St. 140._Y Ljubljani, vtorek 17. decembra._V. tečaj. 1872, SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na tedon. vtorek ćetrti'k in soboto, ter velja po pošti prijemali, za avstro ogerske dežele ali v Ljubljani s pošiljanjem na dom , M celo loto 10 jrohl., za pol leta S golri., za eotrt, leta 2 goid 60 kr, Za tuje dežele za celo leto 12 ffold., M pol leta 6 ffold., /a šetrt leta 3 gold. 25 kr., a. v. — Za oznanila so plačajo ori OiMiristopne pctit-vrste 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, C kr. ču se dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plaća ateuiprlj za 30 kr. — Dopisi naj »o izvole fra'.ikiratt. — Rokopisi M no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški eesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Op ravni št v o> , na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamaciji', oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Prijateljem in "bralcem „Slov. Naroda". -■- ■» «. 3ft«jl>---—-- Od 1. januarja prihodnjega letu 1878 naprej bodo „Slovenski X«irocla" izhajal kot DNEVNIK vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih. Program mtl ostane stari, kakor ne ga je držal skozi pet let svojega izhajanja. Uredništvo in lastništvo bode skrbelo, đa list svojemu nalogu kot dnevnik po najboljših močeh zadosti. Prinašal bode torej redno uvodne članke o vseli političnih dnevnih pitanjih, redne dopise iz vseli slovenskih pokrajin, ter iz politično važnejših slovanskih in neslovanskih mest: iz Zagreba, Belgrada, Prage, Dunaja, Gradca itd. Skrbelo se bode za narodno-gospodarstvene razprave, za obširen politični razgled in kolikor mogoče obširni tlel domačih in zanimivih novosti. Naznanjale se bodo po dvakrat na teden tržne cene in v posebni opomenici uradni razglasi, javne dražbe, konvokaeije itd. Na dober ..Listek", kateri bode imel reden prostor v našem dnevniku, hočemo posebno pozornost obračati. Za ta predel sta že skoro dovršena dva izvirno-slovenska romana od dveh znanih slovenskih pisateljev: „Ivan Erazem Tatenbah", historičen roman iz domače zgodovine, in „Naprej", izviren roman iz dcimsnjega družabnega in političnega življenja Slovencev. S prvim začnemo že z novim letom, ako bode dokončan, kar upamo. Isto tako imamo hranjene povesti, prevedene iz ruskega in češkega, ter so nam posamezni spisi za ta oddelek od najboljših zdanjih slovenskih pisateljev obljubljeni. Ker bodo potem takem stroški za naš list jako visoko narasli, prosimo v imenu slovenske narodne dnevne literature in našega napredovanja, ne samo, da nam naši dozdanji naročniki tudi na dalje zvesti podporniki ostanejo, tcuuič vsem prijateljem na 4aroe poklađame, da nas časopis šc hol j razširijo, da nam po vseli krogih novih naročnikov pridobe. „Slovenski Narod' velja kot dnevnik: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za en mesce ........... 1 a* Ml. 1© Kr. Za četrt leta . . ........3 „ 3© „ Za eelo leto ........... 13 „ — 99 Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za četrt leta ............<# g*l udov, kateri naj bo o tem poročal v prihodnji seji. — Vladni zastopnik opazuje v imenu vlade, da je detinitivno imenovanje profesorja Angelo Mona odvisno od tega, ali si pridobi avstrijsko državljanstvo ali ne. Dr. 1) c peri s zagovarja nujnost odborovega predloga s tem, da se ponujajo izvrstnemu profesorju drugod stalne službe in da mora užo jutri odgovoriti na eno dotičnih ponudeb: in kar se tiče opazke vladnega zastopnika, da se bo po vsakem načinu za to skrbelo, da dobi gosp. Mona poprej avstrijansko državljanstvo, predno se mu podeli služba. Dr. Lavričcv predlog ostane v manjšini in obvelja odborov. O prvi točki ducvnega reda se potrdi račun za 1. 1871. zaloga odvezuih zaostankov odi. 1848. O drugi točki bere poslanec Gorju p poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaloga za 1. 1878.J ki sc potrdi s temi-le končnimi štev. Dohodki deželnega zaloga za leto 1873. so določeni v skupnem znesku 86.880 gl., stroški pa v skupnem znesku 151.624 gl. Da se založi pre-manjkljej 52.244 gl. se bo tirjala 15 odstotna do-klada k izravnim davkom brez vojsknih priklad. — Ker obsega ta predlog deželno postavo, se potrdi tudi v zadnjem branji. Dr. D e p c r i s poroča v imenu dotičnega odseka o spomenici zastran predilske železnice, bere dotično peticijo, katero je sestavil odsek in predlaga, naj zbor sklene: 1. Deželnemu odboru je naročeno, da predloži peticijo predsedništvu ministarskoga sveta, in 2. pooblaščuje se dež. odbor, da potrosi iz dež. zaloga 5000 gl. za stroške na-daljnega preiskavanja v namen, da se dokaže, da gre v vsakem oziru prednost predilski črti. Predloga se sprejmeta enoglasno. Dr. Pajer bere odborovo poročilo zastran zemljevida goriške dežele, katerega je ponudil deželi gosp. nadučitelj Vodopivec in predlaga: „ Deželni odbor naj se pooblasti, da plača iz deželnega zaloga potreben znesek za tiskanje 1000 cksemplarov omenjenega zemljevida j ti naj sc razdele potem zastonj šolam in občinskim uradom ; gosp. Vodopivcu naj se pa dovoli za to delo 300 gl. nagrade." Dr. L a v r i e pravi, da je zapazil v tem zemljevidu nekatere nenatančnosti in pomanjkljivosti in zato predlaga, naj ga da deželni odbor še enkrat pregledati in popraviti, preden se bode tiskal. Poslanec D o 11 o r i pa n as vetu je, naj se ob odboroYem predlogu prestopi na dnevni red. Ta predlog ostane v manjšini. Poslanec Lavrič pa, katerega je zagotovil poročevalec, da se odborove namere popolnoma strinjajo z njegovim predlogom odstopi od svojega predloga, in na to obvelja, kar je odbor predložil, z večino glasov. Po predlogu peticijskega odseka (poročevalec dr. Ž i g o n) se naroči deželnemu odboru, da predloži peticijo bovške občine za novo zemljiščno-od-vezno obravnavo zastran tamkajšnjih erarskih gozdov, veleslavni vladi, da preskrbi o tej zadevi, česar treba. — Bcnardclli poroča o prošnji medejskega županstva za denarno pomoč , s katero bi /.vršila neka potrebna dela, da se zavaruje prehod čez potoka Idrijo (Jadri) in Torrc. — Po dotičnem predlogu je pooblaščen deželni odbor, da sme plačati medejski občini pomoč do zneska 987 gl., ako se prepriča, da so nasveto-vana dela zares potrebna. — Reši se več prošenj in seja so konča. (Zadnja seja G. decembra.) Vladni zastopnik bere odgovor na interpelacijo dr. Lavrič-a in tovarišev zastran narodnostne postave, ki se glasi: „Pooblaščen sem izreči , da vlada ne more spoznati potrebe narodnostne postave za goriško in gradiščansko grofijo zato, ker sedanje postave in ustanovitve jemljejo kolikor je mogoče ozira na dotične ljudske potrebe." Poslanec VVinkler poroča o postavi, po kateri naj bi se na suho deli močvirji med Kobo-ridom in Staroselom. Postava se potrdi „en bloc" in tudi v zadnjem branji. O 2. in 8. točki se potrdijo računi zemljiščnc-odveznega zaloga za 1. 1871 in deželnega zaloga zal. 1801J, 1870 in 1871. (Poročevalec C and u s si.) 4. točka', to je uredba plač deželnih uradnikov, se je razpravljala v skrivni seji. Prošnja VVerdeubcrškega zcnienišča, da bi sc oprostil zalog wcrdenbcrških! štipendijev plačevanja oskrbništvenih stroškov, sc je odbilo. K tej točki predlaga Dottori dostavek : „Dc-žclnemu odboru je naročeno, naj bi se marljivo za to potezal, da se bodo podeljevali \vcrdenberški štipendiji blizo v enaki meri dijakom obeh narodnosti." Po kratki razpravi se sprejme ta predlog z večino glasov. O prošnji mnogih občin za nekatere prena-redbe v novih šolskih postavali poroča dr. Lavrič in sprejmeta sc brez ugovora ta-le predloga: I. Nalaga se deželnemu odboru, da ima vse nove postave za ljudske šole, veljavne v tej grofiji, temeljito pregledati in pozvodeti, kakih, posebno kakih denarnih sprememb, želijo in nasvetujejo o njih županije in šolski zastopi, pa drugi izvedenci, da imajo potem predložiti načrt dotičnih sprememb deželnemu zboru že v prihodnji sesiji. II. Deželni odbor ima to nalogo naznaniti šolskim zastopoin z vabilom, naj do prihodnjih sprememb omenjenih postav nehajo imenovati ravnatelje in nadučitelje po deželi. Dr. Maurovich predlaga, naj ima tudi goriško mestno starešinstvo svojega zastopnika v mestnem starešinstva. Po kratkem besedovanji med poslanci, Goriup, Pajer in Dottori, vzame predlog nazaj z opazko, da bi se vendar dež. odbor pre-tresovaje šolske postave oziral tudi na željo izraženo v njegovem predlogu. O 7. točki se potrdi odborov sklep , g katerim je pripustil uradu tukajšnje c. k. kmetijske družbe 2 sobi v deželni palači. Občinam Si Petru pri »Soči, Pierisu Turjaka, K .»n kam in Foljanu se dovoli 1000 gld. pomoči, da jo razdeli med tamkajšnje revne prebivalce. Podvzetnikoma Iv. Stechina in J. A. Tho-mann-u sc je dovolila nagrada 12O0 gl., ker sta pri popravljanji deželne gluhonemice v Gorice nekda izgubila 6000 gld. Po toči poškodovanim, revnim prebivalcem v Vertovinu se je dovolila pomoč 40O gld. Prošnja cest. odbora korminskega, da bi se mu dovolila denarna pomoč za popravljanje bra-čauskega mosta na italijanski meji se nij uslišala. Prošnja oglejske občine, da bi se sklenila dež. postava, po kateri bi se razdelili stroški za občinskega zdravnika in župnikova letna bira med občinarje, se zavrže. Peticija občine Renče za podporo iz deželnega zaloga, da bi popravila tamkajšnji most črez Vipavo, sc zavrne. Cestnemu odboru ajdovskemu sc tudi ne dovoli denarna pomoč za predelanjc kosa skladovne ceste od 1 Jih eni j erga proti Komenu. Glede prošnje rihenberškc in drugih županij, da bi sc uvrstila cestna črta po bramški dolini med skladovne se naroči deželnemu odboru, naj si preskrbi o tej zadevi natančna pojasnila in naj poroča v prihodnji sesiji Prošnja kmetijske družbe, da bi se ustanovilo nekoliko štipendijev za dijake na gozdnarskih in kmetijskih akademijab, se zavrne. Antonu Tožbar-ju iz Trente sc dovoli denarna pomoč 80 gld., da si more preskrbeti umetno čeljust. Lani mu je namreč pravo čeljust in jezik odgriznil medved na lovu. 1'olitiCni razgled. Minister financijjev rajhsratu izročil račun državnih potroškov za leto 1871 in proračun za 1873 z naslednjim razlaganjem: budget za 1873 kaže povišanje potroškov za 25'/., milijonov vslcd večjega poplaČanja dolgov, večjih subvencij in industrijelnih podvzetij, povišanja plače državnih uradnikov in služabnikov, potem vsled Listek. ■ z II u nI J t*. 0 nedavnih reformah v Rusiji. (Spisal prof. dr. Fr. Cel es t in.) (Dalje.) Prvo posojilo z dobitki je bilo oznanjeno 1804. 1. Vlada je tu stopila na trg kot konkurent z rusko obrtnijo v iskanji kapitala in sicer s prav vabljivimi ponudbami 5" „ in kapitalistom še premije od 2<)—60% in okolo l,2uo.oo<) r. letnih dobitkov. Se ve da so ves svoboden denar vteknili v to operacijo, in vendar nc glede na to, da je podpisano bilo veliko črez naznanjeni znesek posojila, in da so pogoji bili prav dobri, je realizacija posojila bila vendar prav težavna, in so je dovršila le s pomočjo državne banke. Pri podpisu so dovolili razdeljenje vplačevanja, in državna banka se je zavezala prejemati nove bi lete kot zalogo z malim ponižanjem, torej so nekateri plačevali del biletov, zalagali jih v banki, potem plačevali drugi itd. Zavoljo tega podpiranja prvega posojila je državni blagajnici in posebno za strojenje železnic ostalo malo In iz računa državne kontrole vidimo, da je znesek iz prvega posojila z j vih kupcev teh biletov so raji prodali jih na borzi, zakaj se v prvi po- dobitki porabljen od banke 18(55. 1. na železnice, 20 milj. r., bil povrnen iz zneskov drugega posojila. Ker torej glavni namen te operacije nij bil dosežen, in je kurz biletov z dobitki se povišal, je ministerstvo tinancev pristopilo k drugemu posojilu. Pogoji so bili isti, izmenjena je bila le sistema realizacije: v državni banki se jo pričela stalna prodaja biletov po kurzu 105 r., pa morda se je realizacija delala tudi po bolj visokem kurzu. Iz treh računov državne kontrole za 1800., 07. in 68. 1. se vidi, da je ta leta bilo odšteto iz 2. posojila z dobitki za prestrojenjc železnic črez 00 milj. r. in da je državna blagajnica iz teh denarjev (2. posojila) 1808. I. posodila si črez 54 milj. r. za podkrepljcnjc svojih blagajnic. Nasledki 2. posojila so bili za državno banko isti ko prvega: posojila pod zalog državnih listin so se povišala eno leto do 25 1 ._, m. r., vkladi pa so se zmanjšali v banki do 21 ni. r., v filialah pa so sc povisalj do 8 m. r. Iz tega sc da skleniti, da je banka pomagala realizaciji, sc ve da le nekaj časa. Uazvivša se od tu spekulacija s temi bileti in igra na borzi, ki je tu še le dobila trdno [osnovo, ste pomagali državni banki; mnogi iz pr- bauki kot zalog, ko pustili v lovici 1807. 1. posojila pod zalog državnega papirja iz banke padajo do 7 milj., na konci pa do 15. Želja hitrega obogatenja je vse občestvo zel6 prijela, ker so v provinciji tc bilete zahtevali ne glede na nikake cene. Obe posojili ste imeli namen dati banki sredstva razširiti svojo delavnost na korist obrtnijstva. Iz računov banke in njenih filial se vidi, da so 1. januarja 1867. 1. posojila pod vštev menjic in pod zalog blaga in akcij dohodile do 15 m. r., t. j. da so sc povišale med letom na 15 m. Pa to število sc je 1867. 1. bistro ponižalo. 1868. 1. je ostalo le 42 m. tako da 80 posojila od L januarja 1805. 1. povišale se le na 9 in. Tu je vsa pomoč, ki jo je dala banka obrtniji, ne glede na to, da je banka v dveh letih dobila od vlade povračila za prejšnja posojila, zunaj *2 m. iz prvega posojila, še 4-1 in. tako da je od prejšnjega vladnega dolga 1-10 ni. na konci 1807. 1. ostalo le 14 ni. Sama misel pomagati obrtniji z notranjim posojilom je bila nekoliko čudna: vzeli so kapital obrtstvn, da bi ga mu Zppet posodili. Tako premikanje kapitalov sc nc dela brez izgub. Denarjev t'aurov po vsem Francoskem nabiti in sprejeli dnevni red z 4oo glasovi proti 101. Bazne stvari. * (K r a n j s k o - s 1 o v c n s k i državni poslanci nijso še šli na Dunaj in — kakor čujemo — ne pojdejo v rajhsrat, s čemer se ve da smo popolnem zadovoljni. * (Slovensko gledališče) tako lepo napreduje, da smemo po vsem zadovoljni biti. Zadnjo nedeljo je dajalo dramatično društvo igro „umetnost in narava.u Aurora. klasično izobražena hči gro ti nje Lilienfeldske pride do Čudne misli s svojo hišino Polikscno ulogi zamćniti in kot liišina pričakovati namenjenega si ženina kapitana grofa Borila, ter ga očarati samo s svojo visoko omiko. | A to početje nema zaželenega učinka, tciuiič srce grofovo se odvrne od narejene nenaravne „oniike," tudi potem ko zamembo spozna, ter se oklene naravne, nespačeno dobrosrčne Poliksenc. To de janje, iz njega rastoči konflikti in precej dobro razpeljani značaji, — daje dobro tinejšo veselo igro, katero so naši vrli predstav ljač i umetniško igrali. Gofpa Valcnta-Brusova je igrala naivno in živo Folikscno tako naravno in ljubeznjivo. kakor nam kaj boljega ne more vsako gledališče ponuditi, (iospodičini Podkrajškova (grolinjaj in Jam-nikova (Aurora) sti svoji nc lebki nalogi vseskozi povoljno rešili. Kavno tako pridno so igrali gospodje : Noli (husar) , Kocelj (oskrbnik) lu Smid. Gospoda Juvaučiču igrof Bom) pak manjka jezika in gibčnosti za take večje role. — Naj naši dramatiki gledajo, da bodo zmerom tako napredovali in zvesto ustrezali pričakovanjem , ki jih do njih stavljati smemo. Talenta jim nc manjka, to vidimo, in Izpodbuje od strani našega občinstva tudi ne, ker gledališče je bilo včeraj zopet prepolno in s priznovaluo pohvalo poslušalci nijso bili štedljivi * (Novomeška mestna občina) je te duij poslala že prej skleneno zaupnico grofu Ilohcmvaitu. (Ilasi so: „Njegovi prevzvišenosti Visokorodnemu gospodu Karlu grofa Uoliemvartu c. kr. tajnemu svetniku, bivšemu ministerstva predsedniku itd. itd. — Vaša prcvzvišcuost! Slavni gospod grofi Slovenskega naroda navada je ta, da poslavlja svoje zaslužene možake. — Kakor ves slovanski svet, tako se tudi rada ozira naša mala dežela Kranjska na svoje zlasti, če kdo njenih sinov stopi vanje za celo državo. — Veselja tudi mest n a srenja Novomeška, dolenje Kranjske, slišati, da je Njih c. kr. Veličanstvo blagovolilo Vašo prcvzvišcuost za predsednika ministerstva poklicati in izvoliti za ministra notranjih zadev cislajtanske monarhije; radoatno j c gledala na delovanje Vaše prevzvišenosti, nadja je se bla- slavnc rojake, na javno delo-ginjena bila je goplodnega vspeha za državo sploh , in posebno za našo Kranjsko kronovino, ker je Vaša pre-vzvišenost, stoječa nad strankami, nastopila vladno sistemo, katera jc dajala up, da bode po večletnih borbah ustregla pravičnim željam vseh narodov naše monarhije, ter je izbujala nado, da bodo po duševnih in fizičnih zmožnostih vsi pristopili in pomogli h krepilnemu prestrojenji blage nam monarhije. — Ce tudi so se okoliščine drugači zasuknile, ter nam nado prekrhnilc, pri vsem tem vendar čuti se mestna srenja Novomeška navdušena Vašega blagega delovanja, istiniskega avstrijanskega, zasluge polnega tako, da njen zastop nc more si kaj, da nc bi občno hvalilno priznaval vsega tega, ter proslavljal s tem , kar mu pristoja po pravu in postavi. — V skupnem zboru dne 25. novembra ISTI izvolil je Vašo prevzvišenost častnega mest-jana Novomeškega. V oznanilo tega izroča Vaši prevzvišenosti nazočo diplomo z iskrenim spoštovanjem podpisano predstojniStvo kot organ mestne srenje. — I), kn. mestna srenja v Novomcstu na Kranjskem dne 2f>. januarja 1*72." — (Diploma jc krasno vezana pri knjigovezu g. Mihcljaču v Ljubljani. Ur.) * (Prvi zbor slovanskih pedagogov) bode prihodnje leto na Dunaji o velikih šolskih počitnicah, Ta misel se jc resnobno obravnavati začela že pri prvej skupščini učiteljev v Zagrebu 1. 1-S71 in se jc končno sklenila letos pri občnej skupščini vseh slovenskih učiteljev v Ljubljani. Ta prvi zbor slovanskih pedagogov bode imel nalogo, da ustanovi večjo edinost med slovanskimi pedagogi, kakor je dosehmal bila. V začasni odbor omenjenega zbora voljeni so izmed naših slovenskih učiteljev: Gosp. And. Praprotnik, lv. Tomšič, Jan. Lapajne in F. Stcgnar. — Čujemo, da bodo dunajski nemški učitelji z veseljem sprejeli svoje slovanske brate na šolskem polji. Tudi mi želimo prvemu zboru slovanskih pedagogov najboljši uspeh. :H (Od Adrije) se piše z naslovom „Slo-vanje v Primorjr' praški „Politiki" med drugim takole: „V celem avstrijskem Primorji, z Dalmacijo vred stojita si dva elementa sovražno nasproti — slovanski in italijanski. Večina prebivalcev v teh primorskih krajinah so Slovani. O njih pravi francoski general .lurien de la CJravi ere v enem svojih spisov: „Osoda srbskega plemena je zabraniti, da adrijansko morje nc postane zaperto jezero. Na bojišči pri Visu se nij nemško pa italijansko brodovje bojevalo ; temuč „S 1 o v a n j e so bili, kateri bo še enkrat Ccnovane premagali." Ta izrek naj bi si Avstrija zapomnila. Naj se nam Italija še tako prijazna dela, vedno bode ona gledala jadransko morje, kot Italijansko jezero, zapreti, in zoper to se ima ustavljati slovanski element v naših primorskih krajinah. Le Slovani višjega upotrebovanja stroškov za razna ministerstva, k temu pridejo še stroški za svetovno razstavo. Dohodki za 1S7.J so skoraj za 19 milijonov više nastavljeni. Opravičuje se to zarad rastočih dohodkov v davkih. Ker je tinančni vspeb leta 1 *72 zadostoval , nij bilo treba , da bi bil državni zbor izredna sredstva, na primer rentne predaje, upotrcboval. To ostane za leto isT.'l. Ostanek od 1872. 1. se nij vzel za budget 1878. 1., ampak pridržan je trgovini, ki jc vsled burnega delovanja borze jako v sili. Čeravno mora 2~> milj. ostati za poplačanje velikih zahtev prvega četrtletja 187."5, more se tudi razen teh 21 milj. iz čistega ostanka za zahteve 1873 porabiti, tako da — ako se kake nenadjanc zgode ne pripete — milj. preostanka za leto 1874 ostane. Oziroma na račun 1871. 1. poudarja minister financ, da je tedaj ostalo 2(5 milj., kar se pripisuje lc zvišanim davkom, kateri so sc od 18(58. 1. za l6°/fl povišali. Mogoče jc torej, pravi, po varčnosti in po davkov-skj reformi, katera ne meri ua povišanje, ampak na enakomerno razdelitev davkov, pričakovati končno bilanco v državnem gospodarstvu. Poljski časopisi zmirom odločneje pišejo proti volilni reformi. „( Jaz. Narodova" pravi: „Nnmenjena volilna reforma je proskripcija, katere bi se najbolj krvavi konvent nc imel sramovati. To nij več upor, to je prava plemenska borba, nasilen napad na Slovane. In vso to strašno intrigo vodi lHsmark, smrtni sovražnik vseh BI o v an o v." Na F o z n a n j s k e m Uismark Poljake sistematične! zatirava. V novejšem času je izšla naredba, da se ima tudi krščanski nauk v nižjih razredih učiti samo po nemški, ne po pnlski kakor dozdaj. Iz Belgrada se Češkemu „Pokroku" piše o hrvatski brošuri, kise tam tiska in bode posvetila intrige magjaronov in Magjarov proti Hrvatom. V tej brošuri je tudi dokazano, da so se Dcak in njegovi privrženci zavratno in neviteško obnašali v politiki. Izjava francoskih republikanskih poslancev na narod francoski, v kateri pričajo, da z zdanjo večino na Francoskem nij mogoče vladati torej sc ima narodna skupščina razpustiti in druga voliti, — pritirala jc stvari do nove krize na Francoskem. Zadnjo soboto so bile na dnevnem redu peticije naroda za razpust skupščine. Republikanska in inonarhična stranka ste sc ta dan ostro trčili. Thicrsa ta dan nij bilo v zbornico. Od strani republikancev sta govorila Oambetta in Louis lilanc za razpust: proti so govorili AuditlVct, Kani, Duval. Minister Dufaurc je izrekel, da bode zbornica sama določila kedaj se razide. Tačas bosta zboruiea in predsednik ob enem zginila. S tem so bili monarhisti potolažeui; sklenili so ta govor Du- lcžečib v skrinjah tu nijso izvabili, ker to more satno razvitije človeka, posredništvo med ponudbo in željo kapitalov pa se častno dela veliko bolje od vladne inicijative. Iz 220 ni. r., dobitib od realizacije dveh posojil, sc jc porabilo ua železnice (5(i m., vse drugo nikakor nij bilo porabljeno na pomoč obrtniji a na poddržanje slabega stanja dr Savne banke in na navadne državne potrebe. Tudi državna blagajnica pač nij imela do-bička od teh posojil: s procenti, premijo, dobitki in pogašenjem kapitala skupaj je vlada zavezala sc na (!<) let vsako leto plačevati več ko G*6 °/0. Obrtnija hi po zunajnem posojilu nc bila izgubila kapitalov, vtaknenih v notranja posojila in vsled povišanja kurza hiletov dobitih po borziuih igral-oili. Državna banka še sedaj sloji na slabih nogah k ljubu velikim žrtvam državne blagajnice. Dobička ima malo, ali vsaj nc toliko kolikor bi ga mogla imeti obračajo na leto se sumarni od 230—240 m. r. Po bilanoi 1870. 1. je banka imela dobiček le od del z državno blagajnioo, dobiček fiktiven, ker so sami kapitali lastina blagajnice. Scšfevši te zneske, ki jih banka ima izplačevati po zahtevanji, vidimo, ',,, tako da bo v 30 letih ves ta znesek stajal na ta 1 " „ . in da .^e torej teh 162 m. r. kot imetek baukin šteti ne sme. Po tem je imela banka 149 m. menjalnega fonda, ki bi imel biti za zavarovanje 7l."> ni. r. papirja. Ta znesek 149 m. se ima prišteti k dolgu, ker je bil že 1860. 1. Torej resnični imetek bankin 162 •;• 149 858 17 m. r.. In Se se odšteje od 700 m. ostane .'{ m., kj se po vsej pravici sme vzeti Za znesek povišanega dolga v lo letih. (.Dalje prihodnjič*.1 od Predil-a do Kotora tO naravno branišče Avstrijske proti navalu italijanskega plemena. T r I n, I k o mestno svetovalstvo si na vso moč prizadeva, s 1 o vanske prebivalce poitalijaniti, in v gengrat'ičnili učnih knjigah italijskega kraljestva smatrajo O o-r i š k o , Ilirijo in Dalmatinsko kot italijanske dežele, ki za zdaj k Avstriji spadajo. Slovanski teritorij pri Trstu, ki šteje nad .?<».soudov proti 4S mestnim ! Kako morejo oni zahtevam okolice veljavo pridobiti !" * (0 krajna založnica v Ljutomeru) tako napreduje, da sije s podpiranjem vseh, ki so v denarnih zadregah, naj si bodo te ali te politične barve, pridobila hvaležno priznanje tudi slovenskih nasprotnikov. S tciu sc jc v tem trgu, ki je še bil dosti uemškutarsk , veliko storilo za slovensko stvar. * (lz Gorice) se piše v „Triester Ztg."' dolgo lamentacija, da sti slovanska in laška stranka zavezali se proti germanizmu. „Velike vspehe jc slovanska propaganda dosegla'4 — pravi dopisnik — „z osnovanjem ljudskih šol, ki segajo od »Solkana do Kobarida in so prave podružnice panslavizma (joj ! Ur.), ker se nemščina v njih izriva in ima duhovenstvo pretežen vpliv." * (Vabilo k dobrodelni besedi) v Kranj i v nedeljo 22. decembra IS72. Začetek ob 8. uri zvečer. Program: „Tclcgram,u vesela igra v enem dejanji. — Po igri tombola. — Vstopnina f>0 kr. za osobo. Vsaka obilnejša vstopnina pa se glede na blagi namen — iz dohodkov preskrbeti zimsko obleko tukajšnjim učencem in učenkam — hvaležno sprejme. — V Kranji dne 12. decembra 1872. Čitalnični odbor. * (Iz Amerike) piše slovcnsk misijonar goriškemu „Glasu" med drugim : „V drušbi z enim m kol i m tovarišem in misijonarjem sem odrinil iz Rio de .lanciro-a 10, junija 1872. Potovala sva ves čas le jezdeč in tako sem došel komaj 18. septembra v Filadeltijo in drugi dan IG. odpotoval dalje v neizmerne gozdove Mukurvskih divjakov, ki se dele v različne rodove, govorečo nek poseben, čist goltansk in nosljajoč jezik. Nekateri med njimi so bolj, drugi menj omikani; zadnji pa so grozo-vitejši in še bolj divjaški kot sami grozni tigri, ki nas obdajajo. — Moje stanje je potem takem zelo osodepolno in nevarno ; od cerkve in vlade sem imenovan za voditelja novi veliki vasi ali prav za Iprav niajhcnemu mestu, ki so ima sezidati sred Indijanov, katere hi imel z božjo pomočjo pridobiti cerkvi in državi, delo, ki sc ima posvetiti Mariji. V srce sc mi ti reveži smilijo. Že prvi dan, It', septembra, obdalo me jc kakih o'<> do 80 Indijanov, nekoliko bolj krotkih od drugih, vendar nagih in gozdnih sinov — paganov, ki sc, enkrat s potrebnim preskrbljeni, lože morejo pridobiti cerkvi in državi. Zaupati pa jim vendar nej od hipa do hipa, in naše življenje jc vsak trenotek v očitni nevarnosti. Pri vsem tem pa so, enkrat pridobljeni, tisočkrat boljši in zvestejši od nekterih denaSnjih kristjanov. - V Mukurvskcni okraji v obširnosti še enkrat tolikem kot jc < Joriška škotija, prebiva, kakor sc nam trdi, najmanj 40O0 divjakov različnih rodov in ako sc nam posreči, da jih 8000 pridobimo, doseže se namen; liogu je vse mogoče. — Pot me jo zdelala, in vročina, ki je zdaj nastopila, namnožila jc ture po životu, posebno po nogah." * (Ljubljanska čitalnica) vabi k plcsalnim vajam v čitalnični dvorani, za katere so odločeni sledeči dnevi: I. vaja v saboto 14, dce. ob 7l/| uri zvečer; II. vaja v sredo 17. dce. ob 7 ur"i zvečer; 111. vaja v nedeljo 22. dce. ob 5. uri zvečer; IV. vaja v saboto 2H. dce. ob 7 Y2 uri zvečer. — Pristop k plcsalnim vajam je dovoljen samo udom Čitalnice, ako želi kak nemi pristopiti, naj sc oglasi pri ravnateljih plesaluih vaj gg. Juvančič-u ali J e 1 o č n i k - u. — Uljudno vabi čitalnični odbor svoje ude z dostavkom, naj sc v mnozena številu vseh vaj udeleže, sicer ne bode mogoče se „Kolo" dobro naučiti. „ (Iz Bosne) pišejo „Uunjevačke i Šokačkc Novine": „Prije njekoliko godinah dojde iz Srbije n Sarajevo jedan kaludjer imenom Lukijan, koji si bijaše začeo u pameti: da u čovjeka neima „duše;" nego sapa kao u živine ncrazložitc. lti-stjani to čuvši: predadu ga jednom katoličkom svešteniku : da bi ga on uvjerio: o „duši". Ovaj sveštenik, uvjeri ga: da čovjek ima dušu i da je duša neumrli duh. Tad ga primi Sarajevski vladika sebi za tajnika. Njekoliko vremena bivši tajnikom istog vladike. Kroz kratko vreme dobije župu u njekom mjestu; nu, nemogavši na župi obstati, povrati se natrag u Sarajevo, pak začne u pameti: da se poturči. R i stjan i to čuvši, nadare ga učitcljstvom iz „vjero-nauka" mladeži, pokazavši mu dobru plaću, samo nebi li kako obstao u vjeri; ali duh njegov nemogaše mjerovati, nego opet otijde na sud turski i kaza na sudu: da ima želju biti Turčinom. — Poklem on izgovori ove rieči. zapazita ga vezir: Dobro, kad postaneš Turčinom, šta ecŠ raditi? mi novacah nedajemo, niti ćemo dati. Lukijnu nm odgovori: Vjera mije omilila turska, pak sve da ću konje tjerati, ja ću biti zadovoljan. Ovako odgovorivši: potun'i sc i obrezova po turskom zakonu." JV>MlilllO. Ker sc seje odsekov ne vrše pod pečatom tajnosti i u molčanja, razgovarjal sem sc o predmetu slov. paralclk zvečer v čitaluiški krčmi v društvu, kateremu jc glavni vrednik „Slov: Naroda" prisustvovah Ker rac slavno vredništvo „SI. Naroda" v zadnjem listu naravnost izpozivlja, da naj se o tem predmetu tudi v listu samem izjavim , storim to drage volje v kratkem. Torej ad rem : Zadnji teden letoš. zasedanja so prišlo v predzadnji seji odseka za progledovanjo poročila dež. odbora slov. paralelke v razgovor. Debata, katere smo se udeležili gosp. Luka Svetce, baron Ab-t'altrcru i u jaz, jc bila jako živahna in čez dobre pol ure trajoea. Gosp. Luka Svetce je bil pri tej priliki tako jezen in razkačen proti mojemu predlogu „o nadaljevanji slov. paralelke do najvišjega razreda vseh srednjih šol na Kranjskem", da sc ne spominjam , ka bi bil katerikrat tacega gosp. L. Svetca videl. Ko jc po končani debati moj predlog na glasovanje prišel, glasovala sva zanj gosp. fajmošter Tavčar in jaz, proti mojemu predlogu so glasovali gospodje : baron Abfaltrern, Franc Rudež in L. Svetce, torej jc predlog padel. Seji je presedoval gospod [P. Kozlcr. — Ako je treba, pripravljen sem še natančneja pojasnila o tem zanimivi debati dati. Dr. V. Zamik. Hiša na prodaj v 'JLjultljfciiti. v KHialovhk<>ni |»i*4k -Z-r> " * 15 -ž '"i P M ■ rt rt > Z j-3 = s "5 "2 2 u ■ mm* *i rt .M rt s rt c I rt H s - 3 B 8 a. > - rt >sj s=: «3 t? 2 © * W T S P^S *> — S 3 i • ,jSm 9 a o. • i__i ^ /. ca ^ . rt "-5 S »s |1 t/3 > broz zdravila Na prsih in plučah liolani po naravnem i»>m tudi v obupnih in oil Kilriivnikiiv za inu/.ili iivlji ve rmulnitriih kIiu'hjIIi i-iiillkiihni u/ili in Ijiiju brez zdravila. iiatiimiiein jioplHU liolczni ]iovo |iistnutio več Dir, J. II. Ficfeert, Berlin. Wall-Stra8se No. 23. IIotKirnr 5 ffld. n. v., ki 8«; nuj plimi u priloži. (1(12—iJO) broz zdravila Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".