Svetozar Ilešič - spomini s potovanj in izletov iz otroških, dijaških in študentskih let Vinogradništvo braniških kmetij od dvajsetih let 19. stoletja do leta 2020 Potenciali za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini Vrhnika Geolokacijska igra kot način revitalizacije kozolcev v Zgornjesavski dolini Pot med krošnjami Pohorje – turizem in interpretacija GEOGRAFSKI OBZORNIK leto 2024 letnik 71 številka 1-2 Avtor fotografije: TIM ŽGAVEC GEOGRAFSKI OBZORNIK strokovna revija za popularizacijo geografije Izdajatelj: Zveza geografov Slovenije, p.p. 306, 1001 Ljubljana Za izdajatelja: Aleš Smrekar ISSN: 0016-7274 Odgovorna urednica: Lea Rebernik Uredniški odbor: Nejc Bobovnik, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk in Igor Žiberna Upravnik revije: Primož Gašperič Terminološki in jezikovni pregled strokovnih člankov: Drago Kladnik Elektronski naslov uredništva: geografski.obzornik@gmail.com Medmrežje: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 500 izvodov Cena: 6 € Transakcijski račun: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana Izid publikacije je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinan- ciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij. Izhaja do 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka. Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugod. Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, krajšanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem mediju na naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanih prispevkov ne vračamo. Revija je vključena v SCOPUS. GEOGRAPHIC HORIZON professional magazine for popularization of geography Publisher: Association of Slovenian Geographers, p.p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenia For the publisher: Aleš Smrekar ISSN: 0016-7274 Responsible editor: Lea Rebernik Editorial board: Nejc Bobovnik, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk and Igor Žiberna Administrator: Primož Gašperič Terminology and language review of professional articles: Drago Kladnik E-mail: geografski.obzornik@gmail.com www: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Print: Collegium Graphicum Price: 6 € Number of copies printed: 500 copies Bank account: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia The magazine is indexed in SCOPUS. This publication was co-financed by the Slovenian Reasearch and Innovation Agency. 4 Darko Ogrin, Ida Knez Račič Svetozar Ilešič - spomini s potovanj in izletov iz otroških, dijaških in študentskih let 14 Timotej Cotič Vinogradništvo braniških kmetij od dvajsetih let 19. stoletja do leta 2020 29 Sara Bradeško Potenciali za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini Vrhnika 43 Ambrož Černe Geolokacijska igra kot način revitalizacije kozolcev v Zgornjesavski dolini 57 Maja Višnar Pot med krošnjami Pohorje – turizem in interpretacija 65 Diplomanti geografije v letu 2023 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 Spomini s potovanj in izletov iz otroških, dijaških in študentskih let IZVLEČEK Akademik Svetozar Ilešič je bil ob Antonu Meliku vodilna osebnost slovenske geografije sredi 20. stoletja. Med letoma 1925 in 1928 je v dnevniški obliki napisal spomine na izlete, planinske ture in potovanja, ki jih je opravil v otroških, dijaških in študentskih letih. Dnevniki so dragocen dokument časa med svetovnima vojnama, ponujajo nam tudi vpogled v začetno obdobje formiranja Ilešiča kot geografa. Ključne besede: Svetozar Ilešič, Oddelek za geografijo FF UL, zgodovina geografije, dnevniki potovanj in izletov, Slovenija ABSTRACT Svetozar Ilešič – memories of travels and trips from his childhood, school and student years Academician Svetozar Ilešič was, alongside Anton Melik, the leading figure of Slovenian geography in the mid-20th century. Between 1925 and 1928, he wrote in a diary form his memoirs of excursions, mountain tours and journeys he had made during his childhood, school and student years. The diaries are a valuable document of the time between the two world wars, and they also give us an insight into the early formative years of Ilešič's career as a geographer. Keywords: Svetozar Ilešič, Department of Geography FA UL, history of geography, travel diaries, Slovenia Svetozar Ilešič GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 5 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV Avtorja besedila: DARKO OGRIN, doktor geografskih znanosti, redni profesor Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: darko.ogrin@ff.uni-lj.si IDA KNEZ RAČIČ, profesorica geografije in nemškega jezika s književnostjo, bibliotekarka Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: ida.knezracic@ff.uni-lj.si COBISS 1.04 strokovni članek P rofesor Ilešič (1907–1985) je skupaj z akademikom Antonom Melikom (1890–1966) določal smer razvoja slovenske geografije v prvih desetle-tjih po drugi svetovni vojni. Jeseni 2022 je Oddelek za geografijo Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani od sorodnikov akademika Svetozarja Ile- šiča prejel v dar del njegove zapuščine. Donacijo sestavljajo različni dokumenti, strokovne knjige, priznanja in štirje zvezki Spominov s potovanj in izletov, ki jih je Ilešič spisal med letoma 1925 in 1928. Gradivo je Oddelku za geografijo posredovala gospa Lea Hartman Ilešič. Za plemenito dejanje, ki bo obogatilo poznavanje korenin slovenske geografije in življenjske poti dr. Ilešiča, se avtorja prispevka v imenu Oddelka za geografijo FF UL in vseh slovenskih geografov Ilešičevemu sorodstvu iskreno zahvaljujeva. Namen prispevka je predstaviti Ilešičeve zapise s potovanj in izletov, ki jih je opravil z družino, s prijatelji ali sam v mladosti, ko se je kot velik ljubitelj vseh pojavov v pokrajini formiral kot geograf. S prispevkom želimo osvežiti spomin na akademika Svetozarja Ilešiča in na kratko predstaviti njegov pomen za razvoj slovenske geografije, saj ga mlajše generacije geografov čedalje slabše poznajo. S prepisom opisa terenskega ogleda, ki ga je kot študent geografije opravil za potrebe terenskega dela, želimo bralca opozoriti na njegove pisateljske veščine in risarski talent, saj je Spomine tudi ilustriral. Oris življenja in dela akademika prof. dr. Svetozarja Ilešiča Ob okroglih obletnicah akademika in univerzitetnega profesorja dr. Svetozarja Ilešiča, ob njegovi smrti in drugih priložnostih je nastalo več predstavitev nje- gove življenjske poti in profesionalnega udejstvovanja, ki so bile tudi podlaga za ta prikaz (Gams 1967, 1977, 1996, 1999; Ilc Klun 2007; Kunaver 1999; Vrišer 1999). Ilešiča kot profesorja, predvsem kot organizatorja in vodjo študentskih ekskurzij, je na zanimiv način predstavila tudi njegova nekdanja študentka in pozneje nekaj časa tudi sodelavka, Jelka-Eta Kunaver (2019). Svetozar Ilešič se je rodil leta 1907 v Ljubljani. Po klasični gimnaziji je na Fi- lozofski fakulteti v Ljubljani študiral geografijo in zgodovino, kjer je leta 1930 diplomiral in leta 1933 z disertacijo Kmečka naselja na vzhodnem Gorenjskem doktoriral. Po opravljenem doktoratu se je najprej kot asistent in pozneje kot univerzitetni učitelj zaposlil na tedanjem Geografskem inštitutu (danes Od- delek za geografijo FF UL) in mu ostal zvest do upokojitve leta 1975. Med študenti je veljal za priljubljenega predavatelja. Bil je mentor pri številnih dip- lomskih in magistrskih delih ter doktorskih disertacijah. Veliko pozornosti je namenjal terenskemu delu. Vodil je študentske in strokovne geografske ekskur- zije po Sloveniji in tujini. Na študentskih strokovnih ekskurzijah je imel na- vado udeležence vzpodbujati z besedami, da »… se pokrajino učimo z nogami …«. Študenti, ki jim je bilo to namenjamo, so ga začudeno gledali, zato je nadaljeval: »Če hodimo, čutimo pokrajino že pod nogami in jo s tem mnogo bolje spoznamo kot iz hitro vozečega avtomobila …« (Kunaver 1999, 176). 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV Kot univerzitetni učitelj se je zavedal pomanjkanja ustrezne študijske litera- ture, zato je pripravil vrsto skript za predmete, ki jih je predaval. »V tistih letih, ko je bila Ljubljana dolga leta kulturno odrezana od sveta in študentje nismo mogli segati po tujih učbenikih, smo v teh skriptah za zgodovino geogra- fije, hidrologijo, limnologijo, glaciolo- gijo, fizikalno oceanografijo, geografijo prsti in rastja in splošno antropogeogra- fijo našli iz številnih tujih virov zbrano in urejeno gradivo, kjer so zarisane prve sistematične zgradbe teh predmetov v slovenskem jeziku« (Gams 1996, 6). Zaradi potreb srednješolskega pouka in želje povzdigniti ga na višjo ka- kovostno raven, se je Ilešič kot prvi slovenski visokošolski učitelj zavestno odločil tudi za pisanje srednješolskih učbenikov (Kunaver 2007). Več de- setletij so se generacije gimnazijcev v nižjih letnikih učile iz njegove Obče geografije, v višjih pa iz regionalnih geografij. Raziskovalno se je Ilešič ukvarjal pred- vsem z agrarno geografijo, regionalno geografijo in teorijo geografije. Sloves enega od vodilnih evropskih agrar- nozgodovinskih geografov si je prido- bil s knjigo Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (Ilešič 1950), ki je izšla tudi v nemškem jeziku (Gams 1996). Zanjo je prejel Prešernovo nagrado za znanstvene dosežke. V duhu tedaj prevladujoče paradigme je veliko po- zornost posvečal regionalni geografiji. Ukvarjal se je s teoretičnimi in prak- tičnimi vidiki regionalizacije (tudi na primeru Slovenije in Jugoslavije), napisal je tri odmevne regionalnoge- ografske monografije svetovnih regij. V zadnji knjigi Pogledi na geografijo, teoretsko-metodološki prispevki (Ilešič 1979) je strnil svoja razmišljanja o geografiji kot znanosti, pri čemer je veljal za velikega zagovornika enotne geografije. S številnimi objavami doma in v tu- jini (v COBISS-u ima 827 zapisov) je akademik Ilešič vplival na razvoj slovenske, nekdanje jugoslovanske in tudi mednarodne geografije. Vrišer (1999, 174) je zapisal: »… S svojim znanjem je spodbudil razvoj marsikate- re novosti v slovenski geografiji, kot so bili na primer začetki varstva okolja, sodelovanje geografov pri prostorskem planiranju, regionalne spodbude. …« Ob pedagoškem in raziskovalnem delu je opravljal številne funkcije: od najvišjih vodstvenih na ravni Oddel- ka za geografijo, Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani ter v zvezah ge- ografov Slovenije in Jugoslavije, do upravnika Inštituta za raziskovanje krasa SAZU in Geografskega inšti- tuta Antona Melika SAZU. Za svoje pedagoško, znanstveno in strokovno delo je prejel vrsto domačih in med- narodnih prestižnih priznanj: bil je redni član Slovenske akademije zna- nosti in umetnosti (SAZU), zunanji član Poljske akademije znanosti, za- služni profesor Univerze v Ljubljani, častni doktor Univerze v Mariboru, častni član slovenskega, makedonske- ga, srbskega, poljskega, madžarskega Slika 1: Akademik prof. dr. Svetozar Ilešič (foto: Arhiv Oddelka za geografijo FF UL). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 7 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV in nemškega geografskega društva ter dopisni član italijanskega geografske- ga društva. Odlikovan je bil z Redom dela z zlatim vencem, Redom dela z rdečo zastavo, za življenjsko delo na področju geografije pa je prejel Kidri- čevo nagrado in najvišjo jugoslovan- sko nagrado AVNOJ-a. Spomini s potovanj in izletov Akademik Svetozar Ilešič je spomine na izlete, potovanja in planinske ture pisal na začetku študija geografije in zgodovine, med jesenjo 1925 in pole- tjem 1928. Popisal je štiri male črtaste zvezke s trdimi platnicami, v katerih je po 152 strani. Vsak zvezek je naslo- vljen Spomini s potovanj in izletov, s pripisom številke dnevnika (I. do IV.). Sklepamo, da so zvezki Spominov, razen morda zadnjega, nastali delno tudi na podlagi predhodnih zapiskov, saj je večinoma precejšnja časovna raz- lika med opravljenimi izleti in njiho- vimi opisi v Spominih. Poleg tega so zvezki enakega tipa in vzorno urejeni. Ilešič opisuje tudi številne podrobno- sti, ki gredo običajno hitro v pozabo. V prvih dveh zvezkih so opisani izleti iz otroških in dijaških let, v tretjem in četrtem pa iz »visokošolskih let«. Strani v zvezkih so tekoče oštevilčene od 1 do 552, s pripombo, da četrti zvezek ni popoln, saj v njem manjka zadnjih 22 listov, oziroma opisi treh izletov. V vsakem zvezku je opisanih okrog 10 izletov (preglednica 1), ki so navedeni v kazalu vsebine na koncu zvezkov. V naslovu kazal je zapisano tudi obdobje, v katerem so opisi iz- letov nastajali. Posamezna poglavja sestavljajo opisi izletov na eno desti- nacijo (na primer Prvič na Triglavu, V Banja luko, Polhograjski dolomiti), še pogosteje pa več izletov v določenem obdobju (na primer Jesen v planinah, Še enkrat Štajerska – Kamniško Sedlo – Kranj) ali opisi »tematskih« izletov (na primer V podzemnem svetu, Dež in vihar na Grmadi in v Iški – Solčni dnevi v slovenskih Alpah, Geografska ekskurzija v Bosno in Dalmacijo). Dnevniki so lični izdelki, oblikovno privlačni, pisava stilistično dovršena in berljiva. Pri branju hitro opazimo Ilešičev pisateljski talent in izpovedno moč. Jezikovno so neoporečni, dana- šnjega bralca utegne zmotiti le upora- ba nekaterih izrazov, ki dandanes niso več v rabi, in srbohrvatizmov. Zakaj je Ilešič gojil kulturo izletov in potovanj ter se odločil za pisanje spominov nanje, zvemo v prvem in drugem zvezku Spominov. V prvem zvezku, kjer opisuje izlete iz otroških, predvsem pa iz dijaških let, omenja, da že od prvih dni, ki se jih zaveda, ob izletih in potovanjih čuti neizmer- no veselje, bolj kot pri vseh igrah in zabavah. »To veselje mi je ostalo, se- veda v popolnejši in razviti obliki do danes, ko pričenjam pisati te spomine, z namenom, da jih bom sam kdaj v težkih urah prebiral in obnavljal vso preživelo srečo in veselje, in pa da bodo služili v razvedrilo komu drugemu, ki jih bode slučajno dobil v roke« (Ilešič 1925–1927, 3). V drugem zvezku, v uvodu k Zimskim in pomladnim iz- prehodom po ljubljanski okolici (Ile- šič 1927, 175–178), beremo, da je do leta 1924 na izlete in v naravo hodil, ko se je za to ponudila priložnost in predvsem tedaj, ko so jih organizirali drugi. »V oni dobi se je v meni dogodila važna izprememba, ki se je pripravljala pač že dolgo prej, a do njene izpolnitve ni prišlo. /…/ Ko pa je dne 16. oktobra onega leta (1924) po dolgem trpljenju, uničujočem dušo in telo, preminula moja starejša sestra Milica, se je v na- šem domu še poglobila žalost, ki se je naselila že od nekdaj v njem. In tako je prišlo, da je srce pričelo hrepeneti po Slika 2: Ilešičevi dnevniki (foto: Darko Ogrin). 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV Preglednica 1: Vsebina Ilešičevih dnevnikov. 1. ZVEZEK (pisano od novembra 1925 do 10. aprila 1927) stran Otroška leta 3 Dijaška leta: 1. Kamniško Sedlo~Bled~Zagreb~Celje 9 2. Vrbsko jezero 21 3. Bohinjsko jezero 29 4. Savinjska dolina~Slovenske Gorice~Prekmurje 35 5. Še enkrat Štajerska~Kamniško Sedlo~Kranj 55 6. Vesel izlet na Žalostno Goro in žalosten izlet na Golico~En teden pod Golico 63 7. Polhograjski Dolomiti 85 8. Zima na Barju in na Veliki Planini 109 9. Trije izleti po gorenjskih planinah: Vršič, Karavanke, Planica 119 10. »Ižanski Vintgar« in drugo (Bled~Peš izlet v Kamnik) 145 2. ZVEZEK (pisano od 11. aprila do 7. oktobra 1927) Dijaška leta (nadaljevanje): 11. Prvič v skalah (Savinjske Alpe) 153 12. Zimski in pomladni izprehodi po ljubljanski okolici 177 13. Po maloznanih krajih daljne ljubljanske okolice 191 14. Pomlad na Golici in Krvavcu~Prvi izlet po maturi 211 15. Križem Jugoslavije: I. Beograd 223 II. Preko zelene Bosne 231 III. Ob naši Adriji 248 16. Zopet na vršacih naših planin (Savinjske Alpe) 271 17. Prvič na Triglavu 285 3. ZVEZEK (pisano od 8. oktobra 1927 do 15. septembra 1928) Visokošolska leta: 1. Jesen v planinah I. Iz Bistrice v Logarsko dolino in nazaj 298 II. »Kozja luknja« 314 2. Zima in pomlad 1926 327 3. Pomlad v gorenjskih gorah (Krvavec~Konj~Begunjščica) 341 4. Dež in vihar na Grmadi in v Iški~Solčni dnevi v Savinjskih Alpah 355 5. Zima v avgustu (Po ovinkih na Triglav) 365 6. Geografska ekskurzija v Bosno in Dalmacijo: I. Plitvička Jezera 375 II. Bosna in Hercegovina 407 III. Preko Dalmacije domov 423 7. V podzemnem svetu (Jama na Lubniku~Križna Jama) 435 4. ZVEZEK (ni kazala, manjka zadnjih 22 listov) 8. Novi izleti v ljubljanski okolici (Vrhnika~Smlednik~Litijsko gričevje~Okolica Mokreca~Pasja Ravan) 443 9. Vsak mesec na Šmarni Gori~Ekskurzija v Rašico~Še Polhograjski Dolomiti) 469 10. V Banjaluko 485 11. Planjava in Skuta 491 12. Julijske Alpe I. Škrlatica-Triglav 501 II. Špik-Prisank-Križka Stena 511 13. Mrzla Gora in Kočna 526 14. Jesen na Krimu, Grintavcu in Grmadi 541 15. Izleti in ekskurzije v pomladi 1928 (Krka~Preko Barja~Kamna Gorica in Kropa~Pekel in Slivnica) 549 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 9 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV študij geografije, poleg stare ljube- zni do izletov in potovanj, odločil- no 14-dnevno potovanje po tedanji skih izletov, ki jih je opravil med avgustoma 1924 in 1925. Kakor kaže, je bilo za Ilešičevo odločitev za prostih, mirnih urah v gozdu, na tratah ali v skalah in da si je razvijajoče se telo zaželelo svežega vzduha in jasnočiste- ga ozračja. Razen tega sem tisto jesen zašel v kremplje društvenega življenja. »Ujeli« so me v Preporod (organizacija in glasilo jugoslovanskih dijakov, opom- ba avtorjev), /…/ in tako sem zašel v povsem drugačno življenje, kot sem ga živel dotlej. Vsak, kdor je že izkusil, ve, koliko časa in energije požre društveno delovanje in kako močneje žene človeka na počitek v mirno naravo! Tako so tudi meni postali izprehodi in izleti, tudi najbližji, neobhodna duševna in telesna potreba.« K privlačni podobi dnevnikov veliko prispevajo originalne risbe s svinčni- kom, s katerimi so opremljeni posa- mezni opisi. Vsega skupaj jih je 37. Večina (25) jih prikazuje planinsko tematiko (koče, vrhovi) in pokrajine, 10 je risb naselij ali arhitektonskih detajlov. Ilešič je po virih narisal tudi zemljevid in geološki profil Plitviških jezer (preglednica 2). Prvi zvezek Spominov s potovanj in izletov je Ilešič pisal kot študent ge- ografije na Filozofski fakulteti Uni- verze v Ljubljani med novembrom 1925 in aprilom 1927. V njem je deset zapisov spominov na izlete, ki jih je s starši in sorodniki, pozneje pa tudi sam ali s svojo družbo v otro- ških in dijaških letih, opravil med letoma 1914 in 1924. Z opisom izletniških in popotniških izkušenj iz dijaških let nadaljuje v drugem zvezku (Ilešič 1927, 152–296), ki ga je pisal med aprilom in oktobrom leta 1927. V njem so zbrani opisi potovanja po Jugoslaviji in planin- Preglednica 2: Seznam risb v Ilešičevih dnevnikih. naslov dnevnik stran 1. Koča na Veliki planini s Planjavo I. 9 2. Zagreb: kamenita vrata I. 14 3. Razvaline starega gradu nad Celjem I. 21 4. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru I. 29 5. Kapela v Slovenskih goricah I. 35 6. Slatina Radenci: Zdravilni vrelec in kopališče I. 54 7. Spodnja koča (1581 m) in Kadilnikova koča (1835 m) na Golici I. 62 8. Sv. Katarina 730 m, Grmada 898 m – Tošč 1021m iz Polhograjskih Dolomitov I. 85 9. Polhograjski Dolomiti: Sv. Jakob na Brezovici (806 m) I. 109 10. Erjavčeva koča na Vršiču (1523 m) – Špik (2472 m) – Škrlatica (2738 m) I. 119 11. Prešernova koča (2193 m) na Stolu I. 145 12. Konj (1803 m) od Presedljaja (1610 m) II. 153 13. Pogled s Šmarne gore proti severu II. 177 14. Šmarna gora od Št. Vida II. 191 15. Kočna (2541 m), Grintovec (2558 m) in Greben (2224 m) izpred Doma na Krvavcu II. 211 16. Sarajevo – muslimansko predmestje Bendbaša II. 223 17. Češka koča na Dolenjih Ravneh (1543 m) II. 271 18. Staničeva koča (2332 m) – Triglav (2863 m) II. 285 19. Tillerjeva koča pri Piskerniku (797 m) v Logarski dolini III. 298 20. Zdravilišče Golnik na Gorenjskem III. 327 21. Begunjščica (2063 m) izpod Stola III. 341 22. Pogled izpred Frischaufovega doma na Okrešlju (1378 m) proti Ojstrici (2350 m) in Planjavi (2399 m) III. 355 23. Koča na Gozdu (1340 m) pod Prisankom III. 365 24. Plitvička jezera: Prošćansko jezero-Labudovac III. 375 25. Načrt Plitvičkih jezer (Po Franiću) III. 382 26. Geološki profil Plitvičkih jezer (Po Ferdu Kochu) – A: Od Prošća do južnega Kozjaka, B: Od Sev. Kozjaka do Korane III. 401 27. Jajce z vodopadom Plive III. 407 28. Perast v Boki Kotorski III. 423 29. Škofja Loka z Lubnikom III. 434 30. Vrhnika IV. 443 31. Mengeš IV. 469 32. Banjaluka, motiv na Vrbasu IV. 485 33. Skuta (2532 m) in Rinka (2451 m) iznad Malih podov IV. 491 34. Škrlatica (2738 m) s Tominškove poti IV. 501 35. Mrzla gora (2202 m) IV. 527 36. Kočna (2539 m) in Grintovec (2558 m) iz Kokre IV. 541 37. Kropa IV. 549 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV Jugoslaviji, ki se ga je udeležil takoj po maturi julija 1925 in ga podrob- no opisal v skoraj 50 strani dolgem potopisu Križem Jugoslavije. Izhodi- šče za potovanje je bila udeležba na kongresu dijaškega društva Preporod v Beogradu, ki ga je potem z drušči- no podaljšal s potovanjem po Bosni in Hercegovini, Črni gori in Dalma- ciji. V oceni tega potovanja beremo: »Bilanca tega mojega potovanja je bila proti pričakovanju ugodna. Takorekoč proti svoji volji sem videl toliko novih krajev od romantičnih vzhodnobosen- skih debri preko Sarajeva in Mostarja doli do solčne Dalmacije in nepopisno lepe Boke Kotorske ter vse glavne pote- ze naše obale! /…/ Skupno veselje do potovanja in do novih krajev pa naju je pozneje z Vojčetom Gnjezdom zdru- žilo v tesno prijateljstvo. In v nemali meri je baš to potovanje odločilo, da sva se pozneje oba posvetila študiju – geografije« (Ilešič 1927, 269–270). Potovanje je ob utrditvi prijateljstva z Vojčetom Gnjezdo, ki je na veliko Ile- šičevo žalost pozneje prehitro umrl, veliko prispevalo tudi k osebni rasti in potovalnim izkušnjam bodočega geografa, predvsem zaradi številnih zapletov, s katerimi se je druščina na poti ukvarjala, in nesporazumov, ki so iz tega izhajali. »Potovanje mi je bilo dobra šola tudi glede tovarišev. Spoznal sem, da morajo biti pri takem podjetju vsi udeleženci sorodnega značaja in v važnejših stvareh enodušni. Da ne sme- jo biti na slepo »skrpani« in da ne sme- jo delati načrtov med potjo! Da morajo biti medsebojno odkritosrčni in do goto- ve meje nesebični! /.../ Spoznal pa sem v teh dneh tudi precejšnjo število doslej neznanih mi napak svojega značaja, ki sem jih pozneje skušal v tovariški druž- bi vedno po možnosti udušiti. Končno je bilo to potovanje jako važen člen v verigi mojih potovalnih skušenj, saj sem se spet nekoliko utrdil proti nevarnosti takozvane »ljubavi do udobnosti« v teh štirinajst dnevih trdega ležišča in po- manjkljive hrane. Spoznal sem celo, da so taka »dijaška« potovanja, če ne pri- jetnejša, pa vsaj bolj »romantična« in nudijo krepkejše in dolgotrajnejše vtise, kot pa udobna »aristokratska« potova- nja« (Ilešič 1927, 269–270). Zadnji od opisov v drugem zvezku se nanaša na Ilešičev prvi vzpon na Triglav sredi avgusta 1925. Nanj se je povzpel v družinskem krogu. Pri opi- su večerne poti po dolini Triglavske Bistrice si je »privoščil« teto: »Dospeli smo do v skale vklesanih Galerij – glo- boko spodaj je bučala Bistrica. V strahu pred volkovi in medvedi, je teta jako hitela; nikakor ni hotela verjeti, da bi kaj takega pač moralo priti »od straže hrvaške« sem, kar pa ne gre tako hit- ro, posebno dokler se podobna zverjad ne poslužuje železnice, avtomobilov ali celo aeroplanov. Hitela je pa tako, da Slika 3: Pogled izpred Frischaufovega doma na Okrešlju (1378 m) proti Ojstrici (2350 m) in Planjavi (2399 m) (avtor: Svetozar Ilešič). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 11 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV kako se metne košara?« ni bilo hujših posledic. Ugodna posledica pa je bil – gromek smeh celokupnega občinstva v vozu« (Ilešič 1928, 376–377). Terenski ogled za potrebe referata iz kraške hidrografije Opisi izletov in planinskih tur iz študentskih let se nadaljujejo v četr- tem zvezku, kjer so zbrani izleti od decembra 1926 do (verjetno) jeseni 1928. Zadnji še ohranjeni opis se nanaša na terenski ogled 11. aprila 1928, ko je Ilešič obhodil pokrajino na profilu Grosuplje–Radensko pol- je–izvir Krke: »V poletnem semestru (študijskega leta 1927/28, opomba avtorjev) sem dobil v geografskem seminarju (pod vodstvom prof. dr. A. Melika) v referat snov, ki me je že od prej jako zanimala in si- cer iz kraške hidrografije: »Hidrografija grosupeljske kotline z Račno«. Zato je bilo treba seveda že takoj za ta prvi re- ferat malo pogledati na teren, posebno v sektor vzhodno od Račne same, kjer si Liko potovali do Knina in po ozko- tirni progi do Jajca. Sledila je vožnja z »državno železnico« do Sarajeva. Od tu so odpotovali v Hercegovino in naprej do Črnogorskega primorja. Po vožnji s »parobrodom Morava« po Boki Kotorski so obiskali še Dubrov- nik in Split in se od tam vrnili domov. Ilešič s strokovno platjo ekskurzije ni bil najbolj zadovoljen, pogrešal je več geografskih strokovnih razlag. Ozna- čil jo je za prijetno, v vsakem oziru uspelo »Lustreise«. Ekskurzija tudi ni minila brez smešnih »katastrof«, kakršna je bila tista na vlaku nekje med Karlovcem in Ogulinom: »Na polici nad klopjo, ki sva na njej sedela g. profesor in jaz, je ležal moj kovčeg – košara. Pa očividno ni ležal, oziroma stal na trdnih nogah; kajti ko je nek zagrebški fič-firič odprl bližnja vrata, so slednja izvolila butniti moj kovčeg v rebra, ta pa je zletel v elegantnem loku g. profesorju – na nos! Razen lah- kih poškodb na profesorjevem nosu in fič-firičeve lekcije v stilu »Kaj ne znate, smo jo jedva dohajali; tega pa smo bili seveda prav veseli in smo si le želeli, da bi tudi drugi dan pri vzpenjanju na Triglav bili medvedi in volkovi tako prijazni, da bi razburkali tetino do- mišljijo« (Ilešič 1927, 286). Tretji zvezek (str. 297–442) je pisal med 8. oktobrom 1927 in 15. sep- tembrom 1928. V njem so planin- ska in popotniška doživetja iz »viso- košolskih« let, tudi opis 14-dnevne študentske geografske ekskurzije v Bosno in Dalmacijo. Večinoma so potovali z vlaki, tudi po ozkotirnih progah, nekaj malega s poštnim av- tobusom, tramvajem in parnikom. Od učiteljskega kadra sta se ekskur- zije udeležila prof. Artur Gavazzi (1861‒1944), prvi predavatelj ge- ografije na Univerzi v Ljubljani, in asistent Ivan Rakovec (1899‒1985), od študentov pa Dobovšek in Ilešič. Na Plitvicah se jim je pridružil še kolega Luetić iz Šibenika. Ogledali so si Plitviška jezera, od koder so čez Slika 4: Perast v Boki Kotorski (avtor: Svetozar Ilešič). 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV gozdnato hribovje. V dnu kotline leži mična vasica Luče, tako tipična do- lenjsko-kraška naselbina. Luče so v hidrografskem oziru zani- miv pojav. Vas je namreč brez tekoče vode; samo po dolgotrajnem deževju pridere voda iz velike podzemne jame zapadno od vasi, katere izbrušeno in izprano žrelo sem si ogledal, in teče po dolini navzdol. Često naraste vi- soko in poplavi spodnji del Luč, da jo morajo odvažati z vozovi… Prof. dr. Rus mi je celo pripovedoval, da imajo v vasi v neki hiši gibljiv pod, ki ga voda dvigne, kadar narašča. Koliko je resnice na trditvi, da pri- teka ta voda iz Radenskega polja, še ni sigurno dognano. Domačini zatr- jujejo, da zavzemajo poplave mnogo večji obseg, odkar so v Račni razširili in izčistili Zatočino, v katero se iz- gublja Šica. Nad Mlačevim se železnica vzpne preko prevala v drugo, mnogo manjšo kraško uvalo pri Žalni. Tu sem izsto- pil. Vas Žalno sem pustil za seboj in krenil med njivami na vzhodni rob kotline, kjer stoji vas Velika Loka. Zanimal me je potok z imenom Breg (to je splošno ime za potoke v tem oko- lišu), ki ponikne pod vasjo pri nekem mlinu med naplavinami. Ob visoki vodi poplavlja okolico. Povpraševal sem domačine za njih mnenje, kam se potok odteka in vsi so soglašali, da gre v Krko. V svoji sigurnosti so pač bolj srečni kot geografi, ki si belimo glave z Grundovo teorijo o talni vodi. Iz Vel. Loke sem krenil proti jugu na planoto, pokrito s plitvimi, rodovitni- mi kraškimi uvalami, pač vsled manj propustne podlage. Kmalu sem dospel na cesto in po njej nad dolgo kotlino, na vseh straneh vklenjeno med visoko v nekaterih stvareh nisem bil na jasnem in ki mi je zanj v predloženem materja- lu nedostajalo nekaj podatkov, predvsem kar se tiče Žalne in porečja Višenjce. 11. aprila sem se odpeljal z jutranjim dolenjskim vlakom. Od Šmarja naprej sem bil ves čas pri oknu opazujoč kotli- no, ki je bila pravzaprav središče mojega zanimanja. Njen gornji del prepregajo v neštetih meandrih potočki Poljanšica, Bičje in Stari Breg, ki se končno zdru- žijo v Dobravo, ki se vije pod starim Boštanjskim gradom, ter se preliva v spodnji del kotline Radensko polje, kjer pa ob normalnem stanju blizu Zagrad- ca izgine pod zemljo. Skozi vas Račno tekoča Šica pa zbira podzemnim potom vodovje iz Turjaškega in Velikolaškega hribovja in ob robu polja tudi ponik- ne. Voda obeh potokov prihaja na dan, daleč doli pri izviru Krke, kakor je to z barvanjem dognal inž. Pick. Slika 5: Priljubljen in zelo pogost cilj Ilešičevih izletov je bilo hribovje v okolici Ljubljane. Na sliki je Vrhnika z okolico (avtor: Svetozar Ilešič). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 13 SVETOZAR ILEŠIČ - SPOMINI S POTOVANJ IN IZLETOV prehrani kot prenočitvenih zmoglji- vostih. Bralec dnevnikov dobi vtis, da so bile le povezave z vlaki bistveno bolj razvite kakor dandanes, zato je bil vlak izletnikom glavno prevozno sredstvo. Mlajši bralec bo zagotovo presenečen, kako dolge razdalje so izletniki (pa tudi ostali) ob skromni prehrani in opremi premagovali peš. Pa ne samo odrasli, tudi šolska mla- dina in študenti. Dnevniki so tudi dragocen vir za zgodovino slovenske geografije. Skozi zapise spoznamo dozorevanje mladega Ilešiča, njego- vo odločitev za geografijo in nekaj utrinkov o začetkih študija geografije na Univerzi v Ljubljani. Iz zapisa- nega tudi lažje razumemo pomen, ki ga je pozneje dr. Svetozar Ilešič kot univerzitetni profesor pripiso- val terenskemu delu in ekskurzijam. Navdušenje nad to obliko študija je znal prenesti na svoje učence in na- slednike, zato terensko delo vse do današnjih dni ostaja zaščitni znak slovenske geografije. Krke z imenom Polterca. Ta je pravi kontrast prvemu: živahen potoček izvira izpod skal in odžubori naprej med trav- niki in njivami. Odtod pa uzreš tudi širen, strm »cirk« nad izvori Krke, ki te v mirni, položni deželi Dolenjski iznenadi s svojo divjo slikovitostjo, obenem pa te spomni, da si še vedno na krasu« (Ilešič 1928, 549–552). Sklep Ilešičevi Spomini s potovanj in izle- tov, ki so nastali pred skoraj 100 leti, to je v obdobju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, so dragocen dokument tedanjega časa. Ponuja- jo nam drobce iz družbenih razmer tistega časa, predvsem pa odličen vpogled v organizacijo in izpeljavo izletov, planinskih tur in potovanj med svetovnima vojnama, ko ta na- čin preživljanja prostega časa še ni bil zelo razširjen; temu primerni sta bili tudi podporna infrastruktura in oprema. Skupni imenovalec je skro- mnost, tako pri osebni opremi in Iz Luč sem krenil mimo lične cerkvice Sv. Ožbalta, kjer je v bližini glavni, umetno razširjeni ponor in dalje po dolini med neštetimi vrtačami in sko- zi tihe gozdove do zaključka strmega pobočja, kakršno je karakteristično za sklepe slepih kraških dolin. Tu sem se po- vzpel strmo gori na cesto in nadaljeval pot po planoti, kjer me je močil lahen dež. Kmalu sem dospel na rob planote in cesta je v ostrem ovinku zavila na desno po pobočju navzdol. Pod sabo pa sem uzrl izvorno kotlino Krke, zeleno, mirno, sanjavo dolenjsko pokrajino s čednimi vasicami, ki jim prednjači Vi- dem. Ubral sem bližnjico in kmalu stal nad severnim, pravim izvirom Krke, ki nosi tudi že njeno ime. Miren, ta- jinstven tolmun pod skalovjem, skrit v vodno rastlinje, ga predstavlja. Iz njega se počasi odteka voda preko polja naprej. Visoko nad njim v pobočju je Krška Jama, nekdanji izhod Krke iz podzem- nega sveta; z njo smo že v svetu Jurčiče- vih junakov (Jurij Kozjak!). Skozi vas Gradiček sem dospel do drugega izvira Viri in literatura 1. Gams, I. 1967: Svetozar Ilešič – šestdesetletnik. Geografski vestnik 39. 2. Gams, I. 1977: Sedemdesetletnica Svetozarja Ilešiča. Geografski vestnik 49. 3. Gams, I. 1996: Ob desetletnici smrti prof. dr. Svetozarja Ilešiča. Geografija v šoli 5‒2. 4. Gams, I. 1999: Govor ob odkritju spominske plošče profesorju Svetozarju Ilešiču, Ljubljana, Trstenjakova ulica 9. Geografski vestnik 71. 5. Ilc Klun, M. 2007: 100 letnica rojstva dr. Svetozarja Ilešiča. Geografski obzornik 54‒ 2. 6. Ilešič, S. 1925‒1927: Spomini s potovanj in izletov I. (rokopisni vir). 7. Ilešič, S. 1927: Spomini s potovanj in izletov II. (rokopisni vir). 8. Ilešič, S. 1927–1928: Spomini s potovanj in izletov III. (rokopisni vir). 9. Ilešič, S. 1928: Spomini s potovanj in izletov IV. (rokopisni vir). 10. Ilešič, S. 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela 2, Ljubljana. 11. Ilešič, S. 1979: Pogledi na geografijo, teoretsko-metodološki prispevki. Ljubljana. 12. Kunaver, J. 1999: Profesor Svetozar Ilešič kot pedagog. Geografski vestnik 71.. 13. Kunaver, J.‒E. 2019: Malo nostalgije, spomini na študijska leta in na zaposlitev. Razvoj geografije na Slovenskem, 100 let študija geografije na Univerzi v Ljubljani. Ljubljana. 14. Vrišer, I. 1999: Odprtje razstave o akademiku in univerzitetnem profesorju dr. Svetozarju Ilešiču. Geografski vestnik 71. 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 IZVLEČEK Vinogradništvo v Vipavski dolini je v zadnjih dvesto letih doživelo velike spremembe, tako v metodah obdelovanja, kot v pomenu za kmetovalce. V tem prispevku smo spremembe med letoma 1820 in 2020 preučili na območju Krajevne skupnosti Branik, kjer je vinogradništvo pomembna dejavnost že več stoletij. Z analizo arhivskega in kartografskega gradiva, historične ter sodobne vinogradniške literature, pa tudi z intervjuji lokalih vinogradnikov smo vinogradniško zgodovino razdelili na štiri obdobja, ovrednotili trenutne težave pridelovalcev vin in iskali primerne možnosti za nadaljnji razvoj. Ključne besede: agrarna geografija, agrarna zgodovina, podeželje, vinogradništvo, Krajevna skupnost Branik ABSTRACT Viticulture on the farms of Branik from 1820s until 2020 Viticulture in the Vipava Valley has undergone significant changes in the last two hundred years, both in cultivation methods and in it’s importance for farmers. In this article, we examined these changes between 1820 and 2020, focusing on the area of the Branik Local Community, where viticulture has been an important activity for centuries. By analyzing archival and cartographic materials, historical and contemporary viticultural literature, and interviewing local vine growers, we have divided the viticultural history into four periods, assessed current challenges faced by wine producers, and identified suitable options for further development. Key words: agricultural geography, agricultural history, rural areas, viticulture, Branik Local Community Vinogradništvo braniških kmetij od dvajsetih let 19. stoletja do leta 2020 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 15 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ Avtor besedila in slikovnih prilog: TIMOTEJ COTIČ, univerzitetni diplomirani geograf in zgodovinar Branik 31d, 5295 Branik E-pošta: timotej.cotic@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek V inogradništvo je kmetijska dejavnost, ki se je na slovensko ozemlje raz-širila pred nekaj več kot dva tisoč leti, se od takrat aktivno spreminjala glede na aktualne gospodarske, družbene, politične ter ekološke razme- re in v nekaterih slovenskih pokrajinah za kmetovalce postala najpomembnejša kmetijska panoga (Amerine 2023; Valenčič 1970). V prvi polovici 19. stoletja je bilo obdelovanje vinogradov preprosto in tako rekoč brez rastlinskih bolezni, ki bi preprečevale dober pridelek. Vino je bilo namenjeno predvsem za domače potrebe kmetov in prodajo v lokalnih gostilnah. Invazije no- vih škodljivcev z drugih celin, ki so vinski trti grozile z izumrtjem, so v drugi po- lovici 19. in začetku 20. stoletja povzročile, da so vpeljali nova opravila in sredstva za zaščito. Ta nova zaščitna sredstva so omogočila obnovo in nadaljnjo obdelovanje vinogradov (Valenčič 1970). V drugi polovici 20. stoletja se je močno razvila kme- tijska mehanizacija, ki je kmetovalcem bistveno olajšala in pospešila delo ter jim omogočila večje pridelke, katere so porabili doma ali prodali lokalnim kletem. Te so vse bolj povpraševale po grozdju, kar je kmete spodbudilo k preureditvi starih vinogradniških nasadov v sodobne vinograde na ravnini ali na terasah, za katere so značilni večje število trt na hektar, strojna obdelava in večji pridelek (Lešnik in Vršič 2001). Vsi ti dejavniki so pomembno zaznamovali sedanje stanje vinogradništva. Tak razvoj je doživelo tudi vinogradništvo v Vipavski dolini. Zaradi ugodnih naravnih, gospodarskih in konjunkturnih dejavnikov se je vinogradništvo iz ene od mnogih panog mešanega kmetijstva razvilo v panogo, s katero so se kmetje v celoti specializirali in svoje njive preuredili v vinograde, ki so jih ob- delovali s sodobnimi vinogradniškimi tehnikami. Da smo lahko bolje spoznali dejavnike razvoja vinogradništva in njihov vpliv na njegov nadaljnji razvoj, smo naredili študijo primera na manjšem naselju v Vipavski dolini, v katerem je ta kmetijska panoga doživela različne razvojne faze in je bila za to območje vseskozi zelo pomembna. Naravnogeografski pregled območja preučevanja Branik je naselje v južnem delu Vipavske doline, ob hudourniški reki Branici in pod Krasom. Upravno je del občine Nova Gorica. V 19. in 20. stoletju so pod Branik šteli tudi okoliške kraje, ki sestavljajo sedanjo Krajevno skupnost Branik. Med preučevanjem smo bili pozorni na celotno njeno območje, ki je predstavljeno na sliki 1 (Vidmar s sodelavci 1994). Braniško ozemlje, ki po naravnogeografski členitvi Slovenije za potrebe šolske geografije spada v mezoenoto flišnih gričevij, hribovij in dolin, lahko razdelimo na tri pokrajinskoekološke enote (Žiberna, Natek in Ogrin 2004). Njegov osre- dnji del je v Braniški dolini, ki na jugu meji na severni rob Komenskega Krasa, na severu pa na gričevnati svet Vipavskih brd. Vsako od teh območij ima svojske naravnogeografske poteze. 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ Podnebje na Braniškem je močno odvisno od vplivov širšega okolja in bi ga lahko klimatogeografsko vklju- čili v širše podnebje Vipavske doli- ne. Po najnovejši podnebni tipizaciji Slovenije iz leta 2023 to območje spada v obalno zmerno sredozemsko podnebje (Ogrin s sodelavci 2023). Meteorološki podatki razkrivajo, da povprečna zimska temperatura ko- leba med tremi in petimi stopinjami Celzija, poletna med 20 in 23 °C, pomladna in jesenska pa med 11 in 14 °C. Letna višina padavin je okrog 1500  mm z padavinskim viškom je- seni (okrog 550 mm) in med 300 in 350 mm v preostalih letnih časih (Ru- tar 1892; Mekinda-Majaron 1995; Zupančič 1995; ARSO 2023). Vipavska brda potekajo vzporedno s kraško planoto, od jugovzhoda proti severozahodu. Oklepata jih reki Vipava na severu in Branica na jugu. Na preo- blikovanost gričevja so močno vplivali številni manjši vodotoki hudourniške- ga značaja, katerih erozija je povzročila nanose prepereline v dele Braniške in Vipavske doline. Erozija je dandanes nekoliko močnejša zaradi vplivov člo- veka, kot je opuščanje vzdrževanja kul- turnih teras (Vidmar s sodelavci 1994). Kamninska sestava gričevja je večino- ma flišna in lapornata, prekrivajo pa ga evtrične rjave prsti (ARSO 2013). Taka pedološka sestava je primerna za vinogradništvo, kar se odraža v števil- nih vinogradniških terasah, ki pa so na nekaterih območjih že opuščene. Komenski Kras je antiklinalni hrbet, ki se strmo dviga nad Branikom; njegova severna pobočja prehajajo v sinklinalo Vipavske doline (Vidmar s sodelavci 1994). Večinoma ga sesta- vljajo apnenec in dolomiti, na katerih se je razvila tanka plast rendzine. Na območju med reko Branico in cesto do Pedrovega je pobočje bolj položno. Tu so se na pobočje kraškega sveta na- rinile flišne kamnine, na katerih so se razvile evtrične rjave prsti, ponekod so tudisloji rendzine (ARSO 2013). Za- radi kombinacije naravnogeografskih dejavnikov je to območje pedološko primerno za vinogradništvo, vendar so tamkajšnji vinogradi zaradi težke dostopnosti s stroji večinoma opušče- ni (Vidmar s sodelavci 1994). – Breg Braniška dolina 1 : 32.000 meja krajevne skupnosti Branik meja katastrske občine Branik območje prekrivanja katastrske občine Branik in Krajevne skupnosti Branik cesta reka stavba Vipavska brda pokrajinskoekološka enota železnica Branik–Štanjel plastnica z ekvidistanco 100 m Avtor: Timotej Cotič, 2023 Vira: GURS 2023; PANG 1874. S Komenski Kras soteska Pekel - Saksid c Slika 1: Zemljevid Krajevne skupnosti Branik s topografskimi imeni in pokrajinskoekološkimi enotami. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 17 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ Iz cenilnega elaborata izvemo, da so v 19. stoletju vinogradniške parcele pripadale različnim kategorijam rabe zemljišč in različnim razredom kako- vosti. Kjer so pridelovali le grozdje, so parcele imenovali ronki in vino- gradi (AST 1828). Ronki so terasi- rani vinogradi na pobočjih (Valenčič 1970). Razdeljeni so bili v šest razre- dov, odvisno od kakovosti zemljišča. Skupaj so pokrivali 38,9 hektarjev na 294 zemljiških kosih. Obnavljalo se jih je vsakih petdeset let, ko so na njih tudi za deset let kolobarili je- čmen, fižol in sirek, da so se v prsti vnovič nakopičila za trto ključna hra- nila (AST 1828). Vinogradi so bili sestavljeni iz manj- ših parcel, raztresenih po hribih in do- linah. Tudi ti so bili razdeljeni v šest kakovostnih razredov in so na 419 zemljiščih zavzemali 63,6 hektarjev (AST 1828). Najštevilčnejša in najobsežnejša obde- lovalna zemljišča z vinogradi pa so bile vinogradniške njive, kjer so poleg trte gojili tudi druge kmetijske kulture. Ta način vinogradništva se je takratnim strokovnjakom zdel nespameten, saj je bil na tovrstnih zemljiščih pridelek slabše kakovosti (Vertovec 1884, 75– 77). Vseeno pa je to bil zelo razširjen način obdelovanja, saj so na ta način lahko na eni sami parceli pridelali več različnih pridelkov. Vinogradniške njive so bile razporejene po dolinah ter gričevjih in bile prav tako razdeljene na šest kakovostnih razredov. Posajene so bile v vrstah na obrobju parcel, kjer so jim za oporo postavili kole ali zasadili tako imenovana trtna drevesa. V dolini je bilo skupno 829 parcel in so zasedale tov in množično izgubo njihovih posesti (Lazarevič 1994). Gospodarske težave so jim povzročali politična spodkopa- vanja slovenskega gospodarstva, nove zakonske uredbe in davčni sistem Kra- ljevine Italije (Kacin-Wohinz 2006). Še posebej veliko težav so kmetom povzro- čali novi davki in nov način njihovega pobiranja, kar je pogosto pripeljalo do izgube posesti. Vse to je številne kme- tovalce spodbudilo k organiziranemu uporu ali izseljevanju bodisi v sosednjo Kraljevino Jugoslavijo bodisi Argentino (Vidmar s sodelavci 1994). Med drugo svetovno vojno je ponovno prišlo do uničenja vinogradov, saj so Nemci 15. februarja 1944 vas požgali, prebivalce pa odpeljali v taborišča. V uničen Branik so se vračali med po- letjem in jesenjo leta 1945 ter začeli z njegovo obnovo. Po vojni, do leta 1947, je bilo braniško ozemlje razdeljeno na coni A in B Julijske krajine. Z določitvi- jo nove jugoslovanske zahodne državne meje je Branik postal del Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ), ki se je leta 1963 preimenovala v Sociali- stično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ), od leta 1991 dalje pa je del ne- odvisne Republike Slovenije (Vidmar s sodelavci 1994). Prostorska razporeditev braniških vinogradov in njihovo spreminjanje v 19. stoletju Franciscejski kataster in cenilni operat vsebujeta veliko podatkov o prostorski razporeditvi in lastnostih vinogradni- ških zemljišč v prvi polovici 19. stole- tju. Za območje katastrske občine Bra- nik je kataster nastal leta 1821, cenilni operat pa leta 1828. Zgodovinski pregled območja preučevanja Branik se je do leta 1951 imenoval Ri- hemberk, po eni najvidnejših pozno- srednjeveških ministerialnih rodbin grofov Goriških, s sedežem v rihember- škem gradu (Vidmar s sodelavci 1994; Štih 1994). Od leta 1820 do konca prve svetovne vojne je preučevano ozemlje pripadalo deželi Goriški in Gradiški, ki je bila od sredine 19. stoletja del Avstrij- skega Primorja (Kosi s sodelavci 2011; Golec 2018). Kmete je v 19. stoletju gospodarsko zaznamovala zemljiška odveza (kot re- zultat revolucije leta 1848). Da pa so si lahko prilastili zemljo, so morali zemlji- škim gospodom plačati odškodnino, katere višina je bila odvisna od prejšnjih podložniških dajatev in služnosti. Kom- binacija dolgov in gospodarske krize je kmete popeljala v globoke dolgove, zadolževanje pri bankah in vaških ode- ruhih ter izgube posesti zaradi dolgov (Grafenauer 1970). Prva polovica 20. stoletja je v Branik prinesla veliko izzivov in nesreče. Ker je bil med prvo svetovno vojno v zaledju soške fronte, ga je večina prebivalcev morala zapustiti (vrnili so se leta 1918). V tem času so vojaki, ki so skozi vas odhajali na fronto, uničili večino kme- tijskih zemljišč. Obnove so se kmetje s pomočjo države in kmetov iz sosednjih vasi lotili takoj po končani vojni (Vid- mar s sodelavci 1994). Od konca prve svetovne vojne pa do konca druge svetovne vojne je rihem- berško pripadalo Kraljevini Italiji. To je bil tudi čas velike gospodarske krize, ki je povzročila močno zadolževanje kme- 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ najdemo največ vinogradniških njiv, kar je bil takrat najpogostejši način pridelovanja trte na Braniškem. 63 % od vseh obdelovalnih zemljišč so zavzemale vinogradniške njive, pri čemer je treba upoštevati, da je bila trta pogosto zasajena le na majh- nem delu takšnega zemljišča. Nekaj vinogradov je bilo po dolinah, veli- ko pa tudi po pobočjih gričev, kar je zanimivo, saj bi tam lahko bili terasirani in klasificirani kot ronki, ampak niso bili. Ronkov je bilo naj- več severno od črte Korp–Steske, do črte Preserje–Sveta Katarina–Vrh, saj je tam glede na flišno podlago in razmeroma majhen naklon ugodna lokacija za izdelavo teras. Poleg tega območja je bilo nekaj ronkov tudi ob zaselkih Cvetrož in Vas (AST 1828). s katerimi so takrat kolobarili, in vremenske razmere, ki so vplivale na pridelek (AST 1828). S pomočjo analize podatkov, pridobl- jenih iz protokola zemljiških parcel, in iz kartografskega dela, sta nastala zemljevida na slikah 2 in 4, ter sta- tistični podatki o deležih posamez- nih kakovostnih razredov in tipih vinogradniških zemljišč na okrog 1700 različnih parcelah, ki so prika- zani na slikah 3 in 5. Razporeditev in količino posameznih tipov vino- gradniških zemljišč lahko analizi- ramo na slikah 2 in 3. V dolini ob Branici, potekajoči od jugovzhoda proti severozahodu, ob Vipavi na severu in na vrhovih gričev ob zasel- kih Vrh, Preserje in Sveta Katarina 131,2 hektarjev zemljišč, na gričevna- tih območjih pa jih je bilo 321 na 33,7 hektarjih (AST 1828). V protokolu zemljiških parcel iz leta 1828 je bilo zapisano, v kate- rega od šestih razredov so parcelo uvrstili in kaj so na njej pridelova- li. Od teh šestih razredov so bili za vsak način pridelovanja podrobneje opisani prvi trije ali za primer vino- gradniških njiv v dolini štirje razredi v cenilnem elaboratu. Podrobneje je bilo zapisano, kakšni so bili priča- kovani pridelki vsakega razreda, njegove površinske značilnosti, kot so globina in rodovitnost zemlje, uporabnost naplavin reke Branice, časovno obdobje, po katerem so obnavljali vinograde, vrste kultur, Slika 2: Prostorska razporeditev braniških vinogradov leta 1828. Avtor: Timotej Cotič, 2023 Viri: ARS 1828; AST 1826–1828; GURS 2023. 1 : 32.000 100 m S ce sta K ome n–B rani k meja krajevne skupnosti Branik GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 19 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ rodovitno prst, primerno za rast trte. Parcel najštevilčnejšega 2. razreda je bilo največ ob vznožju prisojnih po- bočij nad dolinama Branice in Vipave proti Preserjem, kjer je površje že neko- liko nagnjeno in je plast naplavin Bra- nice in Vipave precej tanjša. Nekaj jih je bilo tudi v okolici zaselkov Preserje in Pedrovo, kjer je površje bolj razgi- bano, in v osojnem delu doline ob Vi- pavi. Večina parcel 3. razreda je bila na pobočjih gričev in na njihovih sleme- nih med Preserji in Sveto Katarino, v manjši meri pa v okolici zaselkov Vas in Pedrovo. Tu rečne naplavine ne izbolj- šujejo prsti, zaradi naklonov je bilo ob- delovanje težje. 4. razred je bil zgoščen le v okolici zaselka Vrh, kjer so pobočja najstrmejša, in v jugovzhodnem kotu katastrske občine (AST 1828). bilo največ ob tokovih Branice in Vipa- ve, nekaj pa tudi na prisojnih pobočjih med Korpom in Steskami. To območje je zaradi ravnine najlažje za obdelova- nje in ima zaradi naplavin globoko in Prostorska in količinska razporeditev vinogradov po kakovostnih razredih je prikazana na slikah 4 in 5. Kar 83 % vseh vinogradniških zemljišč je spadalo v prve tri razrede. Parcel 1. razreda je 275 1055 332 13 ronek vinogradniška njiva vinograd drugo Slika 3: Grafični prikaz deležev različnih tipov vinogradniških površin leta 1828 v katastrski občini Branik (vir: AST 1828). Slika 4: Prostorska razporeditev posameznih kakovostnih razredov braniških vinogradov leta 1828. kakovostni razredi 1 : 32.000 100 m Avtor: Timotej Cotič, 2023 Viri: ARS 1828; AST 1826–1828; GURS 2023. S cest a K ome n–B rani k meja krajevne skupnosti Branik 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ tja ohranila skoraj vsa vinogradniška zemljišča. Na to, da je prišlo do nji- hovega krčenja, je vplivalo več dejav- nikov. Kmetje so morali svoje posesti prodajati zaradi dolgov kot posledi- ce zemljiške odveze, slabih letin in bolezni (tako ljudi kot tudi vinskih trt), ki so se v tem obdobju razširile v Evropi in se v Braniku pojavile po letu 1880. Med njimi so največ težav povzročale oidij ali pepel vinske trte, peronospora in trtna uš. Po vsem tem je bilo leta 1896 še 194 hektar- jev vinogradniških zemljišč (Vidmar s sodelavci 1994). Seštevek vseh vi- nogradniških zemljišč, zabeleženih v cenilnem elaboratu iz leta 1828, je bil 267,5 hektarjev, kar pove, da so v vmesnem času kljub obnavljanju opustili kar 27 % vinogradov. manjkajo podatki iz katastrske ob- čine Brje in cenilnega registra, ki ju nismo uspeli najti, lahko ugotovimo, da so se v drugi polovici 19. stole- S pomočjo Reambulančnega kata- stra iz leta 1874 je nastal zemljevid na sliki 6. Čeprav je podatkovno skromnejši od ostalih, saj v njem 20% 37% 26% 9% 7% 1% 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred Slika 5: Grafični prikaz deležev posameznih kakovostnih razredov znotraj celotne površine vinogradov v katastrski občini Branik leta 1828 (vir: AST 1828). Slika 6: Prostorska razporeditev braniških vinogradov leta 1874. cest a K ome n–B rani k Avtor: Timotej Cotič, 2023 Vira: GURS 2023; PANG 1874. cesta 100 m 1 : 32.000 ostala zemljišča S meja krajevne skupnosti Branik GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 21 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ Višek vinogradništva je bil v drugi polovici 20. stoletja. Do leta 1970 so bila vinogradniška zemljišča ome- jena na pobočja gričev, na terase, v dolinah pa so bila le ob njivah. Po letu 1970 je začel odkup grozdja in s tem zaslužek, kar je zagotavljala pred- vsem Kmetijska zadruga Vipava, hitro naraščati, zato so kmetje vinograde razširili v nižinske predele, ki so bili prej rezervirani za poljedelstvo (Cotič 2023). Opustili so pridelavo poljščin in sadja ter se skoraj v celoti specia- lizirali v pridelavo sortnega grozdja, predvsem merlota, barbere, malvazi- je, kaberneta in sauvignona. Prišlo je tudi do obnavljanj in širitve vinogra- dniških zemljišč z arondacijami, ki so jih vodili strokovnjaki Temeljne orga- nizacije kooperantov pri Kmetijskem količino pridelanega grozdja, ki pa je slabše kakovosti. V času med prvo in drugo svetovno vojno je italijanska kmetijska politika od vinogradnikov zahtevala preusmeritev iz količinske v kakovostno pridelavo. Zaradi tega so povojno obnovljene vinograde, v katere so vnašali različne sorte trt, morali preurediti v take z manj trsi in izbranimi sortami, kar je precej spre- menilo takraten značilen nabor gori- ških vin (Valenčič 1970). Med drugo svetovno vojno so bili braniški vino- gradi spet uničeni med požigom vasi 15. februarja 1944. Povojne obnove so izvajali tudi s pomočjo Kmetijske zadruge Vipava, ki je vinogradni- kom dobavljala trse in vinogradniško opremo ter odkupila njihov pridelek (Vidmar s sodelavci 1994). Spremembe vinogradniških zemljišč v 20. in 21. stoletju V prvi polovici 20. stoletja so vi- nogradi doživeli več obnov in spre- memb. Do prve svetovne vojne so še potekale obnove po napadu trtne uši, ki so prinesle tudi novosti, kot so nove sorte in sajenje v vrstah ob uporabi žice. Po prvi svetovni vojni so vinograde morali obnavljati zaradi vojnega opustošenja. V obnovljenih vinogradih so vinsko trto začeli gojiti na latnikih, kar je bilo za to območje novost (Vidmar s sodelavci 1994). V tej gojitveni obliki je deblo trte vi- soko do 1,5 metra in od tam njene veje, ki so tudi daljše od 1,5 metra, rastejo po žicah, ki so okrog 2 me- tra nad tlemi. Taka velikost trte in dolžina njenih vej omogoča veliko Avtor: Timotej Cotič, 2023 Vira: Osnovna državna karta SR Slovenije 1970; GURS 2023. S 1 : 32.000 100 m cest a K ome n–B rani k meja krajevne skupnosti Branik Slika 7: Prostorska razporeditev braniških vinogradov leta 1970. 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ V tem času in tudi pozneje, do leta 2020, so se vinogradni širili po dolini in pobočjih gričev, kjer so vinogradni- ki združevali in obnavljali vinograde v sodobne terasne komplekse, ki omo- gočajo tudi strojno obdelavo. Tako se je površina vseh vinogradov povečala na 144 hektarjev (Cotič 2023). Poleg sprememb lokacij vinogradov se je po letu 2000 močno spreminjala tudi sortna sestava vinskih trt v njih. Pred letom 2000 je bilo razmerje ve- dno za nekaj odstotkov v prid rdečih sort – zaradi večjega povpraševanja in višje cene. Zanimanje zanje pa se je po letu 2000 začelo zmanjševati, zato je začel nazadovati delež rdečih sort in naraščati delež belih (Jereb s sode- lavci 2006). Katere bele in rdeče sor- te so bile najbolj razširjene ter kako se je njihov delež spreminjal v drugi polovici 20. stoletja in v 21. stoletju, je predstavljeno v preglednicah 1, 2 in 3. razvidno v preglednici 1. Pri tem je treba opomniti, da ta prikazuje le po- datke o količini odkupljenega grozdja v Kmetijski zadrugi Vipava, ne pa tudi grozdja, ki so ga kmetje pustili doma za lastno pridelavo vina. To pomeni, da je bil skupni pridelek nekoliko ve- čji kot je prikazano. Zadnjih 10 let se je cena grozdja povzpela na okrog 0,40 evra za kilogram, kar pa kmetov nič več ne pritegne k sodelovanju, saj so zaupanje v zadrugo skoraj v celoti izgubili (Cotič 2023). Kako sta se v 20. in 21. stoletju spre- minjali prostorska razporeditev vino- gradov in sortna sestava vinskih trt, si lahko ogledamo na slikah 7, 8 in 9. Leta 1970 je bilo okrog 148 hektarjev vinogradov, močno razdrobljenih in razpršenih po gričevnatih pobočjih. Precej teh težko dostopnih in majh- nih parcel je bilo do leta 2005 opu- ščenih, skupna površina vinogradov pa je nazadovala na 119 hektarjev. kombinatu Vipava. S tem so na več območjih uredili okrog 60 hektarjev vinogradov. Skupaj z arondacijami ter širitvami v dolino se je njihova povr- šina med letoma 1660 in 1991 s 120 povečala na 190 hektarjev (Vidmar s sodelavci 1994). Cene grozdja so višek dosegle leta 1991. Do takrat so skoraj vsi braniški kmetje na svoje parcele nasadili vin- sko trto in pridelek prodajali Kmetij- ski zadrugi Vipava za dodaten zaslu- žek, ne glede na to, kako velika so bila njihova kmetijska gospodarstva. Ob višku sodelovanja z zadrugo so cene grozdja dosegle 190 slovenskih tolar- jev, kar je, upoštevaje inflacijo, okrog 0,80 evra za kilogram. Ta denar so kmetje prejeli najpozneje nekaj me- secev po odkupu. Takrat je Kmetijska zadruga Vipava svojim kooperantom nudila ugodna posojila za širjenje vi- nogradov in posodabljanje opreme, pa tudi dodatno izobraževanje, kjer so jih učili sodobnih metod pridelave grozdja in vinarstva, pri čemer so jim na terenu s strokovnimi nasveti po- magali njihovi pospeševalci. Po letu 1991 je zaradi privatizacije in političnih interesov nekaterih strank v Kmetijski zadrugi nastopila kriza. To je privedlo do hitrega padanja cen grozdja, tudi do vsega 0,10 evra za kilogram, sporov med zadrugo in kooperanti in manjšega pridelka, saj za grozdje ni bilo več cenovno ugo- dnih kupcev. S padcem cen je naza- doval tudi pridelek grozdja, saj med vinogradniki ni bilo več potrebe po količinsko velikem pridelku, ampak so se raje preusmerili v višjo kakovost pridelanega grozdja. To je najbolje Preglednica 1: Količina odkupljenega grozdja (v tonah) Kmetijske zadruge Vipava v Krajevni skupnosti Branik v osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja (vir: Vidmar s sodelavci 1994). sorta odkup leta 1981 odkup leta 1987 odkup leta 1992 malvazija 568 621 444 rebula 127 131 82 laški rizling 12 21 18 sauvignon 10 66 51 beli pinot 2 26 17 mešano belo grozdje 107 46 12 belo grozdje skupaj 826 911 624 merlot 677 763 482 barbera 183 221 102 cabernet sauvignon 102 169 126 skupaj rdeče grozdje 962 1153 710 vse grozdje skupaj 1788 2064 1334 skupaj z grozdjem za domačo predelavo 2145 2417 1600 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 23 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ Avtor: Tomotej Cotič, 2023 Vira: MKGP 2023; GURS 2023. S i otej otič, 2023 ir : ; . 1 : 32.000 100 m meja krajevne skupnosti Branik sorta cest a K ome n–B rani k Avtor: Timotej Cotič, 2023 Vira: MKGP 2023; GURS 2023. S 100 m sorta terasasti vinograd ostala zemljišča 1 : 32.000 cesta Ko men –Br anik meja krajevne skupnosti Branik Slika 8: Prostorska razporeditev braniških vinogradov po sortah vinskih trt leta 2005. Slika 9: Prostorska razporeditev braniških vinogradov po sortah vinskih trt leta 2020. 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ pridelka, kot so obrezovanje, preko- pavanje in gnojenje. Slednje v tistem času ni bilo v splošni rabi, saj so vino- gradniki verjeli, da bi uporaba gnoja pokvarila okus vina. Prav Vertovec je z večletnim testiranjem gnoja na svojih vinogradih, ki so posledično odlično rodili, začel postopoma spreminjati mnenje vinogradnikov, najprej na ož- jem, zatem pa tudi na širšem območju Primorske (Vertovec 1844). Do začetka 20. stoletja se je po Gori- škem razširilo nekaj novih bolezni, ki pred tem vinogradnikom niso povzro- čale težav. Najpogostejše in podrobneje opisane v raznih številkah Primorskega gospodarja so: peronospora, bela rja, grozdna gniloba, plesnenje jagod in oidij (Štrekelj 1908). Najnevarnejši od teh bolezni sta oidij in peronospora, ki sta se po primorskih vinogradih razširi- li v drugi polovici 19. stoletja. Obema so se kmetje precej hitro prilagodili, saj bi brez ukrepanja ogrozili obstoj vseh vinogradov. V zgodnjih letih 20. sto- letja so proti oidiju uporabljali žveplo v prahu, ki so ga z tako imenovanim žveplalnikom nanašali v jutranjih urah (Štrekelj 1905a). Proti peronospori pa se je uporabljalo modro galico v bor- dojski brozgi, ki so jo s škropilnico na- našali preventivno, navadno trikrat na leto (Štrekelj 1909). Zadnja in največja nova grožnja tistega časa je bila trtna uš. Ta se je kot številne druge bolezni v Evropo razširila iz Amerike, vendar v borbi proti njej niso bili uspešni. Za njeno zajezitev in preprečitev popolne- ga uničenja evropskega vinogradništva so evropske države sprejele številne zakone za preprečevanje njenega širje- nja in uvajanje karantene za območja, kamor se je uš že razširila. Uspešno je V prvi polovici 19. stoletja je bilo vinogradništvo precej preprosto. Ver- tovec v knjigi podaja povsem splošne nasvete, ki se jih pogosto še vedno uporablja in so bili v tistem času za marsikaterega kmeta novost. Nekate- ri od ključnih naukov so poudarjanje pomena primerne lokacije vinograda za njegovo uspešnost, kako se trtne sorte razlikujejo po njihovih potre- bah za uspešen pridelek, na kakšne težave se lahko naleti pri pridobivanju novih sort iz divjih trt, nekaj prepro- stih načinov obnavljanja vinogradov s cepljenjem in grebenčanjem, vpliv višine vzgoje na kakovost in količino pridelka ter različni načini izboljšanja Obdelovanje vinogradov v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja 19. stoletje velja za začetek racionalne- ga vinogradništva z njegovim vsesplo- šnim napredkom. Ta se je v primorske vinograde razširil precej pozno zaradi prevlade majhnih kmečkih vinogra- dov s starim konservativnim načinom obdelovanja in kletarjenja (Valenčič 1970). Eden glavnih širiteljev novosti je bil Matija Vertovec s svojo knjigo Vinoreja za Slovence iz leta 1844. V njej je zapisal svoja spoznanja, ki jih je pridobil s potovanji po različnih de- želah, in preizkusi, ki jih je izvajal v domačih vinogradnih. Preglednica 2: Sortna sestava trt v braniških vinogradih leta 2005 (vir: MKGP 2023). sorta število trt število parcel s sorto površina vinogradov v ha malvazija 31.580 65 21,3 chardonnay 9485 13 5,6 laški rizling 7455 13 6 rebula 5560 8 2,8 sauvignon 4890 6 2,4 beli pinot 4640 8 2,9 zelen 2350 2 2 sivi pinot 750 1 0,2 zeleni sauvignon 400 1 0,3 poljšakica 380 1 0,1 rumeni muškat 170 1 0,2 vitovska grganja 120 1 0,05 belo grozdje skupaj 67.780 120 43,9 merlot 28.868 41 12,3 cabernet sauvignon 27.701 37 21 barbera 8966 17 9,6 modri pinot 640 1 0,2 cabernet franc 400 1 0,6 rdeče grozdje skupaj 66.575 97 43,7 neznana sorta 60 30,7 vse grozdje skupaj 134.355 277 118,3 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 25 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ govi drugi polovici, natančneje po letu 1970. Takrat je začel rasti po- men trsnice v Vrhpolju, kjer je ve- čina kmetov začela nabavljati trse (Vinogradništvo braniških kmetij … 2023). Med njimi je bilo vse več uvoženih vrst iz Francije in Italije, kot so cabernet, merlot, sauvignon, beli pinot, laški rizling in druge, ki so bile cepljene na podlagah kober ali mantikola, odvisno od lokacije vinogradov (MKGP 2023). Te so začele nadomeščati stare avtohtone sorte, kot so grganja, muškat, rebula, polšakica in druge, ki so do takrat v braniških vinogradih izrazito prevla- dovale (Cotič 2023). Druge novosti so bile nove gojitvene oblike in tehnike. Z začetkom inten- zivnega vinogradništva v sedemde- setih letih so vinogradniške njive po dolini začeli nadomeščati vinogradi z latniki, ki so omogočali večji pri- delek, na terasah pa so uporabljali najprej gojitveno obliko visečega šparona, pozneje pa enojni ali dvojni guyot. Zadnji dve sta se v 21. stoletju razširili tudi po dolini zaradi zmanj- šanja pomena količinske pridelave na račun kakovostne, ki ju ti gojitveni obliki omogočata. Vrste, v katerih so bile trte zasajene tako v dolini kot na terasah, so omogočale dostop s stroji, ki so v tistem času začeli pri- dobivati pomen: najprej s pomočjo živinske vprege, pozneje pa vse več s traktorskimi priključki. Delo v vi- nogradu je postajalo lažje, hitrejše in intenzivnejše. S stroji je mogoče izvajati opravila, kot so okopavanje, gnojenje, škropljenje, košnja in ob- rezovanje vinogradov, v zadnjih letih tudi obiranje grozdja (Cotič 2023). raba gnojil, med katerimi so se uve- ljavila tudi mineralna gnojila, in upo- raba železne žice med koli za oporo trte. Novice o teh novostih so kmetje pridobivali iz štirinajstdnevnika Pri- morski gospodar, ki je izhajal v Gorici in za katerega je skrbel Anton Štrekelj (Cotič 2023). Obdelovanje vinogradov od druge polovice 20. stoletja dalje Vinogradništvo je v 20. stoletju glavnino sprememb doživelo v nje- bila ustavljena šele z obnovitvijo vseh vinogradov s trsi, cepljenimi na ame- riški podlagi, ki je bila na trtno uš odporna (Seručnik 2011). Te podlage so predhodno tudi razkužili s tehniko parjenja, ki je bila odkrita leta 1893 (Štrekelj 1905b). Do začetka 20. stoletja so uvedli tudi nekaj novosti za lažje in produktiv- nejše vinogradništvo. Mednje spadajo uporaba vlečnih vprežnih plugov za oranje okrog trt, nove tehnike in pri- pomočki za cepljenje trsov, razširjena Preglednica 3: Sortna sestava trt v braniških vinogradih leta 2020 (vir: MKGP 2023). sorta število trt število parcel s sorto površina vinogradov v ha malvazija 45.070 100 25 chardonnay 21.103 28 13,6 sauvignon 18.125 20 4,9 rebula 16.593 20 6,7 beli pinot 15.318 21 15,7 zelen 8830 7 2,4 laški rizling 8773 19 6 rumeni muškat 3085 7 1,2 mešano belo 2860 10 1,2 pinela 2270 2 0,6 zeleni sauvignon 1016 3 0,9 sivi pinot 850 2 0,2 drugo 160 1 0,3 vitovska grganja 120 1 0,05 muškat ottonel 80 1 0,02 kraljevina 40 1 0 belo grozdje skupaj 144293 243 78,9 cabernet sauvignon 44.797 60 32,5 merlot 37.055 59 14 barbera 15.501 30 15,2 modri pinot 2650 3 0,7 refošk 1120 3 0,3 cabernet franc 800 3 2,3 rdeče grozdje skupaj 101.923 158 65 vse grozdje skupaj 246.416 401 143,9 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ niso pripravljeni niti prodati niti dati v najem. Manjše povpraševanje po grozdju in njegove nizke cene so tudi eden od razlogov skromnega zani- manja mladine za ukvarjanje z vino- gradništvom. Možnost zaslužka, ki komajda pokrije stroške pridelave, in visoki začetni vložki večino mladih kmetov odvračajo od vinogradniške- ga poklica in nadaljevanja družinske tradicije (Cotič 2023). Za pomoč pri vseh vinogradniških dejavnostih se vinogradniki najpogo- steje obračajo na Kmetijsko gozdar- ski zavod Nova Gorica. Ta jim nudi brezplačne storitve in nasvete pri sprejemanju odločitev glede svojih vinogradov, bolezni in trgatve. Nu- dijo pa tudi plačljive storitve, kot so analiza prsti, mnenje o agromeliora- cijah, prijave na razpise, izobraževa- nje in še nekatere. Vse to kmetoval- cem omogoča sprotno obveščanje o ki večino pridelanega grozdja pro- dajo v Kmetijsko zadrugo Vipava ali drugim zasebnim kletem za dodaten zaslužek, manjši del pa doma sami predelajo v vino za lastne potrebe. Najmanjša je tretja skupina večjih vinogradnikov, ki vse svoje vino pri- delujejo doma in ga prodajajo v ste- klenicah ali točijo v svojih gostilnah. Pojavili so se predvsem po zatonu Kmetijske zadruge Vipava, kar so iz- koristili za ustanovitev in uveljavlja- nje lastnih blagovnih znamk (Cotič 2023). V zadnjih dvajsetih letih so se začele pojavljati težave, lastne vsem vino- gradnikom. Manjši kmetje, katerim se po zatonu zadruge vinogradov ni več splačalo obdelovati, so svoje majhne parcele prepustili zaraščanju. To povzroča težave tudi večjim vino- gradnikom, ki želijo širiti vinograde na te opuščene parcele, pa jih lastniki Do sprememb je prišlo tudi v zašči- ti vinogradov. Po letu 1970 so začeli uporabljati nove vrste zaščitnih sred- stev, ki jih lahko razdelimo med fungicide, insekticide in akaricide, odvisno od tega, proti kateremu ško- dljivcu delujejo. Z novimi zaščitnimi sredstvi pa so se razširili tudi novi ško- dljivci in bolezni, kot so glivična obo- lenja, plesni, pršice, škržat in žuželke (Cotič 2023). Braniški vinogradniki danes in njihova prihodnost Sodobni vinogradniki se delijo v tri skupine. V prvo spadajo manjši vi- nogradniki, ki pridelajo grozdje in ga predelajo v vino za lastne potrebe. Mednje se uvršča skoraj vsako go- spodinjstvo, ki je na višku delovanja kmetijske zadruge svoja kmetijska zemljišča preuredilo v vinograde in jih po njenem zatonu opustilo. Dru- go skupino sestavljajo vinogradniki, Slika 10: Naprava za razkuževanje ameriških trtnih podlag z začetka 20. stoletja (vir: Štrekelj 1905b). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 27 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ 2000. To je čas največjih sprememb, ki so sledile visokim odkupnim ce- nam grozdja. Mednje spadajo širitev vinogradov v doline, obnavljanje sta- rih vinogradov ter uvajanje strojnega in intenzivnega obdelovanja. Zadnja faza se je pričela z letom 2000. Gre za čas, ko se je cena grozdja močno znižala, tako da so manjši vinogradni- ki večino svojih vinogradov opustili. Ostali so le še tisti, ki imajo dovolj vi- škov za prodajo, in tisti, ki so ustvarili lastno blagovno znamko in pridelana vina uspešno prodajajo v svojih gostil- nah ali v steklenicah (Cotič 2023). Zdaj je braniško vinogradništvo na prelomni točki, saj je manjših vinogra- dnikov čedalje manj in glavni nosilci vinogradništva postajajo veliki kmetije z lastnimi kletmi. Samo ti imajo do- Celotno preučevano obdobje lahko razdelimo na štiri glavne faze. Prva je potekala med letoma 1820 in 1880, ko je bilo vinogradništvo braniškim kmetom predvsem postranska dejav- nost. Večina vinogradov je bila ob njivah – tako imenovani njivski vi- nogradi, »čisti« vinogradi pa so bili razpršeni po pobočjih gričev. Njiho- va obdelava je potekala ročno in brez uporabe kemičnih sredstev. Druga faza je bila med letoma 1880 in 1950. To je čas razširjenja novih škodljivcev in bolezni, ki so pridelovalce prisilili v uporabo kemičnih sredstev. Posledica bolezni in medvojnih uničenj vino- gradov je bila opuščanje nekaterih vi- nogradniških zemljišč, v preostale, ob- novljene vinograde pa so uvedli nekaj novih vinogradniških tehnik. Tretja faza je potekala med letoma 1950 in vinogradniških novostih in jim daje možnosti za nadgraditev svojega vi- nogradniškega znanja (Cotič 2023). Sklep Braniško vinogradništvo je v zadnjih dveh stoletjih doživelo veliko spre- memb. Iz preprostega in ročnega obdelovanja v 19. stoletju za lastne potrebe je do 21. stoletja napredovalo v intenzivno in močno mehanizirano dejavnost, od katere nekateri vinogra- dniki živijo, drugi pa jo izvajajo tako za dodaten zaslužek kot lastne potre- be. Glede na gospodarski pomen je višek doživelo v drugi polovici 20. stoletja, ko je cenovno ugoden odkup grozdja kmete spodbudil k širjenju vinogradov v doline ter obnavljanju in preurejanju vinogradniških teras za strojno obdelavo (Cotič 2023). Slika 11: Obnovljena vinogradniška zemljišča s sodobnimi terasami. 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 VINOGRADNIŠT VO BRANIŠKIH KMETIJ no in domačo ponudbo. Vzpostaviti velja tudi skupno blagovno znamko, v okviru katere bi se lahko organiziralo izobraževanje ter okrepilo sodelovanje s starejšimi, bolj izkušenimi vinogra- dniki in Kmetijsko gozdarskim zavo- dom Nova Gorica (Cotič 2023). predlagam ponovno uvajanje vinogra- dniških njiv, kakršne so bile v braniški pokrajini razširjene v 19. stoletju, in sodelovanje z lokalnimi kmeti, ki pri- delujejo raznovrstne kmetijske pridel- ke. Na ta način bi se lahko gostinski ponudniki pohvalili z raznoliko, lokal- volj finančnih sredstev za obnavljanje vinogradov in uporabo najnovejših tehnik, ki zahtevajo velike finančne vložke. Da pa bodo lahko dalj časa uspešni, bodo tudi oni morali uvesti nekatere novosti, s katerimi lahko po- pestrijo svojo ponudbo. V ta namen Viri in literatura 1. Amerine, M. A. 2023: Wine Encyclopedia. Medmrežje: https://www.britannica.com/topic/wine (5. 7. 2023). 2. ARS [Arhiv Republike Slovenije]: Franciscejski kataster. 1828. Medmrežje: https://www.arcgis.com/home/item.html?id=2b969a11624746f5a2c503eb8ac707f9 (20. 4. 2023). 3. ARSO [Agencija Republike Slovenije za okolje]: Atlas okolja. 2013. Medmrežje: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (10. 5. 2023). 4. ARSO [Agencija Republike Slovenije za okolje]: Podnebje Nove Gorice. 2023. Medmrežje: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/statistike_1950_2020/nova_gorica/ (5. 7. 2023). 5. AST [Archivio di Stato di Trieste]: Comune di Rifembergo: Protocollo di classificazione delle particelle terreni secondo genere di coltura e classe (1826–1828) S/6. 1828. Medmrežje: https://a4view.archiviodistatotrieste.it/patrimonio/d3120dce-637c-4225-86d5 d2bc1d254525/60902-rifembergo-60902-1826- 1828%3B-1836 (30. 4. 2023). 6. AST [Archivio di Stato di Trieste]: Comune di Rifembergo: Operato d'estimo catastale. S/5.17.20.21. 1829–1830. Medmrežje: https://a4view.archiviodistatotrieste.it/patrimonio/8fc020c4 cab5-4a21-8c2d-14b32ff33be0/60901-rifembergo-60901-1829-1830 (15.4. 2023). 7. Cotič, T. 2023: Vinogradništvo braniških kmetij od dvajsetih let 19. stoletja do leta 2020. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo in oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 8. Golec, B. 2018: Terezijanske reforme: gibalo sprememb občutka pripadnosti in povezanosti ter identitet v slovenskem prostoru. Med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom. Ljubljana. 9. Grafenauer, B. 1970: Gospodarski obrati kmetije. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: zgodovina agrarnih panog (I. zvezek). Ljubljana. 10. GURS [Geodetska uprava Republike Slovenije]: Register prostorskih enot. 2023. Medmrežje: https://www.e-prostor.gov.si/podrocja/prostorske-enote-in-naslovi/register-prostorskih enot/?acitem=1791-1798 (26. 5. 2023). 11. Jereb, Z., Vidmar, C., Jogan, S., Abram, P., Kolenc, E. 2006: Kronika Rihemberka – Branika II. Branik. 12. Kacin-Wohinz, M. 2006: Slovenci v Italiji. Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848–1992. Ljubljana. 13. Kosi, M., Golec, B., Gabrič, A., Nabergoj, T., Dolinar, F. M., Rihtaršič, M. 2011: Slovenski zgodovinski atlas. Ljubljana. 14. Lazarevič, L. 1994: Kmečki dolgovi na Slovenskem. Ljubljana. 15. Lešnik, M., Vršič, S. 2001: Vinogradništvo. Ljubljana. 16. Mekinda-Majaron, T. 1995: Klimatografija Slovenije. Temperatura zraka: obdobje 1961–1990. Ljubljana. 17. MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]: Register vinogradov. Ljubljana, 2023. 18. Ogrin, D., Ogrin, M., Repe, B., Svetlin, D., Štaut, L., Repe, B. 2023: Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih za obdobje 1991–2020. Dela 59. Medmrežje: https://www.researchgate.net/publication/377247277_Podnebna_tipizacija_Slovenije_po_podatkih_za_obdobje_1991-2020 (7. 4. 2023). 19. Osnovna državna karta SR Slovenije. Zvezna geodetska uprava SFRJ. Ljubljana, 1970. 20. PANG [Pokrajinski arhiv Nova Gorica]. Katastrska občina Rihemberk: SI_PANG/0367 Katastrski urad Ajdovščina, t.e. 7. 1874. 21. Rutar, S. 1892: Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Ljubljana. 22. Seručnik, M. 2011: Trtna uš, ta strašno drobna pošast. Ljubljana. 23. Štih, P. 1994: Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem. Ljubljana. 24. Štrekelj, A. 1905a: Kedaj in kako naj se žvepla. Primorski gospodar 1-8. Medmrežje: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TY8EFS3G (20. 5. 2023). 25. Štrekelj, A. 1905b: Pripomočki pri prenovi vinogradov na Goriškem na ameriški podlagi. Primorski gospodar 1-20. Medmrežje: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc 5C3SU0P7 (20. 5. 2023). 26. Štrekelj, A. 1908: Razne bolezni na grozdju. Primorski gospodar 4-12. Medmrežje: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQJ06SIN (20. 5. 2023). 27. Štrekelj, A. 1909: V boj proti peronospori! Primorski gospodar 5-10. Medmrežje: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9HMZGX (20. 5. 2023). 28. Valenčič, V. 1970: Vinogradništvo. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: zgodovina agrarnih panog (I. zvezek). Ljubljana. 29. Vertovec, M. 1844: Vinoreja za Slovence. Podnanos. 30. Vidmar, C., Bavčar, M., Jogan, S., Jereb, Z., Bandelj, D., Baša, A., Batagelj, M., Benko, Z., Birsa, I., Birsa, V., Bizjak, P., Colja, V., Čebron, R., Grzelj B., Hmeljak, L., Kobal, I., Kodrič, F., Kolenc, E., Kolman, E., Ličen, J., Možina, K., Pavlica, M., Pečenko, R., Troha, M., Vidmar, A., Vidmar, S., Zgonik, D. 1994: Kronika Branika-Rihemberka I. Branik. 31. Vinogradništvo braniških kmetij v različnih obdobjih: intervjuji s domačini (ustni vir, 2023). 32. Zupančič, B. 1995: Klimatografija Slovenije. Količina padavin: obdobje 1961–1990. Ljubljana. 33. Žiberna, I., Natek, K., Ogrin, D. 2004: Naravnogeografska regionalizacija Slovenije pri pouku geografije v osnovni šoli. Teorija in praksa regionalizacije Slovenije. Ljubljana. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 29 IZVLEČEK Dopolnilne dejavnosti na kmetijah vse bolj prepoznavamo kot uspešen mehanizem gospodarske in socialne stabilizacije kmetijskih gospodarstev, ki se zaradi negotovih razmer v kmetijskem sektorju vse težje preživljajo le z dohodki od osnovne kmetijske dejavnosti. V članku se ukvarjamo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah v občini Vrhnika. V občini deluje 509 kmetijskih gospodarstev, a se jih je do leta 2023 za izvajanje dopolnilnih dejavnosti odločilo le 22, kar je bistveno manj kot v sosednjih občinah. Na razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v vrhniški občini bistveno vplivajo svojske značilnosti pokrajine in ljudi, ki jo obdelujejo. Ključne besede: kmetijstvo, majhne kmetije, dopolnilne dejavnosti, podeželje, občina Vrhnika ABSTRACT Potentials for the development of supplementary activities on farms in the Municipality of Vrhnika Supplementary activities on farms are recognised as a successful mechanism for economic and social stabilisation of farms. Farms struggle to survive on the income from the main agricultural activities alone. In this article, we focus on the supplementary activities in the Municipality of Vrhnika. In 2023, 22 out of 509 Vrhnika's agricultural holdings engaged themselves in supplementary activities, which is fewer than in neighbouring municipalities. The development of agriculture and supplementary activities on farms in the Municipality of Vrhnika is significantly influenced by the specific characteristics of the landscape and the people who cultivate it. Key words: agriculture, small farms, supplementary activities, rural areas, Municipality of Vrhnika Potenciali za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini Vrhnika 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA Avtorica besedila in slikovnih prilog: SARA BRADEŠKO, univerzitetna diplomirana geografinja in univerzitetna diplomirana zgodovinarka Velika Ligojna 17, 1360 Vrhnika E-pošta: sarabradesko@gmail.com COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek N a območju Slovenije deluje 68.331 večjih in manjših kmetijskih gos-podarstev (v nadaljevanju tudi KMG) (Bedrač s sodelavci 2022). Med njimi prevladujejo manjše, tržno usmerjene kmetije, ki jih upravljajo družine. Zgolj z dohodki iz osnovne kmetijske dejavnosti se vse težje preživl- jajo. Čedalje več KMG se odloča za opuščanje kmetovanja, saj jim zahtevne razmere, ki jih soustvarjajo nepredvidljive naravne razmere, podnebne spre- membe, stresno dogajanje v svetu (vojna v Ukrajini, pred tem pa pandemija Covid–19), mednarodni tržni mehanizmi in kmetijska politika, ki od kmetov zahtevata vse več prilagajanja, onemogočajo nadaljnje delovanje. Eksistenčno krizo v kmetijstvu poglabljajo še nekatere svojske značilnosti slovenskih kmetij. Majhnost posesti, razdrobljenost zemljišč ter neugodna starostna sestava kmeč- kih gospodarjev zmanjšujejo konkurenčnost slovenskih kmetij tako na evrop- skem kot globaliziranem svetovnem trgu. Na primeru občine Vrhnika smo preučili stanje kmetijstva in dopolnilnih de- javnosti ter raziskali potencial za njihov nadaljnji razvoj. Metode dela V prvem delu raziskave smo opravili pregled virov in literature s področja kme- tijstva in dopolnilnih dejavnosti. S pregledom in analizo statističnih podatkov smo pridobili vpogled v stanje kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmeti- jah v Sloveniji in občini Vrhnika. Osredotočili smo se predvsem na podatke iz Registra kmetijskih gospodarstev ter Registra dopolnilnih dejavnosti, ki ju ure- ja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Oba navedena vira sta pomanjkljiva in verjetno ne odražata realnega ter povsem aktualnega položaja v našem kmetijstvu. Pomanjkljivosti obeh registrov se pokažejo pri poskusu analize značilnosti kmetijstva na lokalni ravni. Z namenom čim bolj celostne obravnave kmetijstva in dopolnilnih dejavno- sti v občini Vrhnika smo teorijo podkrepili s terenskim delom. Vključevalo je sodelovanje s kmeti in relevantnimi deležniki, ki vplivajo na lokalni razvoj kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. Izvedli smo spletno anketo o kmetijstvu, s katero smo ugotavljali, kakšno je stališče kmetovalcev v občini Vrhnika glede dopolnilnih dejavnosti in kakšni so njihovi načrti za prihodnost. Poleg tega smo sodelovali s kmetijsko svetovalno službo, občinsko upravo občine Vrhnika in lokalno akcijsko skupino Barje z zaledjem (v nadaljevanju LAS Barje z za- ledjem). Dopolnilne dejavnosti na kmetijah V zadnjih desetletjih v celotni Sloveniji in tako tudi v občini Vrhnika opažamo trend zmanjševanja števila KMG, ki se bo v prihodnosti nadaljeval (Bedrač s sodelavci 2022). Boljše možnosti za preživetje imajo kmetije, ki imajo zago- tovljeno nasledstvo ter dovolj naravnih, finančnih in človeških virov. Obseg naravnih virov določajo površine kmetijskih zemljišč in gozda ter njihov GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 31 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA Z dopolnilnimi dejavnostmi lahko svoje potenciale uresničijo vsi člani kmečkega gospodinjstva, saj ni nuj- no, da je nosilec dejavnosti hkrati tudi gospodar na kmetiji (nosilec KMG-MID). Hansson s sodelavci (2013) pri diverzifikaciji dohodka na kmetiji izpostavlja pomen družine in samoiniciativnosti družinskih članov. S trženjem širšega nabora proizvodov lahko družinski člani pripomorejo k preživljanju družine, kar pozitiv- no vpliva ne le na kmetijo, temveč tudi na njihovo osebno zadovoljstvo. Drugi razlogi za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah so še izguba službe družinskega člana, trenutni trendi in želja po ohranjanju tradicije (Potočnik Slavič 2002). Dopolnilne dejavnosti ne vplivajo pozitivno le na kmetijo proizvajalko, ampak tudi na lokalno skupnost, pri- pomorejo pa tudi k ohranjanju in ra- zvoju podeželja. S predelavo primar- nih kmetijskih in gozdarskih surovin kmetije ustvarjajo široko ponudbo izdelkov za prodajo na lokalnem trgu, kar pripomore k prehranski varnosti skupnosti in varovanju okolja (Potoč- nik Slavič 2010). Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (2022) podrobno določa 126 dopolnilnih dejavnosti, ki so razdelje- ne v 10 skupin (preglednica 1). Vse več KMG se zaradi diverzifikaci- je dohodka na domači kmetiji odloča z registracijo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Geografski terminološki slovar jih opredeljuje kot dejavnosti, povezane s kmetovanjem, ali druge storitve, ki majhnim kmetijam na gospodarsko razvitih območjih omo- gočajo pridobivanje dodatnega do- hodka, na manj razvitih območjih pa lahko pomenijo tudi delovanje pode- želske skupnosti (Kladnik, Lovren- čak in Orožen Adamič 2005). Zakon o kmetijstvu, ki je z Uredbo o dopol- nilnih dejavnostih na kmetiji sloven- ska pravna podlaga za izvajanje, pa dopolnilno dejavnost opredeljuje kot »… dejavnost, povezano s kmetijstvom ali gozdarstvom, ki jo opravljajo na kmetiji in omogoča boljšo izrabo nje- nih proizvodnih zmogljivosti ter dela družinskih članov.«. Gre za nadgra- dnjo klasične kmetijske pridelave, ki jo dosežemo z dodajanjem vrednosti osnovnim kmetijskim ali gozdarskim proizvodom in z njihovim trženjem (Zakon o kmetijstvu 2023; Uredba o dopolnilnih dejavnostih … 2022). Poleg finančne stabilizacije dopolnil- ne dejavnosti kmetijam omogočajo boljšo rabo vseh razpoložljivih vi- rov ali pa nadomestijo njihovo po- manjkanje in iz omejenega obsega virov ustvarijo nova delovna mesta (Potočnik Slavič s sodelavci 2016). proizvodni potencial, ki je odvisen od rabe zemljišč, načina upravljan- ja in možnosti za dodatna vlaganja. Smotrnost upravljanja s kmetijski- mi zemljišči je odvisna od znanja članov kmečkega gospodinjstva, ki so tako imenovani človeški viri. Od lastnosti gospodarja na kmetiji in drugih družinskih članov sta v veliki meri odvisni proizvodna in razvojna naravnanost kmetije. Razvojni po- tencial, investicije, zagotovljeno na- sledstvo in pripravljenost slediti te- hnološkemu razvoju so komponente nestvarnega kapitala v kmetijstvu. Investicije omogoča stvarni kapital, ki ga pogojujeta obseg in struktura dohodka članov kmečkega gospo- dinjstva. (Potočnik Slavič s sodelavci 2016). Za kmetije je vse pomembnejša di- verzifikacija dohodka, ki kmetijo gospodarsko in finančno stabili- zira ter ji omogoči razvoj. Pogost način diverzifikacije na slovenskih kmetijah so polkmeti, člani kmeč- kega gospodinjstva, ki so zaposleni v neagrarni dejavnosti in dohodku od kmetijske dejavnosti dodajo še zunanji vir dohodka. Zaslužek iz neakmetijske dejavnosti je za kmeč- ko gospodinjstvo pogosto glavni vir dohodka, ki preživlja družino in pomaga vzdrževati kmetijo. Pomem- ben del letnega dohodka so za kmete tudi neposredna plačila, ki izhajajo iz evropskega mehanizma Skupna kmetijska politika, a se iz leta v leto zmanjšujejo. Za slovenske kmetije so nepogrešljiv vir dohodkov še socialni transferji, med katerimi prevladujejo pokojnine (Potočnik Slavič s sode- lavci 2016; Kulovec 2002). Izvajanje dopolnilne dejavnosti kmetijam omogoča, da ustvarijo nove vire do- hodka znotraj kmetijske dejavnosti. KMG se z registracijo ene ali več dopolnilnih dejavnosti oddalji od monostrukturiranega prihodka iz osnovne kmetijske pride- lave. Zaradi nizkih odkupnih cen globaliziranega trga z osnovnimi kmetijskimi proizvodi in odvisnosti kmetijske pridelave od naravnih razmer je diverzifikaci- ja dohodka za zagotavljanje varne prihodnosti kmetije skorajda nujna (Kulovec 2002). 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA Geografski oris občine Vrhnika 116 kvadratnih kilometrov prostrana občina Vrhnika je osrednjeslovenska občina. Razprostira se na jugozaho- dnem robu Ljubljanskega barja in njegovega hribovitega zaledja. Obči- no sestavlja 25 naselij, med katerimi ima največ središčnih funkcij naselje Vrhnika (medmrežje 2). Naravnogeografske značilnosti pokra- jine občine Vrhnika so odraz njene lege na stičišču predalpskih hribovij, Lju- bljanskega barja in dinarsko-kraškega sveta (Strategija trajnostnega razvoja … 2022). Priložnosti pokrajine na ju- gozahodnem robu Ljubljanskega bar- ja, kjer je najugodnejši prehod iz Lju- bljanske kotline čez alpsko-dinarsko dejavnosti letno organizira več izo- braževanj in ekskurzij (medmrežje 1; Vavken 2023). Kmetije, ki se odločijo za registra- cijo dopolnilne dejavnosti, morajo za izvajanje določene dejavnosti izpolnjevati vse zahtevane pogoje. Vse so dolžne voditi evidenco pro- daje, informacije o letnem zaslužku iz dopolnilne dejavnosti pa morajo javljati na odgovorno upravno eno- to. Izvajalci dopolnilnih dejavnosti manjšega obsega – njihov letni pri- hodek od dopolnilne dejavnosti ne presega 3500 evrov – evidenco pro- daje vodijo le informativno in so de- ležni davčnih olajšav (medmrežje 1). V postopek pridobivanja dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavno- sti se lahko kmetje podajo sami. In- formacije o postopku registracije in izvajanju dejavnosti kmetje pridobi- vajo iz literature in medijev. Poleg tega se po nasvete pogosto zatečejo h kmetom, ki že imajo izkušnje z iz- vajanjem dopolnilnih dejavnosti. Ves čas sta jim na voljo pomoč in vode- nje pristojne kmetijske svetovalne službe, ki na vseh ravneh svojega delovanja na področju dopolnilnih Slika 1: Izsek iz članka o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji v lokalnem časopisu, ki je nastal s sodelovanjem občinske uprave in kmetijske svetovalne službe, z namenom spodbujanja kmetov k registraciji dopolnilnih dejavnosti (vir: Naš časopis 2023). Preglednica 1: Skupine dopolnilnih dejavnosti (vir: Uredba o dopolnilnih dejavnostih … 2022). SKUPINA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI predelava primarnih kmetijskih pridelkov predelava gozdnih lesnih sortimentov prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij vzreja in predelava vodnih organizmov turizem na kmetiji dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo socialno varstvo GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 33 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA dalpskih hribovij v vrhniški občini pa segajo od 600 do 800 metrov visoko (Habič 1962). Za kraško planoto Me- nišija na jugu občine so značilni kraški pojavi. Najpogostejši so vrtače, jame in kraški izviri. Površje je poraščeno z goz- dom, saj razčlenjen relief in plitva prst ustvarjata slabše razmere za kmetijstvo. Rovtarsko hribovje in Polhograjsko hribovje, ki sestavljata zahodni in se- verni del občine, sta večinoma iz do- lomita. Na nepropustnih tleh se je raz- vila gosta vodna mreža, ki je pokrajino preoblikovala v značilne grape, doline in vmesne kopaste vrhove (Marušič s sodelavci 1998). Za kmetijstvo je to območje zaradi večjih naklonov manj tev Ljubljanskega barja in njegovih funkcij je nujno prizadevanje za rav- novesje med njegovim izkoriščanjem in ohranjanjem. S tem namenom je bil leta 2008 ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje, ki sega tudi v vrhniško občino. Leta 2004 je bilo celotno območje uvrščeno v Naturo 2000 (medmrežje 3). Vsi mehanizmi, vzpostavljeni za varovanje narave in njenih vrednot ter njihove zahteve do določene mere omejujejo kmetijstvo, kar je pogosto vzrok za konflikte. Barjanska ravnina je na nadmorski vi- šini med 290 in 300 metrov, najvišji vrhovi dinarsko-kraških planot in pre- pregrado proti zahodu, so prepoznali in izkoristili že naseljenci kolišč v bro- nasti dobi, prvi razcvet pa je Vrhnika kot naselje Navport (latinsko Naupor- tus) doživela v rimskih časih (Horvat 1996). Rimljani so bili prvi, ki so se lotili obsežnih melioracij Ljubljanice in osuševanja območja Ljubljanske- ga barja. Brez teh posegov ne bi bilo primerno za kmetovanje in poselitev (Melik 1927; Habič 1962). V zadnjih desetletjih Ljubljansko bar- je vse bolj prepoznavamo kot dragoce- no območje, ki ga je treba zavarovati pred nadaljnjim izsuševanjem in pre- komernim izkoriščanjem. Za ohrani- 0 3 61,5 km meja občine Vrhnika meja naselij Kartografija in oblikovanje: Sara Bradeško Vir podatkov: GURS 2023 Vir podlage: Esri, HERE, Garmin, USGS, NGA 2024 Oddelek za geografijo FF UL; Velika Ligojna, 2023 Esri, HERE, Garmin, USGS, NGA Slika 2: Občina Vrhnika z okolico in označenimi mejami pripadajočih naselij. 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKADOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA prirast je bil v letu 2021 negativen, –0,8 promila (medmrežje 2). Kljub negativnemu naravnemu prirastu število prebivalcev na račun subur- banizacije še vedno raste. Vrhnika z okolico je postala naselitveni prostor za priseljence, ki sem ne prihajajo kot ekonomski migranti, pač pa se umi- kajo na prometno dostopna obrobna območja ljubljanske aglomeracije. Zaradi bližine Ljubljane in dobrih prometnih povezav je vrhniška obči- na zelo priljubljen cilj priseljevanja. Pregled gibanja števila prebivalcev po naseljih nam pove, da se priseljenci odločajo predvsem za selitev v pode- želska naselja, ki so bolj oddaljena od občinskega središča. Prebivalstvena rast kot posledica priseljevanja je za občino Vrhnika značilna že več dese- tletij (slika 4). Priseljevanje je za občino, ki je dolžna zagotavljati vso potrebno infrastruk- turo, velik izziv, za kmetijski sektor pa množično priseljevanje ljudi, zaposle- nih v nekmetijskih dejavnostih, pomeni povečanje trga in dodatno priložnost za razvoj. Kmetijstvo v občini Vrhnika Kmetijska zemljišča v občini Vrhnika zasedajo 39,4 km2, kar je 34 % nje- ne površine. Od vseh teh zemljišč je 36,15 km2 ali 3615 ha kmetijskih ze- mljišč v uporabi (v nadaljevanju tudi KZU). V preglednici 2 so kategorije dejanske rabe tal, ki se upoštevajo kot KZU, označene s svetlo zeleno bar- vo. Največji del zavzemajo travniška zem ljišča, skupaj 76,6 % KZU. V severo vzhodnem delu občine se po- javljajo barjanski travniki, trajni trav- niki pa so prostorsko porazdeljeni po Poleg kmetijstva se na ta območja umeščata še poselitev in raznovrstna infrastruktura, ki v strukturi rabe pro- stora občine zasedata dobrih 8 %. Na naplavni ravnici Ljubljanice s pritoki sta zrastla Vrhnika in Verd, ki sta naj- večji naselji v občini, v katerih živi več kot polovica prebivalcev občine Vrh- nika (medmrežje 4; medmrežje 5). Na višjih območjih so za kmetijstvo primernejša nezakrasela območja, pre- vladujoč tip poselitve pa so zaselki in samotne kmetije (Habič 1962). Kme- tijska zemljišča v strukturi namenske rabe prostora v občini zavzemajo 33,9 %, več kot polovico občine pa prekri- vajo gozdna zemljišča. Delež vodnih teles in drugih zemljišč je manjši od enega odstotka (Strategija trajnostne- ga razvoja … 2022). Po zadnjih podatkih iz januarja 2023 v vrhniški občini prebiva 17.923 lju- di. Gostota poselitve je 153 prebival- cev na kvadratni kilometer, kar je več od slovenskega povprečja. Naravni primerno in od kmetov zahteva več prilagajanja. Večino površja prekrivajo gozdovi in trajni travniki (medmrežje 4). Za poselitev in kmetijstvo so naj- bolj primerna slemena kopastih vrhov in zemljišča na prisojah. Najugodnejše razmere za kmetijstvo v občini Vrhnika so na območjih, kjer ravnina Ljubljanskega barja prehaja v višje lege. Ta območja so prekrita s holocenskimi nanosi Ljubljanice in njenih pritokov, ki pritekajo s kraških in nekraških območij. Na njih so se razvile rjave prsti, primerne za kmetij- sko obdelavo (Habič 1962). Ljudje na ta prehodna območja s svoji- mi dejavnostmi izvajamo velik pritisk že stoletja. Težava je predvsem širjenje naselij na ravninska območja, ki so pri- vlačna za poselitev, a so hkrati najpri- mernejša tudi za kmetijsko pridelavo (Habič 1962). Raznoliki interesi in pred- stave o namembnosti prostora pogosto povzročajo konflikte. 56 % 34 % 8 % 1 % 1 % gozdna zemljišča kmetijska zemljišča stavbna zemljišča vodna območja druga zemljišča Slika 3: Struktura namenske rabe prostora v občini Vrhnika (vir podatkov: Strategija trajnostnega razvoja … 2022). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 35 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA paši. V zadnjih desetletjih kmetje na težje dostopnih zemljiščih vse bolj opuščajo košnjo in pašo, zato se ta za- raščajo. Travniki ravninskih predelov in območja Ljubljanskega barja so de- loma namenjeni paši, deloma košnji. Njive zavzemajo 18 % KZU in so večinoma namenjene pridelovanju krmnih rastlin (MKGP 2023; med- mrežje 4). Med kulturami prevladu- jeta koruza in travinje, manj je žit, ki na barjanski prsti ne uspevajo najbo- lje (Drašler in Cunder 2004). Na 1,6 ha njiv so zasajene trajne rastline. V strukturi KZU občine Vrhnika so zastopani tudi intenzivni sadovnjaki, med katerimi je največ nasadov ame- riških borovnic, ter rastlinjaki, a ti dve kategoriji skupaj zavzemata manj kot 0,5 % KZU. Omeniti velja še neobdelana kmetij- ska zemljišča (70 hektarov) in kme- tijska zemljišča v zaraščanju (97 hek- tarov), ki jih ne prištevamo h KZU. Tovrstna zemljišča so zgoščena ob robovih gozdnih zemljišč (MKGP 2023; medmrežje 4). V prihodnosti bi jih lahko doletelo zaraščanje, mor- da pa bodo po njih posegali kmetje, ki bodo izgubili obdelovalna zemljišča na območju Ljubljanskega barja, kjer prihaja do zaostrovanja omejitev kme- tijskih praks. S 3615 hektari KZU upravlja 509 KMG. Število KMG se zmanjšuje, kar vpliva na postopno izboljševanje izrazito drobne posestne strukture, ki je značilna tako za vrhniško občino kot celotno Slovenijo. V povprečju vsako KMG obdeluje 11,09 ha KZU, kar je slaba dva hektara več kot leta nadmorske višine in večji nakloni, so trajni travniki namenjeni predvsem celotnem ozemlju. V severozahodnem in južnem delu občine, kjer so večje 0 5 10 15 20 25 7000 9000 11000 13000 15000 17000 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2011 2021 RA ST P RE BI VA LS TV A V % ŠT EV IL O PR EB IV AL CE V LETO POPISA rast (%) število prebivalcev Slika 4: Gibanje števila prebivalcev v občini Vrhnika po 2. svetovni vojni (vir podatkov: medmrežje 5). Preglednica 2: Struktura rabe tal v občini Vrhnika (kategorije kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) so obarvane svetlo zeleno) (vir: MKGP 2023). kategorija dejanske rabe tal površina (ha) delež (%) njiva 665,6 6 trajne rastline na njivskih zemljiščih 1,6 0,01 rastlinjak 0,6 0,005 intenzivni sadovnjak 14,5 0,13 travniški sadovnjak 84,4 0,76 trajni travnik 1471,8 13,3 barjanski travnik 1297,6 11,71 kmetijsko zemljišče v zaraščanju 96,9 0,87 plantaža gozdnega drevja 1,7 0,015 drevesa in grmičevje 326,8 3 neobdelano kmetijsko zemljišče 70,3 0,64 kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem 79,3 0,72 gozd 6538,9 59,05 pozidano in sorodno zemljišče 358,2 3,24 barje 3,5 0,03 drugo zamočvirjeno zemljišče 0,2 0,002 suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom 0,2 0,002 voda 57,1 0,52 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKADOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA njiva trajne rastline na njivskih zemljiščih raslinjak vinograd intenzivni sadovnjak travniški sadovnjak trajni travnik barjanski travnik kmetijsko zemljišče v zaraščanju plantaža gozdnega drevja S drevesa in grmičevje neobdelano kmetijsko zemljišče kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem gozd pozidano in sorodno zemljišče barje ostala zamočvirjena zemljišča suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokorvom voda Kartografija in oblikovanje: Sara Bradeško Vir podatkov: GURS 2023; MKGP 2023 Oddelek za geografijo FF UL; Velika Ligojna, 2023 Slika 5: Dejanska raba tal v občini Vrhnika. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 37 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA Glavni razlogi za nadpovprečno velik del zemljišč, s katerimi upravljajo ekološke kmetije, so naravnogeografske danosti, ki so hkrati najpomembnejši prideloval- ni vir in vir omejitev, ter različni meha- nizmi, vzpostavljeni z namenom varova- nja narave. Celotno ozemlje občine Vrhnika spada med območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo (OMD). Za hribovska in gorska območja, kamor se uvršča 71 % površine občine, je značilno, da je na njih uporaba kmetijskih zemljišč otežena. Večji nakloni zahtevajo uporabo prilagojene kmetijske mehanizacije ter dodatne vložke dela in denarja (Opisi območij … 2014; Travnikar s sodelavci 2022). Poleg hribovitih območij v OMD spada tudi Ljubljansko barje. Njegov zahodni del, ki zavzema 29 % površine občine, spada med območja z naravnimi omejitvami za kmetijstvo. Glavni razlog za uvrstitev barja med ta območja so poplave, ki vplivajo na naravno okolje in rabo zemljišč ter zahtevajo posebne prilagoditve kmetijske pridelave (Opis območij … 2014; MKGP 2023). Na območju Ljubljanskega barja je tudi Krajinski park Ljubljansko barje, območja Nature 2000 pa prekrivajo kar 51,5 % površine občine (Strategija trajnostnega razvoja … 2022). Kmetje in naravovarstveniki na teh območjih zaradi navzkrižja interesov čedalje težje sklepajo kompromise. Zaostritve omejitev kmetijskih praks, ki jih je napovedoval Program upravljanja z območji Nature 2000 za obdobje 2023–2028, zaradi protestov kmetov spomladi leta 2023, niso bile v celoti izvedene. rejo in se usmerja v pašno živinorejo za prirejo mesa. S pašno živinorejo kmetje zmanjšajo stroške proizvodnje, kar jim omogoča, da kljub nizkim in nepredvidljivim cenam kmetij- skih pridelkov in proizvodov na trgu kmetujejo bolj rentabilno. Prevlado živinoreje kot pridelovalne usmeritve v kmetijstvu omogočata velik de- lež travinja in ugodna velikost tržno usmerjenih kmetij (Drašler in Cunder 2004). Večinski del vrhniških kmetov kme- tuje na konvencionalen način. Leta 2023 je bilo v občini Vrhnika 31 eko- loških KMG, kar je 6,3 % od vseh KMG (MKGP 2023). Število eko- loških kmetij v občini narašča. Ena od večjih specifik kmetijstva občine Vrhnika je, da ekološke kmetije ob- delujejo kar 24 % vseh KZU. Velik delež ekološko obdelovanih zemljišč je povezan z naravnogeografskimi danostmi območja, ki so narekovale svojstven razvoj kmetijstva. Ekološko obdelovana zemljišča so najbolj zgo- ščena na območju Ljubljanskega barja in na jugu občine, kjer prevladuje višji in bolj razgiban relief, ki ne dopušča intenzivnega poljedelstva (Travnikar in Juvančič 2018). 2010, ko je bila povprečna površina KZU 9,1 ha (MKGP 2023). Števi- lo KMG se zmanjšuje predvsem na račun opuščanja kmetovanja zaradi ostarelosti gospodarjev in neurejenega nasledstva. V občini Vrhnika poteka pomlajevanje gospodarjev na kmeti- jah izrazito počasi (Vavken 2023). Posestna struktura KMG v vrhniški občini je boljša od slovenskega pov- prečja (MKGP 2023). V preglednici 3 predstavljamo velikostno strukturo 316 vrhniških KMG. Med njimi pre- vladujejo manjša KMG, z manj kot 10 ha obdelovalnimi zemljišči, ki pa skupaj posedujejo četrtino KZU v občini. Največji delež KZU (34 %) obdeluje 17 KMG z več kot 40 hek- tari obdelovalnimi zemljišči. Podat- ki, ki smo jih prejeli z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2023) ne vključujejo 193 KMG (od skupno 509 KMG). Sklepamo, da gre za manjša KMG, ki ne oddajajo zbir- nih vlog za subvencije ali pa niso več aktivna. Najpogostejša osnovna dejavnost vrhniških kmetij je živinoreja. Prevla- dujoča tržna dejavnost je govedoreja. Vse več kmetij opušča mlečno živino- Preglednica 3: Velikostna struktura KMG v občini Vrhnika glede na površino KZU (vir: MKGP 2023). površina KZU (ha) število KMG delež KMG (%) skupaj KZU (ha) delež od vseh KZU (%) do 10 223 71 816,2 24 10,1 do 20 45 14 638,1 18 20,1 do 30 24 8 593,8 17 30,1 do 40 7 2 248,3 7 nad 40 17 5 1199,4 34 skupaj 316 100 3495,8 100 38 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKADOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA Dopolnilne dejavnosti na kmetijah v občini Vrhnika V občini Vrhnika se z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji ukvarja 22 kmetij, kar je 4 % od vseh KMG. Na prav vseh kmetijah je nosilec dopolnil- ne dejavnosti le eden. V treh primerih je nosilec dejavnosti družinski član, ki ni nosilec KMG (Vavken 2023). Sku- paj vrhniški kmetje opravljajo 103 dopolnilne dejavnosti (MKGP 2023). Povprečno imajo kmetije dovoljenja za opravljanje štirih dopolnilnih de- javnosti. Kmetije z najmanj registri- ranimi dejavnostmi izvajajo po eno, kmetija z največ dovoljenji pa izvaja 12 različnih dejavnosti. Od leta 2016, ko je bil vzpostavljen register dopol- nilnih dejavnosti, sta se povečala tako število izvajalcev kot število izdanih dovoljenj za izvajanje dopolnilnih de- javnosti. Zastopanost posameznih skupin do- polnilnih dejavnosti smo prikazali z grafikonom na sliki 8. Največ do- polnilnih dejavnosti, ki jih izvajajo na vrhniških kmetijah, spada v sku- pino storitve s kmetijsko in gospo- darsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela. Dovoljenje za izvajanje vsaj ene dopolnilne dejavnosti iz te skupine je pridobilo 17 kmetij (od 22 izvajalk dopolnilnih dejavnosti). V vrhniški občini je bilo največ do- voljenj izdanih za izvajanje storitve dela s traktorjem in drugo strojno opremo. Sledijo dejavnosti, poveza- ne s sečnjo in spravilom lesa iz goz- da, na četrtem mestu pa je sezonska storitev vzdrževanja cest in pluženja snega. Kmetje se za te dopolnilne de- javnosti odločajo, da bolje izkoristijo kmetijsko mehanizacijo in delovno Slika 6: OMD, območja Natura 2000 in območje Krajinskega parka Ljubljansko barje. Slika 7: Spomladi 2023 so kmetje protestirali tudi v središču Vrhnike (vir: Naš časopis 2023). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 39 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA Grafikon na sliki 9 prikazuje, kako so na vprašanje o tem, kaj jih odvrača od odločitve za izvajanje dopolnil- nih dejavnosti, odgovarjali kmetje, ki so sodelovali v naši raziskavi. Od morebitne registracije jih odvrača- jo starost, visoke začetne investicije, davki in administracija. Nekatere kmetije prosperirajo že zaradi za- dostnega obsega osnovne kmetijske dejavnosti, druge pa se z dopolnilni- mi dejavnostmi ne ukvarjajo zaradi premajhnega obsega primarne pride- lave. Najpogostejši razlog, ki kmete odvrača od izvajanja dopolnilnih dejavnosti, je čas, potreben za trženje izdelkov. Občina Vrhnika je uredila prostore za pokrito tržnico, ki pa ni zaživela, kot so si na upravi želeli. Ve- čini kmetov takšen način trženja ne ustreza. Raje se odločajo za prodajo na domu, saj je logistično bolj pre- prosta in ne zahteva toliko časa kot prodaja na tržnici, poteka pa lahko tudi neregistrirano (Vavken 2023; Anketa o kmetijstvu 2023). Ključne- ga pomena za razumevanje nizkega deleža kmetij, ki se v občini Vrhni- ka odločajo za izvajanje registriranih dopolnilnih dejavnosti, sta pozna- vanje lokalnih razmer v kmetijskem sektorju in poznavanje razvojne na- ravnanosti kmetij. Med kmetovalci v občini Vrhnika ugo- tavljamo pomanjkanje želje po uvajanju novosti in razvoju njihovih kmetij, kar je posledica neugodne starostne strukture gospodarjev in vse težjih razmer za kme- tijstvo. Glede svoje prihodnosti so kmet- je negotovi in zaskrbljeni, spopadajo se z neodločenostjo in pomanjkanjem osebne motivacije (Anketa o kmetijstvu 2023). pridelkom in proizvodom dodajo vrednost, bolje izkoristijo razpoložl- jive vire na kmetiji, delo samo pa jim prinaša zadovoljstvo. Za pridobitev novih dovoljenj se kmetje, ki se z do- polnilnimi dejavnostmi že ukvarjajo, večinoma ne bi odločili (Anketa o kmetijstvu 2023). V vrhniški občini se za dopolnilne dejavnosti odloča manj kmetov kot v sosednjih občinah, kljub čedalje večjemu povpraševanju in rastoče- mu trgu za kmetijske proizvode in storitve. Do neke mere je za ta feno- men krivo pomanjkanje pobud obči- ne Vrhnika, ki se v preteklih letih ni dovolj zavzeto ukvarjala s kmetijskim sektorjem. Nekaj uspešnih projektov je občina izvedla v okviru LAS Bar- je z zaledjem, vendar zaostaja za so- sednjimi občinami. Veliko kmetov se že ukvarja s predelavo in prodajo izdelkov na domu, a se za registraci- jo dopolnilne dejavnosti ne odločijo, čeprav je takšno delovanje za njih lahko tvegano. silo, ki je na voljo na kmetiji. Velika prednost dejavnosti, ki vključujejo delo s kmetijsko in gozdarsko me- hanizacijo je, da ob že obstoječi me- hanizaciji ob začetku izvajanja večje investicije niso potrebne, prav tako izvajalci največkrat že posedujejo vsa potrebna znanja. Največ dopolnil- nih dejavnosti, povezanih z gozdom, opravljajo v naseljih, kjer je več goz- dnih zemljišč. Druga najbolj zasto- pana skupina dopolnilnih dejavnosti je predelava primarnih kmetijskih pridelkov. Za ostale skupine dopol- nilnih dejavnosti je bilo izdanih 6 ali manj dovoljenj, z vzrejo in predelavo vodnih organizmov ter s socialnim varstvom, pa se v občini Vrhnika ne ukvarja nihče (MKGP 2023; Vavken 2023). Za izvajanje dopolnilnih dejavnosti se kmetije odločajo zaradi dodatnega dohodka, saj jim dohodek izključ- no iz osnovne kmetijske dejavnos- ti ne zagotavlja finančne varnosti. Izvajalce veseli, da lahko domačim predelava primarnih kmetijskih pridelkov predelava gozdnih lesnih sortimentov prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij vzreja in predelava vodnih organizmov turizem na kmetiji dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo socialno varstvo 12 % 8 % 1 % 3 % 6 % 3 % 66 % 2 % Slika 8: Delež dopolnilnih dejavnosti v občini Vrhnika glede na skupino dejavnosti (vir: MKGP 2023). 40 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA V prihodnosti bi lahko k ustvarjanju prijaznejšega okolja za investicije z nekaterimi usmerjenimi dejavnost- mi in ukrepi pripomogli občinska uprava, pristojna izpostava kmetijske svetovalne službe, LAS in različna društva. Perspektivno okolje pozitiv- no vpliva na pripravljenost kmetov za razvoj. 12 od 40 kmetov, ki so sodelovali v naši raziskavi, ne izključuje možno- sti, da bi se v prihodnosti ukvarjali z dopolnilno dejavnostjo. Upoštevajoč dejstvo, da smo v raziskavi uspeli za- jeti dokaj reprezentativen vzorec an- ketirancev, lahko predpostavimo, da je takšnih kmetov v občini Vrhnika še več. Prihodnost svojih kmetij ne- kateri vidijo prav v diverzifikaciji pri- delave in proizvodnje z dopolnilnimi dejavnostmi. Ukvarjali bi se s prede- lavo kmetijskih pridelkov in prodajo na domu, kar je verjetno posledica že obstoječe neregistrirane prodaje. Omenjajo še možnosti za razvoj raz- ličnih storitev s kmetijsko in gozdar- sko mehanizacijo ter uvedbo turizma na kmetiji (Pažek in Rozman 2010). Ena od kmetij se zanima za oddajanje konjskih boksov in ustanovitev zave- tišča za živali. Zanimiv je tudi predlog na eni od večjih anketiranih kmetij, ki priložnost za uspešno prihodnost vidi v morebitnem povezovanju z ostalimi kmetijami. Podrobna analiza podatkov in rezul- tatov, ki smo jih pridobili z MKGP in s terenskim delom, nam je v občini Vrhnika omogočila opredelitev nasle- dnjih štirih tipov kmetij: · Tip 1 so majhne kmetije, ki obde- lujejo manj ali nekaj več kot 1 ha izvajalci kmetijske politike. V pro- gramskem obdobju 2023–2027 sta za neposredna plačila in intervenci- je razvoja podeželja na voljo več kot dve tretjini od skupno 1,8 milijarde evrov, predvidenih v strateškem na- črtu SKP (Vavken 2023). Naloga pristojnih organov, predvsem kme- tijske svetovalne službe, je, da poma- gajo premostiti nesoglasja med kmeti in politiko. Na pripravljavce in izva- jalce ukrepov SKP bi morali vplivati na način, da bi ti pripravljali dobre in relevantne razpise, na katere bi se kmetje želeli in hoteli prijavljati. Na drugi strani bi morali kmete bolj intenzivno spodbujati k prijavi in jih na različne načine pravočasno obve- ščati o smernicah razvoja. Prihodnji razvoj dopolnilnih dejavnosti V občini Vrhnika prepoznavamo ve- lik potencial za razvoj dopolnilnih dejavnosti in s tem možnost za ohra- njanje kmetij. Poleg občinske uprave ter lokalnih organizacij in društev bo v prihodnosti pri uresničevanju potenciala in povečanju (ali zmanj- šanju) števila izvajalcev dopolnilnih dejavnosti na Vrhniki in širše imela ključno vlogo skupna kmetijska po- litika Evropske unije (v nadaljeva- nju SKP). Žal kmetje SKP vse bolj dojemajo kot omejitev ali grožnjo in ne priložnost, zato so do njenih ukrepov skeptični. Takšen odnos je hkrati vzrok in posledica pomanj- kanja komunikacije med kmeti in ŠT EV IL O OD GO VO RO V nenaklonjenost zakonodaji pomanjkanje motivacije neodločenost premajhni dohodki glede na izdatke administrativni postopki večji obseg pridelave premajhna pridelava ostarelost gospodarja pomajkanje časa 12 7 7 7 5 6 3 1 2 0 2 4 6 8 10 12 14 Slika 9: Dejavniki, ki kmete odvračajo od registracije dopolnilnih dejavnosti (vir: Anketa o kmetijstvu 2023). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 41 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA glavni vir dohodka. Ukvarjajo se predvsem s trženjem primarnih kmetijskih pridelkov (mleko, meso) in so močno odvisne od odkupnih cen na trgu. Za dopolnilne dejav- nosti se (še) ne odločajo, ker jim zadostna velikost kmetije omogoča primerno eksistenco brez njih. V prihodnosti nameravajo povečati tako velikost KZU kot obseg pride- lave. Sklep Na značilnosti kmetijstva občine Vrhnika bistveno vplivajo svojstve- ne naravnogeografske danosti, ki so hkrati največji proizvodni vir in vir omejitev. Zaznamujejo ga negotove razmere v celotnem kmetijskem sek- torju ter pomanjkanje sodelovanja med občinsko upravo, kmeti in osta- limi akterji, ki imajo možnost vpliva na kmetijstvo. · Tip 3 so kmetije, ki so se že ali pa se v bližnji prihodnosti bodo odločile za registracijo dopolnilnih dejavno- sti. Gre za kmečka in polkmečka gospodinjstva, ki so inovativna in iščejo vire dodatnega dohodka v di- verzifikaciji. Kmetije tipa 3 prepo- znavajo in izkoriščajo priložnosti, ki jih nudi pomanjkljiva ponudba lokalnih produktov, saj ta ne doha- ja potreb rastočega trga. Nekoliko večje kmetije se z dohodkom iz do- polnilnih dejavnosti opolnomočijo, za manjše kmetije pa je dohodek iz dopolnilne dejavnosti glavni vir dohodka za preživetje. Prevladujoč način trženja je prodaja na domu, neposredno končnemu potrošniku. · Tip 4 so večje (nad 30 ha KZU), delovno intenzivne kmetije z ureje- nim nasledstvom. Zaposlujejo več članov kmečkega gospodinjstva, ki jim kmetijska dejavnost zagotavlja KZU in imajo majhno število glav velike živine (GVŽ). So večinoma samooskrbne in se v skromnem obsegu ukvarjajo s prodajo svojih kmetijskih pridelkov in izdelkov na domu (najpogosteje tržijo goveje meso, mleko, kokošja jajca). Člani gospodinjstva imajo glavni doho- dek iz zaposlitve v nekmetijskih de- javnostih ali od pokojnin. Glede na posestno strukturo je ta tip kmetij v občini Vrhnika prevladujoč. Za re- gistracijo dopolnilnih dejavnosti se ne odločajo, saj je njihov poslovni model ljubiteljske narave in nima- jo želje po spremembah. Kmetije tipa 1 s starejšimi gospodarji brez zainteresiranih naslednikov bodo v prihodnosti opuščale pridelavo. Kmetijska zemljišča bodo oddaja- li v najem, ali jih prodali drugim KMG v okolici, ki se bodo zaradi tega povečevala. · Tip 2 so srednje velike kmetije (od 5 do 10 ha KZU), ki se ukvarjajo s trženjem primarnih kmetijskih pridelkov neposredno končnemu potrošniku. Prodaja najpogosteje poteka na domu. Nekatere kmetije se v manjši meri ukvarjajo s prede- lavo mleka in mesa, za kar nimajo pridobljenih ustreznih dovoljenj. Dohodek iz kmetijske dejavnosti je sekundarni dohodek. Na kmetijah tipa 2 se ne odločajo za registracijo dopolnilnih dejavnosti, ker zaradi zaposlitve zunaj kmetije za to nima- jo časa, člani gospodinjstva so lahko starejši ali pa dopolnilnim dejavno- stim zaradi različnih razlogov niso naklonjeni. V prihodnosti bodo ohranjale sedanjemu podoben obseg pridelave, še posebej, če imajo zago- tovljeno nasledstvo. Slika 10: Vrhniška tržnica, na kateri manjka domačih ponudnikov (foto: Sara Bradeško 2023). 42 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH V OBČINI VRHNIKA kurenčnih kmetij, te v občini Vrhnika prevladujejo, bi se jih lahko za regis- tracijo dopolnilnih dejavnosti odlo- čalo čedalje več. Pomembno vlogo bo s svojim delovanjem ali pa nede- lovanjem na področju kmetijstva ime- la občinska uprava, ki lahko ključno prispeva k ustvarjanju varnega okolja za investicije in s tem kmete spodbudi v vzpostavitev oziroma razvoj dopol- nilnih dejavnosti. pojavljajo interesenti za uvedbo do- polnilnih dejavnosti, ki se najbolj za- nimajo prav za predelavo kmetijskih pridelkov in prodajo na domu. Dopolnilne dejavnosti vse bolj prepo- znavamo kot uspešen mehanizem gos- podarske in socialne stabilizacije kme- tijskih gospodarstev. V prihodnosti, ki bo pod vprašaj postavila predvsem delovanje manjših, na trgu manj kon- Ocenjujemo, da v občini Vrhnika obstaja neizkoriščen potencial za na- daljnji razvoj dopolnilnih dejavnosti. Potencial temelji na hitro rastočem povpraševanju po pridelkih in izdel- kih s kmetij, ki je predvsem posledica priseljevanja v občino, ter na dejstvu, da obstoječih ponudnikov z registrira- nimi dopolnilnimi dejavnostmi ni dovolj. Kljub negotovim razmeram v kmetijstvu se med kmeti še vedno Viri in literatura 1. Anketa o kmetijstvu 2023. Vrhnika. 2. Bedrač, M., Bele, S., Brečko, J., Hiti Dvoršak, A., Kožar, M., Ložar, L., Moljk, B., Travnikar, T., Zagorc, T. 2022: Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva. Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. Medmrežje: 2. https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/ZP_2021_splosno__priloge_6.9.2022.pdf (18. 2. 2024). 3. Drašler, J., Cunder, T. 2004: Kmetijstvo na Vrhniki danes. Vrhniški razgledi 5-1. 4. Habič, P. 1962: Vrhnika: geografska monografija manjšega mesta. Acta Geographica 7-1. Medmrežje: https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/ files/zbornik/GZ_0701_005_066.pdf (15. 2. 2024). 5. Hansson, H., Ferguson, R., Olofsson, C., Rantamaki-Lahtinen, L. 2013: Farmers‘ motives for diversifying their farm business – The influence of family. Journal of Rural Studies 32-1. Medmrežje: https://reader.elsevier.com/reader/sd/pii/S0743016713000545?token=704D32AB8 74515A9D5B94A6F2DC45A48AB9668921D6ACEF81D5AD436ADF106BC16529E08A98DF1375380171E091CAD60&originRegion= eu-west-1&originCreation=20230511 124158 (14. 2. 2024). 6. Horvat, J. 1996: NAUPORTUS – Vrhnika v arheoloških obdobjih. Vrhniški razgledi 1-1. Medmrežje: https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-W9J0WCQN/387f5ddb-ecec-4022-8a13-3c44f58bbfa2/PDF (15. 2. 2024). 7. Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. 2005: Geografski terminološki slovar. Ljubljana. 8. Kulovec, M. 2002: Dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ljubljana. 9. Marušič, J., Jančič, M., Hladnik, J., Kravanja, N., Kolšek, A., Piano, S., Simič, M. 1998: Krajine predalpske regije. Ljubljana. 10. Medmrežje 1: https://zspm.si/abc-o-dopolnilnih-dejavnostih/ (14. 2. 2024). 11. Medmrežje 2: https://www.stat.s i/obcine/sI/Municip/Index/200 (14. 2. 2024). 12. Medmrežje 3: https://www.ljubljanskobarje.si/ (15. 2. 2024). 13. Medmrežje 4: Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP (gov.si) (15. 2. 2024). 14. Medmrežje 5: https://www.stat.si/publikacije/pub_popisne_prva.asp (15. 2. 2024). 15. Melik, A. 1927: Kolonizacija Ljubljanskega barja. Ljubljana. 16. MKGP [Ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano] 2023: Podatki o kmetijstvu za občino Vrhnika. Ljubljana. 17. Naš časopis 2023. 514. Medmrežje: https://visitvrhnika.si/nas-casopis-514-april-2023/ (22. 2. 2024). 18. Naš časopis 2023. 516. Medmrežje: https://visitvrhnika.si/nas-casopis-516-junij-2023/ (26. 2. 2024). 19. Opisi območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 2014. Medmrežje: https://skp.si/wp content/uploads/2016/08/Opisi OMD_5_dec_2014.pdf (15. 2. 2024). 20. Pažek, K., Rozman, Č. 2010: Ocena kakovosti storitev turističnih kmetij. Revija za geografijo 5-2. Medmrežje: https://doi.org/10.18690/ rg.5.2.4038 (10. 4. 2024). 21. Potočnik Slavič, I. 2002: Iskanje dodatnih virov zaslužka na podeželju: primer dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v Sloveniji. Dela 17. Medmrežje: https://journals.uni-lj.si/Dela/article/view/1336/1140 (10. 4. 2024). 22. Potočnik Slavič, I. 2010: Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. GeograFF 7. Ljubljana. 23. Potočnik Slavič, I., Cigale, D., Lampič, B., Perpar, A., Udovč, A. 2016: (Ne)raba razpoložljivih virov na kmetijah v Sloveniji. Geograff 19. Ljubljana. 24. Strategija trajnostnega razvoja občine Vrhnika do leta 2030. Občina Vrhnika. Vrhnika, 2022. Medmrežje: https://vrhnika.si/wp-content/ uploads/2022/06/Strategija-trajnostnega-razvoja-Obcine-Vrhnika-2030_cistopis_sprejet-na-OS_21.6.2022.pdf (15. 2. 2024). 25. Travnikar, T., Bedrač, M., Bele, S., Brečko, J., Cunder, T., Hiti Dvoršak, A., Kožar, M., Moljk, B., Verbič, J., Zagorc, B. 2022: Slovensko kmetijstvo v številkah. Ljubljana. Medmrežje: https://www.kis.si/f/docs/Slovensko_kmetijstvo v stevilkah/KI S_Slovensko_kmetijstvo_v_ stevilkah_za_leto_2021_SLO_sp.pdf (24. 2. 2024). 26. Travnikar, T., Juvančič, L. 2018: Prostorski vzorec vključevanja slovenskih kmetijskih gospodarstev v ekološko kmetovanje. Geografski vestnik 90-2. 27. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Uradni list RS 151/22. Ljubljana. 28. Vavken, M. 2023: Intervju s kmetijsko svetovalko KSS Logatec (ustni vir, 5. 5. 2023). 29. Zakon o kmetijstvu. Uradni list RS 78/23. Ljubljana. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 43 v Zgornjesavski dolini IZVLEČEK Kozolci v Zgornjesavski dolini zaradi modernizacije kmetijstva izgubljajo prvotno vlogo. Vendar pozitiven odnos lokalnih akterjev do te dediščine kaže, da lahko nastopajo tudi v drugih funkcijah. Po analizi terenskih podatkov je 48 % od 200 kozolcev tehnično ustreznih za izobraževanje, največ vzgojno- izobraževalnih ciljev pa se lahko uresniči v Planici, na Dovškem polju in v Zgornji Radovni. Na tej podlagi lahko izdelamo geolokacijsko igro za osnovnošolce. Možnosti za njen uspeh so večje, če izobraževalne vsebine podamo celostno in izkustveno. Ključne besede: kozolci, interpretacija dediščine, igrificirano izobraževanje, osnovnošolci, Zgornjesavska dolina ABSTRACT Location-based game as a mode of revitalization of hay-racks in Upper Sava Valley Hay-racks in the Upper Sava Valley are losing their original function due to modernisation in agriculture. However, the positive attitude of local actors towards this heritage shows they could serve other functions. According to the analysis of field data, 48% of the 200 hay-racks are technically suitable for education, and most educational goals can be realized in Planica, Dovško polje and Zgornja Radovna. On this basis, a location-based game for elementary school children can be developed. The chances of its success are higher if the educational content is delivered in a holistic and experiential way. Key words: hay-racks, heritage interpretation, gamified education, schoolchildren, Upper Sava Valley Geolokacijska igra kot način revitalizacije kozolcev 44 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI Avtor besedila: AMBROŽ ČERNE, magister geografije Blejska Dobrava 32, 4273 Blejska Dobrava E-pošta: ambrozcerne@gmail.com Avtorja grafičnih prilog: AMBROŽ ČERNE, TIM ŽGAVEC COBISS 1.04 strokovni članek K ozolci so slovenskemu kmetu skozi stoletja služili za sušenje različnih poljščin in krme za živino. Različne stroke že več desetletij opozarjajo na njihovo izgubljanje prvotne vloge in postopno izginjanje v pokra- jini. Postajali so »prepočasen člen v verigi sodobnega kmetijstva« (Stele 2008, 25), zato so jih nadomestile druge kmetijske prakse in vse bolj učinkovita kmetijska mehanizacija. Vendarle jih kot svojevrstno prvino kulturne krajine obravnavajo geografi, arhitekti, etnologi, umetnostni zgodovinarji, konservatorji, jeziko- slovci in še kdo. Čeprav je geograf Melik prvo znanstveno razpravo o kozolcih na Slovenskem objavil že leta 1931, Krišelj (2004, 58) meni, da bi geografija na to področje lahko posegala bolj angažirano. Pričujoči prispevek se osredotoča na kozolce v Zgornjesavski dolini kot dediščino, ki je skoraj povsem izgubila svojo prvotno vlogo; zaradi njene preveč »enostav- ne« arhitekture (enojni stegnjeni kozolci) pa se zdi, da ji je kakšno drugo vlogo težko dodeliti. Pri izbranih kozolcih oziroma njihovih širših območjih vlogo in- stitucionalnega varstva že opravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Kaj pa drugi lokalni akterji? Kakšen je njihov odnos do kozolcev? Na kakšen način pristopiti do tovrstne dediščine tako, da ne bomo razmišljali le o njenem varovanju oziroma ohranjanju, ampak tudi o interpretaciji? Kozolci kot večfunkcijska prvina dediščine V Zgornjesavski dolini so razvoj kmetijstva in s tem tudi kozolcev vseskozi na- rekovale padavinske in temperaturne razmere. Po najnovejši podnebni tipizaciji Slovenije (Ogrin s sodelavci 2023) Zgornjesavska dolina spada v tip podgorske- ga zelo vlažnega podnebja. Nekoč so bili kozolci na tem območju namenjeni sušenju poljščin in krme za živino, sedaj večinoma le še slednjemu. Na območju občine Kranjska Gora se za ta namen še vedno uporablja približno 25 kozolcev. Na zmanjšano uporabo kozolcev najbolj vplivajo nestabilne vremenske razme- re, povezane tudi z globalnimi podnebnimi spremembami, ter pomanjkanje delovne sile in sodobne tehnologije v kmetijstvu (Klinar 2022). Slika 1: Na območju občine Kranjska Gora je v povprečju med 10 in 15 kmetov, ki kozolce še vedno uporabljajo za kmetijski namen (foto: Ambrož Černe). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 45 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI Na vprašanje, kako bi lahko interpre- tirali dediščino kozolcev v Zgornje- savski dolini, pri čemer bi interpre- tacija vključevala mlade, odgovarjajo tudi lokalni akterji. Z vidika načina interpretacije je smiselna kombinaci- ja tako osebne (predstavitev kozolcev oziroma zgodb o kozolcih mladim) kot neosebne (na primer tematske poti) interpretacije. Pri tem sta ključ- na poudarka doživetje dediščine in njena celostna obravnava, del katere so tudi kozolci. Tipizacija kozolcev na izbranih območjih Zgornjesavske doline Na predstavljeni teoretični podlagi smo iskali smiselne povezave med zgornjesavskimi kozolci, njihovim de- janskim stanjem na eni strani in kon- kretnimi izobraževalnimi vsebinami za osnovnošolsko ciljno skupino na drugi. Tipizacijo kozolcev smo izved- li v dveh korakih. V prvem smo pri posameznem kozolcu preverjali, ali je tehnično ustrezen za izobraževalno vlogo. To smo preverili na podlagi nje- govega splošnega stanja, materialov, iz katerih so njegovi temeljni elementi in njegove lege oziroma dostopnosti. V drugem koraku smo posamezne kozolce, ki so tehnično delno ali pov- sem ustrezni za izobraževalno vlogo, združili v manjša območja in dodat- no preverjali, ali so ta tudi vsebinsko ustrezna za ta namen. Tipizacija je bila izvedena na treh izbranih popisnih območjih: Rate- če–Planica, Dovško polje in Zgornja Radovna. Znotraj območja Rateče– Planica je večina kozolcev južno od naselja Rateče, predvsem na Rateškem polju in v dolini Planica. Obnovljeni informacij, vzbujanje zanimanja ter razmišljanje in razumevanje celote. Pri interpretaciji dediščine Zgornje- savske doline ima ključno vlogo Gor- njesavski muzej Jesenice (GMJ). Po- leg stalnih in občasnih razstav namreč izvaja redne pedagoške programe, ka- terih vsebina je interpretacija naravne in kulturne dediščine zgornje Gorenj- ske (Zgornjesavska dolina, Karavanke in Julijske Alpe). Poleg tega v svoje programe vključuje etnološko-izobra- ževalne delavnice za otroke, v zadnjih letih tudi inovativne (interaktivne in igrificirane) metode, kot so Triglavski izziv, Pobeg v bivak, virtualni zipline s Triglava ali najnovejši Escape muzej v Kajžnkovi hiši v Ratečah (medmrežje 2). Ciljna skupina programov so os- novne šole iz celotne Slovenije oziro- ma bližnji Centri šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). Zgornjesavskim kozolcem lahko v okviru interpretacije dediščine dode- limo še izobraževalno vlogo. Otroci in mladi so ključni akterji pri interpreta- ciji dediščine. Ker se mladi v dediščini težje ali sploh ne prepoznavajo, je po- membno, da se jim dediščino približa s kreativnimi pristopi, izkustveno, inovativno. To jim lahko odpre tudi pot za nadaljnje raziskovanje dedišči- ne (Fakin Bajec s sodelavci 2021). Eden od tovrstnih načinov so tudi igrificirane metode, kot je geoloka- cijska igra. Gre za obliko igre, ki jo igralec igra na mobilnih napravah, na način, da se premika po terenu, napredek igre pa temelji na igralčevi lokaciji (medmrežje 3). Primer geolo- kacijske igre je tako v Sloveniji kot po svetu priljubljena igra geolov (angleš- ko geocaching). Druga funkcija, v luči katere lahko ob- ravnavamo zgornjesavske kozolce, je funkcija ohranjanja oziroma varovanja. Kozolci na območju občine Kranjska Gora so v Register kulturne dediščine Slovenije vpisani kot samostojne eno- te, v skupini, v sklopu drugih gospo- darskih poslopij ali celih domačij. Na omenjenem območju je v registru 15 takšnih enot (medmrežje 1). Poleg in- stitucionalnega varstva imajo morda še pomembnejšo vlogo akterji, kot so muzeji, arhivi, raziskovalne ustanove, kulturni zavodi, društva in navsezad- nje lokalne skupnosti. Občina Kranj- ska Gora pozitiven odnos do kozolcev izkazuje v obliki subvencij, bodisi za njihovo obnovo bodisi za tradicional- no uporabo. Odnos lastnikov do ko- zolcev se na svojstven način izkazuje že s samim stanjem na terenu. Terenska inventarizacija, ki jo je med letoma 2016 in 2021 izvedla Razvojna agenci- ja Zgornje Gorenjske (RAGOR) kaže, da je v Zgornjesavski dolini približno četrtina kozolcev še povsem uporabnih za prvotni namen, pri četrtini se kaže povsem nasprotna podoba, preostala polovica pa jih potrebuje delno obno- vo (Černe 2016; Černe 2018; Černe 2020). Takšno stanje konservatorka ZVKDS ocenjuje kot dobro, saj se namreč kljub zmanjšani aktivni rabi »… s kozolci zelo očitno še vedno nekdo ukvarja …« (Roškar 2017). Kot ena od možnih alternativnih vlog tovrstne dediščine se nakazuje njena interpretacija. Tilden (1957) postavl- ja temeljna načela kakovostne inter- pretacije, ki vključujejo povezovanje dediščinske teme z osebnimi izkuš- njami, zadovoljevanje potreb ciljne skupine, razkrivanje globljega smisla 46 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI 2018; Černe 2020). Popisanim kozol- cem na izbranih območjih smo tokrat dodali še en podatkovni sloj: lego ko- zolcev glede na vrsto javne poti (slika 3). Da bi pri posameznem kozolcu prepoznali, ali je za izobraževalno vlogo tehnično ustrezen, smo vsakega opredelili glede na tri kazalnike: sploš- no stanje (A-B-C), materiali (a-b-c) in lega (1-2-3). Kombinacija znakov tvo- ri šifro, ki glede na navedene kazalnike opredeli vsak kozolec posebej. S prvim znakom šifre opredelimo splošno stanje kozolca. V tip A se uvr- ščajo kozolci, ki so v dobrem stanju, so v splošnem videti lepi in ustrezajo katerikoli od naslednjih značilnosti: stabilnost stebrov je dobra, late so cele, zaradi zahtevnejših naravnih razmer za kmetijstvo. Kljub majhnemu šte- vilu jih je večina ohranila lesene ma- teriale. RAGOR-jev terenski popis iz leta 2020 zajema 14 kozolcev (Černe 2020). V tipizacijo smo torej vključili skupno 200 kozolcev. Tehnična ustreznost kozolcev za izobraževalno vlogo V sklopu RAGOR-jeve terenske in- ventarizacije so bile s pomočjo popis- nega lista, opazovanja in fotografiranja za vsak kozolec popisane njegove te- meljne značilnosti (tip, usmerjenost in število oken), stebri (material in stabilnost), late (število in stanje), stre- ha (material in stanje) ter morebitne druge posebnosti (Černe 2016; Černe so bili trije kozolci, locirani ob kole- sarski in sprehajalni poti skozi Planico. Rateče imajo tudi bogato etnološko dediščino, predstavljeno v Kajžnkovi hiši – muzejski enoti GMJ. RAGOR- -jev terenski popis iz leta 2018 zajema 107 kozolcev (Černe 2018). Dovško polje velja za eno najbolj kmetijskih območij v Zgornjesavski dolini. Veli- ko kozolcev je postavljenih ob poljskih poteh na koncu zemljišč, orientiranih prečno na potek doline. Krajinska posebnost Dovškega polja so kme- tijske terase, ki so jih med 13. in 16. stoletjem uredili zaradi preprečevanja erozije. RAGOR-jev terenski popis iz leta 2016 zajema 79 kozolcev (Černe 2016). Kozolci na območju Zgornje Radovne imajo nekatere posebnosti - Martuljek območja naselij v občini Kranjska Gora Slika 2: Popisna območja, kjer je bila izvedena tipizacija kozolcev. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 47 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI ne, kakšna tudi manjka, streha ima večje poškodbe ali je deloma uničena. Kozolci tipa C so nujno potrebni ob- nove. Popisana je vsaj ena od nasle- dnjih značilnosti: stabilnost stebrov ki potrebujejo delno obnovo. Popisa- na je vsaj ena od naslednjih značilno- sti: stabilnost stebrov je zadovoljiva, potrebna so manjša obnovitvena dela, late so deloma cele, deloma polomlje- čvrste oziroma trhle le do te mere, da še vedno lahko služijo prvotnemu na- menu, streha je dobra, ne pušča oziro- ma ima le manjše pomanjkljivosti in poškodbe. V tip B se uvrščajo kozolci, Slika 3: Struktura podatkov, na podlagi katerih je bila opredeljena tehnična ustreznost kozolcev za izobraževalno vlogo (avtor skice: Domen Zupančič, vir podatkov: Černe 2016; Černe 2018; Černe 2020). TIP KOZOLCA (po Juvancu, 2007) STREHA •enojni stegnjeni kozolec •stegnjeni kozolec s plaščem material stanje •les •opeka •pločevina •salonitka •brez strehe •dobra, ne pušča •manjše pomanjklji- vosti in poškodbe •večje poškodbe, delno uničena •večinoma uničena •strehe ni USMERJENOST •S-J •Z-V •SZ-JV •SV-JZ LATE STEBRI število stanje material stabilnost odprti tip vprašanja •cele, čvrste •cele, trhle •deloma cele, deloma polomljene •deloma cele, deloma manjkajo •deloma manjkajo, deloma polomljene •lat ni •leseni •betonski •dobra •zadovoljiva, potrebna manjša dela •nezadostna, za obnovo LEGA •stoji ob javni pešpoti • stoji ob cesti s pločnikom • stoji ob cesti brez pločnika •stoji ob kolesarski poti • ne stoji ob javni poti ŠTEVILO OKEN odprti tip vprašanja DRUGE OPAŽENE POSEBNOSTI odprti tip vprašanja 48 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINIKOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI (bližine) opazuje, ne da bi ob tem za- koračil na zasebno zemljišče. V tip 1 se uvrščajo kozolci, ki stojijo ob jav- nih pešpoteh ali cestah s pločnikom. Z vidika izobraževanja sta to najbolj ustrezni situaciji. V tip 2 se uvrščajo kozolci, ki stojijo ob cestah brez ploč- nika ali kolesarskih poteh. V tip 3 se uvrščajo kozolci, ki ne stojijo ob javni poti oziroma so od nje oddaljeni več kot 10 m. Stanje na terenu kaže, da nezanemarljiv delež kozolcev ne stoji ob javnih poteh (tip 3). Na popis- nem območju Rateče–Planica je takih slaba tretjina, na popisnih območjih Dovško polje in Zgornja Radovna pa približno polovica. Med preostalimi kozolci zlasti na popisnih območjih Rateče–Planica in Dovško polje pre- vladujejo takšni, ki stojijo ob javni pešpoti (tip 1). Tehnično ustreznost kozolcev za izo- braževalno vlogo prikazujejo slike od 5 do 8. Za ta namen so tehnično ustrez- ni tisti kozolci, ki so v dobrem stanju, imajo stebre in streho iz katerihkoli materialov in hkrati stojijo ob javni pešpoti ali cesti s pločnikom (kozolci s šiframa Aa1 in Ab1). Kozolci s tema šiframa so med vsemi najbolj idealni za izobraževalni namen. Ustrezni so tudi kozolci, ki so sicer v malce slab- šem stanju, a to pomanjkljivost na- domeščajo njihovi prevladujoči leseni materiali in dostopna lega ob javni pešpoti ali cesti s pločnikom (kozolci s šifro Ba1). Za izobraževalno vlogo so tehnično delno ustrezni tudi kozolci, ki so ne glede na njihove materiale v dobrem ali malce slabšem stanju, ven- dar je njihova lega manj ugodna, saj stojijo ob cestah brez pločnika ali ob kolesarski poti (kozolci s šiframi Aa2, se uvrščajo kozolci, ki imajo lesene stebre in streho iz drugih materialov (najpogostejši so pločevina, salonit ali opeka) ter kozolci, ki nimajo niti le- senih stebrov niti lesene strehe. V tip c se uvrščajo kozolci brez strehe. Na popisnem območju Rateče–Planica zaradi pogoste kombinacije betonskih stebrov in pločevinaste strehe prevla- dujejo kozolci tipa b. Na popisnih območjih Dovško polje in Zgornja Radovna so pogostejše kombinacije betonskih oziroma lesenih stebrov ter lesenih streh, zato tam prevladujejo kozolci tipa a. Z vidika izobraževanja je poleg stan- ja in materialov kozolcev pomembno tudi, kje oziroma od kod lahko vse to opazujemo in se o tem izobražujemo. Tretji kazalnik odgovori na vprašanje, ali kozolec stoji ob javni poti in, ali ga lahko kdorkoli z ustrezne razdalje je nezadostna, potrebna je obnova, late in streha večinoma manjkajo, so uničeni oziroma jih sploh več ni. Od skupno 200 popisanih kozolcev se jih 49 (24,5 %) uvršča v tip A, 94 (47 %) v tip B in 57 (28,5 %) v tip C. Pri materialih kozolca so nas zanimali materiali njegovih temeljnih elemen- tov: stebrov, strehe in lat. Ker so late vedno lesene, pri tem kazalniku išče- mo le materiale stebrov in strehe. V tip a se uvrščajo kozolci s tradicionalnimi lesenimi materiali (leseni stebri in le- sena streha). Z vidika izobraževanja o kozolcih je les najbolj reprezentativen material, vendar (zlasti pri stebrih) ne smemo zanemariti drugih materialov, s katerimi so kmetje v preteklosti ko- zolcem podaljšali življenjsko dobo. Zato se v ta tip uvrščajo tudi tisti ko- zolci, ki imajo stebre iz drugih (obi- čajno betonskih) materialov. V tip b Slika 4: Primeri tipov kozolcev glede na splošno stanje (tipi A, B in C), materiale (tipi a, b in c) ter lego (tipi 1, 2 in 3) (foto: Ambrož Černe in Tim Žgavec). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 49 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI v naravi (brez pomoči dodatnih gradiv); · 1 točko – območja kozolcev, kjer je izobraževalne vsebine, povezane s ključnim pojmom, mogoče pred- staviti deloma in/ali posredno s po- močjo dodatnih gradiv (zemljevidi, besedila, slike, skice); · 0 točk – območja kozolcev, za ka- tera smo ocenili, da za predstavitev izobraževalnih vsebin, povezanih s ključnim pojmom, niso relevantna. S tem vrednotenjem smo lahko vsa- ko območje kozolcev opredelili glede na to, ali je za izobraževalni namen vsebinsko povsem ustrezno (konč- ni seštevek točk je 19 ali 20), delno ustrezno (končni seštevek točk je 17 ali 18) ali manj ustrezno (končni seštevek točk je 16 ali manj). Rezulta- te tipizacije prikazujejo slike 6, 7 in 8. Geolokacijska igra »Med zgornjesavskimi stogovi« S tipizacijo smo zasnovali kartograf- sko podlago in na njej v grobem opre- delili vsebinska izhodišča za izdelavo geolokacijske igre, povezane s kozolci. Tehnični okvir igre smo v celoti prila- godili mobilni aplikaciji »CŠOD Mi- sija«. Pred leti jo je razvil Center šol- skih in obšolskih dejavnosti, ki v svoje programe vpeljuje uporabo informa- cijsko-komunikacijskih tehnologij, podprtih z motivacijskimi prvinami iger. Uporabniki se lahko s pomočjo aplikacije podajo na učne poti – mi- sije. Vsaka misija vključuje izzive, ki uporabniku celotno izkušnjo naredijo še bolj privlačno in zanimivo. Nove misije pripravljajo večinoma slovenski izobraževalci oziroma učitelji (med- mrežje 4). kolikšni meri je mogoče na širših ob- močjih kozolcev predstaviti določene učne vsebine, ki jih osnovnošolci od 6. do 9. razreda obravnavajo v šoli in se večinoma posredno, v manjši meri pa tudi neposredno navezujejo na ko- zolce. Tehnično delno in povsem ustrezne kozolce za ta namen smo združili v 10 potencialnih izobraževalnih območij: 4 na popisnem območju Rateče–Pla- nica, 3 na popisnem območju Dovško polje in 3 na popisnem območju Zgornja Radovna (slike 6, 7 in 8). Določili smo deset ključnih pojmov in jih opredelili na podlagi izobraže- valnih vsebin s področij geografije, biologije/naravoslovja, zgodovine in tehnike (preglednica 1). Vsakemu območju kozolcev smo do- delili ključni pojem z vrednotenjem na lestvici od 0 do 2, pri čemer so dobila: · 2 točki – območja kozolcev, kjer je izobraževalne vsebine, povezane s ključnim pojmom, mogoče pred- staviti v celoti in/ali neposredno Ab2, Ba2, Bb2). Delno ustrezni za ta namen so tudi kozolci s sicer ugodno lego (stojijo ob javnih pešpoteh ali cestah s pločnikom), vendar je njiho- vo splošno stanje slabo, pri čemer niti materiali niso dovolj reprezentativni za izobraževalni namen (kozolci s šifro Bb1). Tehnično neustrezni pa so vsi kozolci, ki stojijo predaleč (več kot 10 m) od javnih poti, da bi si jih lahko ogledali brez motenja zasebne posesti in se o njih izobraževali. Pri tem niso več odločujoči niti njihovo splošno stanje niti ustrezni materiali (kozolci s šiframi Aa3, Ab3, Ba3, Bb3, Ca3, Cb3). Neustrezni za izobraževanje so nenazadnje vsi kozolci, ki so na sploš- no v slabem stanju, ne glede na ma- teriale in lego (kozolci s šiframi Ca1, Ca2, Ca3, Cb1, Cb2, Cb3, Cc1, Cc2 in Cc3). Vsebinska ustreznost kozolcev za izobraževalno vlogo Pri kozolcih, ki so tehnično delno ali povsem ustrezni za izobraževalno vlogo, smo dodatno ugotavljali še njihovo vsebinsko ustreznost za ta na- men. V ospredju je bilo vprašanje, v 9 23 2 42 15 4 56 41 8 0 20 40 60 80 100 120 Rateče - Planica Dovško polje Zgornja Radovna ustrezen delno ustrezen neustrezen Slika 5: Tehnična ustreznost kozolcev za izobraževalno vlogo (N = 200). 50 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINIKOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI pomenijo napredovanje k osvajanju značke. Ko uporabnik pravilno od- govori na vse izzive, je zanimivost us- pešno opravljena (usvojena oziroma odklenjena). Ko uporabnik usvoji vse zanimivosti, je misija uspešno opravl- jena (medmrežje 5). V okviru naše raziskave smo izdelali igro oziroma misijo »Med zgornjesavskimi stogovi« v štirih etapah. Njen namen je spoznavanje učnih vsebin, neposred- no ali posredno povezanih s kozolci v Zgornjesavski dolini. Ciljna skupina so osnovnošolci od 6. do 9. razreda, ki igro lahko rešujejo interaktivno s po- močjo mobilne aplikacije »CŠOD Mi- sija« ali analogno s pomočjo delovnega dodatne informacije, galerijo fotogra- fij ter določeno število izzivov. Ker gre za geolokacijsko igro, je glavno nače- lo osvajanja misije, da je uporabniku razreševanje izzivov pri posamezni zanimivosti onemogočeno vse dotlej, dokler v naravi ni postavljen na njeno lokacijo. Prek mobilne naprave ga to- rej mora zaznati GPS. Izzivi so različna vprašanja, navezana na dotično zani- mivost. Odgovor na vprašanje upo- rabnik dobi z opazovanjem v naravi, s pomočjo opisa zanimivosti v aplikaciji, z dodatnimi informacijami med opisi zanimivosti ali pod njimi v aplikaciji ali z ogledom fotografij v galeriji. Ne- pravilni odgovori na izzive uporabniku prinesejo negativne točke, pravilni pa Aplikacija »CŠOD Misija« je brez- plačno dostopna v trgovinah Google Play in App Store. Ko je naložena na napravo, si uporabnik iz razpoložljive- ga nabora misij prenese želeno misijo. Odtlej lahko do nje dostopa brez med- mrežne povezave, tako da mora biti za reševanje igre aktivirano le še orodje za zaznavanje lokacije (GPS). Vsaka misija (pot) je sestavljena iz določene- ga števila zanimivosti (točk), vsaka od teh pa vsebuje določeno število izzivov (vprašanj). Zanimivosti so osrednja prvina misije. Vsaka zanimivost ima lokacijo, dolo- čeno z GPS koordinatami, ime, opis v obliki besedila ali zvočnega zapisa, Preglednica 1: Opredelitev ključnih pojmov (učnih vsebin oziroma ciljev), na podlagi katerih je bila ugotovljena vsebinska ustreznost za izobraževalno vlogo. številka ključni pojem opredelitev 1 orientacija v prostoru Z območja kozolcev sta dobro vidni lega in usmerjenost Zgornjesavske doline ali njenih sosednjih dolin (Radovna, Krma, Kot, Vrata, Planica). S tega območja je mogoče ustrezno opredeliti tudi lego in usmerjenost drugih geografskih območij, ki obdajajo Zgornjesavsko dolino oziroma njene sosednje doline (Karavanke, Julijske Alpe, Mežakla, Ljubljanska kotlina in Kanalska dolina). 2 ledeniško površje Z območja kozolcev so dobro vidni tako prečni prerez Zgornjesavske doline oziroma njenih sosednjih dolin (ledeniška »U« oblika) kot tudi druge značilnosti ledeniškega površja (ravno dno doline, strma pobočja, priostreni vrhovi in ledeniške morene). 3 gorsko podnebje Na območju kozolcev je mogoče predstaviti značilnosti tipov podgorskega (podtip zelo vlažno) in gorskega (podtip nižjega gorskega sveta) podnebja. Glede na usmerjenost doline je z območja kozolcev mogoče določiti glavne smeri vetrov v dolini ter s tem pojasniti lego in usmerjenost kozolcev. 4 rastlinstvo Z območja kozolcev so vidne značilnosti rastlinstva, v tem prostoru prilagojenega gorskemu podnebju. Na pobočjih Karavank ali Julijskih Alp je mogoče prepoznati višinske rastlinske pasove. 5 raba tal Na območju kozolcev je dobro vidna značilna raba tal, možne so njene primerjave s sosednjimi območji. 6 kmetijstvo Na območju kozolcev je mogoče opisati poglavitne značilnosti poljedelstva in živinoreje v tem delu Zgornjesavske doline. 7 gozdarstvo Na območju kozolcev je mogoče opisati temeljne značilnosti gozdarstva v tem delu Zgornjesavske doline (krčenje gozda na račun obdelovalnih zemljišč, pašnikov, raba lesa, od kod izhaja les za izdelavo kozolcev …). 8 druge gospodarske dejavnosti Na območju kozolcev so vidni vplivi drugih gospodarskih dejavnosti v tem delu Zgornjesavske doline, predvsem industrije in turizma. 9 poselitev Z območja kozolcev je mogoče prikazati in opisati temeljne značilnosti podeželskih naselij in poselitve v Zgornjesavski dolini (gručasta naselja, samotne domačije, alpska hiša). 10 kozolec – temeljne značilnosti Na območju kozolcev si je mogoče od blizu ogledati skupino kozolcev ali posamezen kozolec in prepoznati njegove glavne značilnosti. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 51 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI zvezka. Etape so razporejene po celotni Zgornjesavski dolini. Pri osnovni opre- delitvi etap se je s tehničnega vidika upoštevalo, da je vsaka dolga največ pet kilometrov in predvideva največ dve uri reševanja. V čim več etap se kot začet- no, vmesno ali končno točko vključi po eno muzejsko enoto GMJ. Etapa je lahko linijska, kar pomeni, da uporab- nik igro rešuje z opravljanjem določene poti, ali točkovna, tako da uporabnik celotno igro (vse zanimivosti in izzive) reši na enem manjšem območju (brez premikanja z ene točke na drugo). V čim več zanimivosti (vsaj v eno na eta- po) se vključi po eno tako imenovano doživljajsko točko, pri kateri uporabnik reši izzive ne le s pomočjo besedil, fo- tografij ali lastnega opazovanja, ampak z aktivnimi učnimi metodami oziroma doživetjem določene aktivnosti, pove- zane s tematiko. Z vsebinskega vidika je kot območ- je spoznavanja v ospredje postavljena Zgornjesavska dolina. Zanimali so nas naravnogeografski dejavniki, ki so vpli- vali na njeno oblikovanje, pa tudi vpliv človeka, ki je to območje sooblikoval v kulturno pokrajino. Pri slednjem je bilo v ospredju vprašanje, kako se je človek tukaj preživljal v preteklosti in kako se preživlja v sodobnosti (zna- čilnosti kmetijstva: pridelki, orodja, tehnike in znanja). V tem kontekstu ima svojo vlogo tudi kozolec, ki mu namenjamo posebno pozornost. Slika 6, 7 in 8: Tehnična in vsebinska ustreznost kozolcev za izobraževalno vlogo, Rateče–Planica (N = 107); Dovško polje (N = 79); Zgornja Radovna (N = 14). 52 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINIKOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI orodij, povezanih tako s poljedeljstvom kot živinorejo, do postopkov izdelave in postavljanja kozolcev. Gre torej za izročilo, ki ga je v obstoječi literaturi in tudi z drugimi metodami težje razkriti in je vsekakor zanimivo za vključitev v vsebino igre. S širokim naborom metod za izdelavo igre, kar navsezadnje upravičuje njeno strokovnost in privlačnost, je nastala njena prva (testna) različica. Etapa 1 poteka na območju Rateč, Rateške- ga polja južno od vasi in Planice. Na razdalji 1,5 km povezuje Kajžnkovo hišo v Ratečah s kozolci v Planici. Ima 4 zanimivosti in 13 izzivov. Etapa 2 pote- ka pred gospodarskim poslopjem (sked- s poudarkom na arhitekturi. Drugo uporabno delo je Od stoga do kozuca – priročnik za rabo in vzdrževanje ko- zolcev na območju projekta Arhitektu- ra gorenjskih vasi (Balzano s sodelavci 2020). Priročnik in omenjeni projekt lokalne akcijske skupine odlikujeta aktualnost in sodelovanje med geograf- sko, etnološko in arhitekturno stroko na področju preučevanja gorenjskih kozolcev. Kot smiselni so se izkazali tudi izsledki nestrukturiranih pogovo- rov s starejšimi domačini. Vsi sogovor- niki so namreč odraščali na kmetijah v Zgornjesavski dolini in imajo na pod- lagi lastnih izkušenj bogata znanja o značilnostih tamkajšnjega kmetijstva, od kmetijskih kultur, tehnik, veščin in Navedene kriterije za izdelavo igre smo v nadaljevanju še bolj osmislili s fokusno skupino z zaposlenimi v GMJ, pregle- dom virov in literature ter nestrukturi- ranimi pogovori s starejšimi domači- ni. Zaposleni v GMJ-ju izpostavljajo smiselnost vključitve obstoječih vsebin v muzejskih enotah Kajžnkova hiša v Ratečah in Liznjekova hiša v Kranjski Gori v igro, izkustveni vidik z vključi- tvijo lokalnih kmetov, vključitev upo- rabnikov CŠOD-jev kot ciljne skupine ter varnostni (izogibanje cestam in ko- lesarskim potem) in lastniški (uporaba javnih poti) vidik. Med uporabljeni- mi viri in literaturo, pri čemer večina avtorjev oziroma izdajateljev izhaja iz lokalnega okolja, velja izpostaviti delo arhitekta Domna Zupančiča Kozolci v Zgornjesavski dolini (2015). Gre za najbolj celovito in doslej edino študijo o kozolcih, vezano izključno na Zgor- njesavsko dolino. Delo vsebuje opise kozolcev, njihovo lego, razporeditev v pokrajini in druge opažene posebnosti O poimenovanju igre »Med zgornjesavskimi stogovi«: V zahodnem in severnem delu Gorenjske je beseda stog v različnih fonetičnih obli- kah (stóh, stóuh, stuóh, stagá …) uveljavljena kot narečno poimenovanje za kozolec (Klinar 2020). S poimenovanjem igre v narečni obliki želimo njenim uporabnikom (osnovnošolcem) približati gorenjsko narečje kot pomemben del nesnovne kulturne dediščine. Slika 9: Mobilna aplikacija »CŠOD Misija«: naslovna stran aplikacije (A), zemljevid zanimivosti – primer (B), primer zanimivosti (točke), ko se ob kliku na gumb »PRIJAVA« uporabnik nahaja na njeni lokaciji (C), primer pravilno razrešenega izziva (D) (medmrežje 2). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 53 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI za izobraževanje reprezentativna kozol- ca na tem območju (Psnakov in Požrvov stog). Ima 2 zanimivosti in 7 izzivov. Teorija o interpretaciji dediščine kot enega zadnjih in, za njen uspeh, nujnih korakov interpretacije navaja evalvacijo. Zato smo terensko eval- vacijo izvedli na treh etapah od sku- pno štirih. Na terenu jih je preizku- silo 121 učencev in 9 učiteljev s petih osnovnih šol. Podrobnosti prikazuje pregled nica 2. Izpostaviti velja naslednje ugotovi- tve. Obseg etap 1 in 3 je glede na čas in dolžino ustrezen, pri etapi 2 naj se predviden čas reševanja skrajša. Opi- se zanimivosti (točk) naj se mestoma teka skozi vas Mojstrana, prek kulturnih teras Dovškega polja, skozi vas Dovje in po vzhodni strani polja nazaj do Moj- strane. Ima 5 zanimivosti in 16 izzivov. Etapa 4 poteka v naselju Zgornja Ra- dovna in na razdalji 400 m povezuje dva njem) Liznjekove domačije v Kranjski Gori oziroma v njem. Ima 3 zanimi- vosti in 10 izzivov. Etapa 3 poteka po Dovškem polju. Je krožna, začne in konča se v Slovenskem planinskem mu- zeju v Mojstrani. V dolžini 3,7 km po- Preglednica 2: Značilnosti testnih skupin učencev, ki so bili vključeni v evalvacijo igre. testna skupina število učencev starost učencev število učiteljev osnovna šola (občina) testna etapa 1: Rateče–Planica 1 13 13–14 let 0 OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica 2 11 13–14 let 1 OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora testna etapa 2: Liznjekova domačija 3 13 13–14 let 2 OŠ Voličina (Lenart v Slovenskih goricah) 4 25 11–12 let 2 OŠ Apače 5 22 13–14 let 1 OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora testna etapa 3: Dovško polje 6 43 12–13 let 3 OŠ Livade Izola z z z z z Slika 10: Potek etape 3 in postavitev zanimivosti v etapi 3. 54 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINIKOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI skrajša in poenostavi oziroma nado- mesti z vizualnim gradivom. Izzivi v vseh treh testnih etapah so ustrezni, jasno zastavljeni. Glede vključitve doživljajske točke v posamezno etapo se je izkazalo, da je ta nujna. Učenci, ki so testirali etapo 3, so bili pri eni od točk (zanimivost 4) vključeni v testno izvedbo etnološke delavnice, v okviru katere sta jim predstavnika Društva podeželske mladine Zgor- njesavske doline (DPM) predstavila poglavitne značilnosti kozolca in nje- gove uporabe. Doživetje naj se nujno ohrani v prvotni obliki oziroma se ga po možnosti nadgradi. V etapo 1 naj se vključi voden ogled Kajžnkove hiše in druge vsebine, ki so posre- dno povezane s kozolci (na primer delo na polju). Vsebine v etapi 2 naj se nadgradi s predstavitvijo starih kmetijskih opravil in orodij v živo ter z delavnico sestavljanja modela kozolca. Z evalvacijo je bilo ugoto- vljeno tudi, da utegne biti misija bolj zanimiva uporabnikom iz domačega okolja zgornje Gorenjske, kjer so ko- zolci še vedno širše prepoznavni. »Krona učne poti je bil praktični prikaz dela, o katerem se učencem niti ne sanja. Stik z domačini, spoznavanje dovškega narečja. To obdržati, če se le da.« (Teodora Krivičič, učiteljica geografije na OŠ Livade Izola, 2022). Skladno z ugotovitvami evalvacije je bila igra izpopolnjena v končno raz- ličico. Analogno je na voljo v obli- ki delovnega zvezka, dostopnega v različnih knjižnicah ter na sedežih RAGOR-ja in GMJ-ja. V digitalni obliki je igra na seznamu vseh misij v mobilni aplikaciji »CŠOD Misija«. 2 3 1 18 22 18 19 4 2 3 4 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % "zanimivosti/točke ob poti so 4; to se mi zdi:" "vsaka zanimivost ima 3-4 izzive; to se mi zdi:" "celotna etapa je dolga 1,5 km; to se mi zdi:" "glede na čas, v katerem sem prehodil celotno etapo, se mi njena dolžina zdi:" premalo ravno prav preveč 3 15 40 2 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 absolutno predolga dokaj dolga ravno prav dolga in ravno prav kratka dokaj kratka absolutno prekratka 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 8 7 15 2 4 7 10 8 3 17 4 1 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % zanimivost 1 zanimivost 2 zanimivost 3 zanimivost 4 zanimivost 5 brez odgovora najbolj priljubljena zanimivost/točka med učenci najmanj priljubljena zanimivost/točka med učenci Slika 11: Tehnična ustreznost igre po mnenju učencev - primer testne etape 1 (N = 24). Slika 12: Ustreznost besedil v učnem listu po mnenju učencev - primer testne etape 2 (N = 60). Slika 13: Priljubljenost posameznih zanimivosti/točk v igri - primer testne etape 3 (N = 43). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 55 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI junija 2023 izveden pilotni projekt igre »Med zgornjesavskimi stogovi«. V koordinaciji med RAGOR-jem in DPM-jem so igro izvedli učenci Ob financiranju Občine Kranjska Gora RAGOR nadaljuje s projektom subvencioniranja kmetov za tradicio- nalno rabo kozolcev, obenem pa je bil Povezave in navodila so tudi na sple- tnem portalu Uporabna geografija pod zavihkom Aplikacije. Sklep V prispevku smo se osredinili na oko- liščine, v katerih bi kozolci v Zgorn- jesavski dolini poleg prvotne (kmetij- ske) lahko prevzeli tudi kakšno drugo vlogo, ki bi za tovrstno dediščino lah- ko bila eden od načinov njene revita- lizacije. Na območju občine Kranjska Gora je kakih 10 do 15 kmetij, ki ko- zolce še vedno uporabljajo v kmetijske namene. Na tak ali podoben način se zgornjesavski kozolci uvrščajo tudi v režime institucionalnega varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Ob tem je odnos lokalnih akterjev do tovrstne dediščine pozitiven, čeravno druge funkcije, razen kmetijske, v njej niso prepoznavne. Slika 14: Etnološka delavnica starih kmečkih opravil na Dovjem v sklopu misije “Med zgornjesavskimi stogovi”, v izvedbi Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in Društva podeželske mladine Zgornjesavske doline; junij 2023 (vir: arhiv RAGOR). Slika 15: Del etape 1 – skupina obnovljenih kozolcev v Planici (foto: Tim Žgavec). 56 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 KOZOLCI V ZGORNJESAVSKI DOLINI Viri in literatura 1. Balzano, A., Čufar, K., Juvanec, B., Klinar, K., Kobal, N., Krže, L., Merela, M., Novak, K., Planinšič, J., Roškar, S. 2020: Od stoga do kozuca – priročnik za rabo in vzdrževanje kozolcev na območju projekta Arhitektura gorenjskih vasi. Jesenice. 2. Černe, A. 2016: Analiza stanja kozolcev na Dovškem polju. Jesenice. 3. Černe, A. 2018: Analiza stanja kozolcev v Ratečah. Jesenice. 4. Černe, A. 2020: Analiza stanja kozolcev v Zgornji Radovni in Mojstrani. Jesenice. 5. Fakin Bajec, J., Lemut Bajec, M., Pogačar, M., Straus, M. 2021: Dediščina v akciji – poti in načini vključevanja mladih v ohranjanje in interpretacijo dediščine. Ljubljana. 6. Klinar, K. 2020: Kozolec kot del nesnovne kulturne dediščine. Od stoga do kozuca – priročnik za rabo in vzdrževanje kozolcev na območju projekta Arhitektura gorenjskih vasi. Jesenice. 7. Klinar, T. 2022: Aktivna raba kozolcev v Zgornjesavski dolini (ustni vir, 24. 10. 2022). 8. Krišelj, M. 2004: Zgodba o slovenskem kozolcu. Slovenski kozolec včeraj, danes, jutri. Ljubljana. 9. Medmrežje 1: http://rkd.situla.org/ (10. 9. 2022). 10. Medmrežje 2: https://www.gmj.si/ (13. 5. 2022). 11. Medmrežje 3: https://www.semanticscholar.org/paper/Location-based-Mobile-Games-Lehmann/ aed428f1c3d70edcc9e990fde5af60f6178b9656 (6. 9. 2022). 12. Medmrežje 4: https://www.csod.si/stran/ustanovitev-csod (10. 7. 2022). 13. Medmrežje 5: http://misija.csod.si/si/ (13. 7. 2022). 14. Melik, A. 1931: Kozolec na Slovenskem. Ljubljana. 15. Ogrin, D., Repe, B., Štaut, L., Svetlin, D., Ogrin, M. 2023: Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih za obdobje 1991–2020. Dela 59. Ljubljana. 16. Roškar, S. 2017: Značilnosti kozolcev in kulturne dediščine Zgornjesavske doline (ustni vir, 15. 11. 2017). 17. Stele, F. 2008: Kozolec v Sloveniji. Komenda. 18. Tilden, F. 1957: Interpreting our heritage. Chapel Hill. 19. Zupančič, D. 2015: Kozolci v Zgornjesavski dolini. Jesenice. osnovnih šol iz Mojstrane in Kranj- ske Gore. Glede na ciljno skupino se tovrstni program lahko ponudi v prvi vrsti vzgojno-izobraževalnim ustano- vam (osnovnim šolam, CŠOD-jem), v okviru rednega šolskega programa, obšolskih dejavnosti, dnevov dejav- nosti, učilnice na prostem in podob- no. Izvaja se ga lahko tudi v sklopu drugih prostočasnih aktivnosti za mla- de, na primer poletnih taborih različ- nih interesnih skupin, ali na izobraže- vanjih učiteljev oziroma seminarjih za učitelje. Konkretne učinke igre v tem prostoru bo pokazala šele prihodnost, zagotovo pa se utegnejo izkazati za po- zitivne, če bo upoštevano naslednje: poudarek na doživljajskih točkah, stal- na prisotnost igre v programih GMJ- ja oziroma projektih RAGOR-ja, for- malno urejen mehanizem financiranja med vsemi relevantnimi akterji, vkl- jučenost DPM-ja oziroma lokalnih kmetov v njeno izvedbo in promocija igre v različnih medijih, predvsem na spletnih platformah. Večfunkcijsko obravnavanje zgornje- savskih kozolcev, kot je predstavljeno v prispevku, se lahko vključi v po- dročja kulturne dediščine, okoljskih, turističnih, vzgojno-izobraževalnih ali drugih ustreznih vsebin različnih ra- zvojnih dokumentov tako na obmo- čju občine Kranjska Gora kot celotne zgornje Gorenjske. Slika 17: QR koda za dostop do igre v spletni trgovini Google Play. Slika 16: Naslovnica delovnega zvezka »Med zgornjesavskimi stogovi«. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 57 IZVLEČEK Slovenija je zaradi svoje pokrajinske pestrosti in naravnih značilnosti prepoznana kot država z izjemnimi možnostmi za razvoj trajnostnega turizma. Načrtovanje in upravljanje turističnega razvoja morata upoštevati obseg turizma ter primerenost za lokalno okolje in skupnost. Eden izmed teh vzvodov je ciljna interpretacija. Pot med krošnjami Pohorje je primer dostopne interpretacijske infrastrukture. Interpretacijske točke so namenjene učenju, doživljajske postaje in tobogan pa poskrbijo za atraktivnost obiska. Ključne besede: Pot med krošnjami Pohorje, biotska raznovrstnost, ciljna interpretacija, celoletni turizem, turistična destinacija Rogla – Pohorje ABSTRACT Treetop Walk Pohorje – tourism and interpretation Slovenia is recognised as a country with outstanding potential for sustainable tourism development, thanks to its diversity of landscapes and natural features. Planning and managing tourism development must take into account the extent of tourism and its suitability for the local environment and the community. One of these levers is targeted interpretation. The Treetop Walk Pohorje is an example of accessible interpretation infrastructure. Interpretation points are designed for learning, and the adventure stations and slide make the visit more attractive. Key words: Treetop Walk Pohorje, biodiversity, targeted interpretation, year-round tourism, tourism destination Rogla-Pohorje Pot med krošnjami Pohorje – turizem in interpretacija 58 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 POD MED KROŠNJAMI POHORJEPOD MED KROŠNJAMI POHORJE Avtorica besedila: MAJA VIŠNAR, univerzitetna diplomirana ekonomistka Pot med krošnjami Pohorje, Rogla 111, 3214 Zreče E-pošta: maja.marketing@ potpohorje.si Avtorji in viri fotografij: MIHA MATAVŽ, TOMO JESENIČNIK, ARHIV PMKP COBISS 1.04 strokovni članek V zadnjih letih so v Sloveniji nastale številne nove tematske, učne, inter-pretacijske in doživljajske poti. Po oceni jih je pri nas že več kot 700 (Prah 2024). Nastajajo centri za doživljanje narave, programi in po- nudbe doživetij v naravi. Nekateri uporabljajo in vključujejo tudi pristope in različna sredstva interpretacije. Ta se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo ter so prilagojena določenim ciljnim skupinam. Izobraževanja za vodnike vključujejo tudi pristope interpretativnega vodenja in doživljanja narave. Predmet investicijskega projekta Pot med krošnjami Pohorje (v nadaljevanju PMKP), realiziranega v letu 2019, je bila ureditev zunanjih športnih površin. S tem bodo zagotovljene dodatne privlačne točke na območju Rogle in pospešen razvoj turizma, pa tudi nova delovna mesta in hitrejši gospodarski razvoj tako občine Zreče kot širše regije. Kot ključni razvojni cilj za načrtovano investicijo je izpostavljeno: »… zagotavljanje ustrezne športne in turistične infrastrukture za razvoj trajnostnega turizma in omogočiti pogoje za razvoj in rast podjetij, ki gradijo podjetniško skupnost in krepijo verigo vrednosti na območju občine in regije ter so pomembni zaposlovalci na regionalni in državni ravni …« (Hoja med krošnjami – predinvesticijska zasnova 2017). Rogla na Pohorju je ena izmed bolj priljubljenih turističnih destinacij v Slove- niji, znana po svoji raznoliki in bogati ponudbi aktivnosti skozi vse leto. Zima na Rogli je sinonim za smučanje, deskanje na snegu in druge zimske športe, saj so smučišča dobro vzdrževana in primerna tako za začetnike kot tudi izkušene smučarje. Poleti pa se Rogla preoblikuje v priljubljeno destinacijo za pohod- ništvo, gorsko kolesarjenje in druge oblike aktivno preživetega časa v naravi. Poleg naravnih bogastev, kot so slapovi in jezera, destinacija Rogla – Pohor- je ponuja tudi bogato kulturno dediščino, vključno z muzeji, tradicionalnimi prireditvami in lokalnimi obrtmi, ki odražajo zgodovino in tradicijo regije. Namen prispevka je predstaviti, kako PMKP svojim obiskovalcem skozi in- tepretacijo predstavi in pojasni kulturno in naravnogeografsko dediščino Po- horja. PMKP ni le turistična, temveč tudi izobraževalna atrakcija, ki obiskoval- cem omogoča globlji vpogled v značilnosti in vrednote regije. Z interaktivnimi poučnimi postajami spodbuja razumevanje in spoštovanje lokalnega naravnega okolja in je primer, kako se interpretacija narave lahko prepleta s turistično izkušnjo, ki povečuje ozaveščenost o ohranjanju in vrednotenju te edinstvene pokrajine. Vloga turizma in interpretacije Kulturne in naravne znamenitosti (vključujoč varovana in zavarovana območja) postajajo zelo pomemben sestavni del privlačnosti širše turistične destinacije Pohorje. Najpogosteje se za atrakcijo šteje določena značilnost območja (desti- nacije), ki je neposredno samosvoja za lokacijo in je dodaten motiv za obisk tu- ristov. Naravne znamenitosti Pohorja so temelj za razvoj turizma in sestavni del GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 59 POD MED KROŠNJAMI POHORJE tem, primernih za individualne gos- te in tudi skupine. Zagotavljajo jim blagodejne učinke, aktivnosti v vodi, na tleh, v podzemlju in zraku. Ges- lo destinacije je: »Razišči, Občuti, Užij«. Člani projektne skupine TDRP (Tu- ristična destinacija Rogla – Pohorje) so v Načrtu razvoja in trženja turizma v občini Zreče navedli, da so najpo- membnejši ciljni segmenti destinaci- je Pohorje družine z otroki, športniki na pripravah, posamezniki, pari raz- ličnih starosti, skupine različnih sta- rosti in interesov, ki prihajajo zaradi sproščanja ter občudovanja naravne in kulturne dediščine, aktivnosti na prostem (outdoor) oziroma rekreaci- je v naravi, podeželske kulinarike, pa tudi poslovneži in obiskovalci prire- ditev in dogodkov (Lešnik Štuhec s sodelavci 2021). Poučno na Poti PMKP je na Rogli, priljubljenem turističnem in smučarskem središču v osrčju Pohorja. Zgrajena je večino- ma iz lesa, kovinski so le posamezni vezni elementi. Glavni nosilni stebri so sestavljeni iz treh drevesnih de- bel. Debla so iz lesa duglazije, ena- ko tudi pohodna konstrukcija poti (vgrajenega je 755 kubičnih metrov lesa). Materiali in konstrukcija tako asociirajo na naravni gozd. Polnila ograje so izvedena s transparentno jekleno mrežo. S takšno prosojnostjo je doživetje gozda intenzivnejše. 37,6 m visok razgledni stolp je zasnovan z devetkotnim tlorisom. Z najvišje ploščadi se lahko obiskovalci vrnejo po rampi ali toboganu. Tobogan, ki premaga višinsko razliko 22 metrov, S spremembo odnosa obiskovalcev do narave dosegamo enega od pomemb- nih ciljev varstva narave – pridobimo si zaveznike za ohranjanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenskih prostorov. Po- leg tega interpretacija pri domačinih spodbuja zavedanje o vrednosti ob- močja, na katerem živijo (Ogorelec 2006). PMKP je aktiven član destinacije Rogla – Pohorje, ki obsega občine Oplotnica, Slovenske Konjice, Vi- tanje in Zreče. Območje destinacije spada v Alpsko in Termalno Panon- sko Slovenijo (MGRT 2022), kar nudi vse možnosti za razvoj petzvez- dičnih doživetij. Ta so skladna s kri- teriji petzvezdničnih izkušenj, saj te- meljijo na lokalni identiteti, nudijo avtentične, edinstvene in izkustvene momente, vključujejo prvine trajnos- ti, butičnosti in premium kakovosti, ponujajo dodano vrednost, spodbu- jajo desezonalizacijo in so podprta s primerno digitalno izkušnjo. Sklad- no z opredelitvijo nosilnih in sekun- darnih/podpornih produktov v Alp- ski in Termalni Panonski Sloveniji so ključni nosilni produkti destinacije Rogla – Pohorje: počitnice v gorah oziroma sredogorju, outdoor – aktiv- nosti v naravi, športni turizem, turi- zem na podeželju, zdravje in dobro počutje, gastronomija, poslovna sre- čanja in dogodki, doživetja narave ter mesta in kultura. Območje destinacije Rogla – Po- horje ponuja številne možnosti za razvoj doživetij, ki ugodno vplivajo na zdravje in dobro počutje gostov ter tudi na razvoj aktivnosti na pros- celotnega turističnega sistema. Večina turističnih aktivnosti na tem območju se osredotoča okrog znamenitosti, kot je na primer PMKP. Atrakcije pogosto bolj kot kakovost in količina turistič- nih institucij in storitev vplivajo na vrsto, lokacijo in intenzivnost razvoja turizma na določenem območju. Interpretacija je orodje, s katerim na- ravo in kulturno dediščino približamo tako obiskovalcem kot domačemu pre- bivalstvu. Izhodišče je spoznanje, da naravo ohranjajo tisti, ki jo poznajo, razumejo, cenijo in se z njo identifi- cirajo. Poleg tega interpretacija koristi tudi lokalnemu turizmu, saj obiskoval- cem prinaša doživetje, ki je v turizmu vse bolj cenjeno (Baldauf s sodelavci 2011). Tudi na PMKP se stremi k upo- rabi različnih interpretacijskih metod. Interpretacija mora biti skrbno načrto- vana. Objekti in teme morajo biti dob- ro premišljeni ter izbrani, predstavljeni na svojstven in edinstven način, pri- lagojeni ciljni skupini, predvsem pa mora interpretacija z vsemi sredstvi, metodami in pripomočki podpirati temeljno tematsko sporočilo (Keršič Svetel s sodelavci 2019). Številne definicije so enotne, da je interpretacija oblika komuniciranja (Trampuš 2019). Gre za razkrivanje globljih pomenov narave in naravne dediščine. Pri obiskovalcih želi spodbuditi razmišljanje, senzibilizacijo in posledično tudi spremembo v vedenju in dojemanju narave. Obiskovalcev ne učimo, am- pak jim dopustimo, da na podlagi osebne izkušnje oblikujejo lastno vrednotenje narave in dediščine (Rat- ković Aydemir s sodelavci 2020). 60 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 POD MED KROŠNJAMI POHORJEPOD MED KROŠNJAMI POHORJE V okviru programa KATIS (Katalog programov nadaljnjega izobraževan- ja in usposabljanja), namenjenega delavcem v vzgoji in izobraževanju, je PMKP že vse od delovanja kot soorganizator projekta »Od korenin do krošenj« s pedagoškimi delavci sodeloval pri izvedbi izobraževalnih programov v naravi. PMKP učitel- jem in drugim pedagoškim delavcem omogoča, da se podrobno seznanijo z naravnimi in kulturnimi značilnostmi Pohorja. Med obiskom PMKP se uči- telji udeležijo vodenega ogleda, na po- učnih postajah pa se osredotočajo na specifične teme, kot so lokalna flora in fauna, geološke značilnosti Pohorja ter načini ohranjanja naravnih virov. Informacije so podane na način, ki Zaradi trajnostnega delovanja in truda za varovanje okolja je objekt leta 2023 prejel certifikat Zeleni ključ, ki simboli- zira zavezanost okolju in trajnostnemu razvoju. Gre za sistem certificiranja, ki spodbuja trajnostni razvoj turizma in v turistični industriji promovira okoljsko odgovorno ravnanje z izpolnjevanjem strogih okoljskih standardov, kot so učinkovita raba električne energije, varovanje vodnih virov, zmanjšanje ko- ličine odpadkov, trajnostna mobilnost, odgovorno ravnanje z okoljem ter trajnostna poraba in nabava. Namen programa je zmanjšanje negativnega vpliva turizma na okolje ter spodbu- janje ozaveščenosti gostov in lastnikov turističnih objektov o pomembnosti varovanja naravnih virov. je dolg 65 metrov. Skupna dolžina poti je 1043 m z višinsko razliko 20 m. PMKP je v celoti brez ovir, z največjim vzponom 6 % in je prila- gojena otroškim ter invalidskim vo- zičkom. Mreže ograje ob straneh poti so prozorne in omogočajo popolno vidljivost tako uporabnikom inva- lidskih vozičkov kot tudi majhnim otrokom (Vires … 2019). Na poti so tri poučne in tri adrenalin- ske postaje. Skupinam so ob predho- dni najavi na voljo vodniki interpre- tatorji z licenco. Glavno poslanstvo PMKP je podajanje interpretacije gozdnega ekosistema. Poti so primer- ne za vse starostne skupine, so brez ovir in odprte vse leto. Slika 1: Pot med krošnjami Pohorje je na Rogli, priljubljenem turističnem in smučarskem središču v osrčju Pohorja (foto: Miha Matavž). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 61 POD MED KROŠNJAMI POHORJE je PMKP na Rogli prepoznala kot projekt, ki omogoča uresničevanje ustvarjalnih, inventivnih in inovativ- nih idej s področja turizma. Uvrstila ga je med finaliste poziva Snovalec leta 2019. Na PMKP so tri poučne postaje, na- menjene spoznavanju lokalne flore, favne in geologije. Predstavljene so na zabaven in interaktiven način. Pred- stavljajo ključne naravnogeografske in biološke značilnosti regije, ki se raz- likujejo od značilnosti v drugih slo- venskih regijah. Postaje so zanimive ne le za družine, ampak tudi za šolske skupine, društva in druge skupinske obiske. Prva poučna postaja nam predstavi tipične lokalne kamnine in geolo- ško podobo Pohorja. Ta se razlikuje od kamninske zgradbe večjega dela Slovenije. Gradijo ga najstarejše me- tamorfne kamnine v Sloveniji. Na Pohorju je bilo aktivnih več kamno- Erlebnis Akademie AG je vodilni evropski ponudnik k naravi usmerje- nih atrakcij na prostem. Slovenska turistična organizacija, ki spodbuja inovativnost v slovenskem turizmu in podpira razvoj inovativnih produktov ter inventivnih projektov, spodbuja interaktivno učenje in raz- pravo, kar učiteljem omogoča, da pridobljeno znanje učinkovito prene- sejo v svoje učne načrte. Tako se krepi povezovanje šolskih učnih načrtov z lokalnimi primeri varovanja narave in trajnostnega razvoja (Katalog progra- mov… 2022). Zamisel za gradnjo PMKP je nastala v okvirju vizije trajnostnega razvoja zelene ponudbe (narava in kulturna dediščina) turističnega projektnega območja Pohorje 2030 (Lešnik Štuhec 2011) in predloga načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje (Gulič s sodelavci 2011). Ideja se je realizira- la med partnerji: skupino Erlebnies Akademie AG iz Nemčije, podjetjem Zážitková Akademie iz Češke ter Ob- čino Zreče, s sodelovanjem podjetja Unitur d. o. o., upravljalcem sred- njegorskega športnega centra Rogla in GIZ LTO (Gospodarsko interesno združenje za pospeševanje turizma Lo- kalne turistične organizacije) Zreče. Slika 3: Na Poti med krošnjami Pohorje so tri poučne postaje, namenjene spoznavanju lokalne flore, favne in geologije (foto: Tomo Jeseničnik). Slika 2: Program KATIS je namenjen delavcem v vzgoji in izobraževanju (foto: arhiv PMKP). 62 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 POD MED KROŠNJAMI POHORJEPOD MED KROŠNJAMI POHORJE Naravovarstveno informacijski cen- ter Rogla je zasnovan ne le kot točka za pridobivanje informacij, ampak kot kompleksna učna platforma, ki obiskovalcem zagotavlja poglobljeno razumevanje lokalnega ekosistema Pohorja. Obiskovalci dostopajo do in- teraktivne razstave, ki ponuja vpogled v biotsko raznovrstnost, samosvoje rastlinske in živalske vrste ter prak- se za njihovo ohranitev, ki je ključna za vzdrževanje naravnega ravnovesja. Center je vključen v projekt VIZI- JA POHORJE 2030, katerega cilj je izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju, kar še dodat- no poudarja njegovo vlogo pri ohran- janju kakovostnega lokalnega okolja. Center je razdeljen na štiri sklope: Po- horje, planje in resave, gozdovi ter barja in druga mokrišča. Predstavljeni so raz- lična življenjska okolja in prebivalci, ki jih naseljujejo, dejavniki, ki ogrožajo Poleg podajanja vsebin in informacij o naravi Pohorja je tudi prostor do- življanja narave, učilnica v naravi, stičišče in tudi prostor za sproščanje. Je eden od treh pomembnih infor- macijskih centrov Regijskega parka Pohorje (druga dva sta na Kopah in Treh kraljih). Prizadevanja za ohrani- tev narave Pohorja segajo v leto 1920 (Spomenica … 1920), od leta 2004 je velik del Pohorja razglašen za območje Natura 2000. Regijski park Pohorje so Vlada Repub- like Slovenije ter občine Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica ustanovile z name- nom, da se ohranijo tamkajšnji gozdo- vi, planje in barja, ter da se še vnaprej zagotavlja in usmerja trajnostna raba naravnih virov, omogoči kakovostno preživljanje prostega časa domačinom in obiskovalcem ter zmanjšuje obsto- ječe in preprečuje dodatno obremenje- vanje okolja (MNVP 2024). lomov, še vedno delujeta kamnoloma granodiorita v Cezlaku in Josipdolu. Druga poučna postaja predstavlja zanimive, večinoma širše poznane rastlinske vrste, ki so zastopane na območju Pohorja. Za Pohorje sta zna- čilna velika gozdnatost (70 %) in pre- vladujoč delež iglastih gozdov. Na naj- višjih pohorskih slemenih se gozdovi prepletajo s planjami in barji. Tretja postaja je namenjena spozna- vanju živalskega sveta. Na Pohorju je zastopanih kar nekaj živalskih vrst, ki so v Sloveniji redke ali značilne za več- je nadmorske višine. Na območju Po- horja je pod okriljem omrežja Natura 2000 varovanih 26 kvalifikacijskih živalskih vrst, od tega je 14 vrst ptic in 12 drugih vrst živali (Natura 2000 – Standard …). Načini interpretacije kulturnih in naravnih značilnosti Rogle V nadaljevanju so predstavljeni trije izbrani projekti oziroma načini inter- pretacije, ki obiskovalcem na različne in edinstvene načine približujejo bo- gato kulturno in naravnogeografsko dediščino območja Rogla – Pohorje. Izbrane so bile z namenom, da se obi- skovalcem omogoči globlji vpogled v značilnosti regije ter poveča njihovo zavedanje o pomembnosti ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot. Naravovarstveno informacijski center Rogla V neposredni bližini PMKP je tudi Naravovarstveno informacijski center Rogla, ki se s PMKP vsebinsko in teh- nično povezuje oziroma dopolnjuje. Slika 4: Naravovarstveno informacijski center Rogla se v vsebinskem in tehničnem smislu povezuje in dopolnjuje s PMKP (foto: arhiv PMKP). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 63 POD MED KROŠNJAMI POHORJE v zavetju stoletnih dreves spe pohorske vile. Obiskovalca skozi bajeslovne pri- povedke, ilustracije in fotografije po- pelje v čarobni svet Pohorja. Domo- vanja vil so gozdovi, slapovi, potoki, barja, jezerca in planje, ki so tudi ži- vljenjski prostori zanimivih rastlin in živali ter nahajališča pohorskih mine- ralov in kamnin (Razstava … 2024). Zanimivosti o gozdovih, planjah, bar- jih in jezercih, potokih ter kamninah in mineralih sta pripravili Mariborska knjižnica in mariborska območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Sklep Turizem in interpretacija sta tesno povezana, saj obiskovalcu prinašata doživetje, tistim pa, ki tematiko inter- pretacije poznajo in cenijo, omogoča- ta, da se z njo poistovetijo. Na takšen način se lahko vzpodbudijo določene aktivnosti in dejavnosti. Učenje v na- ravi postane dostopno in zanimivo za ljudi vseh starosti, ne glede na njihovo predhodno znanje ali izkušnje z na- ravo. Dobro zasnovana interpretacija lahko privabi obiskovalce naravnih območij na način, ki spodbuja spo- štovanje in varovanje narave. Večji obisk in interakcija z naravo pa lahko povečata tveganje za motenje in degradacijo ekosistemov. Zato je po- membno, da je interpretacija skrbno načrtovana in spodbuja odgovorno vedenje. Tako se lahko ohranjajo na- ravna bogastva in obiskovalcem Poti med krošnjami Pohorje zagotovi pozi- tivna izkušnja. Pot je zasnovana tako, da obiskovalcem s poučnimi postaja- mi in interpretativnimi točkami pri- veveričkom Emilom tako mlade ne le informira, ampak tudi aktivno vklju- čuje v ohranjanje narave in jim omo- goča, da naravo doživijo na izkustven in spoštljiv način. Namen ponudbe je, da predvsem mla- de navduši za naravo in jih motivira za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Prihodki od prodaje so namenjeni neprofitni hčerinski družbi DoNatu- re gGmbH, ki se ukvarja s promocijo okoljskega izobraževanja, vzgoje, izo- braževanja odraslih, poklicnega uspo- sabljanja ter varstva narave in krajine. V trgovini s spominki na koncu poti otroci za svoj trud prejmejo simbo- lično nagrado in se uvrstijo v žreb za nagrade – vstopnice za ponovni obisk Poti med krošnjami Pohorje. Razstava Pohorje – v zavetju stoletnih dreves spe pohorske vile V začetku poletja 2023 je na vhodni ploščadi zaživela Razstava Pohorje – naravno okolje, in načini, kako lahko vsakdo prispeva k ohranjanju narave, pa tudi, zakaj je to pomembno. Pou- darjena je soodvisnost narave in ljudi. Zabavna dirka z veveričkom Emilom Poleti 2023 so na PMKP v ponudbo dodali zabavno dirko z veveričkom Emilom, ki je nekakšen strip v knji- žici. Otroci na Poti s pomočjo infor- macijskih tabel raziskujejo pohorske gozdove in pridobivajo nova znanja. Veveriček Emil otroke popelje skozi pohorski gozd in jih ob tem izobrazi o gozdnih živalih ter rastlinstvu. Odziv javnosti na ponudbo je izjemno pozitiven, saj starši cenijo priložnost, da lahko otroci skozi igro pridobiva- jo znanje o okolju. Table na PMKP ponujajo informacije in zanimivosti o biotski raznovrstnosti in svojskih zna- čilnostih Pohorja, kar mlajšim obis- kovalcem omogoča, da razvijajo za- vedanje o pomenu naravne dediščine in njenega varovanja. Zabavna dirka z Slika 5: Strip omogoča, da otroci raziskujejo pohorske gozdove in pridobivajo nova znanja (foto: arhiv PMKP). 64 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 POD MED KROŠNJAMI POHORJE rizmu, saj se tako zagotavlja ohranitev narave za naslednje generacije. in izobraževanja je ključen za spodbu- janje in razvoj trajnostnih praks v tu- bliža naravo in jim pomaga razumeti pomen ohranjanja biotske raznovr- stnosti. Z izobraževanjem in nepo- sredno izkušnjo v naravi obiskovalce vzpodbudi, da razmišljajo o svojem vplivu na okolje. PMKP privablja širok spekter obi- skovalcev, tako domačih kot tujih, ki v naravi iščejo izobraževalne in rekreativne aktivnosti. Ima ključno vlogo pri izobraževanju obiskovalcev o biotski raznovrstnosti in pomenu ohranjanja narave. Skozi interaktiv- ne in poučne vsebine se obiskovalci seznanijo z različnimi vrstami rastlin, živali in kamnin, ozaveščajo pa se tudi o tem, kako lahko sami prispevajo k ohranjanju narave. Proces ozaveščanja Viri in literatura 1. Baldauf, M., Ogorelec, B., Bogner, D., Brezavšček, L., Neuhold, U., Papež Kristanc, A., Schitter, E., Šolar, M. 2011: Infrastruktura za doživljanje in spoznavanje narave: smernice za inovativno načrtovanje. Bled. 2. Gulič, J., Štruc, S., Danev, G., Lešnik Štuhec, T. 2011: Predlog načrta upravljanja pilotnega območja Pohorje: analiza in ocena stanja. Maribor. 3. Hoja med krošnjami – predinvesticijska zasnova. Občina Zreče. 2017. Medmrežje: http://www.lex-localis.info/files/e252662f-4d76-42ba-a71a 1663597fc036/3818554 682200000000_AD%201%20PIZ.pdf (26. 3. 2024). 4. Katalog programov nadaljnega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2022/2023. 2022. Medmrežje: https://paka3.mss.edus.si/Katis/Katalogi/KATALOG2223.pdf (26. 3. 2024). 5. Keršič Svetel, M., Odar, M., Ogrin, M., Slapnik, M., Žakelj, K., Žorž, G. 2019: Doživljanje gorskih prelazov in dolin: priročnik za načrtovanje interpretacije dediščine ob gorenjskem delu ceste na Vršič. Ljubljana. 6. Lešnik Štuhec, T. 2011: Vizija trajnostnega razvoja zelene ponudbe (narava in kulturna dediščina) turističnega (projektnega) območja Pohorje 2030. Strokovna študija, nastala v sklopu projekta NATREG – Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities / Kako upravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj. Maribor. 7. Lešnik Štuhec, T., Stermecki, I., Škrlj Brglez, M., Voršič J. 2021: Vizija, strateški cilji, ukrepi in modeli – načrt za koordiniranje prioritetnih aktivnosti razvoja in trženja ponudbe Destinacije Pohorje 2022–2027, dokument 2, v sklopu projekta ‚Strategija razvoja in trženja ponudbe destinacije Pohorje 2021–2027‘. Maribor. 8. MGRT [Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo]: Strategija slovenskega turizma 2022–2028. 2022. Ljubljana. Medmrežje: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MGTS/Dokumenti/DTUR/Nova-strategija-2022-2028/Strategija-slovenskega-turizma- 2022-2028-dokument.pdf (30. 3. 2024). 9. MNVP [Ministrstvo za naravne vire in prostor]: Ustanovljen je Regijski park Pohorje. 2022. Ljubljana. Medmrežje: https://www.gov.si/novice/2024-04-30-ustanovljen-je-regijski-park-pohorje/ (1. 5. 2024). 10. Natura 2000 – Standard Data Form. Medmrežje: https://natura2000.eea.europa.eu/Natura2000/SDF.aspx?site=GR2520003 (26. 3. 2024). 11. Ogorelec B. 2006: Pomen interpretacije za turizem v zavarovanih območjih. Posvet »Turizem v zavarovanih območjih«, Krajinski park Goričko, 6. december 2005. Ljubljana. 12. Prah, J. 2024: 50 let gozdnih in tematskih poti v Sloveniji. Medmrežje: https://enovicke.acs.si/50-let-gozdnih-ucnih-in-tematskih-poti-v-sloveniji/ (26. 3. 2024). 13. Ratković Aydemir, D. L., Jagić Boljat, I., Draženović, M., Klarić Vujović, I., Kuka, M., Polajnar Horvat, K., Smrekar, A. 2020: Priročnik za interpretacijo dediščine. 1. izdaja. Ljubljana. 14. Razstava »Pohorje – v zavetju stoletnih dreves«. Medmrežje: https://zrsvn-varstvonarave.si/blog/2021/10/07/razstava-pohorje-v-zavetju-stoletnih-dreves/?fbclid=IwAR1iTC9LqqhkjYxd_ tNIcxR5Pxo9an0WtbaVVhlJYdH9X0xf6_knnbeXnGY (26. 3. 2024). 15. Spomenica Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. 1920. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 1-4. Ljubljana. 16. Trampuš, T. 2019: Nevidne vezi: praktični primer načrtovanja in izdelave sredstev interpretacije narave. Varstvo narave: revija za teorijo in prakso varstva naravne dediščine 31. 17. Vires – Vires d. o. o. arhitekturni biro Maribor. 2019: DGD projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja. Maribor. Slika 6: Na vhodni ploščadi si lahko obiskovalci ogledajo razstavo Pohorje – v zavetju stoletnih dreves spe pohorske vile (foto: arhiv PMKP). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 65 DIPLOMANTI Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani V letu 2023 je na Oddelku za geo- grafijo Filozofske fakultete v Lju- bljani zaključilo študij 63 študentov. Prvo stopnjo bolonjskega študijskega programa je zaključilo 41 študentov, drugo stopnjo bolonjskega študijske- ga programa pa 22 študentov. Deka- njino nagrado Filozofske fakultete za leto 2023 je prejela Ivana Žigon za magistrsko delo Ozaveščanje otrok o problematiki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst s pomočjo priročnika za njihovo terensko prepoznavanje. Priznanja Oddelka za geografijo za zaključna dela so prejeli Urša Ko- smač, Karin Kure, Jure Pavšek in Urban Pipan. Ambrož Černe je za magistrsko delo Geolokacijska igra kot način revitalizacije kozolcev v Zgornjesavski dolini prejel Bohin- čevo nagrado, ki jo Zveza geografov Slovenije podeljuje za najboljšo razi- skovalno nalogo s področja geografije študentom do zaključene 2. bolonj- ske stopnje izobrazbe. 1. Diplomanti po bolonjskem programu (Prvostopenjski univerzitetni študijski program Geografija) ARNŠEK Iza: Analiza pojavljanja snežnih plazov v Zgornjem Posočju v januarju 2021. Mentor Tajan Trobec. COBISS.SI-ID 163971075 BARBO Pavel: Religije na Kavkazu. Mentor Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 170984195 BEZENŠEK Sara: Vpliv podnebnih sprememb na Veliki koralni greben. Mentorica Tatjana Resnik Planinc, somentor Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 171835395 BRADEŠKO Sara: Razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini Vrhnika. Mentorica Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 163952131 BRAJNIK Leon: Popotresna obnova in demografski razvoj v Zgornjem Posočju in Videmski pokrajini po letu 1976. Mentor Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 171000835 BRATINA Alen: Geografsko vrednotenje potencialnih prostorskih ureditev na območju plazu Slano blato. Mentor Tajan Trobec. COBISS.SI-ID 166790147 BRLOŽNIK Lenart: Organizacija in delovanje Pridnestrske republike. Mentor Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 167326467 BROLIH Mateja: Analiza vinogradništva v Franciji s poudarkom na Burgundiji. Mentor Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 171846915 COTIČ Timotej: Vinogradništvo braniških kmetij od dvajsetih let 19. stoletja do leta 2020. Mentorja Irma Potočnik Slavič, Žiga Zwitter. COBISS.SI-ID 166583043 ČERNE Luka: Vzroki družbene in politične krize v Venezueli. Mentorja Dejan Cigale, Damjan Mandelc. COBISS.SI-ID 166683139 ČERNE Patricija: Zaznavanje ogroženosti pri prebivalcih na vplivnem območju plazov Urbas in Čikla pod Potoško planino. Mentor Tajan Trobec. COBISS.SI-ID 166703107 DOVIČ Tina: Vpliv epidemije covid-19 na dnevne migracije prebivalcev občine Velike Lašče. Mentor Marko Krevs. COBISS.SI-ID 166566147 FACIJA Maja: Talibani v Afganistanu. Mentor Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 159348227 GOLNAR Ana: Ocena ogroženosti občine Solčava zaradi naravnih nesreč. Mentor Tajan Trobec. COBISS.SI-ID 166690819 GUČEK Ana: Problematika ohranjanja biotske raznovrstnosti v podeželskem parku Anaga, Tenerife. Mentor Blaž Repe. COBISS.SI-ID 163137283 IPAVEC Lakner Anja: Vzroki in posledice dviga gladine morja v izbranih državah Oceanije. Mentorica Tatjana Resnik Planinc, somentor Tajan Trobec. COBISS.SI-ID 171830531 JARC Filip: Analiza kakovosti vode reke Hudinje. Mentor Tajan Trobec. COBISS.SI-ID 166795011 JARC Tilen: Uporaba eksplozivnih izstrelkov na odseku soške fronte med Škabrijelom in Tržaškim zalivom ter njihov vpliv na prsti. Mentorja Blaž Repe, Rok Stergar. COBISS.SI-ID 169040131 JEVŠENAK Ana Marija: Ledinska imena v potopljeni vasi Družmirje in okolici. Mentorici Vera Smole, Mojca Ilc Klun. COBISS.SI-ID 166419715 KOLAR Tjaša: Zgodovinski in prostorski razvoj Starega trga v Ljubljani. Mentorja Dejan Rebernik, Renata Novak Klemenčič. COBISS.SI-ID 156329987 KOLENC Ravnikar Taja: Razvoj trajnostnih oblik turizma na otoku Tenerife. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 167332355 KOSMAČ Urša: Vračanje in priseljevanje slovenskih izseljencev in njihovih potomcev iz Argentine. Mentorica Mojca Ilc Klun. COBISS.SI-ID 170976771 KREVS Kaja: Geografska analiza koncepta Industrija 4.0. Mentor Simon Kušar, somentorica Lucija Lapuh. COBISS.SI-ID 179869443 MAHNE Jan: Geomorfološke značilnosti območja Živega muzeja Krasa. Mentor Uroš Stepišnik, somentorica Mateja Breg Valjavec. COBISS.SI-ID 163978243 Diplomanti geografije v letu 2023 66 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 DIPLOMANTI Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem V letu 2023 je na Oddelku za geogra- fijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru štu- dij zaključilo 17 študentov. Prvo sto- pnjo študija je zaključilo 11 študen- tov, drugo stopnjo pa 5 študentov. V tem letu je študij zaključila tudi dok- torantka doktorskega študijskega pro- grama na tretji stopnji, ki je za svojo doktorsko disertacijo prejela univerzi- tetno nagrado Srečko Kosovel. 1. Študentski projekti na dodiplomskem študiju 1. stopnje BALANT Matic: Vodna bilanca Palškega jezera. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Ciril Mayaud, institucija: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. GRAH Aleks: Analiza pozidave in števila prebivalstva med letoma 1968 in 2020 na območju katastrske občine Buzet – Stari grad. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentorica praktik Sonja Medica, institucija: Državna geodetska uprava Zagreb, izpostava Buzet. JERMAN Matevž: 50 skritih kotičkov koprskega podeželja. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Peter Zudič, institucija: Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper. KRASTI Ruben: Razvoj novih turističnih produktov na podlagi usmeritev. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Matjaž Primc, institucija: Autentica – Turistično razvojna agencija d.o.o. KREBS Ema: Spoznavanje dela profesorice geografije na Gimnaziji Litija. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentorica praktik Tanja Boltin, institucija: Gimnazija Litija. PINTARIČ Domen: Analiza razdalje, ki jo naredijo komunalni odpadki od občinskih zbirnih centrov do regionalnih. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Jaka Kranjc, institucija: Društvo Ekologi brez meja. SHEKJEROVIKJ Oliver: Analiza podatkov in slojev vodnobilančnega modela mGROWA. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Peter Frantar, institucija: Agencija Republike Slovenije za okolje. TALESKA Matea: Osveževanje podatkov Registra divjih odlagališč v občini Koper. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Jaka Kranjc, institucija: Društvo Ekologi brez meja. TRAJKOSKI Damjan: Vrednotenje slovenske obale po metodi trojnega dna. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentorica praktik Urška Vezovnik, institucija: Kulturno izobraževalno društvo Pina. dolini. Mentorica Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 142903043 ČUFER Ana: Primerjava lidarskih in fotogrametričnih podatkov pri določanju potenciala za izkoriščanje Sončeve energije v Vipavski dolini. Mentor Tajan Trobec, somentor Klemen Kozmus Trajkovski. COBISS.SI-ID 170934531 DOBAJ Žiga: Medpredmetno povezovanje geografije in španščine kot drugega tujega jezika = La conexión interdisciplinar de geografía y español L2/LE. Mentorici Tatjana Resnik Planinc, Marjana Šifrar Kalan. COBISS.SI-ID 170853123 DUH Miha: Vpliv izbruha vulkana Samalas na podnebje in preskrbo s hrano v Evropi in Aziji. Mentorja Matej Ogrin, Dušan Mlacović. COBISS.SI-ID 168285187 HANJŽE Brecl Janja: Prostorske spremembe na funkcionalno razvrednotenih območjih Koroške statistične regije. Mentorica Barbara Lampič. COBISS.SI-ID 166167555 HUDOKLIN Nuša: Prostorska zasnova razvoja turizma na Dolenjskem. Mentor Dejan Cigale, somentor Simon Kušar. COBISS.SI-ID 166173699 HVALA Lara: Vrednotenje razvojnih učinkov investicije podjetja Lonstroff v Logatcu. Mentor Simon Kušar. COBISS.SI-ID 170871811 JANJAC Klara: Razvoj turizma na kmetiji v Beli krajini. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 170927875 JERMAN Jerca: Učenje slovenskega jezika v slovenski izseljenski skupnosti v Clevelandu s poudarkom na geografskih temah. Mentorici Nataša Pirih Svetina, Mojca Ilc Klun. COBISS.SI-ID 146910723 KURE Karin: Geomorfološke značilnosti Čepovanskega dola. Mentor Uroš Stepišnik, somentorica Mateja Ferk. COBISS.SI-ID 170863363 KREVS Kaja: Geografska analiza koncepta Industrija 4.0. Mentor Simon Kušar, somentorica Lucija Lapuh. COBISS.SI-ID 179869443 LJUBIJANKIĆ Haris: Digitalne kompetence učiteljev geografije in nemščine = Digitale Kompetenzen der Geografie- und DaF- Lehrenden. Mentorici Mojca Ilc Klun, Andreja Retelj. COBISS.SI-ID 166184707 PAVŠEK Jure, PIPAN Urban: Vzpostavitev geografsko-zgodovinskih učnih poti v Polhograjskem hribovju s pomočjo mobilne aplikacije z obogateno resničnostjo. Mentorja Blaž Repe, Peter Mikša. COBISS.SI-ID 166193667 RIFELJ Klemen: Trajnostna preobrazba podjetij v Sloveniji. Mentor Simon Kušar. COBISS.SI-ID 170923779 SUHADOLNIK Luka: Značilnosti mestnega toplotnega otoka pozimi v Mestni občini Ljubljana. Mentor Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 149666307 ŠTRUBELJ Rok: Vključenost podnebnih sprememb v pouk geografije in zgodovine v gimnaziji. Mentorici Tatjana Resnik Planinc, Danijela Trškan, somentorja Matej Ogrin, Žiga Zwitter. COBISS.SI-ID 166152963 ZALETELJ Luka: Geoinformacijska podpora odločanju pri opredelitvi omejitev in primernosti za letenje brezpilotnih zrakoplovov. Mentor Blaž Repe. COBISS.SI-ID 166177283 ŽIGON Ivana: Ozaveščanje otrok o problematiki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst s pomočjo priročnika za njihovo terensko prepoznavanje. Mentor Blaž Repe, somentorica Mojca Ilc Klun. COBISS.SI-ID 156339715 Pripravila: Lucija Miklič Cvek MAVRIČ Mateja: Razvoj turizma v Zadrečki dolini. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 179856899 MRZLIKAR Vito: Geografska analiza visokotehnološkega podjetja L-Tek. Mentor Simon Kušar. COBISS.SI-ID 171892483 MUSA-Olivieri Maj: Možnosti za razvoj mladinskega turizma na podeželju občine Izola. Mentorica Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 163959299 NOTERSBERG Anže: Hidrogeografska primerjava porečij Pesnice in Šcavnice. Mentor Tajan Trobec. COBISS.SI-ID 163124739 PREMRL Lara: Prikaz tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst s pomočjo spletne interaktivne učne poti. Mentor Blaž Repe. COBISS.SI-ID 138642435 RADIKOVIČ Tara: Vpliv podnebnih sprememb na upad avstralske biotske raznovrstnosti. Mentorica Tatjana Resnik Planinc, somentor Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 167344387 ROŽEJ Žiga: Analiza poročil slovenskih časopisov o hudi zimi 1928/1929 in njenih posledicah. Mentor Darko Ogrin.COBISS.SI-ID 163939587 RUDEŽ Jan: Turizem in planinski obisk v Logarski dolini. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 166783491 SULIČ Polona: Priložnosti za razvoj turistične ponudbe v kraškem delu občine Miren – Kostanjevica. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 166780675 ŠETINA Erazem: Vzroki in posledice kulturnega genocida na primeru avstralskih ukradenih generacij. Mentorici Tatjana Resnik Planinc, Ana Cergol Paradiž. COBISS.SI-ID 167353603 ŠKRINJAR Rachela: Stanje kolesarskega prometa v Mestni občini Ljubljana. Mentor Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 171843587 ŠTRANCAR Matevž: Ekološko kmetijstvo v Vipavski dolini. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 166572547 URŠIČ Karin: Trgovina z ljudmi in novodobno suženjstvo v Sloveniji. Mentor Boštjan Rogelj. COBISS.SI-ID 171852547 VALENČIČ Michelle: Kontaktni kras med Dolenjami pri Jelšanah in Šapjanami. Mentor Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 171825923 VIČIČ Iris: Ozaveščenost prebivalcev občine Izola o ločevanju odpadkov. Mentorica Katja Vintar Mally. COBISS.SI-ID 141991683 ZRIMŠEK Ana: Okoljski vplivi renaturacije Stržena na Cerkniškem polju. Mentor Blaž Repe. COBISS.SI-ID 171925763 ZUPANC Zala: Odpadna hrana z vidika trajnostnega turizma v Mestni občini Ljubljana. Mentorica Katja Vintar Mally. COBISS.SI-ID 163131651 2. Magistri po bolonjskem programu (Drugostopenjski univerzitetni študijski program Geografija) AUBER Sara: Vpliv pandemije covida-19 na turistični obisk Regijskega parka Škocjanske jame. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 142875139 BRUS Matija: Razvojni potenciali Šavrinskega gričevja. Mentor Simon Kušar. COBISS.SI-ID 170867971 CVETKO Sara: Geografska bralna značka. Mentorja Mojca Ilc Klun, Igor Saksida. COBISS.SI-ID 156346371 ČERNE Ambrož: Geolokacijska igra kot način revitalizacije kozolcev v Zgornjesavski GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 | 67 DIPLOMANTI • NAPOVEDNIK Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru 1.Magistri študijskega programa Geografija 2. Stopnje ČUFER Jure: Delo z nadarjenimi dijaki: študija primera, strip kot učni pripomoček pri predmetu geografija. Mentorica Eva Konečnik Kotnik. COBISS.SI-ID 158788099 KLECKER Tim: Primerjava kompetenčno naravnanih didaktičnih trendov pri pouku geografije med Nemčijo in Slovenijo. Mentorja Eva Konečnik Kotnik in Edvard Proter. COBISS.SI-ID 158758403 ŽIŽEK Urška: Proces vključevanja učenja na prostem v geografski kurikul. Mentorica Eva Konečnik Kotnik. COBISS.SI-ID 158271747 Pripravila: Mojca Garantini *OPOMBA: FF UM na dodiplom- ski stopnji ne vodi evidence naslovov diplomskih seminarskih nalog. FAYAD Noura Hamdy: Karst landscape morphology of Qarat Umm Al-Saghir Area, Western Desert of Egypt/Morfologija kraške pokrajine območja Qarat Umm Al-Saghir v Zahodni puščavi v Egiptu. Mentor Tadej Slabe, somentor Mohamed Magdy Torab. COBISS.SI-ID 167721987 KENDA Lucija: Spremembe odtočnih značilnosti v porečju Soče (brez Vipave). Mentorica Valentina Brečko Grubar. COBISS.SI-ID 168882947 TUKA Slavko: Vpliv podnebnih sprememb na razvoj turizma na Bovškem. Mentor Gregor Kovačič, somentor Miha Koderman. COBISS.SI-ID 158123779 4. Zaključno delo na doktorskem študiju 3. stopnje ZUPAN Sara: Vpliv geografske in ekološke izoliranosti populacij barjanskega okarčka Coenonympha oedippus (Lepidoptera: Nymphalidae) na genetsko strukturiranost in izraznost fenotipa. Mentor Jure Jugovic, somentorici: Elena Bužan in Valentina Brečko Grubar. COBISS.SI-ID 153126403 Univerzitetna nagrada Srečko Kosovel za doktorsko disertacijo. Pripravil: Miha Koderman 2. Zaključna dela na dodiplomskem študiju 1. stopnje ŠETOR Aljaž: Spremembe temperatur in njihov vpliv na rast na izbranem območju severovzhodne Slovenije. Mentorica Valentina Brečko Grubar. COBISS.SI-ID 167089667 KOLMANIČ Katja: Vpliv antropogenih posegov na poplavljanje Cerkniškega polja in kmetijsko rabo zemljišč od konca druge svetovne vojne do danes. Mentorja Valentina Brečko Grubar, Lev Centrih. COBISS.SI-ID 167071235 3. Zaključna dela na magistrskem študiju 2. stopnje BALOH Eneja: Primerjava uporabe digitalno posredovanih vsebin in spletne učilnice pri pouku geografije v osnovni šoli pred in med poukom na daljavo. Mentor: Stanko Pelc. COBISS.SI-ID 138019843 ČERNE Nejc: Budizem in geografija: prostorski in ekološki vidiki svetovnega religijskega sistema s poudarkom na Federativni demokratični republiki Nepal. Mentor Miha Koderman. COBISS.SI-ID 153171459 foto: Lena Kropivšek 6. oktober je razglašen za Mednarodni dan geodiverzitete. Vsakoletno obeleževanje dneva poudarja pomembno vlogo geodiverzitete za dobrobit ljudi in za trajnostno upravljanje celotnega planeta ... ... v naslednji tematski številki Geografskega obzornika. 68 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2024 G E O G R A F S K A R A Z G L E D N I C A Vir: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Dvojni stegnjeni kozolec (Zalisec pri Žužemberku)