorila brez prikrivanja: "Gospod, jaz sem poslala snoči deklo na staro pokopališče, da je nakopala za danes svežega hrena." Profesor Matevž je prebledel trenutno po teh besedah. Nekako vfes preplašen je momljal nerazumljivo, da je bila Kristina uverje-na: gost je ni razumel. Potegnila je robec trdnejše za oba škrica in nadaljevala še bolj glasno započeto razpravo o hrenu na starem pokopališču: "Veste, gospod profesor, na našem starem pokopališču raste že od nekdaj na j debelejši in najokusnejši hren. .Moja viničarka ga nosi celo na trg v mestp." Kristini se niti sanjalo ni, kaj je razodela s temi besedami rahločutnemu gospodu profesorju. Matevžu se niso gnusili hrošči, ne kače in druga golazen, a pripovest o uživanju hrenove korenine, ki je bila izkopana globoko na pokopališču, ga je prešinila s trepetom. Leta in leta mu je med vsemi prikuha-mi* najbolj teknil hren in on niti znal ni, odkod ta slaščica. , Jeza in gnus sta ga prevzela, da je ostavil gostilniško sobo na največje začudenje krč-marice. V farovž jo je urezal še pred kosilom in vprašal prijatelja — župnika: "Kje imaš nasajen hren?" Gospod župnik je pokazal na staro pokopališče in mu razjasnil že domnevano zagonetko z besedami: , "Glej, koliko hrenovega perja poganja med starimi grobovi." Kristinina in prijateljeva izjava sta se krili za las. Resnično in nedvomno istina: gospodu profesorju Matevžu je šla v slast leta in leta hrenova prikuha z domačega — starega pokopališča. Brez kosila na samo Veliko noč je poravnal gospod profesor račun pri Kristini in se odpeljal v mesto brez slovesa od prijatelja. V mestu so se čudili, da odklanja stari gospod profesor hren, a kako ne, ko je bil tudi ta s starega pokopališča? Gospod župnik pa je obiskal prijatelja v mestu in izvlekel komaj iz njega, zakaj je ostavil letovišče kar po pasje. Vse pomirjevalne besede, da človek ne zna, do česar se debeli in da ni na starem mirodvoru že davno nobene človeške kosti, so bile zaman. Dobrodušni gospod profesor Matevž je zameril do smrti Kristini in prijatelju, ker sta mu nudila desetletja najslajšo prikuho z domačega pokopališča, kjer so že bili zdavno strohneli profesorjevi predniki. Tako je bila krčmarica Kristina ob dobrega gosta, gospod župnik ob starega prijatelja in gospod profesor Matevž ob najljubšo prikuho — hren! MEH ZA SMEH Neki nervozen gospod, ki je stanoval v predmestju, je bil na potu domov. Pot ga je vodila po temoti in samoti. Za seboj je čul korake in imel je občutek, da mu nekdo sledi. Pospešil je korake, a tudi oni za njim je stopal hitreje. Zavil je v stransko ulico, koraki so bili vedno za njim. V obupu je splezal čez plot in šel preko vrta, od tu pa čez obzidje pokopališča, kjer se je težko sopeč vlegel med dva groba. "Ce mi tu sem sledi, potem vem, kaj rfamerava z menoj," je dejal sam pri sebi. V tem pa je oni že zlezel na obzidje ter skočil na pokopališče. Brez dvoma ropar, ali celo morilec. S tresočim se glasom ga je vprašal: "Kaj hočete, čemu mi ves čas sledite?" "Ali vsak večer na tak način hodite domov?" se oglasi tujec, "ali p^ vas ravno nocoj trka, da ste si tako pot izbrali. Jaz sem se pripeljal semkaj, da obiščem prijatelja Žabkarja, a ker sem neznan v tem kraju, mi je vratar na kolodvoru dejal', naj grem za vami, ker ste Zabkarjev sosed. Oprostite, ali bova še dolg<# takole hodila kot do sedaj ?" Torek, 27. marca 1934 'AMERIKANSKT SLOVENEC Stran S tfWKir snmuunfatt j Tvoj nedeljski tovariš, **mm®mmm ^WULUUUiiuilllUiTl mnnT.Trrmj(Tr.Tmr'irrni7mtnTr.nranT^nrmt»v/i TEDENSKI KOLEDAR 1 Nedelja — Velika noč. 2 Ponedeljek — Velikonočni ponedeljek. 3 Torek — Benedikt, zam. 4 fsreda — Izidor, škof. 5 Četrtek — Vineenc Fer., : 6 Petek — Sikst I., papež. 7 Scbcta — Herman. ■poz. dina opazovala tapetarja, ki je j drago prodajo; Tihotapstva se nja: januar 2, februar 5, marec čistil žimo. Mali P.irjukov, sin j lotijo navadno ljudje radi ruskega imigranta je vtaknil roko v stroj in železen zob mu je zmečkal par prstov. S kropem se je polila V ljubljansko bolnico je bila prepeljana v zelo mučnem položaju delavčeva hčerka Anka Ku- 'svojega sina pa dvakrat v tre- pre- velikega siromaštva, ker ne morejo nikjer dobiti zaslužka. --o- - - Zločin pijanca V Šalovcih pri Središču je neki posestnik v pijanosti zabodel z nožem svojo- žefiv v prsi, kovec iz Kresniških Poljan, ki se je doma srartnonevarno polila r kropom. --o--- KeV. J. C. Smoley: VELIKONOČNA NEDELJA Svojevrstna ljubezen Posestnikov sin,- 211etni Jak. jPernek iz Rabelčje vasi pri 'Ptuju se je napotil k svoji izvo- ljenki na obisk v Mestni vrh, kjer dekle služi. Dekle mu ni hotelo odpreti okna in zjutraj r, ,. v , , . , , . , ... so našli fanta obešenega na o- Zvehc^r nas je vstal iz groba, vesel prepeva.i, o kristjan! kenskem železnem krlžu< xako se razlega radostna velikonočna pesem po naših cerkvah. S cerkvijo vzkliknemo danes tudi mi iz celega srca: To je dan, | ga je napravil Gospod, veselimo in radujmo se v njem! Toda veseli se danes lahko samo pobožna, verna dtiša, veseli te duša, ki je prosta greha. Ako ne več, imeti mora vsaj dobro voljo, da Ann Andje, iz Maribora, ki je p;\dfl kakor Magdalena pred vstalega Odresenika in izrazit padla ^ atopnicah tako ne. V55kllkom: Rabbun1' mo-] Učemk; vsa čustva hvaležnosti, vere grečn0> da si }e pTi5sadefala na buh, da je ta v groznih bolečinah t/mrl. Žena je pa bila v zadnjih zdihljejih pfipefjana ? bolnico v Ormož. Posestnika so zaprli. Nesrečen padec KAKO IZRAČUNAMO^ NA KATERI DAN V TEDNU SMO SE RODILI j V mariborsko bolnico je bila lnihfie pa ne ve> katefi dan v te-pripeljana 31 letna zasebmea dnu se je rodil, v ponedeljek, to- PaČ menda vsak človek ve za datum jsvojega rojstva. Skoro v 5i april 1, maj junij 6,- julij 1, avgust 4, september 0, oktober 2, november 5, december 0. Dnevna števila so: nedelja C, ponedeljek 1, torek 2, sreda 3, četrtek 4, petek 5, sobota 6. Ta števila veljajo do feta 1899. Od 1. 1900. naprej so pa naslednja dfievna števila: petek 0', sobota 1, neaef.ia Ž, ponedefjek ->, torek sreda 5, četrtek 6. Vzemimo plimer: Gašpet se je redi! 8. julija tet« 1883, Desetič« in ednfee štet. roj. leta .................-:83 Četrtina od tega..........20 Mesečno štev. (julij).. 1 Rojstni dan ................ 3 Vsota 107 :7—15 37 ' Ostanek 2 2 je dnevno število za torek in se je tofej Gašper rodil na tore(k. 111 ljubezni človeškega srca. Kako se veseli vsak po deželi in po mestih, ko nam po dolgi mrzli zimi zopet zašije ljubo pomladansko solnce, ko začne vsa narava živeti in zeleneti! Toda, ali naj ne bo ravno sedaj v velikonočnem času v naših dušah še nekega drugega višjega du-k odkoder so je ^ega človeka. V te^kratki moli vi cerkvene hturgije je iz- vrnil v domovino in v KFahUl oM^-Stif i™ mi befdam1' kar bl mi morah naitl n;l ta vl" ustanovil trgovino. O.OJSI praznik lepega m krasnega: namreč, da smo postali čisti, prosti vse rje in vse mlačnosti starega človeka, da imamo sposobnost, da postanemo novi ljudje.' Tako pomenljivo pravi cerkev : Usposobi me, da postanem nov . . . Kdor tega več ne more, je zapadel smrti, podoben je grobu, ki je zavaljen s težkim kamnom. Kako zmrzla, kako globoko zmrzla je bila zemlja še pred kratkim! Kako so šumljali zopet studenci in potoki, ko se je otajal led . . . Tudi naša srca so bila ^amrzla v mrazu brez-verstva, toda milost božja je naša srca otajala, kakor*je otajalo pomladansko solnce zemljo, potoke. Kako žalostno je za dušo, ki je notranje otrpla in zmrzla. Kakošna zima za dušo, vse le-deftiQ, vse mrtvb . . . In tu' se oglasi velikonočni Aleluja tako oživljajoče, tako pretresajoče po naših .dušah! Ne smemo se danes spominjati «umo zgodovinskega dogodka, da je Kristus vstal iz groba,' da j" posestnikova hči i. Oreh-Premagal smrt, pekel, hudobijo sveta — seveda je to najpo- lka in j Z elektriko bodo ubijali i V mariborski klavnici so nabavili električni stroj, s katerim bodo ubijali živino, da ne bo tako trpela, kakor pravijo. — Tudi napredek. / ,-o-- Dva ponesrečenca V gozdu se je pri delu nevarno ranil 451etni posestnik Val. Strgar iz Bohinjske Bele. Pripeljan je bil v ljubljansko bolnico. V Stražiščq je V šoli padla 11 letna Kristina Pfajfar- rek in tako naprej vsakdo, ki zna seštevati in deliti, sam izračuna. Potrebno je, cla ve za leto, mesec in dnetrio število. Nato sešteje: 1. desetice in edni-ce števila rojstnega leta, 2. eno četrtino od tega (ostanek se ne upošteva), 3. mesečno število, 4. dan rojstva. Vsoto, ki "jo dobi, deli s" 7 in ostanek mu pokaže dan v tednu, V katerem se je rodil. Mesečna števila so nasled- Driigi primer: Jožek se je rodil 3. decembra leta 1920. To pa lahko' Des6iicf ednice «tev* roj. leta ......... Četrtina od tega Mesečni© število cember) ......... Rojstni dan ....... (de- .20 5 0 Vsota 28:7-'Ostanek 0. Ničla je dnevno število za petek (po letu 1900), torej se je Jozek rodil na petek. Vesele velikonočne praznike želimo vnem našim cenjenim odjemalcem in prij' L Grdina & Sons l^-m^J^jivo za današnji praznik—mi mo-danes, dragi moji, tudi sami vstati z našo dušo, z naše ® >ro voljo iz groba mlačnosti, duševne brezbrižnosti in zani-■1 nosti; iz greha in hudobi j • iz groba obupa in maloyerposti se •10!"amo dvigniti v trdnem zaupanju na božjo previdnost, ki bo 1Ul»edla zopet vse k pravem cilju, k vstajenju in veselju. t Krezupnost, malovernost je ,tako razširjena ravno v naših ezkih časih. Težko-tlačijo človeštvo beda, pomanjkanje,, brez-l^oselnost, gospodarske'skrbi; toda mi verni kristjani vemo na ^'•bkonočno nedeljo, na dan \oga zaupajoče duše lavile zmago in Ped tramvajem , Po nesrečnem naključju je j-1 iinivaj v Ljubljani zadel 80 etn<) Ano Krašovčevo. Hotela je In'ekoračiti ulico, pa jo je tram- IZ Zadel in ,jo vrgel-daleč stran, ■lt! °bležala s počeno lobanjo. da —o- L-k<--kega "dabrotnjka" so zaprli * N malim senatom Ijubljan-^a ..sodiščasev je zagovarjal Ia raznega mazaštva v Ljub-Jano P^istojeni upokojeni želez-Ferdinand Permozer, bi-ajoč v Cerknici in znan daleč vsa oi,lita s krvjo na tla. To je moža tako prestrašilo, da ga je zadela kap in je padel mrtev na tla poleg težko ranjene žene. Usoda tihotapcev Lansko leto, tako poročajo iz Bankovcev, je izgubilo življenje 5 tihotapcev med Cankovo in Petan jci. Mnogo jih je bilo pa tudi težko ranjenih. Tudi letos je že bilo par smrtnih slučajev radi tihotapstva. Največ se tihotapci pečajo s tihotapljenjem saharina, ki ga v Avstriji dobe za mal denar, v Jugoslaviji pa, ker spada saharin pod visoko carino, ga ?f Z J S J J z j X X J -?f ?f Pf ?f J -?! ?f * Z % ?f J J J » J M VESELO eni! INC. K t K t t .e k % k k t nt t t k-k k i k k at k k k k k k k k Trgovina zanesljivega blaga in kvalitativnega pohištva. 6019 St. Clair Ave. - 15301 Waterloo Rd. Tel. Hertck 2088 CLEVELAND, OHIO ss. Obsojen Na 1 letifi in dva meseca robi-je je bil pred mariborskim so-.Tiščem obsojen 28-letni posestni- !^'lk,,|la' ^ primarne vofitve s ten.- od-,„•„ t...-,.,'c i,; .......... i °,caln' > zW '0* VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE -1 i vsem THE P A. CI O T T I | <* Mesarija in groeerija , SI2 HAYES- STREET, EVELETII, MINNESOTA Telefon 239 'gf m iS" Sloveče MAYTAG pralne stroje; slovite MONARCH peči in m* W r I?« P" m r , r EVELETH, MINNESOTA |f ■. - / ■ .. r %c(;,\).wm. odjemalcem in pri jtf trt jem vesele .velikonočne praznike! P'" | THE FOOD SHOP jf Mesarija, in groeerlja m TELEFON SO r m W pf W r r m .p r, 1,5" E-? IZRAZITE VELIKONOČNA VOŠČILA ll z C V E T L f C A M i l M jI TYSSEN FLOWER SHOP Cvetlice za vse prilike in slučaje. Telefon1: 244 ^ 419 PIERCE STREET, EVELETH, MINN. If' M ■ ,. -=.T- _^======= v ' ' 3 Jl$ VES E L O VELIK O N G Č m- ' 1 i• 1 OTTO R NELSON m M Premog - Pesek •i *0t 216 GRANT AVE. Tel. 160 EVELfcTH, MINN »il -' '■■■ "v M ............ M & VESELI IN SREČNO VEL1KONOČ - ' želi vsem J FIRST . NATIONAL BANK tfg EVELETH, • MINNESOTA 2 GLAVNICA, PREBITEK IN OBVEZNOSTI S $300,000^0 M M 1 ■ ■ - - --- »M \ VESELO VELJKONOČ želi | HELPS HARDWARE CO. M Ji Trgovina s pt)hištvom in pogrebni zavod r MM r §p* w if If r r p* ■i?* p t w ■ r ir §§ p i i k.. •AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 27. marca 1934 » Črni križ pri Hrastovcu ZGODOVINSKA POVEST Dr. O. L: "Da, da, dragi oče, to je tudi moj namen," pritrdi Agata nekako veselo, se skloni k očetu in ga spoštljivo poljubi na Čelo. Z rosnim očesom ji seže oče v roko, za trenutek se pogledata oba, kakor bi jima obema rekel neki notranji glas: Vtisnita si ta pogled v spomin, ločita se za vedno! Še enkrat se je obrnila Agata s pogledom na očeta, predno da je zapustila sobo, vzela pripravljene stvari in šla s pastirjem po najbližji poti proti Šent Lenartu. Urno sta stopala, že sta bila na zadnjem hribčeku Spodnje Voličine ter se bližala po obče rabljeni poti vasi Lorma-nje. Dospela sta do malega gozdiča, mimo katerega vodi pot. Mladi spremljevalec je šel z določenimi darili nekoliko naprej od samega veselja, da pride zopet v trg, kjer vidi zopet kaj novega; vedel je, da odpade od bogato obložene mize tudi zanj kak košček, saj kot mlad fant je kaj rad jedel in je bil vedno lačen, če mu tudi v gradiču Štralek nič ni manjkalo. Agati se je zdelo, kakor bi slišala v neposredni bližini nek šum, zato obstoji ter hoče poslušati. A v tem trenutku se razgrne grmovje tik ob gozdu, iz njega planejo štirje krepki možje z zamazanimi obrazi ter zagrabijo Agato, ki se od samega strahu ni mogla ganiti. Slišal se je obupen klic:" Hrastovški roparji" __ nato pa je Agata utihnila, kajti eden od teh mož ji je zamašil usta z ruto. Urno »o vzdignili polnezavestno žrtev in zginili ž njo v temnem gozdu. Mladi FranČek, ki je videl celi prizor, od strahu ni mogel kričati, a se nazadnje tudi ni upal, kajti eden od teh črnih mož se je obrnil proti njemu z" namenom, da ga ulovi, a Franček je bil urnih nog in je letel, kar je mogel, pu-stivši vsa darila na licu mesta. Srečno je odnesel pete. Letel je naravnost nazaj v Štralek, da pove, kaj je slišal in videl. •— Oskrbniku Trenak se je njegov načrt popolnoma posrečil. Še tisti večer, ko mu je lovec Lovro nevede izdal Agato, je poklical k sebi štiri najmočnejše može, med temi grajskega biri-ča, ter jim naročil, da čakajo na dan sv. Katarine na glavnem potu iz Šent Ruperta v Šent Lenart na prihod Agate iz Štraleka, jo-zagrabijo ter privedejo v grad. Grajski birič je bil tedaj Ivan Strotz, ki je bil prej za kuharja, pozneje pa je to službo pustil, ker mli je bolj ugajal posel biriča. V tej službi je mogel priti prej iz grada ter hoditi po okolici, vabiti stranke k sodniji v grad, iztirja-vati davke ter loviti hudodelce s pomočjo drugih grajskih hlapcev. Pri tem ni živel slabo, kajti vsak je gledal, da je z biričem kolikor mogoče dobro opravil in tako je sprejel marsikateri dar, ki mu je prišel prav dobr«. Že po svojem poklicu je bil manj rahločuten, usmiljenega srca ni poznal. Oskrbniku Trenak je bil zvesto udan, ker mu je ta preskrbe! to službo in mu tudi spregledal marsikatero nerodnost. Biric Strotz se je odpravil tedaj določeni dan na mesto, kjer so navadno hodili ljudje iz Šent Ruperta v trg. In ni se varal. Ko se je bližala Agata mestu, kjer so stali vsi štirje skriti, je dal svojim pomočnikom navodila, kako se imajo vesti. In izpolnili so, kakor smo slišali, točno njegovo povelje. Ugrabljeni plen ni bil ravno težak, a kljub temu so bili hlapci vsi potni v obrazu, ker hiteti so morali na biričev ukaz s svojo žrtvijo kolikor mogoče hitro, da pridejo prej na varno. Ce je enkrat gospodična Agata med temnimi zidovi hrastovških zaporov, potem se ni bati nobene nevarnosti več. Došli so do grajskih vrat. Birič je šel naprej, da je vratar takoj odprl dveri, hitro so nesli trije hlapci nesrečno Agato proti zaporom, tako, da vratar niti ni prav videl, kaj in koga so nesli. Birič je odprl takoj celico, določeno za ženske. Bila je ozka, precej temna, ker je segala precej v zemljo, z vlažnimi stenami; skoz malo okno je prihajalo od zgoraj le malo svetlobe. V sredi celice je stala na pol trhla miza, na njej skrhan vrč, ob mizi polomljen stol, v kotu pa nekaj slame kot ležišče. Mrzla, obenem vlažna sapa je navdajala celi prostor. — V času, ko se vrši ta povest, so bile pravde zoper čarovnice na dnevnem redu. V prejšnjih stoletjih se beseda čarovnica sploh omenila ni, ali pa le redko kdaj. Zločin-stvo čarovništva, če se je kdaj ugotovilo, se je kaznovalo milo. Tako se je določilo v konciliju v Ancyri leta 314 p. Kr., da se morajo izobčiti take ženske iz krščanske družbe^ Zapadni Gotje šo poznoli edino to kazen, da so take ženske pretepli, Karol Veliki je dal čarovnice vsled nasveta svojih škofov tako dolgo zapreti, da so se očitno spokorile. Še le kratko pred začetkom reformacije toži papež Inocenc VIII., da prihaja iz katoliških krogov toliko pritožb zaradi tega, kar počenjajo ženske, da se mora na vsak način nekaj ukreniti; vsled tega je dal sestaviti glasoviti Malleus maleficarum; nad podlagi tega navodila postopoanja zoper čarovnice niso samo katoličani, ampak tudi pro-testantje, ki so prve v tem oziru še prekosili, zasledovali ta zloočinstva s tako v nemo, ki ne najde nobene primere. Vsaka mogoče še tako nedolžna, brezpomembna beseda ali kako čisto navadno ravnanje, noša ali kretanje, nepričakovana vremenska nezgoda so že zadostovali, da se je osumilo ženske in tudi moške čarodejstva. Nekatere osebe so bile že samo ob sebi označene kot čarovnice, tako tiste, ki so imele rdeče lase. Tudi berači ih drugi reveži, ki so imeli kako posebno hibo, so bili vedno v nevarnosti, da jih osumijo čarodejstva. Obče je bilo mnenje, da morejo čarovniki škodovati ljudem, živini, premoženju. Kipi, napravljeni iz ilovice, lasi od dotičnega človeka, katerega so hoteli začarati, ter kos njegove obleke in starih jermenov njegovih čevljev so bili predmeti, nad katerimi je izrekel čarovnik čarodejstvo z učinkomo, da je namenjena oseba zbolela ali celo umrla. Neurje in točo so delale čarovnice na ta način, da so se kopale ter se trikrat polile z vodo in zakopale človeške kosti, ali pa so kuhale lase od človeka ali živine ter ovčjo volno, ščetine od prašiča in dlako od koze. Poletno vročino so napravili čarodejci s tem, da sb vrteli novopečeni kruh na kolu in ga vrgli nato v potok, ali pa sežgali mrtvaško glavo. Da so mogle čarovnice začarati domačo živino, da ni dala mleka, so smatrali ljudje že kot nekaj navadnega. Čarovnice so se tudi mogle spremeniti v različne živali, tako v jastreba, vrano, krokarja, celo volka, ki je potem raztrgal živino. Čarodejstva osumljeni so priznali vsled trpinčenja neverjetne stvari in imenovali tudi druge osebe, ki so se zapisale zlodeju, da jim da čarovniško moč. Zgodilo se je celo, da je čarodejstva osumljeni Nesselbacher v Wuerzburgu med trpinčenjem pred sodniki izpovedal, da se.je celo ta-mošnji škof Filip Adolf kot deželni knez udeležil Čarodej skih shodov, nakar so Nesselbacher-ja takoj usmrtili, češ, da je ta ovadba posebno zlodejevo delo. Zoper osebe, osumljene čarovništva, se je uvedlo takoj posebno postopanje. Navadno se je končalo z obsodbo ha smrt, to vsled prostovoljnega priznanja, ali pa izsiljenega vsled trpinčenja. (Dalje prih.) KatoliSki Slovenci oglašajte ivoje prireditve v "Amerikam-tfcem Slovencu"! I> m VESELO IN RADOSTNO VELIKONOČ ij^ želimo vsem našim prijateljem, ' FIRST NATIONAL BANK J. OZBQLT, blagajnik. Chisholm, Minnesota. | VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želimo vsem Jugoslovanom, na Chisholmu in okolici! t> & Vir MINERS STATE BANK | FR. GOUŽE, blagajnik. ^f k ^fc l i Chisholm, Minnesota. J Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu: čitajte ga! Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 26 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0S23 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. ']f^®^^Ooooooooooooooooooooooooooooooooooooo0««KVaOO0OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO1 ZLOČINSKA KARIJERA UMORJENEGA Chicago, 111,— O'. J. G. Zeig-lerju, o katerem je bilo včeraj poročano, da je bil na gangsterski način ubit pred nekim restavrantom v Cicero, je policija ugotovila, da je vodil nad vse pestro zločinsko življenje. Iskan je Tbil otf policije pod ob-dolžbo ropov, umorov in po-skušanega posilstva. Njegovo pravo ime je bilo Goetz in je kot tak graduiral univerzo v letu 1923. Dve leti pozneje je pričel svojo, zločinsko karijero. V letu 1929 ga je policiji iskala pod sumom, da se je udeležil klanja, ko je bilo na Valentinov dan umorjenih v neki ga-' raži sedem gangsterjev. Njegovo mrtvo truplo si je ogledala njegova sestra, ki je po dalj- je gi*oza poslušati. Ko je prišla šem obotavljanju priznala, da policija, da zadevo preišče, je je to njen brat. lastnica priznala, da papiga v PREJEMKI IZ DOHODNINSKIH DAVKOV Washington, D. C. — Skupno je davčna oblast prejela na dohodninskih davkih do> zdaj 35 odstotkov več kakor ob istem času lanskega leta. Države, ki so plačale največ, so New York z 73 milijoni, Pennsylvania s 18 milijoni in Illinois s 17 in pol milijoni. -o- BREZBOŽNA PAPIGA Denver, Colo. — Mrs. May Harris lastuje 209 let staro papigo, kateri bi rada privoščila svežega zraka in zato njeno kletko obesi pod okno nad cesto. Poslali pa so sosedje pritožbo na policijo, češ, da daje papiga javno pohujšane. Zna namreč tako robato kleti, da jo * ?f ?f Z X Z J ?f J J * VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem odjemalcem in prijateljem JOHN A. BLUTH ROYAL BLUE STORE JOHN BLUTH, lastnik. 14C7 CORA STREET Tel. 2-3390 JOLIET, ILLINOIS Se priporoča v naklonjenost! I ^ % i % VESELO VELIKONOČ želi vsem rojakom Slovencem JOSEPH E. SPELICH Zastopnik Fitzgerald Furniture Co. 90S-9 CASS STREET Tel. 5301 JOLIET, ILLINOIS t £ (č t £ t t £ t kt t i t t t k: (t t £ t £ t % £ i RUBY ST. GROCERY & MARKET | A. GREGORICH, lastnik 200 RUBY STREET Tel. 6886 JOLIET, ILLINOIS V zalogi imamo vse vrste grocerijo, sveže in suho meso. Izdelujemo okusne doma narejeen klobase. — Gospodinjam se priporočamo. Obenem želimo vsem vesele velikonočne praznike! 1 VESELO VELIKO NOČ VSEM! t £ £ % t £ t t t t | COLUMBIA BAKING CO. % Z i 1 Proizvaja pecivo vseh vrst -:- — Se priporoča. — 1115 N. CHICAGO STR. Tel. 2-0552 JOLIET, ILL. £ t £ i " 1934 MODEL 30 -?f -?f Z K ?f J J X Z Z Z Z Z J MAYTAGS $89.50 Prav kar smo jih prejeli eno karo in t t f t £ £ lf smo jih v stanu Vam dostaviti takoj. t^ več ne bote čakali. J ■J I m l§ f§ S m S Nič 713 C A S S STREET Telefon 9176 Edini pooblaščeni prodajalci MAYTAG strojev v JOUETll, ILLINOIS. t t t t £ t t t £ t £ t t t t t t t t t t-£ t £ t KROMPIR — ŽRTEV MODE Angleška vlada je sklenila, da bo popolnoma prepovedala uvoz krompirja. Ta odredba bo posledica strahovitega padca cen, ki so nazadovale od 10 na 2 funta' šterlingov za tono. A tudi po tej ceni krompir ne najde nobenega kupca. Krompir na Angleškem je letos izredno dobro obrodil. A padec cen ima še druge vzroke. Krompir ni priljubljen, ker so ga proglasili zdravniki za povzročitelja debelosti. Pridelovalci krompirja so postali žrtve modne "vitke linije".- t> I> 1M i t> f £ £ t> l>5 t> Frank Tomazich 1900 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Phone Canal 2910 Priporoča svojo bogato zalogo svežega grocerijskega blaga in zelenjave. Želi vsem svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike! v wl» W p* jfifiif)* tm: VESELO VELIKONOČ želi vsem rojakom Slovencem! ANT. KOŠMERL Slovenska brivnica 1948 W. Cermak IJd., CHICAGO, ILL. — Rojakom se priporoča! — i 2> VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem rojakom Slovencem Cermak-Damen Beer Garden JOE SPILAK, lastnik 1943 W. CERMAK RD. Tel. Canal 7740 CHICAGO, ILL. Pri nas dobite vedno svežo pivo na čepu, dobra vina in vse druge pijače. Se priporočamo! VESELO VELIKONOČ vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom želi Park View Wet Wash Laundry Co. IK & & & f> l> I & §> VESELE IN RADOSTNE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem JOHN KORENCHAN Slovenska grocerija I). 2313 SO. LINCOLN STR. Tel. Canal 6399 CHICAGO, ILL. $h VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želimo vsem našim, odjemalcem in,prijateljem! WENCEL'S DAIRY Slovenska mlekarna / ';■:; ' ■. 'v / V''''"'i'-. x 2380-82 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILLINOIS Telefon: Monroe 3673