Ste«. 167.
U Ljubljani, v ponedeljek, dni 24. Julllo 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20'<
za pol leta za četrt leta „ za cn mesec „
10 — 5 — 1-70
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm):
■ ■ • • ■ ■ • •
13 h 11
za enkrat za dvakrat za trikrat za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo 1« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
-- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slouenski narod
Upravništvo )t! v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—I.- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Obrtni red.
Dunaj, 19. julija. II.
Usposobljenost za pomočnika.
V torek je permanentni obrtni odsek dovršil splošno razpravo o § 104 b), c) in d), ki določa obligatno ali prisilno izkušnjo za obrtniške vajence.
Ako hočejo obrtniki povzdigniti svoj stan, je v prvi vrsti potrebno, da so sami spretni in izvežbani delavci. — Kot vajenci že se morajo izuriti v svoji stroki in tudi seznaniti s tehničnimi pripomočki, ki olajšajo delo. Obrtniški stan mora skrbeti za izvežban naraščaj. Kdor pa hoče izvežbati vajence, mora biti sam ve-ščak v svoji stroki. Dandanes more biti marsikdo samostojen mojster, ako dobi od politične oblasti obrtni list, četudi ni veščak v svoji stroki.
Tak obrtnik pa ne more izvežbati vajencev, da bi bili dobri pomočniki ali mojstri veščaki. Torej naj vsak vajenec po učni dobi napravi izkušnjo, da dokaže, kaj se je naučil in če je njegov mojster veščak ali le skaza. Že vajenec si mora pridobit ročno spretnost v dotični stroki, da se more kot pomočnik še bolje izuriti in usposobiti za mojstra. Ako je vajenec lenuh ali nesposoben za delo, nikdar ne bode imel pravega veselja do dela ali do svojega poklica. In take osebe škodijo le sebi in svojim tovarišem.
Zato vlada v ,§ 104 b), c) in d)" na-svetuje določbo: Zadruge morajo skrbeti, da vsak učenec po učni dobi napravi izkušnjo za pomočnika. Isto velja za vajence pri tovarniških podjetjih ali pri takih obrtih, ki niso člani kake zadruge.
Kako bodi sestavljena izpraševalna komisija ?
Vlada je predlagala, naj so v komisiji najmanj trije člani, in sicer: predsednik, ki ga imenuje politična oblast, zaslišavši (!) trgovsko in obrtniško zbornico; dalje vsaj dva prisednika, in sicer polovico naj jih določi zadruga iz srede mojstrov, drugo polovico odbor pomočnikov iz svoje vrste. — To je vsebina § 104 b) v vladnem načrtu.
O teh določbah je bilo mnogo govora in prepira. Razprave so se udeležili skoraj vsi člani in razun dveh vsi izrekli za prisilno izkušnjo.
Proti obligatorni ali prisilni izkušnji sta govorila le soc. demokrat E 1 d e r s c h in zastopnik dunajskih industrijcev K i t -s c h e 11. Vendar seje ta zadnji končno udal.
Posl. Žitnik je omenil: Vse podporo in vse lepe besede, a tudi obrtni red ne bodo pomagali obrtnikom, ako niso dobro izučeni v svoji stroki. Začetek se mora storiti že pri vajencu, da si more kot pomočnik izpopolniti svoje znanje ter si pošteno služiti vsakdanji kruh. Res, da bedo iz po-četka po deželi velike težave, tudi stroški za izkušnje. Take izpraševalne komisije se ne morejo ustanoviti v vsaki občini, tudi ne v vsakem sodnem okraju za posamezne stroke. A če vajenec dobro dovrši svojo triletno učno dobo, je zanj poseben praznik, ako se mora morda peljati na sedež okr. glavarstva kjer pa se bodo povsod iz-vzemši morda Istro, Dalmacijo in posamezne okraje v Galiciji — dobili izvežbani mojstri za izpraševalno komisijo. Sicer pa se ta izkušnja vrši enkrat v življenju. Saj mora dan-
danes vsakteri delati po več izkušenj, če hoče priti do kruha, in kmet dela izkušnjo vsak dan — pred raznimi komisijami. Torej te težave in ovire tudi na deželi niso nepremagljive, t mestih in trgih pa so izkušnje itak stara navada.
Kar pa se tiče izpraševalne komisije, pravi Žitnik, zahtevajo obrtniki dvoje: Prvič, da obrtniki sami določijo na tri leta tudi predsednika. Zakaj bi se politična oblast vtikala tudi v to stvar) in zakaj bi vlada zaslišala za mnenje samo t govinsko in obrtniško zbornico, zadruge pa kar nič. Če že hoče vlada na vsak način imenovati predsednika komisije, naj ga imenuje na predlog zadruge, dokler nimamo poseb nih obrtniških in rokodelskih zbornic, kakor to predlaga tudi poslanec Dobo-szynski.
Dalje se mi zdi odveč, kakor zahteva referent Hueber, da bi moralo biti v komisiji najmanj pet članov. Na deželi n. pr. so posamezni obrti redko sejani, kje naj torej dobč v obližju dovolj članov za komisijo ? Recimo torej: V komisiji morata biti poleg predsednika najmanj dva člana. Predsednika naj že določi politična oblast, toda na predlog dotične zadruge, in naj zasliši še trgovsko zbornico. Enega člana ali več, ako politična obrtna oblast določi morda štiri člane, naj določi načelni-ništvo zadruge, enega člana naj vlada imenuje iz liste pomočnikov, ki jo ti sami predlože vladi. To je nekak kompromis med mojstri in pomočniki, da se zbližajo za skupne koristi. Smisel te določbe je, da imajo mojstri večino v komisiji.
Proti temu predlogu je najodločneje govoril socialni demokrat Eldersch. V prvi vrsti se je protivil prisilni izkušnji, češ, da je le udarec v vodo. Dalje je zahteval, naj je v kom siji polovica mojstrov in polovica pomočnikov. Tej zahtevi pa so ugovarjali vsi ostali člani in končno tudi sekcijski načelnik dr. H a s e n o h r 1. Po dolgi razpravi so obveljali prvi štirje odstavki paragrafa z vsemi proti glasu posl. Elderscha.
§ 104c pravi, da deželna vlada za posamezne zadruge določa načrt in obseg tva-rine za izkušnjo, kakor tudi takso v posebnih določbah, in sicer v dogovoru z zadrugami in zaslišavši mnenje trgovskih zbornic. Troške za izkušijo pa plača zadruga, ki pa dobiva takse. Ako pa je vajenec pri industrijskem obrtu *li ni član nobene zadruge, plača troške trgovska zbornica.
Tudi o tej točki je bilo mnogo prepira. Poslanec Eldersch je zahteval, naj se takse opuste, ker bi jih mnogi vajenci ne mogli plačati. Odgovarjali so mu člani Hutber, Boheim, Kratochvil in Hauk, ki so sami mojstri, da taksa navadio znaša 3 krone, ki jih vajenec že dobi od staršev, sorodnikov ali pa tudi od svojega mojstra. Mnogi dobivajo tudi darila, ki naj jih hranijo, ne pa izdajo za cigarete itd.
Kaj pa nastane, ako vajenec ne naredi izpita ? To vprašanje pa rešuje § 99 b, ki pa ni še v razpravi. Ta paragraf določa, da se mora vajenec učiti še šest mesecev. Ako tudi potem ne naredi izkušnje, je le pomočni delavec (Gehilte), ne pa pomočnik (Geselle.) Kot pomočni delavec ne more postati samostojen mojster, dokler ne naredi izkušnje pred komisijo; za to izkušnjo pa se more vsak čas oglasiti pri svoji za-
drugi. Pomočnik (Geselle) bode imel torej po novem zakonu večjo veljavo pa tudi pravico, nego pomočni delavec (Gehilfe).
Vzemimo primero: Ako osmošolec napravi maturo, more na visoko šolo. Ako je ne napravi, more si izvoliti poklic, koder ne zahtevajo mature. In morda se mu pozneje bolje godi, nego součencu maturantu. Ako obrtniški vajenec ne naredi izkušnje, more biti oproščen pomočni delavec, a ne pomočnik s pravico, da postane mojster. Ta določba je na prvi pogled trda, a je umestna. Vajenec se potrudi, da se v istini izuči v svoji stroki, ako hoče biti pravi pomočnik.
Kaj pa naj se zgodi, ako se izpraše-
valna komisija prepriča, da je največ mojster sam kriv, da vajenec še orodja ne zna vzeti
v roke, ako je moral morda opravljati le hišna dela? O tem o priliki.
III.
Dunaj, 20. julija.
Zavarovanje.
Včeraj je posl. dr. S t o j a n poročal o § ll5a—v. Te določbe se tičejo podpornih in bolniških blagajn za m o j s t re. Že po sedanjem zakonu (§ 115a, odstavek 6) je obrtniška zadruga opravičena skleniti, da morajo vsi člani zadruge biti tudi člani podporne in bolniške blagajne za mojstre, ako jo ustanovi zadruga. V načelu je bilo torej v zakonu določeno prisilno zavarovanje. To zavarovanje pa se je moglo izvršiti v smislu zakona iz 1. 1892 glede pomočnih blagajn. Po tem zakonu bi mogla zadruga skleniti tudi zavarovanje za starost in onemoglost in sicer do najvišje vsote 28 K na teden ali za določeno dobo do najvišjega zneska 2000 K. Te določbe pa niso praktične ali ne izvršljive. Dokaz je, ker se nobena zadruga ni poslužila te pravice, da bi sklenila prisilno zavarovanje za starost in onemoglost.
Pač pa je sedaj v Avstriji menda 67 re-gistrovanih pomočnih blagajn za mojstre, ki pa so omejene le na bolniško podporo in pogrebnino; 47 blagajn ima vpeljano prisilno zavarovanje za slučaj bolezni, pri drugih je zavarovanje prostovoljno. Mnogi zadružni člani se ali nočejo zavarovati ali pa ne plačevati prispevkov. Tudi zdravniki niso bili zadovoljni z registrovanimi blagajnami. Treba je torej primerne premembe.
Prisilno zavarovanje sega globoko v gospodarske razmere posameznih obrtnikov. Mogoči bi bili slučaji po sedanjem zakonu, da bi manjši rokodelci vsled prisilnega zavarovanja obnemogli pod bremeni. Zato hoče vlada kar mogoče omejiti prisilno zavarovanje. Zato določa novi načrt: Zadruge morejo skleniti prisilno zavarovanje svojih članov za slučaj bolezni, za brezplačna zdravila, zdravniško pomoč in pogrebnino. Zavarovanje samo za pogrebnino ni dovoljeno. Bolniška podpora pa ne sme presegati na teden 28 K in pogrebnina ne 400 K.
Zadruga pa more skleniti prisilno zavarovanje na občnem zboru, ako je navzočih najmanj tri četrtine vseh članov in če glasuje za predlog vsaj tri četrtine navzočih. Sklep pa mora potrditi še dež. vlada.
Kdor je že zavarovan, se mu ni treba zavarovati pri zadrugi. Ostale določbe se tičejo blagajniške uprave, nadzorstva itd. Vse te določbe odgovarjajo dosedanjim iz-
kušnjam. Politična oblast dobi popolno pravico, da strogo nadzoruje poslovanje. Ako bi se pokazalo, da zadruga ni sposobna za blagajniško upravo, more vlada tudi ustaviti zavarovanje in blagajno. Poseben odstavek tudi določa, da se premoženje bolniške blagajne ne sme uporabljati za druge namene.
Ker ostali referenti še niso izdelali svojih poročil, bode prihodnja seja v torek. Na vrsto prideta poročili posl. Foerga o zadružništvu (§ 105—130) in posl. Schnei-derja o izpričevalu usposobljenosti (§ 14). Posebno zadnja točka je za obrtnike velike važnosti.
Rusko-jnponskii vojska.
Witte v Parizu.
Pariz, 22. julija. Ministrski predsed nik R o u v i e r je danes sprejel W i t t a in se z njim pogovarjal celo uro. Popoldne ga je sprejel predsednik Loubet in se z njim pogovarjal pet četrt ure.
Japonci so popravili rusko ladjo „Pol<avo".
Tokio, 22. julija. Japonci so popravili rusko bojne ladjo „Poltavo", ki se je bila pred Port Arturjem potopila.
O poročilu Roždestvenskega carju.
Pariz, 22. julija. „Libertča poroča, da je car prejel poročilo Roždestvenskega e čušimski bitki 10. t. mes. Admiral navaja vzroke poraza in slika upornost vojakov Nebogatova. Admiral, ki je ravnokar prišel iz bolnice je pozval k sebi vse ruske častnike, ki so v japonskem vjet-ništvu in sestavil sam poročilo.
Obe armadi sta pripravljeni na boj.
Kolin, 22 julija. Glasom neke brzojavke, ki jo je prejela „Koln Zeitung" iz Hatbina, nadaljujejo Rusi marljivo svoja oboroževanja.
Vladivostok je sedaj najmočnejša trdnjava. Na vsej mestni fronti so vsi povelj-stveni okraji in baterije brzojavnim oziroma telefoničnim potom zvezani med seboj, za kar so porabili 2500 km žice.
Iz Londona prihajajo poročila, ki zago-tovljajo, da vlada tudi med japonskimi četami velika živahnost.
Port Artur.
London, 22. julija. Port Artur bo odprt inozemcem, ki se prej prijavijo oblast-nijam.
Umobolni v mandžurski armadi.
Peterburg, 22. julija. Glavni zdravnik zdravstvenega vlaka velike kne-ginje Marije Pavlovne, D u k a t, ki je za nekaj časa prišel iz bojišča v Peterburg, poroča, da se v mandžurski armadi strahovito m n o ž č slučaji u m o -b o I a. z,a prevoz umobolnih v domovino rabijo vsak teden tri vlake.
Kitajci ne odnehajo od svojih zahtev.
London. 22. julija. Iz New Yorka poročajo, da je dobila ameriška vlada kitajsko noto, ki pravi, da se Kitajska ne bo ozirala na tiste pogoje med Rusko in Japonsko, ki se tičejo Kitajske, ako se obedve vladi o tem ne posvetujeta s Kitajci. Japonski pooblaščenci ki so došli v Seattle, pridejo v t o -rekvNewYork
Japonci v Poamurju.
London, 23. julija. »Times" poročajo iz Tokia: Japonsko torpedno brodovje, ki leži ob ustju Amurja, poizkuša preprečiti dovažanje živil za Ruse in spremljati japonsko prevozno brodovje, ki bo oskrbovalo z živežem japonske polke.
Položaj v Mandžuriji.
L o n d o n , 23. julija. Iz Tokia poročajo: Bliža se bitka ob Tumenu. Vojska se bo odločila pred deželno dobo. Maršal Ojama upa, da prežene do jeseni Ruse iz Mandžurije. Do tedaj bo padel tudi Vladi -vostok. Položaj je za Ruse obupen Japonska od svojih mirovnih predlogov ne odneha. Japonci bodo močno utrdili otok Sa-halin.
Delajo se mirovne priprave.
Hamburg, 23 julija. „Hamburger Neueste Nachr." poročajo iz Peterburg a: Domneva se, da bo mir kmalu sklenjen, ker v ministrstvu za zunanje stvari že delajo priprave, kako urediti prevoz ruskih ujet nikov iz Japonske. Semkaj so došli že zastopniki nemških parobrodnih prevoznih družb. Prevoz bo stal nad 70 milijonov mark.
Rusko poročilo iz Mandžurije.
Peterburg, 23. julija. Večje japonske sile se približujejo M u s a n u in N a n g a n u. Rusi so doznali, da so prednje čete japonske zopet znatno okrepljene, iz česar sklepajo, da se Japonci dvignejo naprej. Posebno je okrepljena armada H o -segava. Japonci zopet zbirajo tolpe oboroženih Hunhuzov. Korejci pripovedujejo, da se bodo v najkrajšem času izkrcale velike japonske sile na raznih krajih.
General B a t j a n o v pravi o sedanjem stanju: „Nikdar, odkar traja vojska, ni bila ruska armada v tako ugodnem položaju kakor zdaj; Japonci to vedo in zato si žele miru.
Japonsko prodiranje na Sahalinu.
Na Sahalinu Japonci polagoma prodirajo. Najmočnejša oddelka sta v Vladimirovki in v Popovi jurti. Japonci so se polastili korsakovskega poštnega in brzojavnega urada in uradnike vzeli v plen.
Amerika podpira kitajske zahteve.
London, 23. julija. Iz New Yorka poročajo, da združene države podpirajo željo Kitajske, da bodi zastopana na rusko-japonskem mirovnem sestanku. Američani se namreč boje, da bi Japonci sklenili s Kitajsko carinsko zvezo, ki bi zelo škodovala ameriški trgovini. Američani upajo, da bodo Kitajce na sestanku pregovorili.
Ruske portarturske ladje rešene.
London, 21. julija. Iz Tokia poročajo, da so ruske ladje v Port Arturju dosti manj poškodovane, kot so preje mislili Rusi jih niso razstreljevali. »Bajana" so že vzdignili, „Peresvjet" lahko že plove z lastnim strojem, „Retvizana" in „Pobjede" kmalu vzdignejo, „Pallada" pa je tudi že rešena.
Ruski polk se brani iti v Mandžurijo.
Kovno, 22. julija. Neki polk kovn-ske posadke se brani oditi v vojsko. Sicer so zaprli več upornikov, polka pa niso odposlali na bojišče.
Japonci so pripravljeni, da udarijo.
London, 21. julija. Japonski list »Mijak«" poroča, da se japonska bojna črta v Mandžuriji razteza 100 milj daleč. Če bodo Japonci začeli prodirati, bodo Rusi poraženi. Ne ve se, zakaj so Japonci še pred deževno dobo ustavili svoje prodiranje, naj-biž tiče za tem politiški razlogi. Na vsak način pa so Japonci dobro pripravljeni za boi.
Ruski odgovor na kitajske zahteve.
Peterburg, 22. julija Rusija je odklonila zahtevo Kitajske, da bedi zastopana na mirovni konferenci, ker se imajo vršiti mirovna poga janja le med obema vojskujočima se drža vama. Sicer se bo pa Rusija ozirala na vse upravičene kitajske zahteve glede njene su verenosti.
Rusija.
Nov upor črnomorskega brodovja — odkrit. Poroča se od zanesljive strani, da so odkrili nov, daleč razširjen upor črnomorskega brodovja. Vsled tega so odpovedane poletne vaje. Najbrže bo odpuščeno vse moštvo vojnih ladij.
Stavka stavcev. Stavki so se pridružili tudi stavci listov Vsled tega ja včeraj izšlo le „Novoje Vremja".
Polletni spomin na 22. januar se je izvršil v Peterburgu mirno, licija se je izogibala vsake provokacije. Ta spominski dan so praznovali delavci vseh tovarn. Kazakov za vzdržavanje reda niso porabili, da se izognejo spopadom. Akoravno se v sobote mir ni kalil, vendar so bile odrejene za včeraj obširne odredbe. V kopališču Sestrorjezu, ki je eno uro oddaljen od Peteiburga, je poizkušale 500 delavcev demonstracijo. Ko pa je dospela po-
licija in zahtevala od njih eno rdečo ter dve črni zastavi, ki so jih imeli demonstranti seboj, so se ti razkropili, izročivši zahtevane zastave policiji. V gledališču tega kraja je zvečer nastala velika panika, ker je nekdo zahteval, naj se bero zadušnice za padle žrtve 22. januarja. Vsled tega je vdrla v gledališče policijska patrulja. Občinstvo, med njim otroci, je bežalo v groznem strahu, ki ga je povečala še govorica, da bo pehota, ki je prihitela, pričela takoj streljati.
Se ena uporna vojna ladja. „Echo de Pariš" poroča iz Peterburga, da že več dni leži v kronštadski luki zaprta torpedovka, katere moštvo se je uprlo. — Moštvo izjavlja, da rajši vrže ladjo v zrak in za slučaj napada torpedira druge ladje, kakor da bi se udalo. Oblasti so izdale stroge odredbe. V soboto je potekel termin, ki je bil dan upornikom, da se prostovoljno udajo. Ne ve se še, kaj se je zgodilo, ako se uporno moštvo ni udalo.
Pobjedonoscev obsojen na smrt. V stanovanju Pobjedonosceva so našli pismo revolucijskega odbora, ki naznanja, da je Pobjedonoscev obsojen na smrt. Policija je dognala, da je pismo pisala ista roka, ki je pisala Pleveju naznanilo smrtne obsodbe. Pobjedonoscev v kratkem zapusti Peterburg.
Bomba v Jalisteku. V petek se je na cesti v Jalistoku razpočila bomba in ubila enega moža. Ondotni policijski šef, en gimnazijec in še tri druge osebe so težko, več drugih pa lahko ranjenih. Eksplozija je bila tako silna, da so daleč na okoli popokale šipe. Napadalec je ušel.
Preiskava v Libavi V preiskavi, ki so jo uvedli v Libavi vsled nemirov, so zaplenili tudi več ko 1000 pušk in 50.000 patron.
Velika p o n e v e r j e n j a. Pri fondih za zgradbe kadetnih šol in ladij so odkrili veliko poneverjenje v znesku 3 milijonov rubljev.
Ruska industrija. Obuhovske jeklene tvornice, ki so največje rusko pod jetje te vrste, bodo prenehale z delom koncem julija. To je posledica žalostnega položaja, v katerem se nahaja ruska industrija.
Ruske plemstvo. Shod donskega plemstva je sklenil prositi za zatiranje nemirov policijo na konjih, ker je raba don-skih kazakov pri takih prilikah v nasprotju z zgodovinskimi izročili.
Mornarji „Potemkina". Vest, da bi bilo odpeljanih 15 mornarjev, na urad nem mestu v Bukareštu proglašajo za neresnično, ker se vsi mornarji nahajajo na svojih mestih.
Poljsko brzojavno agentu r o nameravajo ustanoviti Poljaki v Rusiji.
Napad na sultana.
Živimo v dobi bomb in revolverjev. Vendar pa nas je presenetila vest, da se je to orožje modernega anarhizma pojavilo kar v Carigradu. Bomba ie bila namenjena bolnemu sultanu AbdulHamidu. Carigrad že dolgo ni doživel takega dogodka. Sultan je bolehav mož in star že 63 let. Pod njegovo vlado so se zgodili v Carigradu razni krvavi dogodki. L. 1895. se je vršilo klanje Armencev, nakar so ti z di-na mitom napadli otomansko banko. Temu napadu je sledilo zopet klanje v katerem je bilo ubitih na tisoče nesrečnih Armencev. Ni izključeno, da bi bil tudi sedanji napad na sultana le maščevalni čin Armencev, v katere je prišlo novo gibanje od sedanje rusko japonske vojske. Ni pa izključeno tudi, da je to le čin nezadovoljne stranke na sultanovem dvoru, kar bi značilo pa lačno revolucijo. Vendar Turki porabljajo rajši sred t v a, ki vzbujaj« manj šuma.
Kakor poročajo iz Carigrada na pod lagi doslej dognanih dejstev, je napad izvršil mednarodni anarhistiški odbor. Napa daleč je bil brezdvomno pri eksploziji ubit. Sodi se, da je bil rojen Američan. Policijo dolže, da se je ravno zadnje dni pečala izključno le z Armenci, med tem ko je pustila bolje oblečenemu tujcu popolnoma prosto roko. Tako je b lo prijetih v sredo 21 Armencev, ki so vsi mladi, nedolžni ljudje. Član revolucijskega armenskega odbora se je izjavil napram nekemu angleškemu čas nikarju, da Armenci pri napadu niso prav nič udeleženi. Svoje namere, umoriti sultana pa niso opustili in se bo kmalu slišalo o njih. Sedanji trenutek pa ni bil pravi. Ko bi se bil sedanji napad izvršil od armenske strani, bi bil imel drugačen učinek. Ves revolucijski odbor bi se bil dvignil in lahko bi se bilo zgodilo, da bi bile v istem času na raznih krajih padale bombe ter povzročile krvolitje, ki ga še ni bilo enakega. Le tako je mogoče prisiliti velevlasti, da posežejo v Turčijo.
O dogodku samem je došlo na dunajsko turško poslaništvo podrobnejše poročilo. Ko je sultan zapistil mošejo, je zasedel lahko ekvipažo, ki jo je vodil sam. Komaj se je nekoliko peljal, se je začul pok. Sultan se je silno prestrašil, a se je hitro umiril ter se peljal naprej proti vratom, ki vodijo v } Yildic Kiosk. Drugo poročilo pa pravi, da
se je napad izvršil točno ob 1 uri 10 minut in sicer se je razpočila bomba pred zagrajo mošeje ravno dve minuti poprej, predno je zapustil sultan mošejo. Ubitih in ranjenih je 50 častnikov in mož. Ub t je med drugimi tudi visok nemški častnik L a r e b o n c in okrog 30 civilistov.
Več kočij in konjev je bilo raztrganih na drobne kose. Nastala je grozna panika. Takoj po napadu so pričeli med četami, ki so bile navzoče pri selamliku, veliko preiskavo. Policija je dognala, da sta malo pred eksplozijo zapustila neko kočijo en gospod in ena dama ter se pomešala med množico. Takoj nato je sledila eksplozija. V carigrajskih krogih menijo da se gre tu za obsežno zaroto. Žrtve so večinoma le turški dostojanstveniki, ki se bili name ščeni na dotičnem prostoru. Bomba je morala biti zelo mala. Sultan bo pač tudi prihodnji petek obiskal mošejo in se udeležil selamlika; število tujcev pa bo omejeno na zelo malo število. Preiskavo o dogodku vodi vojni minister. Posebni irade odreja, da se pri eksploziji ubiti ne smejo prej pokopati in ranjenci, ki so bili prenešeni v bolnišnico Yildic, ne prej odpustiti, predno ni dognana njihova identiteta in končana preiskava. Yildic dementuje vest, da bi se med žrtvami nahajale tudi dame iz sultanovega harema. Sultan je odredil, da naj se obkoli palača in primejo zločinci. Nadalje je odredil, naj se najskrbnejše ravna z ra njenimi gospodi njegovega spremstva. V pa Iači vlada velika prepadenost. Več oseb je omedlelo, ko so slišale o napadu. Zaprli so veliko oseb, a doslej še brez uspeha.
Birolinsko porod lo trdi, da sta se izvršili dve eksploziji. Mrtvece je grozno videti, ker so večinoma vsi raztrgani. Pred mošejo je ležalo vse polno človeških in konjskih trupelj, zdrobljenih voz in okru šenega zidovja. Po tem poročilu je to čin palačne revolucije. Sultan je postal nepriljubljen, ker je zadnji čas zelo strog, da, neusmiljen.
Iz Rima poroča korespondenčni urad, da so tja došla poročila, da sta bila napadalca dva Bolgara. V sultanovem obližju sumijo, da je bil provzročitelj kak Turek, ne pa Armenec.
Izmed tujcev je le lahko ranjena neka avstrijska dama, ubit pa je vzgojitelj princa Selima, B e h a - B e j. Ubitih je okrog 70 konj. Manjka 25 voz, med katerimi je 11 dvornih voz. Atentat je napravil v Carigradu globok vtis. Sultanov ugled med ljudstvom je veliko pridobil. Bati se je, da bo turška tajna policija odslej še bolj mo tila javno življenje s svojim delovanjem ko doslej.
Na njegovi srečni rešitvi so sultanu čestitali vsi vladarji. Dobil je od visokih oseb neštevilne čestitke. V Kiosku diplo mntov je bil v soboto navzoč tudi romunski princ B i b e s k e z romunskim posla-niškim dragomanom.
Zaključitev shoda zemstev.
Moskva, 22 julija. V soboto se je vršila sklepna seja zemstva. Na predlog kneza D o 1 g o r u k e g a so sklenili povabiti k prihodnji seji zemstva zastopnike tistih okrajev, kjer do sedaj še ni bile zemstev ter vsa kmečka društva in kreditne zadruge. Da se stroški poplačajo, so sklenili pobirati neko davščino od vsakega odposlanstva zemstev in mest. Zastopnike delavskih organizacij sedaj še ne bodo povabili. Do meseca julija naj se or-ganizujejo ljudski shodi, da se izrazijo o Bulyginovem načrtu Sprejeli so tudi predlog N o v o s i 1 c e v a , naj se v oči-gled bližajoči se lakoti pozove vlada, da razdeljuje med bednim prebivalstvom živeža. Obravnavali so tudi o e n a -kopravnosti žena. To vprašanje pa bodo uredili šele petem, ko bo vse rusko ustavno življenje urejeno. V tej seji so govorniki tako hudo prijemali vlado, da so ed 231 zastopnikov oddaljili se od seje trije. Eden od njih je vzkliknil: »V sporu med zemstvom in carjem ostanem zvest carju."
Kriza na Ogrskem.
Baron Fejervary se ta teden napoti zopet v Išl, da poroča cesarju o položaju. To vzbuja v politiških krogih veliko pozornost. V tej avdijenci se bo baje odločilo, ali naj se odstavijo oni uradniki,ki nočejo oddajati prostovoljno plačanih davkov. Fejervary je za to, da se vse ostro kaznuje.
Pasivna rezistenca traja dalje. V sobotni seji budimpeštanskega občinskega sveta je poročal podžupan R >zsa\olgyi o odredbah proti vladnemu odloku. Predlagali so, naj se odlok vlade položi kar ad aeta. Vsi uradniki 2. 4. in 5. okraja so sklenili pro testirati proti temu, da se jim pri plači odtegujejo državni davki. Te hočejo izročiti svojemu šefu, ki jih bo deponiral v kaki hranilnici. Obresti se bodo porabile za hon-ved iz 1 1848. Letos se je vplačalo v bla gajne od 1. do 20. julija 74.500 kron davkov, medtem ko so jih druga leta vplačali v tem času že 829 200 K. Agitacija koalicije torej pomaga.
V	petek se je vršilo v Budimpešti posvetovanje glede vpoklicanja reservnikov Pesvetovanja se je udeleževal z Dunaja došli generalni major M e i x n e r , načelnik drugega oddelka vojnega ministrstva, ministrski predsednik in honvedni minister ter več strokovnjakov. Posvetovali so se, kako bi bilo mogoče vpoklicati reserviste brez sodelovanja komitatov in municipijev. Sklepi so strogo tajni. Pozivnice se bode dostavljale po pošti ali pa pe orožništvu.
Maroško vprašanje.
Španski notranji minister bo ostal v San Sebastianu do konca tega meseca ter se bo ondi posvetoval z zastopniki tujih držav glede Maroka. Sodi se, da se bo maroška konferenca vršila v San Sebastianu.
Dvorni svetnik pl. Muller f
V	Solunu je umrl civilni agent Avstro-Ogrske v Makedoniji dvorni svetnik pl. Muller, katerega je avstrijska vlada poslala tja, ko se je pričelo reformno gibanje za Makedonijo.
Shod Poljakov.
V	petek se je vršil v Divinu na Po-znanjskem poljski shod. Poročal je predsednik poljskega odbora, R u n o w s k i, o položaju Poljakov v Nemčiji.
Štajerske novice.
š Strašno! Nemški listi zopet javkajo, da se vsa Štajerska poslovenja. Pri razpisu deželnega sanitetnega referenta se vprašuje po znanju slovenščine! In pravični Nemci bi naj ne bili radi tega razburjeni!
š Nedeljski počitek v graških odvetniških pisarnah. Gra-ški odvetniki naznanjajo, da so njihove pisarne odslej v nedeljah zaprte. Kar je y Gradcu mogoče, pa bi ne bilovLjub-I j a n i ?
š Zreče. V soboto ob četrt na tretjo uro so oblaki začeli sipati točo brez spremljajočega dežja. Ledeni orehi so skozi 15 minot neusmiljeno klestili, še le čez četrt ure pridružil se je dež, in skozi 5 minot sta razsajala toča in dež skupno in potem čez 5 minot samo dež. Toča je torej pobijala 15-J-5-f-5=25 minot. Vinogradi, ki so obilno trgatev obetali, so seveda vničeni za v e č 1 e t. Dozorevajoče žito je zmlačeno na polji. Izmed sadja smo se zanašali na hruške in sljive, isto sedaj leži med vejami in listjem na tleh. Prizadete so občine Kebelj, Sv. K u -nigunda in Oplotnica deloma, Zreče v celem obsegu, dalje Stranice in nekoliko tudi okolica Konjice.
š Trgovec Pichler v Mariboru (Glavni trg), ki je lansko leto in letos napovedal konkurz, je bil obsojen radi prestopka § 486 in lit. c. kaz. zak. na 10 mesecev zapora.
š Gasilno društvo za Ormož in okolico izvolilo si je na občnem zboru sledeči odbor: gg. M a r t i n Stanič, načelnik, Andrej Zinko, njegov namestnik, Anton Porekar, tajnik, Josip Rajšp, denarničar, Andrej Vrhovčak vodja plezalcev, Matija Masten, njegov namestnik, Franc H a n ž e 1 i č mlajši, vodja brizgalničarjev, Jožef Vaupotič, njegov namestnik, Martin Skoliber, vodja varuhov, Andrej Plaveč, njegov namestnik, Lovro Kirič, nadzornik orodja, Adolf i o s i n a, zdravstveni načelnik, Ivo i i c h t e r , njegov namestnik, Matija Rajh in Martin Pere, voditelja ročnih cevij. Kot trobentača sta se odločila Andrej Kovačič in Miha S t u -i e c. Društvo je imelo v pretečenem letu 44 delujočih, 3 častne in 14 podpornih članov. Med zadnjimi se odlikujeta posebno obe slovenski posojilnici v Ormožu. Blagajnica kaže 331 K 93 h dohodkov in 259 K 60 h stroškov, torej 72 K 33 h preostanka. Društvo še ima precej plačati za orodje in opravo. Podpore vselej dobro došle! Na novo so pristopili 4 čvrsti člani. Društvo ima za prihodnje leto preskrbeti stolp za cevi in vaje, društveno zastavo, s katero bi rade oraznovalo prvo društveno d e s e 11 e t -1 e t n i c o. V to: .Pomozi Bog!"
š Peticija okrajnih zastopov. Okrajni zastop v St. Gallenu je pozval ekr. zastopstva naj s skupno peticijo zahtevajo, naj okrajne ceste vzdržuie dežela.
š Celjski Nemci bodo 26, t m. ob 9 uri dopoldne ob navzočnosti dunajskega „Schubertbunda", ki takrat potuje skozi Celje, položili temeljni kamen za .Deutsches Haus". Navzočnost .Schuberbunda", ki se pripelje v Celje 25 t. m. ob 6. uri zvečer, bodo celjski „heilovci" porabili za vsenem-ške demonstracije Mesto bodo okrasili s l'rankfurtaricami.
š Mariborski obč. svet je imenoval za predstojnika mariborskih mestnih uradov komisarja graškega magistrata dr. Jos Schinerja.
š Vročinske počitnice na Štajerskem. Dež. šoiski svet štajerski je
izdal važen, že davne umesten odlok, da odpade popoldanski pouk, kadar je dopoldne v šoli 20° R toplote.
š Osebna vest. Izpit za poštno vodstvo je z uspehom prebil poštni oficijal g. A. M i r n i k , v Celju.
KoroSke novice.
k Duhovske zadeve. Za kaplane so nastavljeni sledeči gg. slov. novo-mašniki: A, J e 1 e n e c v S vedah v Rožni dolini, Jožef L i n a s i v Šmihelu pri Pli-berku. Za prefekta v Marijanišče je nastavljen g J. D i c k e r.
Dnevne novice.
Premilostni g. knezoškof ljubljanski dr. Anten Bon. Jeglič se je odpeljal danes v Gornji grad, kjer ostane deset dni.
Liberalni nos „Slovenskega Naroda". Iz Pulja nam pišejo: Puljski hrvaški dnevnik „Omnibus" piše pod zgornjim naslovom: List „Slov. Narod", ki izhaja vsaki dan v Ljubljani, je v strahu za svoj takozvani liberalizem, počel vtikati svoj kukasti nos v našo Istro in se zadirati v naše prvake. Pred vsem zabičujemo temu židovskemu nosu, da je on najmanj poklican in kompetenten, da poučuje nas istrske Hrvate in Slovence, kakšni rodoljubi da bodimo in daje navodila našim prvakom, kako naj vodijo politiško borbo proti Italijanom. Ta list plaši sebe in druge z nekim »kleri-kalstvom", kakor stariši malo deco z dimnikarjem, a svojo vest teši z nekim laži-liberalstvom ter v preveliki navdušenosti zanj večkrat prekaša celo italijanske in nemške židovske liste v napadanju vsega, kar je Slovencem sveto — to vse pa iz strahu, da ne bi svoje liberalne duše okužil s „klerikalstvom" Temu listu je »klerikalec" vsak, kdor ne sledi pravcu in stopinjam ljudi okoli tega lista, ki se trudijo, da ljudstvo č i m p r e j e poživinijo. Temu listu sta S p i n č i č in Laginja „klerikalca" ali z drugimi besedami, nista rodoljuba. Njemu se zdi naša mukotrpna in sveta borba ^klerikalna", ker nečemo ukloniti glave pod liberalni italijanski jarem Morda želi gospoda okoli »Slov. Naroda", da se za ceno našega narodnega obstanka priklopimo italijanskemu sistemu . . . Žalostno je, da se slovenski list poniža do takega pisar-jenja. Priporočamo pa tej lažiliberalni gospodi, naj pometa pred lastn Lm pragom, ker ni tako dorasla, da bi nam dajala lekcije o rodoljub j u. Kar se pa tiče »Narodove" grožnje, da bo v Istro zanesla svoja načela in boj, odgovorimo le, naj to poizkusi! Mi mu bodemo celo dali naslove »svobodomi-selnih in narodnih elementov" & la učitelj Zec, ki svoje izdajalsko početje zakrivajo s plaščem liberalizma. Tak je pri nas liberalizem, gospodje okoli »Naroda" in »Tovariša!"
Liberalci v strahu pred volitvami. »Slovenski Narod" v soboto je tudi prinesel vest češkega lista, da »znamenja na nebu (!) kažejo, da se poslanska zbornici na jesen ali vsaj pozimi razpusti". Poživlja liberalce, naj se začno takoj pripravljati na volitve.
„Piccolo(1 toži in tarna, ker je ministrstvo slučajno imenovalo nekega Slovenca, ki je doslej bil v Gorici pisarniški asistent, za pisarniškega šefa pri civilnem oddelku tržaškega okrožnega sodišča dasi je bil za to mesto predlagan prvi v trojici neki Italijan. Pri tej priliki seveda napada »slovanoljubno" vlado. Kar nas najbolj zanima je to, da „Piccolo" apelira na cesarskega namestnika princa Hohenlohe, ki je — kakor pravi ta list doslovno — obljubil Lahom pri svojem prihodu v Trst, da bo sam p r o u č e v a 1 v z r o k e , zakaj so Lahi nezadovoljni z vlado in da bo celo te vzroke proučeval pri. tistih uradih, kjer nima sam neposredno kaj opraviti. Mi pa vprašamo tega ces. namestnika, zakaj ni isto obljubil tudi Slovencem ? Ce je to res, je to najjasnejši dokaz, da je vladi veliko bolj mar za zahteve Lahov, kot za slovenske, ki so mnogo bolj upravičene.
—	Aretirana nevarna oigan-ska družba. V Novem mestu aretirana ciganska družba je znana ped imenom N i k o 1 i č že od leta 1882. kradla po Štajerskem, Nižjeavstriiskemin Kranjskem. Skupna škoda znaša na Nižjeavstrijskem 2351 kron, na Štajerskem 35.000 kron, na Kranjskem v 134 slučajih 23.657 kron, s tem kar je pa pred leti storila še Hudoro-čica družba pa znaša skupna škoda na Kranjskem 83.648 kron. Nekaj članov Nikoličeve družbe je bilo tekem let aretiranih. V Novem mestu so aretirali sedaj oddelek te družbe, kateremu je poveljeval Juro Sar-k o z y. — Pri preiskavi vozov so orožniki našli v vozeh skritih okolu 70 skoro po pelnoma novih rut. Ta tolpa se je izdajala za srbske delavce in obrtnike ter je s svojega potovanja pe Štajerskem neovirane šla skozi Ljubljano. Aretirana je bila šele v Novem mestu
—	Novo slovensko cerkev v Ameriki so pričeli graditi v Valley Wa s c h. Posvečena bo sv. Jožefu. Prostor za cerkev je daroval gosp. Andrej Pete r n e 1.
Hrvaške novice. Podban Su m a n o v i c , ki spada baje med najbolje elemente narodne stranke, je res moral oditi s svojega mesta. Sumanovič je bil proti temu, da bi kak član hrvaškega kluba stopil v Fe-jervaryjevo ministrstvo. Nje gov naslednik je C h a w s a k , Khuenovec od glave do pete. — Nadvojvoda Leopold Salvator se bo baje zopet vrnil v Zagreb na mesto umrlega grofa Orsinija, kot zapovednik 13. armad-nega zbora.
—	Umrla je gosp. Andreju G a b r -š č e k u v Goric 3 in pol letna hčerka Danica. — V Gorici je umrl g. Edvard R o s a n z, rač. revident pri ondotnem gozdarskem ravnateljstvu.
—	Promoviran je bil na graškem vseučilišču za doktorja prava gosp. Fran V o d o p i v e c , c. kr. konceptni prakti-kant pri okr. glavarstvu v Velikovcu.
—	Zopet strela udarila. Dne 22 t. m. je udarila strela v kozolc posest nika Andreja Lapajneta v Iderškem pri Ledinah nad Idrijo. Začelo je takoj goreti Ker pa je bilo takoj na licu mesta dovolj ljudij, se je posrečilo ogenj omejiti. Ledin-sko prostovoljno gasilno društvo je bilo takoj zbrano za odhod, nekateri posamezni pa so že hiteli preti požaru, a so videli, da se ogenj omejuje, ter so sporočili, da je že vgašen. — Isti posestnik je bil pogorel leta 1901. — Pred 18timi leti mu je pa na paši ubila strela 3 gevede
—	Ubiti je hotel v Buzetu Alojzij Depanger svojega kuma Rigo in sicer zavoljo neke malenkosti. Depanger je streljal v Rigo-a dvakrat in ker je mislil, da ga je res ustrelil, izpalil si je tudi sebi eno kroglo v glavo. Prepeljali so ga v tržaško bol nico, da mu izvadijo krog'jo.
—	Stavka tesarjev v Zagrebu ie končana.
—	Na slavnost odkritja Prešernovega spomenika so povabljena zastopstva vseh glavnih slovanskih mest: Zigreba Belgrada, Sofiie, Cetinja, Prage, Krakova, Lvova, Moskve, Peter-burga itd.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil bivšemu poštnemu ravnatelju v Ljubljani g. Mat. Š o r 1 i j u viteški križec Franc Jo-žefovega reda, okrajnemu komisarju v Radovljici g. Francu S c h i t n i k u zlati zaslužni križec s krono.
—	S črešnje padel in se ubil je 18letni hlapecvPavel Mlinar iz Goro-peke, občina Žiri.
—	Otvoritev železnice Celo-vec-lesenice bo, kakor javlja »Eisen-bahnblatt", šele sredi leta 1 9 0 6 , ni pa izključeno, da bo otvorjena šele jeseni prihodnjega leta.
—	Odlikovanje. Naučni minister je umirovljenemu naduiitelju na Opčinah g Antonu Valentiču podelil naslov ravnatelja.
—	Nov shod Italijanov za vseušilišče v Trstu. Italijani nameravajo sklicati nov shod italijanskih županstev in društev, na katerem bodo zahtevali, da se italijansko vseučilišče ustanovi v Trstu.
—	Nova vrsta poštnih uradnikov. S 1. oktobrom t. 1. uvede poštna uprava posebno kategorijo revizijskih in nadzorovalnih organov, ki bodo imeli v rokah inšpekcijo pošt na železnicah.
Ljubljanske novice.
lj Poroka. Jutri ob 11. uri dopoldne se poroči gdč. Terezija Peter-čeva iz znane veleugledne rodbine, z gospodom dr. Ivanom Trtnikem, c. kr. gimnazijskim profesorjem v Ljubljani. Tem povodom napravi vojaško veteransko društvo za ljubljansko okolico gospodični nevesti, kumici svoje zastave, z ljubljansko društveno godbo danes zvečer ob 8. uri pod-oknico. Naše najiskrenejše čestitke!
lj Občni zbor »Trgovskega podpornega društva se je vršil včeraj dopoldne ob 10. uri v m gistratni dvorani. G. Mejač, namestnik zadržanega načelnika Trčka, otvori občni zbor, pozdravi vse člane ter naznani, da je v preteklem letu umrl M. Treven, ki je zapustil vse svoje premoženje društvu. V znak scžalja vstanejo navzoči s sedežev. Blagajnik gosp. Lilleg poroča, da je bilo preteklo leto v blagajni 7754 K primanjkljaja in da je Trev nova zapuščina pokrila primanjkljaj. Naznani, da se bo letos izplačalo okrog 500 K podpor. Ko so podali poročilo še pregledovalci računov, je dobil odbor glede računov ab-solutorij Ravnateljstvo predlaga, da se iz-premene §§ 7. in 38 društvenih pravil, da bi se zvišala članarina. G. Kovač ugovarja, da bi se zvišala članarina za ljubljanske člane, temveč naj se zviša članarina le za izven ljubljanske. G. Ho k ugovarja predlogu g. Kovača in predlaga sam, naj šefi podpornemu društvu prispevajo polovico. G Lilleg pravi, da se članarina le za zu nanje člane ne sme zvišati, ker gredo trg. pomočniki vedno iz kraja v kraj. Gledč j pritegnjenju šefov za prispevanje k društvu pravi, da to ni mogoče, ker morajo šefi svoje uslužbence vzdrževati itak že šist tednov za slučaj bolezni. G. policijski komisar Sešek pojasni, da morajo gospodarji itak plačevati v bolniško blagajno za uslužbence eno tretjino prispevkov, uslužbenec pa dve tretjini. Glede zvišanja članarine zunanjim članom, pravi, da to ni dopustno, ker imajo vsi člani enake dolžnosti. Ako pa se ljubljanski uslužbenci hočejo iznebiti izvenljubljanskih, to lahko store, le pravila je treba izpreme-niti. Priporoča pa, da naj odbor prouči vso zadevo in pride z zadevo pred prihodnji občni zbor. G. Markevič predlaga, naj se članarina takoj zviša. Gospod Drčar predlaga, da se do novega leta 1906 skliče izvanredni občni zbor, ki se bo pečal s to zadevo. Sprejeto. Nato sledi volitev funkcijonarjev. ravnatelja je bil izvoljen Ivan Knez.
lj Hudi ponočnjaki. Za „dobe večer" jih je dobil včeraj ponoči pri sv. Jakoba mostu livar Rudolf Kečar. Ko je Kečar prišel iz Križevniških ulic do mostu, je pozdravil tam stoječa gospoda z „dober večer". Za odzdrav je pa čutil po glavi njih palice. Kečar je lahko poškodovan. — Tudi delavec Matija Gorenc je bil ponoči na stranski poti brez vsakega vzroka napaden in tepen. — Ravnotako je bil tudi napaden na Cesti na Loko krojač Franc Šinkovic in bil na glavi poškodovan.
lj Posledica alkohola. Delavec pri električni železnici, Ivan Petrič, je dobil v soboto dopoldne svojo tedensko plačo, nakar je popil precej žganja. Ker je hotel pijanost prespati, se je vlegel v cestni jarek ob Dolenjski cesti. Ko se je prebudil, je opazil, da nima denarnice, v kateri je imel 9 K 40 h denarja. Med spanjem mu jo je nekdo ukradel.
lj Koncert ljubljanske društvene godbe se vrši jutri, v torek, v hotelu „ 11 i r i j a ". Začetek ob osmi uri zvečer. Vstop prost.
lj Na poti v Ameriko zblaznela. Iz Antwerpna so pripeljali nazaj neko Jero Veharjevo iz Prapreč v litijskem okraju, ker se ji je na poti v Ameriko omra-čil duh.
lj Tepež. Sinoči je sedelo v neki gostilni na Bregu več brivskih pomočnikov, med katerimi je bil tudi neki sanitetni vojak in nek prostak 27. pešpolka, in pridno popivali. Pri drugi mizi je selel neki brivski mojster z drugimi gosti. V gostilno je prišel tudi neki majhen brivec, ki se je takoj znesel nad mojstrom. Ker mojster ni hotel poslušati neslanih besed malega brivca, se je preselil v drugo sobo mali brivec je pa z vojaki na to odšel. Kmalu se je pa prilo-mostil nazaj in začel po gostilni razgrajati in je končno brivskemu mojstru izlil na glavo steklenico piva. Gosti so se malega brivca naveličali in ga postavili pod kop. Kmalu na to je prišel v gostilno sanitetni vojak, ki je hotel izvedeti kdo je brivčka ven vrgel. Ker ni dobil odgovora je začel pretepavati nekega gosta, potegnil je tudi meč in udaril z njim nekega kleparja po roki tako močne, da mu je takoj otekla. Kleparjev brat je priskočil z drugimi gosti na pomoč, nakar so vojaku meč odvzeli. Pri tem je vojak nekega gosta vgriznil za mazinec in mu ga hudo poškodoval. Vrišč in razbijanje je bilo tako, da je privabilo v obližje policijskega stražnika, ki je napravil mir.
lj Ljudstvo na potovanju. V
V soboto ob pol petih peljalo se je s posebnim vlakom mimo Ljubljane poldrugi tisoč ljudi, ki so se sešli na postajah Sevnica, Rajhenburg, Videm, Krško, Zidan most. Včeraj so bili na Brezjah, potem so pa šli ogledat si Bled in novo cerkev v Gradu. Danes dopoldne ob 10 uri so si prišli ogledat belo Ljubljano. Krški liberalci baje pravijo, da bodo ljudje kleli ker se vlačijo okolu, samo da denar zapravljajo, a marsikdo teh ljudij (romarjev) nikdar v življenju ni videl slovenske prestolnice, ne »bi-
sera kranjske dežele" in ga mogoče več ne bo. Lenobe pasti po letoviščih in kopališčih, to je prav, kmet pa bi si ne smel širiti obzorja Opomniti moram o še, da so mnogi udeleženci prišli s svojimi „cekarji". Morda se bo kaka ljubljinska baraba radi tega kaj muzala, a če bi vedela, kaj je v teh „ce-karjih", bi si obliznila vseh deset prstov.
Umrli so v Ljubljani : Bivši trgovec v Zagorju g. Friderik Dettela, star 88 let. Alojzija K u m p , narednika hči 2 in pol meseca. Ivan Drešar, mestnega redarja sin, 4 mesece. — V b o -nišnici: Anton Kožar, delavec, 60 let.
lj Poneverjenje. Natakarica Frančiška Hauptmanova v Cerkvenih ulicah štev. 21 je dala dne 23 t. m. pečarskemu pomočniku Vinku Zimi svojo uro z verižico, da bi jo nesel popravit Pri tej priliki je popil tudi na ,puf" 5 vrčkov pive in si izposodil njen prstan. Ko je bila ura popravljena, jo je Zima prodajal raznim ljudem. Policja je dala Zimo pod ključ
lj Samoumorilec Franc Vidmar je že v soboto ob dveh popoldne v deželni bolnišnici umrl.
lj Osebna vest. Tukajšnji zdravnik g. d r. Krajec pojde za zdravnika v Brda na Goriškem.
lj Na oklicih so gospod dr. Ivan Plečnik, c kr. sodnijski zdravnik z gdč Hildegardo Raddo, zasebnico; g. Karol Urbančič, c. kr. poštni azi-stent z gdč. učiteljic® Karolino L e š -njak; g. Janko Železnikar, trgovski pomočnik z gdč. Josipino R o-ž u n , šiviljo; g Vincencij Vivod, trgovski sotrudnik s trgovko gdč. Alojzijo Mosetich.
Razne stvari.
Najnovejše.
Sv. oče je baje belehen. Liberalni listi poročajo, da mu zdravniki svetujejo, naj premeni zrak.
Vojaško vajo, 2000 metrov visoko, se imeli avstrijski gorski topničarji na takozvani »Schneealpe". Topove in stre-ljivo so spravili v isto višino Vaje se je udeležilo 1200 mož. Enega moža je strela ubila.
Na smrt obsojen vojak. V Aradu na Ogrskem je vojaško sodišče obsodilo na smrt vojaka Petkota, ker je svojemu korperalu, ki ga je mučil priložil zaušnico in je šel s sekiro proti njemu.
Boj za vodo Vročina na Španskem je vedno neznosnejša. V Sevili so se kmetje s kosami stepli za nekaj vode. Pet kmetov je smrtno nevarne ranjenih.
Pometači ulic stavkajo v Budimpešti. Zahtevajo večjo plačo.
Telefonska in brzojavna porotna.
Železniki, 24. julija. Kljub veliki oddaljenosti Železnikov od železniške proge se je slavnost 201etnice „Bralnega društva" izvršila ob veliki udeležbi društev in depu-tacij. V sprevodu je vihralo sedem društvenih zastav. Vse navdušeno za nadaljno izobraževalno delo.
Prevalje, 24. julija. Desetletnica »Katoliškega delavskega društva" je bila prekrasna. Cela vrsta govornikov je navduševala navzoče. Slavnostni govor je imel g. Gostinčar iz Ljubljane.
Trst, 24. julija. „Piccolo" poroča iz Rima, da bo vkratkem odpotovalo več kardinalov v diplomatiške svrhe v inozemstvo. Med drugimi odide eno poslanstvo tudi v Istro in Dalmacijo. ! Trst, 24. julija Društvo „Patria" je j pozvalo načelnika laškega državnozborskega j kluba, Malfattija, naj klub prične odločno opozicijo proti vladi in naj vse stori, da bo laško vseučilišče ustanovljeno v Trstu.
Praga, 24. julija. V včerajšnji konferenci češke socialne demokracije je bilo : zastopanih 511 nemških in čeških delega tov. Vladi je shod napovedal boj proti nameravani volivni reformi za češki deželni zbor, ker reforma ne obsega splošne in enake volivne pravice.
Belgrad, 24. julija. Prestolonaslednik Jurij je včeraj odpotoval na Dunaj.
Belgrad, 24. julija. Včerajšnje volitve za skupščino so bile mirne. Samo v Kragujevcu so socialisti hoteli vdreti v volivni lokal. Rezultat bo danes naznanjen. V Belgradu so izvoljeni 3 samestalni radikalci in 1 socialist.
Belgrad, 24. julija. Dosedaj nam izid volitev izkazuje velikansko zmago vlade. — Med propadlim je tudi vodja j zmernih P a s i č.
Peterburg, 24. julija. (Uradno.) Car je odpotoval z velikim
knezom M i h a j I o m Aleksan-drovičem na Finsko, da se ondi v finskih vodah na jahti »Polarna zvezda" sestane z nemškim cesarjem.
Carigrad, 24. julija. O atentatu na sultana se še poroča: Ko je sultan zapuščal mošejo, se je pripeljal eleganten vez, v katerem sta sedela dva elegantna gospoda, ki sta zadnji čas kot Angleža nastopala v Carigradu. Dinamitna masa je bila skrita v tem vozu ter je ekspledirala. Oba napadalca sta bila z vozom strgana na drobne kosce.
Stetin, 24. julija. Na posestvu Zarn-kov je včeraj zabodel neki blazni Švicar posestnika Harlossa, njegovo ževo in dva otroka.
1476 1 1 Primarij
dr. V. Grejorič
ne ordinira
od 24. julija do 15. avg.
Vodovodni monterji
ter
Zahvala.
Za polnoštevilne dokaze prisrčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega predragega soproga, oz -roma očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Benedikta Zencovich
pomorskega kapitana v pok. itd.
izrekamo sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini in slavnemu učiteljstvu
Največjo in najsrčnejšo zahvalo smo dolžni izraziti blagorodnemu gospodu nadučitelju Slancu in blg. obi-telji Šalamun za preveliko požrtvovalnost in tolažbo v teh bridkih urah Iskreno se tudi zahvaljujemo za mno-gobrojne krasne vence in k ončno vsem, ki so dragemu pokojniku izkazali zadnjo čast.	1473
Sv. Bolfank pri Središču, 22./7.1905.
kleparski učenci
mr se sprejmo takoj i«
pri tvrdki	H7i 3-2
L.M.ECKER, Ljubljana, Dunaj, cesta.
Yeliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina ^
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, rdeče po 35 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 41
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
Okolu 500 hI. vina
dobrega, domačega iz lastnih vinogradov ima naprodaj po ceni 16— 18 kr. liter VINKO VANIČ, Krapina. 1435 t4-4
Vzorce pošljem na zahtevanje.
HlLJEDILliE GOBE
(prima kakovost)
kupi v vsaki množini v vrečah 20-25 kg.
A. Smypa, 146020-3 Dunaj XVII./1. Elterleinplatz 7.
= Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov £
1449 3-3
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec mstnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, t par manšetnih gumbov, 3naprsni gumbi, vsi iz 3 % dublc zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1"95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB Za neugajajoče se vrne denar.
Mojstrano.
Širom znana gostilna, posebno p. n. hribolazcem
„pri Šmercu"
priporoča vsem p. n. hribolazcem, letovišč-nikom in izletnikom k slapu Peričnik, v Vrata k Aljaževem domu, na Triglav itd. Cena, dobra in zračna stanovanja. Za letoviščnike 12 novo napravljenih sob s popolno hišno opravo na razpolago. Razgled na Karavanke in Julijske planine. Toči izvrstna domača vina, Koslerjevo in Očssovo pivo.
Vsak čas gorka in mrzla jedila.
1477 3-1
Mizarski pomočniki.
4—5 izurjenih mizarskih pomočnikov za stavbeno mizarstvo in fino pohištvo sprejme takoj V trajno delo 14782-1 |van Rafreider
stavbeni in pohištveni mizar
Brlksen, Stadlgasse (Tirolsko).
1463 3-2 Proda se iz proste roke
Franc Skumavc vulgo Šmerc posestnik, gostilničar in gorski vodnik.
Kuharica
izvežbana v tej stroki išče službe najraje v kakem ŽUp-
^SČU.	147S 3—j
Naslov: Marija Junko, Črnomelj št. 123.
W Več
kleparskih
pfflinii hBo pomočnikov
obstoječa iz štirih stanovanj in prijetnim vrtom v Sp. Šiški blizo kolodvora. Več se izve v upravništvu »Slovenca"
Q©$podicna
s prav lepo pisavo 1472 3-2
$<t Sprejme -^g
v odvetniško pisarno.
Ponudbe na upravništvo »Slovenca".
samostojnih delavcev
se takoj sprejme pri tvrdki L. M. Ecker. 1480 3—li
Razpisuje se služba
organista in cerkvenika
v Kresnicah ob južni železnici.
1469 2-2
i
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mati, oziroma stara mati in tašča, gospa
Ana Lubey
roj. Kotzbeck
c. kr. nadkomisarjeva vdova
dne 23. julija 1905, ob m/4 uri do-poludne po kratki mučni bolezni, prejemši svetotajstva za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage ranjke bo v torek, dne 25. julija 1905 ob '/26. uri popo-ludne.
Prosi se tihega sožalja. 1482 V Kranju, dne 24. julija 1905.
Ana Josin, roj. Lubey. — Josipina Geilhofer, roj. Lubey, hčeri.— Krilati u e 1 Josin, c. kr. b 1 a g a j n i k. — Rajmund Gailhofer, c. kr. inženir, zeta. — Mano, Anita, Magda, Ilze, vnuki in vnukinje.
| od vina in špirita, co vsake velikosti kot «nove proda poceni trgovina s sodi Fil. Griinhut, Praga-Karlin.
Peter Lukas
docela jamči za jako pristoječo
obute
;

Elegantna fasona, zmerne cene.
1432 3-2 Kot bivši topničarski polkovni črevljar speeijalist za l>rezliit>ne jahalne črevlje.
11 .....


Muhe so zopet sitne!
Njih pik je često smrtnonosen! Varujte sebe in živino! Edina zdatna obramba je ameriški
Mlefoot' m .Diamond'.
List velja povsod 10 vinarjev.
Glavno zalogo za Kranjsko ima
1395 8 Edmund Kavčič v Ljubljani.
raffiairas

cPridnega in poštenega L v	ki je nadarjen
QQQHClin ima yeselje
do glasbe sprejme v brezplačno podučevanje Alojzij Mihelčič,
1481 1—1
organ is t v Metliki.
i Stanovanja
nej Miklošičem ce^ti |t. 3S
za november termin in sicer: eno obstoječe iz treh sob in pritiklin ter porabo vrta v 11. nadstropju, in eno obstoječe iz dveh sob ter pritiklin v pritličju, pripravno tudi za pisarno. Pojasnila daje Avg. Jenko, pek Marija Terezije cesfa 7.
Pri Bučarju", o O


Preselitev trgovine.
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil s svojo, od meseca maja provizorično v Wol-fovih ulicah št. 8 nastanjeno trgovino v novo urejeno prodajalno na
Mestnem trgu št. 20
ter jo bodem v ponedeljek, 24. julija ondi otvoril.
Zahvaljujoč se najtoplejše cenjenim p. n. odjemalcem za doslej mi obilno izkazano zaupanje, prosim, da se mi isto i nadalje izvoli ohraniti, ker si bodem gotovo prizadeval, da isto vsestranski opravičim.
VclespoSlovanjem	^ £ ^^ ^^
Viktor Schiffer.
»V/AS
Nakup ln prodaja Wt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi
Menjarična delniška družba
„M K lit C II K"
I., VVollzeile 10 in 13. Dunai. i., Strebelgasse 2.
■V v vseh gospodarskih in finančnih
o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoijsklh
•C Pojasnila
stvareh, potem . ____........
vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh
gJavnlo.	18 150—78