KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 81. kos. V LJUBLJANI, dne 7. oktobra 1933. Letnik IV. VSEBINA: 527. Statut Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. 528. Objave banske uprave o pobiranju ob?, trošarin v 1. 1933. 529. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 527. Statut Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov.* PRVO POGLAVJE. Ime, sedež, področje, poslovni jezik, naloga, način objavljanja in zastopanje osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § L (') Po § 119. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922., razglašenega v »Službenih novinah : št. 117 (okrajšano: zzd.), osnovani osrednji urad za zavarovanje delavcev je samoupravna javna ustanova (§ 124. zzd.), ki kot pravna oseba lahko prevzema obveznosti in pridobiva pravice (§ 138. zzd.). (2) Njegov naslov je: Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Sedež: Zagreb (§ 201. zzd.). (3) Območje poslovanja: kraljevina Jugoslavija. (4) Pečat: naslov urada in sedež. (5) Poslovni jezik: srbskohrvaški in slovenski. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. maja 1933., št. 117/XXXIV/337 iz 1. 1933.; § 215. je objavljen v obliki, ki mu gre po objavi v »Službenih novinah« z dne 25. julija 1933., št. 166/XLVI/490 (gl. pripombo pod * k § 215.). — Zakon o zavarovanju delavcev gl. »Uradni list« štev. 169/62 iz 1. 1922., zakon o izpre-membi odredb zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922., ki se nanašajo na dajanje podpor ob porodih, z dne 5. decembra 1931. pa »Službeni list« St. 655/83 iz 1. 1931. § 2. (') Naloga osrednjega urada za zavarovanje delavcev je, da po odredbah zakona o zavarovanju delavcev in na osnovi tega zakona predpisanih naredb ter tega statuta: 1. izvaja zavarovanje delavcev: a) za bolezen; b) za nezgodo; c) za onemoglost, starost in smrt. Zavarovanje za bolezen vrše okrožni uradi za zavarovanje delavcev, blagajne prometnih podjetij in zasebno-društvene blagajne (§ 109. statuta), ki opravljajo tudi krajevne posle tega zavarovanja. Zavarovanje za nezgode, za onemoglost, starost in smrt vrši osrednji urad za zavarovanje delavcev, njegovi krajevni organi pa opravljajo krajevne posle tega zavarovanja; ' 2. rešuje spore glede zavarovanja, ki spadajo po zar konu o zavarovanju delavcev v njegovo področje; 3. vrši nadzor nad vsemi posli, pri katerih so nameščeni zavarovani člani, ali so izvedene odredbe obrtnih (gospodarskih) in drugih zakonov o zaščiti zdravja in življenja zaposlenih nameščencev in ukrepi za odvračanje nezgod; 4. izvaja posle, ki se nanašajo na zaščito delavcev in njihovih koristi in ki se mu poverijo s posebnim zakonom po § 192. zzd. (2) Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt izvaja osrednji urad za zavarovanje delavcev, ko to odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje po točki 7. § 67. finančnega zakona z 1. 1933t/1934. § B- 0) Nasproti oblastvom in tretjim osebam zastopata osrednji urad za zavarovanje delavcev kolektivno predsednik in generalni direktor, odnosno njuna namestnika; ta pravica zastopanja se razteza tudi na posle, za katere je treba po drugih zakonih posebnega pooblastila. (2) Za druge osebe, ki se pooblaščajo v poedinih poslih ali v poedinih skupinah poslov za zastopanje osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odreja njih področje in meje njih pooblastitve njim dano pooblastilo. To velja tudi za zastopanje osrednjega urada za zavarovanje delavcev po krajevnem organu. (3) Spise, s katerimi prevzema osrednji urad za zavarovanje delavcev obveznosti ali prepušča pravice, se podpisujejo polnoveljavno tako, da postavita predsednik in generalni direktor, odnosno njuna namestnika poleg uradnega pečata kolektivno svoj podpis. (4) Pozivi, sodne in v >bče službene vročitve se smatrajo za vročene osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev, ko se vroče generalnemu direktorju, odnosno od tega pooblaščeni os^bi, v uradnih prostorih osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (5) Dopisovanje, ki se nanaša na tekoče posle, podpisuje generalni direktor, odnosno njegov namestnik, ali za to pooblaščena oseba. (,J) Plačilne naloge za uradno blagajno, poštne in bančne čeke podpisujejo nameščenci osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki jih za to posebej pooblasti predsedništvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 4. (’) Osrednji urad za zavarovanje delavcev razglaša 6voje občne objave, ki veljajo za vse območje, v svojem uradnem listu »Radnički zaštitk. (2) Osrednji urad za zavarovanje delavcev mora razglasiti svoj statut, službene pravilnike za nameščence, zdravnike-uradnike in dnevničarje osrednjega urada za zavarovanje delavcev ter razglašati vse svoje važnejše objave, ki veljajo za vse območje države, tudi v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«, objave pa, ki se nanašajo na območje poedinih krajevnih organov, v uradnem listu banovine,'kjer ima krajevni organ svoj sedež. (*) Krajevni organi morajo razglašati svoje važnejše objave v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«. (4) Osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegovi krajevni organi smejo razglašati objave članom tudi na kakšen drug način, po potrebi tudi v materinem jeziku prizadetih oseb. DRUGO POGLAVJE. Vrsta, začetek, trajanje, prestanek in dokaz članstva. § 5. 0) Člani osrednjega urada za zavarovanje delavcev se dele na nezavarovane in na zavarovane člane. (2) Nezavarovani člani so delodajalci, ki zaposlujejo v svojem poslu najmanj eno osebo, ki je po §§ 3. do 8. izd. zavezana zavarovanju (člani-delodajalci). (3) Zavarovani člani so: a) nameščenci (delavci), ki so po §§ 3. do 8. zzd. zavezani zavarovanju (zavarovani člani-nameščenci); b) podjetniki, ki so po § 3. zzd. tudi sami zavezani zavarovanju (zavarovani člani-podjetniki); c)' osebe, ki prostovoljno nadaljujejo obvezno zavarovanje po § 55. zzd. (zavarovanje prostovoljno nadaljujoči člani); č) osebe, ki se po § 5. zzd. in § 13. izvršilne naredbe zavarujejo prostovoljno (prostovoljni člani). (4) Rodbinski člani (rodbinski pripadniki) zavarovanih članov niso člani osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Prav tako niso člani niti v prvem odstavku § 56. zzd. omenjene osebe niti osebe, zavarovane kolektivno samo za nezgodo. § 6. Članstvo nezavarovanega delodajalca se začne z dnem prijave (§ 10. zzd.) prve v njegovem poslu nameščene osebe, ki je zavezana zavarovanju, odnosno z dnem prijave o prevzemu lastništva obrata, kjer je nameščena najmanj ena takšna oseba. Njegovo članstvo prestane z dnem izstopa iz posla poslednje v njegovem obratu nameščene osebe, ki je zavezana zavarovanju, odnosno z dnem, ko odda lastništvo obrata, kjer je nameščena najmanj ena takšna oseba. § 7. (J) Članstvo obvezno zavarovanih članov-nameščencev se začne z dnem, ko je stopila taka oseba v posel, ki jo zavezuje zavarovanju, prestane pa z dnem izstopa iz posla, in to neglede na to, ali se je opravila prijava ali odjava. (2) Če nadaljuje član zavarovanje prostovoljno po četrtem odstavku § 55. zzd., se podaljša njegovo članstvo tudi po izstopu iz posla, ki ga je zavezoval zavarovanju. Prostovoljno nadaljujoči člani imajo ves čas, dokler redno plačujejo predpisane prispevke, vse pravice obvezno zavarovanih članov. (3) Vstopu v posel in izstopu iz posla je enak prehod potujočega podjetja ali ladje v območje zakona o zavarovanju delavcev, odnosno iz tega območja. (4) Pri zasebno-društvenih blagajnah zavisi članstvo od delodajalčeve prijave pri blagajni in zavezančevega pismenega pristanka; začne pa se z dnem vstopa v posel, kti ga zavezuje zavarovanju in dovoljuje včlanitev pri blagajni, kolikor je prijava predložena v roku, določenem v zakonu. Ob prijavi po izteku v zakonu določenega roka se začne članstvo z dnem odjave pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ob istočasni prijavi pri blagajni. Članstvo prestane z dnem izstopa iz posla, ki zavezuje člana zavarovanju, kakor tudi z odjavo zaradi prestopa v članstvo okrožnega urada. Z dnem te prijave se začne članstvo in dolžnost prijave pri okrožnem uradu. § 8. (1) Članstvo obvezno zavarovanih članov-podjetnikov, za katere ni prevzela nobena zadruga delodajalčevih dolžnosti, se začne z dnem prijave v zavarovanje, prestane pa z dnem, ko opusti takšna oseba posel, ki jo zavezuje zavarovanju. Članske pravice teh članov — razen pravice do podpore ob nezgodi — se začne 14 dni po izvršeni prijavi, odnosno po ponovnem plačilu prispevka, če so te pravice počivale zbog tega, ker je član več ko štiri tedne zaostal s prispevki (poslednji odstavek § 55. zzd.). (2) Članstvo obvezno zavarovanih članov-podjetnikov, za katere je prevzela delodajalčeve dolžnosti pomorsko-ribarska pridobitna zadruga (§ 20. zzd.), se začne in prestane takd, kakor članstvo zavarovanih članov-nameščencev (§ 7. statuta), z dnem, ko je član nastopil, odnosno opustil posel, ki ga zavezuje zavarovanju. § 9. (l) Članstvo po § 13., točkah a) do e), izvršilne naredbe prostovoljno zavarovanih članov se začne z dnem, ko so po sprejemu v članstvo vplačali prvi prispevek. (3) Članstvo vseh prostovoljnih članov, .tudi članov, ki prostovoljno nadaljujejo obvezno zavarovanje (četrti odstavek § 55. zzd.) ali prostovoljno zavarovanje (prvi odstavek, točka f) § 13. izvršilne naredbe), prestane z odjavo, pa tudi brez odjave šest mesecev po dospelosti poslednjega navplačanega prispevka; toda v poslednjem primeru prestanejo pravice do podpore in počivajo ostale članske pravice že od konca četrtega tedna po dospelosti poslednjega nevplačanega prispevka. Pravica do podpore in počivanje članskih pravic ne nastopita, če in kolikor je dovolil krajevni organ osrednjega urada za zavarovanje delavcev rok za plačilo po § 14. izvršilne naredbe. Če vplača član v gorenjem roku šestih mesecev vse zaostale prispevke, ožive članske pravice z dnem vplačila; toda vnovično pravico do podpore pridobi tak član šele z dospelim štirinajstim dnevom po izvršenem vplačilu. . (3y Članstvo prostovoljnih članov prestane tudi, če član izjavi, da opušča bivanje v območju kraljevine Jugoslavije, ali če preteče šest mesecev od dne, ko je član območje kraljevine zapustil. § 10. (’) če je član-delodajalec pravna cseba katerekoli vrsie ali trgovinska družba ali zadruga ali družba z omejeno zavezo ali če je fizična oseba, toda v stečaju ali pod skrbstvom, vrši članske pravice in dolžnosti proti osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev oseba, ki je po zakonu, po statutu ali s posebnim pooblastilom za zastopanje pooblaščena. (2) če izvršuje zavarovani član-nameščenec, ki je pooblaščen za takšno zastopanje, pasivno volilno pravico v skupini članov-delodajalcev, pačiva njegova pasivna volilna pravica in prestanejo njegovi mandati v skupini zavarovanih članov; toda njegovih pravic do podpore in odškodnine se to ne dotika. § 11. (') Nihče ne more biti večkrat član osrednjega urada za zavarovanje delavcev, niti v različnih skupinah (zavarovanih in nezavarovanih) članov niti, če izvršuje svoje pravice pri različnih krajevnih organih. Če je delodajalec, za čigar nameščence so po odredbah §§ 142., 153., 158. in 202., petega odstavka, zzd. pristojni različni krajevni organi, izvrševaje svojo volilno pravico pri teh krajevnih organih, izvoljen od več krajevnih organov za odposlanca na glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali za prisednika sodišča delavskega zavarovanja, obdrži po lastni odločitvi samo mandat onega krajevnega organa. (2) Če je član-delodajalec tudi sam — obvezno ali prostovoljno — zavarovan, izvršuje volilno pravico samo v skupini nezavarovanih članov-delodajalcev. Od tega so izvzeti obvezno zavarovani člani, ki imajo kot delodajalci nameščence samo v svojem gospodarstvu za hišno postrežbo. Ti člani nimajo volilne pravice v skupini nezavarovanih članov-delodajalcev. (3) Če prestopi zavarovani član-nameščenec v skupino članov-delodajalcev ali obratno, izgubi v dosedanji članski skupini pridobljene mandate; toda njegovih eventualno pridobljenih pravic do podpore in odškodnine se to ne dotika. (4) Če izstopi član iz zveze svojega pristojnega krajevnega organa, izgubi pri dosedanjem pristojnem krajevnem organu pridobljene mandate; toda njegovih even- tualno pridobljenih pravic do podpore in odškodnine se to ne dotika. § 12. (x) članstvo, kakor tudi pravica do pomoči ob bolezni in nezgodi se dokazujeta z datiranim delodajalčevim potrdilom, da je zavarovanec dejanski zaposlen. To potrdilo, ki velja dva dni po izdaji, mora izdati delodajalec takoj in brezplačno vsakemu nameščencu, ki ga zahteva. (2) Članstvo zavarovanih članov-nameščencev in podjetnikov, glede katerih je prevzela delodajalčevo dolžnost pomorsko-iribarska pridobitna zadruga, se dokazuje z datiranim delodajalčevim potrdilom, da je oseba zares zaposlena (član zadruge); potrdilo velja dva dni po izdaji. (3) Članstvo podjetnikov, glede katerih ni nobena zadruga prevzela delodajalčeve dolžnosti, in članstvo prostovoljnih in zavarovanje prostovoljno nadaljujočih članov se dokazuje s potrdilom o izvršenem vplačilu prispevkov, ki velja še štiri tedne po dnevu, do katerega je ta prispevek vplačan. (4) Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev lahko predpiše za poedine kategorije ali za vse zavarovane člane posebne članske knjižice ali legitimacije. § 13. Pravice in dolžnosti članov so določene po odredbah zakona o zavarovanju delavcev in statuta ter naredbah, izdanih na osnovi teh predpisov. TRETJE POGLAVJE. Ustroj in samoupravni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 14. (x) Osrednji urad za zavarovanje delavcev izvršuje svojo nalogo po svojih samoupravnih organih in njihovih poslovnih odborih, po svojih plačanih uslužbencih in po svojih krajevnih organih. (2) Samoupravni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev so: 1. glavna skupščina; 2. ravnateljstvo; 3. nadzorni odbor. 1. Glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 15. (x) Glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavoev sestavljajo odposlanci krajevnih organov, 'izvoljeni na njih glavnih skupščinah tako, da volijo delegati zavarovanih članov in nezavarovanih članov-delodajalcev ločeno izmed sebe s tajnim glasovanjem in listki v enakem številu po enega odposlanca na vsakih začetih 12.000 zavarovanih članov, in to po povprečnem številu članov dotičnega krajevnega organa v minulem letu. Samo okrožni urad za zavarovanje delavcev na sedežu urada voli trikratno število odposlancev za glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavcev, t. j. po enega odposlanca iz vsake skupine na vsakih začetih 4000 zavarovanih članov; toda ti odposlanci imajo pri vseh glasovanjih samo en glas. Odposlanci ostalih krajevnih organov imajo pri glasovanju v odborih tudi vsak samo en glas, v plenumu glavne skupščine pa vsak po tri glasove. (2) število odposlancev določi predsednik krajevnega organa po gorenjem ključu. § 16. (’) Glasovati se sme samo za potrjeno kandidatno listo. (2) Kandidatna lista mora obsezati najmanj četrtino, največ pa dvakrat toliko kandidatov, kolikor odposlancev je treba dotdčni skupini voliti. (3) Kandidatna lista mora obsezati: ime in priimek kandidata, njegov poklic in kraj stanovanja; pred ime vsakega kandidata se postavi zaporedna številka. ( ) Vsaka kandidatna tista mora imeti: datum, kraj izdaje, kandidatov pristanek in podpis predlagateljev. (5) Kandidatno listo mora podpisati najmanj 1/io delegatov glavne skupščine krajevnega organa v dotioni skupini. (6) Ista oseba je lahko kandidat na več kandidatnih listah; če pa je izvoljena za odposlanca na več listah, obdrži lahko mandat samo na eni listi, za katero se izjavi. § 17. (*) Tako sestavljena kandidatna lista se predloži v dveh izvirnih izvodih do začetka volilnega akta predsed-ništvu krajevnega organa v potrditev; v ta namen se mora prekiniti seja glavne skupščine za četrt ure. (2) Predložene liste označi — kakor prispevajo — predsedništvo z zaporedno številko, in to listo iz skupine zavarovanih članov z rimskimi, liste iz skupine nezavarovanih članov-delodajalcev pa z arabskimi številkami. (3) Predsedništvo pregleda izročeno listo in ko se uveri, da je lista sestavljena po odredbah § 16. statuta, jo potrdi; drugače jo zavrne z navedbo razlogov in s pozivom, naj se popravi in dopolni. (4) En izvod potrjene liste se priloži k zapisniku glavne skupščine, drugi izvod pa izroči vložilcu. (5) Liste, potrjene po predsedništvu, se ne morejo več popravljati niti izpreminjati. § 18- (’) Pred začetkom glasovanja v eni izmed obeh skupin prečita predsednik vse potrjene kandidatne liste iz te skupine, označene z (rimskimi ali arabskimi) zaporednimi številkami, in opozori, da je pri glasovanju treba označiti kandidatno listo na glasovnicah z ustrezno zaporedno številko ali z imenom prvega kandidata (nosilca liste). (2) Nato odredi predsednik izmed delegatov dva ali po potrebi na predlog skupin več skrutatorjev, in to polovioo iz skupine zavarovanih članov, polovico pa iz skupine nezavarovanih članov-delodajalcev. (3) Odposlanci spuščajo drug za drugim, kakor kliče voditelj zapisnika njih imena po abecednem spisku, svoje listke v skrinjico, ki stoji na predsedništveni mizi. § 19. n Ko se konča glasovanje v dotični skupini, ugo-teve skrutatorji vpričo predsedništva in skupščine po spisku predvsem število glasovalcev in število oddanih glasov (listkov); ti števili je vpisati z besedami v zapisnik glavne skupščine. (2) Če je število oddanih glasov večje ali manjše, kakor pa je po spisku delegatov iz dotične skupine vo-lilcev glasovalo, se morajo listki, ne da bi se odprli, uničiti in predsednik odredi ponovno glasovanje. (3) Če je število oddanih glasov tolikšno, kolikor je volilcev glasovalo, odpre en skrutator vpričo predsedništva in skupščine listke in jih javno čita. Voditelj zapisnika zapisuje prečitane glasove. Število za poedine kandidatne liste oddanih glasov ugotavlja predsednik in ta števila se vpišejo z besedami v zapisnik glavne skupščine. (4) Listki in spisek glasovalcev se morajo hraniti zvezani in zapečateni kot priloga k zapisniku glavne skupščine. § 20. (‘) Nato ugotovi predsednik krajevnega organa odposlance, ki so izvoljeni za glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavcev iz dotične skupine, tako-le: (2) Število vseh glasovalcev, deljeno s številom odposlancev za glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kolikor jih mora dotična skupina izvoliti, da volilni količnik. (3) Vsaki kandidatni listi se da toliko odposlanskih mest po vrsti z liste, kolikorkrat je količnik obsežen v številu glasov, ki jih je lista dobila. (4) Če se po tem računu ne dobi toliko odposlancev, kolikor se jih voli, se razdele odposlanska mesta, ki pre-ostajajo, med liste, katerih števila ali ostanki so količniku najbližji. (') Ulomki se pri izračunu količnika in števila odposlancev ne upoštevajo. (°) če so števila ali ostanki na več listah enaki, odloči žreb, s katere liste je vzeti odposlanca. § 21. (') Nato objavi predsednik takoj izid in izda izvoljenim odposlancem pooblastilo. (2) Obrazec pooblastila predpiše ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (3) Pečat na pooblastilih je pečat dotičnega krajevnega organa. § 22. (‘) 0 vsem tem poslovanju je voditi točen zapisnik, iz katerega je moči videti, kako se je po vrsti kaj pojavilo in storilo vse to, kar je spredaj odrejeno, da se preizkusi in reši. Zlasti je treba vpisati v zapisnik število odposlancev, ki jih je voliti, število glasovalcev, število oddanih glasov, število kandidatnih list, katere osebe so predlagane na kakšni listi in v katerem redu, koliko glasov je vsaka lista dobila in katere osebe in s katere liste so proglašene za odposlance in dobile pooblastilo. (2) Zapisnik morajo podpisati predsednik, voditelj zapisnika in skrutatorji; toda vsak izmed njih ima pravico, oddati ločeno mnenje in podati pripombe. § 23. Če se za izvolitev odposlancev za glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavcev potrdi v ©ni skupini samo ena kandidatna lista, proglasi predsednik za izvoljene odposlance toliko kandidatov s potrjene liste po vrsti, kolikor se jih voli, brez nadaljnjega volilnega postopanja v dotični skupini. § 24. (1) Pritožbe zoper izvolitev odposlancev za glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavcev se lahko vlože v 8 dneh po opravljenih volitvah preko krajevnega organa na glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Pritožbo morata podpisati najmanj dva delegata glavne skupščine krajevnega organa. (2) Take pritožbe mora predložiti krajevni organ z vsemi izvirnimi prilogami in vsemi volilnimi spisi vred takoj ravnateljstvu osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki jih pregleda in s svojim predlogom glavni skupščini osrednjega urada za zavarovanje delavcev v rešitev predloži. § 25. p) če se kakšno odposlansko mesto kakorkoli izprazni, se popolni z osebo, ki je na vrsti na tisti kandidatni listi, s katere je odposlanec, čigar mesto je treba popolniti. (2) To popolnitev izvrši predsedništvo krajevnega organa v 15 dneh, kar je izvedelo, da se je mesto izpraznilo, in obvesti o tem takoj osrednji urad za zavarovanje delavcev. (■•) Predsednik izda temu odposlancu pooblastilo po odredbi § 21. statuta. (4) Če je odposlanec zadržan, da bi se udeležil glavne skupščine osrednjega urada za zavarovanje delavcev, in o tem najmanj 8 dni pred zborovanjem glavne skupščine pismeno obvesti predsedništvo krajevnega organa, pozove to namesto njega osebo, ki je na vrsti na dotični kandidatni listi, naj prisostvuje tej glavni skupščini. (•"') Temu odposlancu-namestniku izda predsednik pooblastilo samo za to glavno skupščino. § 26. (4) Odposlanci za glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavcev se volijo vsaka tri leta; mandat izvoljenih pa traja, dokler ne izvoli dotični krajevni organ svojih novih odposlancev. (2) Isti odposlanec se lahko ponovno izvoli za odposlanca. § 27. (') Če se pri glavni skupščini osrednjega urada za zavarovanje delavcev število odposlancev kakšnega krajevnega organa zmanjša, pa se število odposlancev, ker so dotične kandidatne liste izčrpane, ne more popolniti na toliko, kolikor jih je glavna skupščina dotičnega krajevnega organa izvolila, se mora opraviti za izpraznjena odposlanska mesta naknadna volitev. (2) Za naknadno volitev veljajo predpisi, ki veljajo za občne volitve. (3) Mandat pri naknadni volitvi izvoljenega odposlanca traja, dokler se pri občnih volitvah ne izvolijo novi odposlanci. § 28. (1) Pooblastila pregledata verifikacijska odbora, ki ju odredi predsednik osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (2) Za verifikacijo mandatov iz skupine zavarovanih članov in za verifikacijo mandatov iz skupine nezavarovanih članov-delodajalcev poslujeta posebna verifikacijska odbora. (3) Vsak odbor je sestavljen iz treh članov in voditelja zapisnika, ki ga določi predsednik izmed uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (4) Verifikacijski odbor, ki vrši verifikacijo mandatov iz skupine zavarovanih članov, sestoji iz dveh odposlancev iz skupine zavarovanih članov in enega odposlanca iz skupine nezavarovanih članov-delodajalcev in obratno. Prvemu predseduje odposlanec iz skupine nezavarovanih članov-delodajalcev, drugemu pa iz skupine zavarovanih članov. § 29. (4) Verifikacijska odbora pregledata predvsem medsebojno pooblastila odposlancev, ki sodelujejo v odborih. (2) Verifikacijska odbora pregledata vsako pooblastilo, ki ga jima predlože odposlanci, po vrsti, kakor se predlože. § 30. (') 0 verifikaciji mora sestaviti vsak odbor zapisnik; vanj je zapisati: ime pooblaščenega odposlanca, kateri skupini pripada, krajevni organ, ki ga je izvolil, in naposled, ali je pooblastilo izdano na predpisani način, ali je zoper pooblastilo kaj prigovorov in kakšnih. (2) Če zoper pooblastilo ni prigovorov, potrdi predsednik verifikacijskega odbora na pooblastilu s svojim podpisom, da se je pregled opravil, in ga vrne odposlancu. (3) Tista pooblastila, zoper katera je kaj prigovorov, verifikacijski odbor pridrži. §31. Po zapisnikih, sestavljenih od poedinih odborov, ustanovi odbor, ki je svoj posel prvi opravil, število odposlancev, ki so prišli na glavno skupščino, izid verifikacijskega postopanja in morebitne prigovore zoper pooblastila ter predloži o tem predsedniku osrednjega urada za zavarovanje delavcev poročilo in mu izroči hkratu tudi pridržana pooblastila. § 32. (4) Ali se naj pooblastila, zoper katera so vloženi prigovori, sprejmo in ali se naj ti pooblaščeni odposlanci udeleže glavne skupščine, odloči na predsednikov predlog glavna skupščina po kratkem zaslišanju po enega govornika »za« in »proti« brez nadaljnje razprave. (2) Sklep glavne skupščine potrdi predsednik na pooblastilu s svojim podpisom in ga vrne pooblaščencu. § 38. (4) Glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev je sklepčna šele, ko sta verifikacijska odbora svoj posel opravila. (2) Na glavni skupščini osrednjega urada za zavarovanje delavcev smejo glasovati samo odposlanci, legi- timirani z rednim pooblastilom; svojo pravico izvršujejo osebno. § 34. (') Redna glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev se mora opraviti najkesneje do konca meseca junija vsakega leta. (2) Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev lahko sklene, da se po potrebi skliči izredna glavna skupščina. (') Če je sklenila glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev, da je sklicati v dofltačenem roku izredno glavno skupščino, ali pa na obrazloženo pismeno zahtevo nadzornega odbora osrednjega urada za zavarovanje delavcev mora sklicati ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev izredno glavno skupščino v določenem roku, odnosno v 45 dneh. § 35. (’) Redne glavne skupščine osrednjega urada za zavarovanje delavcev zborujejo na sedežu osrednjega urada za zavarovanje delavcev7. (2) Izredne glavne skupščine osrednjega urada za zavarovanje delavcev zborujejo v tistih krajih, ki jih določi ravnateljstvo osrednjega urada. § 36. i1) Dan glavne skupščine osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki ga določi ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev po možnosti na nedeljo ali praznik, se objavi po odredbi § 4. statuta, in to glede rednih glavnih skupščin najmanj 45 dni pred sestankom glavne skupščine. V oglasu je izrečno omeniti, da pridejo na dnevni red samo tisti predlogi, ki prispejo k predsedništvu osrednjega urada za zavarovanje delavcev vsaj 25 dni pred sestankom glavne skupščine. (2) PravioO predloga imajo: 1. ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 2. nadzorni odbor osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 3. generalni direktor osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 4. samoupravni organi krajevnih organov; 5. odposlanci glavne skupščine osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (8) Vabilo na glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavcev se mora objaviti ob označbi časa, kraja in dnevnega reda, kar določi ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev, po odredbi § 4. statuta najmanj 15 dni pred sestankom glavne skupščine. § 37. Vabilu na redno glavno skupščino je priložiti razen dnevnega reda tudi letni proračun uprave, letni zaključni račun, poročilo uprave o poslovanju in predlog nadzornega odbora glede razrešnice. § 38. Glavne skupščine osrednjega urada za zavarovanje delavcev so javne. § 39. (1) Glavni skupščini osrednjega urada za zavarovanje delavcev predseduje predsednik. (2) Predsednik pazi, da se izvršuje poslovni red glavne skupščine in da se ohrani razpravljanje mimo. § 40. Glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev razpravlja predmete po dnevnem redu. Predmeti, ki niso na dnevnem redu, — razen predloga za sklic izredne glavne skupščine —, se ne smejo razpravljati. § 41. (1) Vsak odposlanec govori o predmetu lahko največ dvakrat; predlagatelj ima pravico sklepne besede, poročevalci predmetov pa smejo zaradi razjasnitve kadarkoli govoriti. (2) Če se želi predsednik udeležiti razprave, t. j. če hoče podati kakšne predloge, odnosno govoriti zoper sprejem podanih predlogov, mora prepustiti predsedovanje svojemu namestniku. (3) Odposlanca, ki s svojim govorom ali drugače moti red in poslovanje glavne skupščine, opomni predsednik na red. Po drugem opominu odvzame neposlušnemu govorniku besedo; po tretjem opominu pa sme izključiti glavna skupščina neposlušnega odposlanca na predsednikov predlog, brez razprave, z javnim glasovanjem in absolutno večino glasov iz skupščinske seje. (4) Če ni več govornikov, se mora razprava skleniti. (5) Ko je razprava sklenjena, da predsednik vprašanje v taki obliki na glasovanje, da se nanj lahko odgovori z »za« ali s »proti«. Najprej se glasuje o morebitnih predlogih za odložitev, nato o predlogu ravnateljstva in naposled o ostalih predlogih po redu, določenem v § 36. statuta. § 42. C) Glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev je sklepčna, če je prisotnih na njeni seji več ko polovica skupnega števila izvoljenih odposlancev. Ob ugotavljanju tega števila se morajo šteti odposlanci skladno s prvim odstavkom § 15. statuta. (2) Če na kakšno predpisno sklicano glavno skupščino ne pride zadostno število odposlanoev, jo odloži predsednik z istim dnevnim redom za 24 ur. (3) Odložena glavna skupščina je sklepčna neglede na število prisotnih odposlancev. § 43. I (*) Glasovanje je na glavni skupščini praviloma javno in se vrši z dviganjem rok tako-le: predsednik pozove, naj vzdignejo roko vsi, ki glasujejo za predlog. (2) 0 izidu glasovanja z dviganjem rok odloča predsednik. Če je po njegovem mnenju izid dvomljiv, se glasuje iznova. Če je tudi drugič izid dvomljiv, je glasovati ustno poimenoma. (s) Na pismeno zahtevo šestine prisotnih odposlancev, podano po vloženem predlogu, toda preden se je pričelo glasovanje, se mora vselej odrediti ustno poimensko glasovanje. (4) Pri ustnem poimenskem glasovanju kliče voditelj zapisnika odposlance po imenu in ti glasujejo z besedo »za« ali »proti«. Po dokončanem klicanju imen se klb »jo po imenu še enkrat tisti odpoelanci, kii se prvič niso »dzvali, in šele potem objavi predsednik, da je glasovanje zaključeno. (6) S tajnim glasovanjem se glasuje pri volitvah elanov ravnateljstva in nadzornega odbora in v primerih, :a katere predpisuje zakon tajno glasovanje (točka 2., § 126. zzd.), ali pa na pismeno zahtevo četrtine prisotnih odposlancev, podano po vložitvi predloga, toda preden se ie začelo glasovanje. (6) To glasovanje se vrši z listki, opremljenimi z uradnim pečatom. (7) Odposlanci pokažejo drug za drugim, kakor kliče voditelj zapisnika njih imena po abecednem spisku, predsedniku pooblastilo in spuste svoje listke v skrinjico, ki stoji na predsedništveni miai. (8) Glasove štejeta vpričo predsedništva in skupščine iva ali po potrebi več odposlancev-skrutatorjev, odrejenih po predsedniku na predlog skupin; od teh mora biti polovica iz skupine zavarovanih članov, druga polovica pa iz skupine nezavarovanih članov-delodajalcev. (°) Predvsem ugotove skrutatorji število glasov (glasovalcev) po spisku in število oddanih glasov; ti števili se vpišeta z besedami v zapisnik glavne skupščine. Če je število oddanih glasov večje ali manjše, kakor jih je glasovalo, se morajo listki uničiti, ne da bi se odprli, in predsednik odredi ponovno glasovanje. G") Če je oddanih glasov toliko, kolikor jih je glasovalo, odpre en skrutator listke pred predsedništvom in skupščino in jih javno čita. Prazni listki se ne upoštevajo. Prečitane glasove zapisuje voditelj zapisnika. (ll) Izid glasovanja objavi predsednik. (1!) Listki in spisek glasovalcev se morajo hraniti zvezani in zapečateni kot priloga k zapisniku glavne skupščine. § 44. 0) Za polnoveljaven sklep — razen sklepov po točki 2. § 126. zzd. in volitev — je potrebna absolutna večina oddanih polnoveljavnih glasov. (2) Med polnoveljavne oddane glasove se ne šteje, če se kdo pri ustnem poimenskem glasovanju glasovanja vzdrži, kakor tudi ne glasovanje s praznimi listki pri tajnem glasovanju. (3) Pri tajnem glasovanju predsednik lahko vselej glasuje, pri javnem pa samo, če so glasovi enako razdeljeni. (4) Če se glasuje o kakšnem predlogu tajno, pa se primeri, da so glasovi enako razdeljeni, je predlog, o katerem se je glasovalo, zavrnjen. (s) Pri volitvah odloči ob enaki razdelitvi glasov žreb. § 45. Nihče se ne more udeleževati razprave niti glasovanja o predmetu, pri katerem je osebno prizadet. § 46. (*) O poteku glavne skupščine se vodi zapisnik. Za vodite zapisnika odredi predsednik voditelja zapisnika izmed uslužbencev urada. (2) Zapisnik podpišejo predsednik, generalni direktor, voditelji zapisnika in štiri overovitelji, določeni po predsedniku ob začetku seje, ki stanujejo na sedežu urada in ki ne pripadajo kot člani ne ravnateljstvu ne nadzornemu odboru, in to dva iz skupine zavarovanih članov in dva ix skupine nezavarovanih članov-delodajalcev. (*) V zapisnik je vpisati zlasti dan in kraj glavne skupščine, ugotovitev, da je glavna skupščina predpisno sklicana, spisek prisotnih odposlancev, spisek zastopanih krajevnih organov, dnevni red, poročila, predloge in sklepe in naposled razmerje glasov pri vsakem glasovanju. § 47. (*) Področje glavne skupščine osrednjega urada za zavarovanje delavcev je določeno v § 126. zzd. (2) Za obveznosti, združene z večjo obremenitvijo, o katerih naj po točki 4. § 126. zzd. odloča glavna skupščina, se smatrajo obveznosti, ki obremenjajo osrednji' urad za zavarovanje delavcev z zneskom, večjim od 1,446.000 dinarjev, odnosno če se izpremeni največja zavarovana mezda (§ 21. zzd.), z zneskom, izpremanjenim v sorazmerju z izpremenjeno mezdo. (3) Prav tako mora glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev rešiti, odnosno odobriti sklepe krajevnih organov (§ 245. statuta) o nakupu ali odsvojitvi nepremične imovine in prevzemu obveznosti, če preseza vrednost nepremičnine ali obveznosti gorenji znesek. (4) Glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev lahko za poedine vrste obveznosti glavnico zviša, pa tudi ukine. (5) Pri obveznostih, ki ustanavljajo izdatek, ki se ponavlja določen ali nedoločen čas, se računi vrednost obremenitve po kapitalizirani vrednosti obremenitve, izračunane na podstavi 6%ne obrestne mere; če se pa ta vrednost ne da vnaprej določiti, po trikratnem znesku letne obremenitve. (“) Če se nanaša več sklepov enega leta na isto ali podobno obremenitev ali če povzroči sklep popolnoma verjetno še nadaljnje sklepe z nadaljnjimi obremenitvami, je treba presojati vrednost obremenitve po obremenitvi iz vseh sklepov. 2. Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev je sestavljeno iz 24 članov, izvoljenih na glavni skupščini osrednjega urada za zavarovanje delavcev tako, da volijo odposlanci zavarovanih članov in nezavarovanih članov-delodajalcev ločeno izmed sebe s tajnim glasovanjem in listki po 12 članov. § 49. (‘) Glasuje se lahko samo za potrjeno kandidatno listo. (2) Kandidatna lista mora obsezati: I. ime in priimek kandidatov (z občnimi pogoji, t j. neglede na kraj njih stanovanja), njih poklic in kraj stanovanja; pred ime vsakega kandidata se postavi zaporedna številka; II. ime in priimek kandidatov (s posebnimi pogoji po § 129. zzd., t. j. ki stanujejo na sedežu urada), njihov poklic in kraj stanovanja; pred ime vsakega kandidata se postavi zaporedna številka. (3) Kandidatna lista mora obsezati najmanj tretjino, največ pa dvakrat toliko kandidatov, kolikor članov rav- § 48. nateljstva mora izvoliti dotična skupina. Dve tretjini kandidatov mora biti uvrščenih pod I., ena tretjina s posebnim pogojem pa pod II. (') Vsaka kandidatna lista mora imeti: datum, kraj izdaje in podpis predlagateljev. (5) Kandidatno listo mora podpisati najmanj 1j10 odposlancev v dotični skupini. § 50. f1) Tako sestavljena kandidatna lista se vloži v dveh izvirnih izvodih do začetka volilnega akta predsedništvu v potrditev; za to je treba prekiniti sejo glavne skupščine za četrt ure. (=) Vložene liste — kakor prihajajo — označi pred-sedništvo z zaporedno številko, in to liste iz skupine zavarovanih članov z rimskimi, liste iz skupine nezavarovanih članov-delodajalcev pa z arabskimi številkami: (3) Predsedništvo pregleda vloženo listo in jo potrdi, ko se uveri, da je sestavljena po odredbah § 49. statuta; drugače jo zavrne z navedbo razlogov in s pozivom,"naj se popravi in dopolni. (4) En izvod potrjene liste priloži predsednik k zapisniku glavne skupščine, drugega pa izroči prinosniku. (5) Liste, potrjene po predsedniku, se ne morejo več popravljati ne izpreminjati. § 51. Preden se začne glasovanje v eni izmed obeh skupin, prečita predsednik vse potrjene kandidatne liste iz te skupine, označene z (rimsko, odnosno arabsko) zaporedno številko s pripombo, da je treba pri glasovanju označiti kandidatno listo na glasovnicah ali z ustrezno številko ali pa z imenom prvega kandidata (nosilca liste). § 52. 0) Ko se glasovanje konča in ko se ugotovi število glasov, oddanih za poedine kandidatne liste, proglasi predsednik za izvoljene člane ravnateljstva iz dotične skupine taiko-le: (2) Število vseh glasovalcev, deljeno: I. s številom članov ravnateljstva z občnimi pogoji, II. s številom članov ravnateljstva s posebnimi pogoji, kolikor jih je voliti dotični skupini, da volilna količnika I. in II. (*) Vsaki kandidatni listi se dodeli toliko članov ravnateljstva z občnimi pogoji po vrsti z liste pod I., kolikorkrat je obsežen količnik I., in toliko članov ravnateljstva s posebnim pogojem po vrsti z liste pod II., kolikorkrat je obsežen količnik II. v številu glasov, ki jih je dobila. (4) Če se ne dobi po tem računu toliko članov ravnateljstva, kolikor jih je voliti, se razdele članska mesta, ki preostanejo, med liste, katerih števila ali ostanki so količniku najbližji. (') Ulomki se pri izračunu količnikov in števila odposlancev ne upoštevajo. (6) Ce so števila ali ostanki na več listah enaki, odloči žreb, s katere liste je člana vzeti. § 53. Če je izvoljen kdo za člana ravnateljstva na več listah, obdrži mandat po lastni odločbi samo na enilišti; če taka oseba ne prisostvuje glavni skupščini ali če se vobče ne izjavi, odloči žreb, na kateri listi naj obdrži mandat. Na ostalih listah se proglasi namesto njega za izvoljenega, kdor je na dotični listi za njim na vrsti. § 54. 0) Nato objavi predsednik takoj izid in izda izvoljenim članom ravnateljstva pooblastilo. (2) Obrazec pooblastila predpiše ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (!) Pečat na pooblastilu je pečat urada. § 55. (’) O vsem tem poslovanju se v-odi točen zapisnik, iz katerega se da videti, kako se je kaj po vrsti pojavilo in kako se je opravilo vse, kar je spredaj odrejeno, da se naj preizkusi in reši. Zlasti je vpisati v zapisnik število članov ravnateljstva, ki jih je voliti, spisek glasovalcev, število oddanih glasov, število kandidatnih list, kdo je na kakšni listi predlagan in v kakšnem redu, koliko glasov je dobila kakšna lista in katere osebe ter s katere liste, proglašene za člane ravnateljstva, so dobile pooblastilo. (2) Zapisnik morajo podpisati predsednik, generalni direktor, voditelj zapisnika in skrutatorji; toda vsak ima pravico, oddati ločeno mnenje in podati pripombe. § 56. Če je za volitev članov ravnateljstva v eni skupini potrjena samo ena kandidatna lista, proglasi predsednik za izvoljene člane ravnateljstva po vrsti toliko kandidatov s potrjene liste pod I. in II., kolikor jih je voliti, in to brez nadaljnjega volilnega postopanja v dotični skupini. § 57. 0) Če se kakšno člansko mesto kakorkoli izprazni, se dopolni s tistim, ki je na vrsti na tisti kandidatni listi, s katere je član, čigar mesto je popolniti. (2) To popolnitev izvrši predsedništvo v 15 dneh, cdkar je izvedelo, da se je mesto izpraznilo. (3) Predsednik izda novemu članu pooblastilo po odredbah § 54. statuta. § 58. j1) Ravnateljstvo se voli vsaka tri leta; mandat izvoljenih ' članov pa traja, dokler se novo izvoljeno ravnateljstvo ne konstituira. (2) Član ravnateljstva se lahko ponovno izvoli v v ravnateljstvo. § 59. (') Če se število članov ravnateljstva zmanjša, pa se ne da popolniti, ker so dotične kandidatne liste izčrpane, se mora izvršiti na naslednji glavni skupščini osrednjega urada za zavarovanje delavcev naknadna volitev za izpraznjena mesta. (2) Za naknadno volitev veljajo predpisi, ki veljajo za občne volitve. (3) Mandat pri naknadni vol it vi izvoljenih članov ravnateljstva traja, dokler se pri občnih volitvah novo izvoljeno ravnateljstvo ne konstituira. § 60. i1) Ravnateljstvo se mora konstituirati takoj po opravljeni glavni skupščini, ki ga je izvolila, in to na sedežu urada in pod predsedstvom starega predsednika. (2) Predsednik ravnateljstva se voli za dobo, dokler traja mandat članov doiičnega ravnateljstva, s stamova-liščem na sedežu urada. Po izmeni vsega ali večine članov ravnateljstva pred iztekom mandata se voli novi predsednik iz druge skupine tako, da se voli, če je pripadal predsednik doslej skupini zavarovanih članov, novi predsednik iz skupine nezavarovanih članov-delodajalcev in obratno. Izprememba v osebi predsednika v okviru razdobja enega ravnateljstva nima za posledico tudi iz-premembe vrstnega reda skupine, kateri pripada predsednik, in to niti tedaj, če bi se obe skupini v tem zedinili. (3) Pri konstituiranju prvega ravnateljstva po odredbah statuta je glasovati pred volitvami javno o vprašanju, iz katere skupine se naj izvoli prvi predsednik. Ob enaki razdelitvi glasov odloči žreb. Predsednik se voli s tajnim glasovanjem. Glasovi, ki se ne oddajo za člana ravnateljstva iz tiste skupine, ki je na vrsti, da da predsednika, so nični. (4) Za izvoljenega velja, kdor dobi več ko polovico vseh polnoveljavnih glasov, če se ne dobi ta večina pri prvem glasovanju, se odredi ožja volitev med tistima dvema kandidatoma, ki sta dobila pri prvem glasovanju največje število glasov; tedaj je izvoljen tisti, ki dobi največ glasov. Ob enaki razdelitvi glasov odloči žreb. (r>) Brž ko je novi predsednik izvoljen, prestane poslovanje prejšnjega predsednika, ki prepusti predsedovanje novo izvoljenemu predsedniku. § 61. 0) Nato izvoli ravnateljstvo takoj dva podpredsednika, in to ločeno po skupinah tako, da volijo zavarovani člani z ločenim glasovanjem svojega, nezavarovani člani-delodajalci pa svojega podpredsednika. Ta volitev se vrši na isti način, kakor volitev predsednika. (2) Oba podpredsednika se volita izmed članov ravnateljstva, ki stanujejo na sedežu urada. C) Od teh podpredsednikov je prvi podpredsednik tisti, ki ne pripada skupini, iz katere, je izvoljen predsednik. § 62. (’) Ravnateljstvo razreši lahko s sklepom, ki sta ga sprejeli s tajnim glasovanjem dve tretjini oddanih polnoveljavnih glasov, predsednika dolžnosti tudi pred iztekom mandata s tem, da mu izglasuje nezaupnico. Nezaupnica podpredsedniku in razrešitev dolžnosti se vrši na isti način po skupini, iz katere je dotični podpredsednik. (2) Predlog, naj se izreče predsedniku nezaupnica, mora biti vročen pismeno osrednjemu uradu najmanj od tretjine članov ravnateljstva. Predsednik mora sklicati takoj po izročitvi pismenega predloga redno ali izredno sejo ravnateljstva v roku, določenem z zakonom, in postaviti na dnevni red kot posebno točko izjavo nezaupnice. § 63. O Če se izprazni kakorkoli, dokler traja poslovna doba ravnateljstva, predsedniško ali podpredsedniško mesto, se mora izvršiti naknadna volitev na izpraznjeno mesto. (J) Za naknadno volitev veljajo predpisi, ki veljajo za volitev ob konstituiranju. (3) Mandat pri naknadni volitvi izvoljenih oseb traja, dokler se pri občnih volitvah novo izvoljeno ravnateljstvo ne konstituira. § 64. 0) Redne seje ravnateljstva morajo biti najmanj enkrat vsake tri mesece. (s) Predsednik skliče lahko po potrebi tudi izredne seje. (*) Če je ravnateljstvo sklenilo, da je sklicati v določenem roku izredno sejo, ali pa na obrazloženo zahtevo nadzornega odbora ali četrtine članov ravnateljstva, je predsednik dolžan, sklicati v določenem roku, odnosno v 14 dneh izredno sejo. Če predsednik v tem roku ravnateljstva ne skliče na sejo, mora sklicati predsednik nadzornega odbora v nadaljnjih 14 dneh izredno sejo ravnateljstva, ki ji tudi predseduje. § 65. Seje ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev so na sedežu urada med rednimi delovnimi urami urada. (‘) Člani ravnateljstva se vabijo na sejo s pismenim vabilom. Vabilo se mora vročiti tudi članom nadzornega odbora in odposlanim članom stalnega zdravniškega sosveta. Poslednjim pa samo, če so na dnevnem redu predmeti, ki spadajo v področje stalnega zdravniškega sosveta. (2) Pismeni pozivi se morajo odposlati najmanj 14 dni pred sejo, in to s priporočenim pismom ali z vro-čilnico. (3) Vabilo mora obsezati čas, kraj in dnevni red seje kakor tudi kratek izpisek vseh važnih razpravnih predmetov po sklepu ravnateljstva. § 67. Dnevni red določi predsednik na predlog generalnega direktorja. Na dnevni red se morajo postaviti predmeti, ki jih je določilo ravnateljstvo ali katerih postavitev lja dnevni red je vsaj 21 dni pred sestankom seje 'pismeno zahteval nadzorni odbor ali član ravnateljstva. § 68. Ravnateljstvo razpravlja predmete po dnevnem redu. Predmeti, ki niso na dnevnem redu, razen predloga za sklic izredne seje in za postavitev predmeta na dnevni red naslednje seje, kakor tudi nujnih predmetov, ki zahteva njih razpravo predsedništvo ali večina članov ravnateljstva, se ne smejo razpravljati. § 69. Seje ravnateljstva niso javne. § 70. (4) Seji ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev predseduje predsednik. (2) Predsednik pazi, da se vzdržuje poslovni red in da se ohrani razpravljanje mirno. (3) Redovne kazni, s katerimi se lahko kaznujejo člani ravnateljstva, so: a) opomin k redu; b) odvzem besede; c) izključitev od seje ob izgubi pravice do povračila stroškov; č) razrešitev. (J) Prvi dve kazni izreka predsednik sam, poslednji dve pa ravnateljstvo na predsednikov predlog. Sklep ravnateljstva velja samo, če je sprejet s tajnim glasovanjem od dveh tretjin oddanih polnoveljavnih glasov. 0) S poslednjo kaznijo se kaznuje tisti član ravnateljstva, ki brez opravičenega razloga k dvema sejama zaporedoma ni prišel, a izostane kljub pismenemu opominu k redu neopravičeno od seje še tretjič. (6) Ta odločba se vroči dotičnemu članu pismeno in se razglasi po odredbi § 4. statuta. § 71. (') Vsak član ravnateljstva dobi lahko na seji ravnateljstva besedo kadarkoli; predlagatelju pristoji pravica sklepne besede; poročevalci o predmetu pa lahko govore zaradi pojasnitve kadarkoli. (2) Če se želi predsednik udeleževati razprave, t. j. če hoče podati kakšne predloge, odnosno govoriti zoper sprejem podanih predlogov, mora prepustiti predsedovanje svojemu namestniku. (3) Če ni več nobenega govornika, se mora razprava skleniti. Razprava se mora sklenili tudi, če se sklene na pismeno zahtevo tretjine prisotnih članov ravnateljstva, da se lista prijavljenih govornikov skleni. Po sklepu razprave govore lahko samo še tisti govorniki, ki so se prijavili pred dotičnim sklepom. (4) Ko je razprava sklenjena, da predsednik vprašanje v takšni obliki na glasovanje, da se da nanj odgovoriti z »za« ali s »proti«. Najprej se glasuje o morebitnih odložitvenih predlogih, nato o predlogu generalnega direktorja in naposled o ostalih predlogih. § 72. (') Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev je sklepčno, če je na njegovi seji prisotnih več ko polovica vseh članov. (2) Če na predpisno sklicano sejo ne pride zadostno' število članov, odloži predsednik sejo z istim dnevnim redom za sedem dni od dne neuspele seje. (3) Novi rok se mora objaviti članom najmanj tri dni pred sestankom odložene seje. (4) Odložena seja ravnateljstva je sklepčna neglede na število prisotnih članov, toda samo za vprašanja dnevnega reda, objavljena v prvotnem vabilu. § 73. (’) Glasovanje je pri seji ravnateljstva praviloma Javno in se vrši z dviganjem rok tako-Ie: predsednik pozove, naj dvignejo roko vsi, ki glasujejo za predlog. (2) O izidu glasovanja z dvigom rok odloči predsednik. Če je po njegovem mnenju izid dvomljiv, se glasuje iznova. Če je tudi drugič izid dvomljiv, se glasuje ustno poimenski. (*) Na zahtevo šestine prisotnih članov ravnateljstva, podano po vloženem predlogu, toda preden se je pričelo glasovanje, se mora vselej odrediti ustno poimensko glasovanje. C) Pri ustnem poimenskem glasovanju kliče voditelj zapisnika člane ravnateljstva po imenu in ti glasujejo »za« ali »proti«. Nato objavi predsednik, da je glasovanje zaključeno. (5) S tajnim glasovanjem se glasuje pri volitvah, ki jih opravlja ravnateljstvo, pri volitvi uslužbencev in o predmetih, omenjenih v točki 2. § 126. zzd., ki se morajo predložiti glavni skupščini, o predmetih po § 62. in točkah c) in.č) § 70. statuta ali pa na zahtevo četrtine prisotnih članov; to zahtevo je treba podati po vloženem predlogu, toda preden se je začelo glasovanje. (6) Člani spuščajo drug za drugim, kakor kliče voditelj zapisnika njih imena, svoje listke v skrinjico, ki stoji na mizi pred predsednikom. (7) Predsednik ugotovi po spisku število glasovalcev’ in število oddanih glasov; ti števili je vpisati v sejni zapisnik. (8) Če je število oddanih glasov večje ali manjše, kakor jih je glasovalo, se morajo listki, ne da bi se odprli, uničiti in predsednik odredi novo glasovanje. (°) Če je število oddanih glasov tolikšno, kolikor je glasovalcev glasovalo, odpre predsednik vpričo seje listke in jih javno prečita. Prečitane glasove zapisuje voditelj zapisnika. (,0) Izid glasovanja objavi predsednik in se vpiše s črkami v sejni zapisnik. § 74. (*) Za polnoveljaven sklep ravnateljstva — razen sklepov po točki 2. § 126. zzd., § 62. in točkah c) in č) § 70. statuta — je potrebna absolutna večina oddanih polnoveljavnih glasov (drugi odstavek § 44. statuta). (2) Predsednik lahko ob tajnem glasovanju vselej glasuje, pri javnem pa samo, če so glasovi enako razdeljeni. C) Če se glasuje o kakšnem predlogu tajno, pa se poda enaka razdelitev glasov, je predlog, o katerem se je glasovalo, zavrnjen. (‘) Pri volitvah je ob enaki razdelitvi glasov glasovanje ponoviti; če je tudi drugič razdelitev glasov enaka, odloči žreb. § 75. (1) Na seji ravnateljstva osrednjega urada za zavaro-. vanje delavcev glasujejo lahko samo člani ravnateljstva; svojo pravico izvršujejo osebno. (2) Nihče se ne more udeležesati razprave ne glasovanja o predmetu, pri katerem je osebno prizadet. § 76. , 1 (’) O poteku vsake seje ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev je voditi zapisnik. (2) Za voditev zapisnika določi predsednik izmed uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev voditelja zapisnika. (’) Zapisnik podpišejo predsednik, generalni direktor, voditelj zapisnika in dva overovitelja — eden iz skupine zavarovanih članov, drugi pa iz skupine nezavarovanih članov-delodajalcev, ki stanujejo na sedežu urada, — odrejena v začetku seje po predsedniku iz dvakratnega števila, ki ga odrede skupine ravnateljstva. (') V zapisnik se vpišejo: dan in kraj seje, ugotovitev, da je seja predpisno sklicana, število in imena pri* BI. ko*. 9» šotnih članov, imena drugih prisotnih oseb, dnevni red, poročila, predlogi, sklepi in naposled razmerje glasov pri vsakem glasovanju. § 77. (‘) Področje ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev obseza vse tiste predmete, ki niso po zakonu ali statutu pridržani glavni skupščini, nadzornemu odboru ali kakšnemu drugemu organu osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (2) 0 tistih predmetih področja osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki jih zakon ali statut ne odkazuje izrečno v področje ravnateljstva, prenese lahko ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev reševanje na predsedništvo, posebne odbore ali na generalnega direktorja. § 78. (*) Člani ravnateljstva so odgovorni osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev osebno in z vso svojo imovino solidarno po predpisih veljavnih zakonov za škodo, ki bi nastala dz protizakonite ali nepravilne vršitve njih dolžnosti ali odtod, ker bi oškodovali osrednji urad za zavarovanje delavcev s tem, da bi prestopili meje svoje pristojnosti, ki jim jo odrejajo zakon, na osnovi zakona izdane naredbe, statut ali sklep glavne skupščine. (2) Ta odgovornost ne zadeva tistega člana ravnateljstva, ki je takoj zoper odločbo in naredbo ravnateljstva ugovarjal in svoj ugovor nadzornemu odboru pismeno vročil. 8. Nadzorni odbor osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 79. Nadzorni odbor osrednjega urada za zavarovanje delavcev je sestavljen iz 6 članov, izvoljenih na glavni skupščini osrednjega urada za zavarovanje delavcev tako, da volijo odposlanci zavarovanih članov in nezavarovanih članov-delodajalcev ločeno izmed sebe s tajnim glasovanjem in listki po 3 člane, in to skupno s člani ravnateljstva. § 80. Glede volitev članov nadzornega odbora, glede časa trajanja njihovega poslovanja, glede načina, kraja in časa konstituiranja nadzornega odbora, glede sklica in zborovanja seje, glede načina razpravljanja in glasovanja, glede sklepčnosti in voditve zapisnika o sejah veljajo ustrezno predpisi, ki veljajo za ravnateljstvo (§§ 49. do 76. statuta), s temi-le izpremembami in dopolnitvami: 1. če je izvoljen predsednik ravnateljstva iz skupine zavarovanih članov, se mora izvoliti predsednik nadzornega odbora iz skupine nezavarovanih članov-delodajal-oev in obratno; 2. nadzorni odbor se mora konstituirati takoj, ko se konstituira ravnateljstvo, in to pod predsedstvom predsednika ravnateljstva, ki prepusti predsedovanje predsedniku nadzornega odbora, brž ko je ta izvoljen; 3. seje nadzornega odbora morajo biti najmanj enkrat vsakega četrt leta; 4. zapisnik vsake seje nadzornega odbora, ki ga morajo podpisati vsi prisotni člani, se predloži v overovljenem prepisu ravnateljstvu najkesneje v 15 dneh po opravljeni seji v vednost in ravnanje. § 81. (*) V področje nadzornega odbora osrednjega urada za zavarovanje delavcev spada: 1. nadziranje, ali izvršujejo osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegovi krajevni organi odredbe zakona, statuta, drugih predpisov in glavne skupščine osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ali zadoščajo svojim zakonskim obveznostim in ali uporabljajo svoje dohodke za namene, opredeljene z zakonom, in v ta namen sme, kadarkoli hoče, mora pa najmanj vsakega četrt leta pregledati poslovno in imovinsko upravo, knjige, evidenco, dopisovanje in spise in vršati iznenadne preglede računov osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 2. preizkušanje letnih računov in bilance in podajanje poročil glavni skupščini osrednjega urada za zavarovanje delavcev o tem; 3. prijavljanje opaženih protizakonitosti in nepravilnosti v poslovanju osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov ravnateljstvu in glavni skupščini osrednjega urada za zavarovanje delavcev in ministru za socialno politiko in narodno zdravje ter, če treba, sklic izredne seje ravnateljstva ali izredne glavne skupščine osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (2) Preko omenjenih nalog niti glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev ne more naložiti nadzornemu odboru ali poedinim njegovim članom večjih ali drugih dolžnosti. § 82. (') Člani nadzornega odbora so odgovorni osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev osebno in z vso svojo imovino solidarno po predpisih veljavnih zakonov za škodo, ki bi nastala z zanemarjenjem strogega nadzorstva. (2) Ta odgovornost ne more zadeti tistega člana nadzornega odbora, ki je takoj zoper zanemarjenje strogega nadzora ugovarjal in je izročil ugovor pismeno državnemu nadzorstvenemu oblastvu. ČETRTO POGLAVJE. Organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev za voditev upravnih poslov. § 83. Organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev za voditev upravnih poslov so: 1. predsedništvo; 2. rentni odbor; 3. posebni odbori; 4. stalni zdravniški sosvet; 5. predsednik in podpredsednika; 6. generalni direktor, direktorji in drugi uslužbenci. 1. Predsedništvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 84. f1) Predsedništvo sestoji iz predsednika, dveh podpredsednikov in generalnega direktorja, če pa je ta zadržan. njegovega namestnika. (2) Generalni direktor in njegov namestnik nimata v seji predsedništva glasovalne pravice. § 85. Predsedništvo je sklepčno, če sta poleg generalnega direktorja, odnosno njegovega namestnika prisotna še dva člana predsedništva, in to po eden iz vsake skupine ravnateljstva. Vsak član predsedništva ima zoper sklep predsedništva, s katerim se ne strinja, pravico opozoritve na ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki odloči o vloženi opozoritvi v svoji prvi seji. Če se vloži opozoritev, stopijo sklepi predsedništva v veljavo šele, ko jih je odobrilo ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 86. p) V področje predsedništva spada odločanje o predmetih, ki so odkazani po odredbah tega statuta v njegovo pristojnost ali ki mu jih odkaže ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev iz lastnega področja bodi posamez bodi z občno odredbo. (2) Zlasti spada v področje predsedništva tudi uvrščanje poslov v nevarnostne odstotke in razrede. § 87. V nujnih primerih, če bi mogla nastati iz odlašanja škoda za osrednji urad za zavarovanje delavcev ali za njegove člane, je predsedništvo upravičeno, odločati tudi o predmetih, ki so odkazani v področje ravnateljstva ati glavne skupščine osrednjega urada za zavarovanje delavcev; toda predložiti mora izdane odločbe pristojnemu samoupravnemu organu osrednjega urada za zavarovanje delavcev v odobritev v prvi seji. § 88. 0 pritožbah zoper odredbe predsedništva v predmetih, ki spadajo po zakonu ali statutu v področje ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odloči najprej ravnateljstvo in jih predloži pristojnemu oblastvu samo, če jim samo ne more ugoditi. § 89. (1) 0 poteku vsake seje predsedništva osrednjega urada za zavarovanje delavcev se vodi zapisnik. (2) Za voditev zapisnika odredi predsednik izmed uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev voditelja zapisnika. (3) Zapisnik podpišejo predsednik, generalni direktor, odnosno njegov namestnik in voditelj zapisnika. (4) V zapisnik je vpisati dan in kraj seje, število in imena prisotnih članov, dnevni red, poročilo, predloge, sklepe in morebitna ločena mnenja. 2. Rentni odbor osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 90. (*) Glede sestave in področja rentnega odbora in glede njegove sklepčnosti veljajo odredbe §§ 104., 105. in 106. zzd. (2) člane rentnega odbora voli ravnateljstvo ločeno po skupinah zavarovanih članov in nezavarovanih članov-delodajalcev na način, ki velja za volitev predsednika. Volitev se vrši po možnosti izmed članov, ki stanujejo na sedežu urada. (3) Razen članov rentnega odbora izvoli ravnateljstvo na isti način še dva prva in dva druga namestnika. Namestnik člana iz poedine skupine se mora povabiti na sejo rentnega odbora, če je član iz dotične skupine zadržan, da bi prišel k seji, in to v prvi vrsti prvi namestnik, po potrebi pa tudii drugi. (’) Za trajanje mandata in naknadne volitve veljajo predpisi § 63. statuta. (5) Sejam rentnega odbora predseduje predsednik osrednjega urada s pravicami in dolžnostmi po § 70. statuta. (6) Redovne kazni, s katerimi se lahko kaznujejo po § 70. statuta člani ravnateljstva, se smejo izreči tudi zoper člane rentnega odbora. (7) Razen razrešitve se nanaša samo na članstvo v rentnem odboru. (8) Glede voditve in sestave zapisnika o seji rentnega odbora veljajo predpisi, ki veljajo za predsedništvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. 3. Posebni odbori osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 91- (') Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje eelavcev poveri lahko posebne posle svojega področja stalno ali za poedini primer dvema ali večjemu številu svojih članov, od katerih mora biti polovica zavarovanih članov, polovica pa nezavarovanih članov-dclodajalcev. (2) Glede volitve članov takšnih posebnih odborov veljajo odredbe tega statuta o volitvah podpredsednika osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (3) Trajanje njih poslovanja določi ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (4) Polnoveljavne in za osrednji urad za zavarovanje delavcev obvezne odločbe sklepajo takšni posebni odbori lahko samo soglasno. (•'’) Sejam teh odborov predseduje predsednik osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (6) Glede voditve in sestave zapisnika o sejah posebnih odborov veljajo predpisi, ki veljajo za predsedništvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. 4. Stalni zdravniški sosvet. « § 92. (3) Stalni zdravniški sosvet sestoji iz 12 članov, katerih tretjina mora stanovati na sedežu osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki jih izvolijo Za tri leta zdravniki krajevnih organov osrednjega urada za zavarovanje delavcev izmed sebe s tajnim pismenim glasovanjem tako-le: (2) Predsedništvo osrednjega urada za zavarovanje delavčev razpiše volitve s pozivom, naj se mu predlože v 21 dneh kandidatne liste. (3) Po izteku tega roka razpošlje predsedništvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev vložene kandidatne liste v overovljenem prepisu obenem z uradnimi glasovnicami vsem krajevnim organom, da jih raz-dele med zdravnike glasovalce s pozivom, naj jih vrnejo izpolnjene osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v nadaljnjih 21 dneh. (4) Po izteku tega roka opravi predsedništvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev skrutinij prispelih glasovnic in objavi izid volitev. (5) V ostalem veljajo glede volitev in dopolnitve članov stalnega zdravniškega sosveta in glede časa trajanja njihovega poslovanja smiselno odredbe, ki veljajo za volitve članov ravnateljstva; vendar prestane mandat člana z/travniškega sosveta tudi pred iztekom volilne dobe, če je prestalo službeno razmerje med njim in osrednjim uradom za zavarovanje delavcev. § 93. (‘) Stalni zdravniški sosvet je posvetovalni organ ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki ga je zaslišati v vseh zdravstvenih vprašanjih, zlasti pa: 1. glede občnih predpisov o skrbstvu za zdravje zavarovanih članov; 2. glede ukrenitve higienskih odredb za zaščito življenja in zdravja zavarovancev; 3. glede službenih navodil za predpis zdravil, glede izenačitve načina zdravniškega pregleda, zaradi sestavljanja obrazcev za poročila o posledicah nezgode; 4. glede zbiranja zdravstveno-statističnih podatkov. (2) Stalni zdravniški sosvet predlaga svoje mnenje ravnateljstvu osrednjega urada za zavarovanje delavcev pismeno. § 94. Glede konstituiranja stalnega zdravniškega sosveta, ki se vrši ped predsedstvom generalnega direktorja, odnosno njegovega namestnika, glede načina njegovega poslovanja, glede vrste razpravljanja, glede sklepanja in glasovanja veljajo smiselno odredbe, ki veljajo za ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 95. (') Direktor zdravstvenega oddelka osrednjega urada za zavarovanje delavcev kot šef-zdravnik zdravstvene službe, se mora vabiti kot zastopnik osrednjega urada za zavarovanje delavcev k sejam stalnega zdravniškega sosveta, v katerih ima pravico, udeleževati se razprave brez glasovalne pravice. (2) Stalni zdravniški sosvet odredi v ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev izmed Sebe tri odposlance, ki imajo v predmetih, odkazanih s tem statutom v področje stalnega zdravniškega sosveta, pravico razpravljanja, nimajo pa pravice glasovanja. (3) Glede molitev teh delegatov veljajo smiselno odredbe, ki veljajo za volitve odposlancev za glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 96. (‘) 0 sejah stalnega zdravniškega sosveta se vodi zapisnik; vanj je vpisati ne samo sklepe, marveč tudi ločena mnenja ali mnenja manjšine. Člani stalnega zdravniškega sosveta prilože k zapisniku svoja mnenja lahko tudi pismeno. (2) Zapisnik o seji vodi član stalnega zdravniškega sosveta, določen po predsedniku tega sveta. § 97. V ostalem si predpiše v mejah odredb tega statuta stalni zdraviliški sosvet sum svoj poslovni red, ki stopi v veljavo, ko ga odobri ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. 5. Predsednik in podpredsednika osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 98. Predsednik nadzira, da se izvršujejo odredbe zakona o zavarovanju delavcev, odredbe na zakonu osnovanih naredb, odredbe tega statuta in sklepi samoupravnih organov. § 99. Predsednik ima pravico, da pregleda ob sodelovanju generalnega direktorja, odnosno, če je ta zadržan, ob sodelovanju njegovega namestnika kadarkoli knjige, listine, zapisnike, spise in blagajne osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov; nadalje ima pravico, prisostvovati skontracijam, odrejenim po nadzornem odboru, in sam odrejati izredne skontra-cije in pregled denarnega poslovanja. § 100. (‘) V nujnih primerih, če bi utegnila nastati iz odlašanja škoda za osrednji urad za zavarovanje delavcev ali njegove člane, sta pooblaščena predsednik in generalni direktor, da odločita kolektivno tudi o predmetih, ki po zakonu, na osnovi zakona izdanih naredbah, statutu in sklepih samoupravnih organov ne spadajo v njuno področje; morata pa predložiti izdane odločbe pristojnemu samoupravnemu organu osrednjega urada za zavarovanje delavcev v prvi njegovi seji v odobritev. (2) Prav tako sta predsednik in generalni direktor upravičena, dovoliti v skrajni sili s kolektivno odločbo nepreliminirane upravne stroške največ do zneska 10.000 dinarjev; toda v prvi seji ravnateljstva morata izposlovati naknadno odobritev. § 101. Predsednik in generalni direktor, ki zastopata kolektivno osrednji urad za zavarovanje delavcev proti drugim osebam, sta odgovorna osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev osebno in z vso svojo imovino solidarno po predpisih veljavnih zakonov za škodo, ki je nastala iz protizakonite ali nepravilne vršitve njune dolžnosti ali je bila posledica prekoračitve mej njih pristojnosti, ki ga jim odrejajo zakon o zavarovanju delavcev, na osnovi zakona izdane naredbe, statut in sklepi samoupravnih organov osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 102. Predsednika nadomešča, če je zadržan, prvi podpredsednik, če je pa tudi ta zadržan, drugi podpredsednik. 6. Generalni direktor, direktorji in drugi uslužbenci. § 103. (') Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev postavlja za opravljanje uradnih poslov plačano osebje. Tudi zdravniki se lahko postavijo za uradnike. (2) Službeno razmerje nameščencev, njih prejemki, disciplinsko postopanje, pogoji za njih sprejem v pokojninski sklad, upokojitev in višina pokojnine so odrejeni V službenem pravilniku uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odnosno v zakonu z dne 20. januarja 1931. o sprejemanju v službo zdravnikov kakor tudi o pridobitvi pravice do osebne pokojnine, upokojevanju, premeščanju in odpuščanju uslužbencev in zdravnikov uradnikov osrednjega urada za zavarovanje delavoev in njegovih krajevnih organov.* Službeni pravilnik uslužbencev osrednjega urada izda ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavoev z odobritvijo ministra za socialno politiko in narodno zdravje (§ 130. zzd.). (*) Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavoev izda natančnejše predpise o vršitvi službe v poslovnem redu, ki velja za osrednji urad za zavarovanje delavoev, ki pa ne sme obsezati odredb, nasprotujočih službenemu pravilniku uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odnosno citiranemu zakonu z dne 20. januarja 1931.* § 104. (*) Generalni direktor, ki je izvrševal ni organ ravnateljstva, predsedništva, rentnega odbora in posebnih odborov osrednjega urada za zavarovanje delavcev, vodi posle osrednjega urada za zavarovanje delavcev po odredbah zakona, na zakonu osnovanih naredb in statuta in po sklepih samoupravnih organov ter je za pravilno in točno poslovanje odgovoren ravnateljstvu osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (2) Generalni direktor sodeluje pri sejali glavne skupščine, ravnateljstva, predsedništva, rentnega odbora in posebnih odborov osrednjega urada za zavarovanje delavcev, poroča in podaja predloge o predmetih, iz-vzemši tiste, kjer je osebno prizadet; o poslednjih poroča predsednik. (3) Generalni direktor nakazuje v mejah odobrenega proračuna tista izplačila, ki jih je dovolila glavna skupščina, odnosno dovolilo ravnateljstvo. (*) Generalni direktor je upravičen, poveriti ob lastni odgovornosti in kontroli poročanje o poedinih predmetih ali poedinih skupinah predmetov kakšnemu drugemu uslužbencu. (5) Generalnemu direktorju so podrejeni vsi uslužbenci in plačano osebje osrednjega urada za zavarovanje delavoev in njegovih krajevnih organov. (*) Generalni direktor mora predsednika stalno obveščati o poteku poslov in o predlogih, ki jih želi ravnateljstvu podati. § 105. Razen izvrševanja sklepov glavne skupščine, ravnateljstva, predsedništva, rentnega odbora in posebnih odborov osrednjega urada za zavarovanje delavcev spada v področje generalnega direktorja tudi samostalno izdajanje odločb o vseh predmetih, ki so odkazani po zakonu, na osnovi zakona izdanih naredbah ali statutu v njegovo pristojnost ali v pristojnost administracije ali ki jih je ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev — ne da bi zmanjšalo lastno odgovornost — preneslo iz svojega področja na generalnega direktorja. , § 106- Generalni direktor odredi, če je zadržan, svojega namestnika izmed oddelkovnih direktorjev osrednjega ura- • Službeni liste št. 108/18 iz 1. 1931. da za zavarovanje delavcev. Qe je generalni direktor dalj ko tri mesece zadržan, mu določi namestnika ravnatelj, stvo izmed oddelkovnih direktorjev osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 107. Poedinim oddelkom osrednjega urada za zavarovanje delavcev načelujeja oddelkovni direktorji, ki vodijo posle njim poverjenih oddelkov po odredbah zakona, na zakonu osnovanih naredb in statuta in po sklepih samoupravnih organov ter so za točno in pravilno poslovanje oddelka odgovorni po veljavnih predpisih. § 108. V ostalem veljajo glede poslovnega področja gene* ralnega direktorja, direktorja in ostalih uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavoev in njegovih krajevnih organov predpisi poslovnega reda, glede njih službenega razmerja in prejemkov ter pokojnin predpisi službenega in disciplinskega pravilnika in pravilnika o prejemkih kakor tudi predpisi zakona z dne 20. januarja 1931. o sprejemanju v službo zdravnikov kakor tudi o pridobitvi pravice do osebne pokojnine, o upokojevanju, premeščanju in odpuščanju uslužbencev in zdravnikov uradnikov osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov* PETO POGLAVJE. Ustroj krajevnih organov osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 109. Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev so: I. okrožni uradi za zavarovanje delavcev; II. blagajne za zavarovanje delavoev prometnih podjetij; III. »Pri vat no-društ vena bolesnička blagajna Merkur« v Zagrebu, »Bolesnička blagajna beogradske trgo-vačke omladine« v Beogradu in »Bolniška blagajna trgovskega bolniškega in podpornega društva« v Ljubljani. I. Okrožni urad za zavarovanje delavcev. § no. C) Okrožni urad za zavarovanje delavcev je javna ustanova, osnovana na načelu samouprave (§ 143. zzd.), ki kot krajevni organ osrednjega urada za zavarovanje delavcev po § 139. zzd.: 1. izvršuje zavarovanje za bolezen in opravlja krajevne posle tega zavarovanja; 2. posreduje zavarovanje za nezgode; 3. posreduje zavarovanje za onemoglost, starost in smrt (poslednji odstavek § 2.-statuta); 4. rešuje spore glede zavarovanja, ki spadajo po zakonu o zavarovanju delavcev v njegovo področje; 5. izterjuje terjatve po zakonu o zavarovanju delavoev; 6. nadzira izvajanje odločb osrednjega urada za zavarovanje delavcev, obrtnih (gospodarskih) oblastev in inšpektorjev dela, izvajanje zakonskih naredb o odredbah * Službeni liak št. 108/18 u L 1931. za zaščito življenja in zdravja nameščencev in preprečevanje nezgod; 7. posreduje izvajanje poslov, ki se nanašajo na zaščito delavcev in njih koristi in ki se mu poverijo po § 192. zzd. s posebnim zakonom. C) V ta namen imajo krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev tudi še te-le naloge: 1. predlagajo osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev višino podpor 'iz zavarovanja za bolezen, ki ne smejo biti manjše od podpor, določenih v § 45. zzd., niti večje od podpor iz § 46. zzd.; 2. predlagajo osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev prispevni odstotek glede zavarovanja za bolezen za svoje območje; 3. skrbe za lastno uradne lekarne, bolnice, ordina-cijske zavode, zdravilišča in okrevališča (§ 140. zzd.); 4. ustanavljajo lastne prihrane (rezervne fonde) za zavarovanje za bolezen (točka 2., § 25. zzd.); 5. sodelujejo z osrednjim uradom za zavarovanje delavcev pri izvajanju obstoječih, po zakonih odrejenih in predpisanih higienskih odredb za zaščito življenja in zdravja nameščencev; 6. uvrščajo začasno obrate v nevarnostne razrede po odredbah zakona o zavarovanju delavcev, navodil in predpisov osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (3) Okrožni urad za zavarovanje delavcev je pravna oseba in kot takšna lahko po drugem odstavku § 144. zzd. in po odredbah tega statuta prevzema obveznosti in pridobiva pravice (§ 149. zzd.). (4) Njegov naslov je: >Okrožni urad za zavarovanje delavcev v.............«. (5) Pečat: naslov urada in sedež. (“) Poslovni jezik: srbskohrvaški, v območju Dravske banovine tudi slovenski. (7) Sedeže in območja okrožnih uradov za zavarovanje delavcev določa z odobritvijo ministra za socialno politiko in narodno zdravje glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev (§ 141. zzd.). Glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev odloča lahko ob potrebi, po zaslišanju prizadetih okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, o manjših obmejnih korekturah, po katerih se izločijo pcedina večja podjetja ali območja obmejnih občin ali še manjša, točno omejena obmejna okrožja iz ozemlja enega okrožnega urada za zavarovanje delavcev in se pridružujejo drugemu okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Odločbo o dnevu in načinu predaje lahko izda po pooblastitvi glavne skupščine ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. §111. C) Za izvrševanje zavarovanja delavcev za bolezen po predpisih zakona o zavarovanju delavcev zadošča 20.000 zavarovanih članov. Toda ob ugodnih razmerah (povoljne dnevne mezde, prometne zveze, higienske razmere itd.) je za takšno izvrševanje zavarovanja delavcev za bolezen to število lahko tudi manjše, ne pa manjše od 10.000 obvezno zavarovanih članov. (a) Potemtakem je osrednji urad za zavarovanje delavcev dolžan, razrešiti po predpisu § 162. zzd. najkesmeje v šestih mesecih po dovršenem poslovnem letu vsak okrožni urad za zavarovanje delavcev z manj ko 20.000 članu: 1. čigar upravni stroški bi presezali v treh zaporednih letih za 3 povprečni odstotek upravnih stroškov tastih okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, ki imajo nad 20.000 članov, ali pa 2. čigar znesek neubranih prispevkov za vse vrste zavarovanja po odbitku neubranega prispevka pred uveljavitvijo tega statuta bi bil za 10% višji od povprečnega zneska neubranih prispevkov okrožnega urada za zavarovanje delavcev z več ko 20.000 člani. (3) Prav tako je osrednji urad za zavarovanje delavcev neglede na odstavek (s) tega paragrafa dolžan, razrešiti po predpisu § 152. zzd. tudi vsak okrožni urad za zavarovanje delavcev z manj ko 20.000 člani, ki bi ob maksimalnem zakonskem prispevku za bolezen in ob minimalnih zakonskih dajatvah sklenil v treh zaporednih letih svoje poslovanje s primanjkljajem, kolikor ne bi bil ta povzročen po izrednih okolnostih (§ 26. zzd.). (*) Če pada članstvo zbog gospodarske krize, ni 3. m članov-delodajalcev tudi število glasov, kolikor jih glasovalec ima. § 141. Nato da predsednik glasovalcu v volilnem telesu zavarovanih članov 1 listek bele barve; če pa glasuje glasovalec v volilnem telesu nezavarovanih članov-deloda-jalcev, se uveri predsednik s člani volilnega odbora iz volilnega imenika, v kateri skupini glasovalec glasuje, koliko ima glasov in mu da vpričo odbora toliko listkov različne barve, ki so označeni s črkama njegove skupine, kolikor jih ustreza številu njegovih glasov. Z listkom, odnosno z listki gre glasovalec v ločeni oddelek ali zaprti prostor, kjer zapiše na listek, odnosno listke zaporedno številko tiste liste, za katero glasuje. Če je volilec nepismen, mu izpolni glasovnico na njegovo zahtevo predsednik ali član volilnega odbora. Dvakrat preganjeni listek, odnosno preganjene listke, vsakega posebej, izroči glasovalec predsedniku, ki se pred volilnim odborom uveri, ali ustrezajo izročeni listki po številu in barvi listkom, ki jih je glasovalec prejel, in jih spusti nato neodprte v Skrinjico za tisto volilno telo, kateremu glasovalec pripada. § 142. Ko je volilec glasoval, mora oditi z volišča. Za volišče se smatra zgradba, ker se glasuje, in njeno dvorišče. § 143. (’) Volilni odbor ne sme nikomur zabraniti, da bi glasoval, če je vpisan v volilni imenik; če hoče on ali pcedini član odbora kaj pripomniti, postavi odbor ali tisti član, ki hcče kaj pripomniti, to v zapisnik. (2) Če se kakšen glasovalec prijavi, da bi glasoval, pa je na njegovo ime že kdo glasoval, odredi predsednik volilnega odbora potem, ko je postopal po § 141. statuta in se nedvomno uveril o istovetnosti in vpisu tega glasovalca v volilni imenik, naj se vpiše njegovo ime, priimek in poklic v poseben spisek, ki se vodi kot spisek takšnih oseb; toda ne sme ga pripustiti h glasovanju. Ta spisek priloži volilni odbor k volilnim spisom; takšen primer pa se vpiše v zapisnik in se označi število takšnih oseb. (3) Pri verifikaciji volitev upošteva glavna skupščina okrožnega urada za zavarovanje delavce^ tudi število teh oseb, če vpliva na izid volitev. § 144. (‘) Glasovanje traja neprekinjeno ves dan do petih popoldne. Samo ob neredih, toda s pristankom odborske večine se volitve lahko prekinejo za čas, dokler se red ne povrne. Povod in čas, ko so se volitve morale prekiniti, se zaznamita v zapisniku. (2) Ob petih se zapre zgradba, odnosno dvorišče, in se nihče več ne pusti na volišče. Toda glasovi se od tistih volilcev, ki se zateko v zgradbi, odnosno na dvorišču, dalje sprejemajo, dokler ne glasujejo vsi, najsi to traja kolikorkoli. (3) Če se je moralo glasovanje zbog nereda prekiniti za dalj ko eno uro, se za toliko kesneje po petih prestanejo puščati glasovalci na volišče. § 145. (‘) Ko se glasovanje dovrši, se takoj prešteje za vsako volilno telo in skupino posebej po knjigi ža vpisovanje glasovalcev, koliko volilcev je glasovalo, za vsako skupine volilnega telesa nezavarovanih članov-delodajal- cev pa tudi število oddanih glasov. Ta števila se zapišejo z besedami na koncu knjige za vpisovanje volilcev in se pod to podpišejo vsi člani volilnega odbora. (2) Ko se to izvrši, se zapiše v zapisnik, kdaj se je glasovanje sklenilo, koliko glasovalcev, odnosno glasov je glasovalo v vsakem volilnem telesu in skupini po knjigi za vpisovanje glasovalcev, kakor tudi vse ostalo, kar se nanaša na potek volitev, pa se prej ni zapisalo. Vsi člani volilnega odbora se podpišejo, vsak izmed njih pa ima pravico, oddati ločeno mnenje in podati pripombe. § 14«. (1) Nato jemlje predsednik vpričo volilnega odbora iz skrinjice za vsako volilno telo posebej listek za listkom • in ugotovi, na katero kandidatno listo se glasi. V volilnem telesu nezavarovanih članov-delodajalcev ugotovi razen tega po črki, za katero skupino, po barvi pa, koliko glasov listek velja. (2) Voditelj zapisnika zapiše pred volilnim odborom v poseben spisek za vsak listek posebej, na katero listo se glasi in koliko glasov velja. (3) Listki s podpisi ali nadpisi niso veljavni; o takšnih listkih se vodi poseben spisek. (4) Nato se ugotovi po teh spiskih glede vsake liste število oddanih in število polnoveljavnih listkov ter število oddanih in število polnoveljavnih glasov. Če skupno število oddanih listkov in število oddanih glasov ni enako dotičnim številom, ugotovljenim po knjigi za vpisovanje glasovalcev, opravi volilni odbor iznova ves skrutinij po odredbah tega statuta. Če tudi drugič ta števila niso enaka, vpiše ugotovljene posledke v zapisnik in mu priloži oddane lit tke v zapečatenem zavitku; drugače jih pa sežge. (5) Ko se vse to opravi, se zapisnik sklene in ga podpišejo vsi člani volilnega odbora; toda če se predstavniki kandidatnih list ne podpišejo, velja zapisnik tudi brez njih podpisa. Ločena mnenja in pripombe o poslovanju volilnega odbora so tudi tu dovoljene. (°) Nato se vlože zapisnik, knjige za vpisovanje glasovalcev in volilni imeniki z vsemi ostalimi spisi vred v zavoj in ,se izroče proti potrdilu glavnemu volilnemu odboru. § 147. (') Na dan po dokončanih volitvah — odnosno brž, ko prispejo volilni posledki od ostalih volilnih odborov (§ 146. statuta) — se sestane glavni volilni odbor na sedežu okrožnega urada za zavarovanje delavcev. (2) Temu odboru predseduje predsednik okrožnega urada za zavarovanje delavcev, odnosno njegov namestnik; člani odbora pa so oba podpredsednika, štirje člani ravnateljstva (dva iz skupine zavarovanih članov, dva pa iz skupine nezavarovanih članov-delodajalcev iz tistih skupin, katerim ne pripada podpredsednik), ki jih je odredilo ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev, in po en predsfavnik vsake potrjene kandidatne liste. (3) Voditelja zapisnika odredi predsednik izmed uslužbencev okrožnega urada za zavarovanje delavcev. (4) Glavni volilni odbor začne in nadaljuje svoje poslovanje, če sta poleg predsednika, odnosno njegovega namestnika, prisotna pri sestanku vsaj še dva člana, odrejena od ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev, kar je ugotoviti v zapisnika. (6) Predstavniki list imajo pravico, podajati predloge, se udeleževati razprave glavnega volilnega odbora, dajati na zapisnik pripombe in oddajati ločeno mnenje; nimajo pa glasovalne pravice. § 148. 0) Glavni volilni odbor pregleda vse volilne spise, ki se mu izroče, izjavi svoje ocene o ločenih mnenjih in pripombah, vpisanih v zapisnike, in poda po potrebi svoje pripombe o poteku volitev na raznih voliščih. (2) Odbor nato prešteje in sešteje po knjigah za vpisovanje glasovalcev in po zapisnikih o številu glasov, seštetih na vsakem volišču, koliko volilcev, odnosno glasov je vsega glasovalo v vsakem volilnem telesu in v vsaki skupini, če se poda razlika med glasovi po knjigah za vpisovanje glasovalcev in številom glasov po zapisnikih, se vzame število glasov po knjigah in se po njih določi celotno število glasov. (3) Nato sešteje glavni volilni odbor po volilnih spisih, ki so se mu z vseh volišč izročili, koliko glasov je dobila vsaka kandidatna lista. (4) Ko je ves ta posel opravljen, določi glavni volilni odbor za vsako volilno telo in skupino posebej, koliko delegatskih mest dobi kakšna kandidatna lista in kateri kandidati so izvoljeni za delegate, pri čemer postopa tako-le; (5) Vsaki kandidatni listi- se da toliko delegatskih mest, kolikorkrat je obsežen količnik v številu glasov, ki jih je dobila. Pri vsaki listi pa se dodeli količnik najprej kandidatu na čelu liste, nato pa ostalim kandidatom po vrstnem redu, kakor so označeni, dokler se ne izčrpa pravica kandidatne liste do delegatskih mest. (•) Če se potem ne dobi toliko delegatov, kolikor jih je treba izvoliti, se razdele delegatska mesta, kar jih preostane v vsakem volilnem telesu in skupini, na liste dotičnega volilnega telesa ali skupine, ki so količniku po številu ali ostanku glasov najbližje. Če so ta števila ali ti ostanki na več listah istega volilnega telesa ali iste skupine enaki, odloči žreb, s katere liste se vzemi delegat. § 149. (‘) Nato objavi glavni volilni odbor takoj izid volitev in izda izvoljenim delegatom pooblastila, ki jih morata podpisati predsednik glavnega volilnega odbora in voditelj zapisnika. (2) Pečat za pooblastila je pečat dotičnega okrožnega urada za zavarovanje delavcev. (3) Obrazec za pooblastila predpiše ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 150. (4) če se na dan volitev glasovanje zbog nereda ali iz kakšnih drugih vzrokov na enem ali na več voliščih ne dovrši, odredi glavni volilni odbor takoj, naj se izvrši na vseh teh krajih glasovanje naslednjo nedeljo. Pri tem glasovanju je postopati povsem kakor pri prvem glasovanju. Da se bo glasovalo naknadno, objavi glavni volilni odbor neutegoma po odredbah § 115. statuta. (*) Če se niti tedaj glasovanje ne opravi, izvrši glavni volilni odbor skrutinij neglede na to. § 151. (‘) 0 vsem tem poslovanju vodi glavni volilni odbor točen zapisnik, iz katerega se da videti: kako se je kaj po vrsti pojavilo-in rešilo vse to, kar je spredaj odrejeno, da se preizkusi in reši. Zlasti mora biti v zapisniku Imenoma in za vsako volilno telo in skupino posebej navedeno, koliko je bilo vseh kandidatnih list, katere osebe so bile na kakšni listi predlagane, koliko glasov je dobila kakšna lista in katere osebe s kakšne liste, proglašene za delegate, so dobile pooblastilo. Zapisnik morajo podpisati vsi prisotni člani glavnega volilnega odbora; toda vsak ima pravico, oddati ločeno mnenje in podati pripombe. (-’) Nato objavi glavni volilni odbor kratko poročilo o izidu volitev po odredbah § 115. statuta in ga predloži ravnateljstvu osrednjega urada za zavarovanje delavcev in ministru za socialno politiko in narodno zdravje. V tem poročilu mora biti povedano za vsako volilno telo in skupino posebej: 1. koliko je bilo vseh volilcev in glasov po volilnih imenikih; 2. koliko je bilo vseh glasovalcev in glasov pri volitvah; 3. koliko glasov je dobila vsaka lista; 4. katere osebe so izvoljene in proglašene za delegate. § 152. (0 Pritožbe zoper volitve delegatov za glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavcev se smejo vložiti v 8 dneh po proglasitvi izida volitev po ravnateljstvu na glavno skupščino okrožnega urada za zavarovanje delavcev. (2) Pritožbo vloži lahko samo večina predlagateljev kandidatne liste. (3) Ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev pregleda vložene pritožbe in jih predloži s svojim predlogom verifikacijskemu odboru glavne skupščine okrožnega urada za zavarovanje delavcev v nadaljnje postopanje. § 153. (*) Če se kakšno delegatsko mesto kakorkoli izprazni, se popolni z osebo, ki je na vrsti na tisti kandidatni listi, s katere je delegat, čigar mesto je treba popolniti. To popolnitev izvrši in izda pooblastilo predsedništvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev. (2) Če so vse osebe s te liste izčrpane, ostane izpraznjeno delegatsko mesto do novih občnih volitev nepopol-njeno. § 154. (0 Za delegata glavne skupščine se lahko izbere oseba, ki izpolnjuje vse pogoje §§ 131. in 186. zzd., odredb drugega poglavja tega statuta, ki zna čitati in pisati in ki je dovršila 18 let starosti ter ni z osrednjim uradom za zavarovanje delavcev in njegovimi krajevnimi organi v nikakšnem službenem ali pogodbenem zasebnopravnem razmerju. (2) Delegati glavne skupščine ne smejo biti delodajalci, ki dolgujejo zavarovalni prispevek za več ko 6 mesecev, niti delavci, ki v poslednjih 24 mesecih niso bili vsaj 12 mesecev člani urada. § 155. (*) Delegati za glavno skupščino okrožnega urada za zavarovanje delavcev se volijo vsakih šest let. (2) Isti delegat je lahko ponovno izvoljen za delegata. (3) Delegat izgubi svoj mandat za glavno skupščino okrožnega urada za zavarovanje delavcev in vse ostale mandate, ki so osnovani na tem svojstvu, tudi pred iztekom volilne dobe, če bi se pozneje pokazale ali nastale okolnosti [§ 11., odstavka (3) in (*), in § 154. statuta], ki izključujejo izvolitev take osebe za delegata glavne skupščine dotičnega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v dotični skupini članov. (*) Ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki ga je izvolilo, ga razreši te časti s pismeno odločbo. Do izdaje pravnomočnega odloka ga glavna skupščina okrožnega urada za zavarovanje delavcev, odnosno katerikoli drug organ osrednjega urada za zavarovanje delavcev, v čigar sestav je vstopil na osnovi tega mandata, izključi iz svojih sej. § 156. Glavne skupščine okrožnega urada za zavarovanje delavcev se opravljajo na sedežu okrožnega urada za zavarovanje delavcev. § 157. (‘) Dan glavne skupščine okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki ga določi ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev, in to po možnosti na nedeljo ali praznik, se objavi po odredbi § 115. statuta, in sicer za redne glavne skupščine vsaj 21 dni pred sestankom glavne skupščine. V razglasu je izrečno navesti, da pridejo na dnevni red samo tisti predlogi, ki prispejo najmanj 14 dni pred sestankom glavne skupščine k predsedništvu okrožnega urada za zavarovanje delavcev. (3) Pravico predloga imajo: 1. ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev; 2. nadzorni odbor okrožnega urada za zavarovanje delavcev; 3. ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev; 4. delegati glavne skupščine okrožnega urada za zavarovanje delavcev. (3) Vabilo na glavno skupščino okrožnega urada za zavarovanje delavcev se mora objaviti z označbo časa, kraja in dnevnega reda, ki ga določi ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev, po odredbi § 115. statuta najmanj 7 dni pred sestankom glavne skupščine. § 158. (‘) Redna glavna skupščina okrožnega urada za zavarovanje delavcev se mora opraviti najkesneje do konca meseca aprila vsakega leta. (3) Ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev lahko sklene, da se skliči po potrebi izredna glavna skupščina. (3) Če je glavna skupščina okrožnega urada za zavarovanje delavcev sklenila, da je sklicati v določenem roku izredno glavno skupščino, ali pa na obrazloženo pismeno zahtevo nadzornega odbora okrožnega urada za zavarovanje delavcev ali ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev, mora sklicati ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev v določenem roku, odnosno v 30 dneh izredno glavno skupščino. § 159. Vabilu na redno glavno skupščino je priložiti razen dnevnega reda letni proračun uprave, letni zaključni račun, poročilo uprave o poslovanju kakor tudi predlog nadzornega odbora o razrešnici. § 160. Na glavni skupščini okrožnega urada za zavarovanje delavcev smejo glasovati samo delegati, ki se izkažejo s pravilnimi pooblastili; svojo pravico izvršujejo osebno. § 161. G) Pregled pritožb zoper volitve, pregled pooblastil in verifikacijo mandatov opravi verifikacijski odbor, ki ga odredi predsednik glavne skupščine okrožnega urada za zavarovanje delavcev iz dvojnega števila, ki ga odrede skupine. (5) Glavna skupščina okrožnega urada za zavarovanje delavcev je sklepčna šele, ko je verifikacijski odbor svoj posel opravil. § 162. (’) Verifikacijski odbor sestoji iz predsednika, določenega z žrebom, treh članov iz skupine zavarovanih članov in treh članov iz skupine nezavarovanih članov-delodajalcev. (2) Verifikacijski odbor izvoli izmed sebe dva poročevalca za glavno skupščino, enega iz skupine zavarovanih članov za pritožbe in pregled pooblastil ter verifikacijo mandatov v volilnem telesu zavarovanih članov, drugega pa iz skupine nezavarovanih članov-delodajalcev za isti posel v volilnem telesu nezavarovanih članov-delodajalcev. § 163. (3) Verifikacijski odbor pregleda spise o pritožbah zoper volitve in predlog ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev o vloženih pritožbah in sestavi z absolutno večino predlog za glavno skupščino o tem predmetu in o verifikaciji poedinih mandatov. (2) O svojem poslovanju sestavi verifikacijski odbor zapisnik, ki se priloži k zapisniku glavne skupščine okrožnega urada za zavarovanje delavcev; vanj je vpisati sklenjene predloge o vloženih pritožbah, imena pooblaščenih delegatov, ki so prišli na glavno skupščino, izid verifikacijskega postopanja in morebitne ugovore zoper pooblastila. (3) Zapisnik podpišejo vsi člani verifikacijskega odbora; toda vsak član ima pravico, oddati ločeno mnenje in podati pripombe. § 164. 0) Ali se naj volitve po poedinih volilnih telesih odobre in pooblastila sprejmo in ali smejo pooblaščeni delegati v glavni skupščini sodelovati, odloči po predlogih verifikacijskega odbora glavna skupščina okrožnega urada za zavarovanje delavcev. (2) Volitve se lahko razveljavijo samo, če so se primerile pri volitvah nepravilnosti v takšni meri, da bistveno vplivajo na izid volitev. (3) V razpravi o tem predmetu govori lahko vsak delegat samo enkrat in samo 10 minut. (*) Če razveljavi glavna skupščina okrožnega urada za zavarovanje delavcev izvolitev delegatov v kakšnem volilnem telesu ali skupini ali v obeh volilnih telesih, zaključi predsednik glavno skupščino; ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev pa odredi najdalj v treh tednih iznova volitve delegatov za glavno skupščino okrožnega urada za zavarovanje delavcev v dotičnem volilnem telesu ali skupini, in to na osnovi starih volilnih imenikov in potrjenih kandidatnih list. * (5) Če glavna skupščina okrožnega urada za zavarovanje delavcev volitve odobri, potrdi predsednik na poedinih pooblastilih sklep glavne skupščine s svojim podpisom in jih vrne pooblaščencem. § 165. Glede vzdrževanja reda na glavni skupščini okrožnega urada za zavarovanje delavcev, glede načina razpravljanja in glasovanja, glede sklepčnosti in voditve zapisnika veljajo odredbe, ki veljajo za glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavcev (§§ 38. do 46. statuta). § 166. 0) V področje glavne skupščine okrožnega urada za zavarovanje delavcev spada: 1. podajanje predlogov o izpremembi statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov; 2. podajanje predlogov o določitvi zneskov podpor, ki se naj dajejo ob bolezni, o zvišbi, razširitvi in zmanjšbi podpor kakor tudi o načinu njih pokrivanja za lastno območje; 3. podajanje predlogov o zvišbi ali znižbi prispevnega odstotka za bolezen v mejah zakona o zavarovanju delavcev za lastno območje; 4. odločanje o ustanovitvi in uporabi lastnih prihran zavarovanja za bolezen (točka 2., § 25. zzd.), odločanje o dotaciji prihrane za pokrivanje izrednih izdatkov in poslovnega manjka (§ 239. statuta); 5. odločanje o nakupu in odsvojitvi nepremične imovine; 6. odločanje o postavitvi lastnih uradnih lekarn, bolnic, ordinacijskih zavodov, zdravilišč in okrevališč; 7. določanje letnega proračuna upravnih stroškov; 8. pregled in odobritev letnih zaključnih računov in Odločanje o tem, ali se daj ali pa odreci razrešnica članom ravnateljstva; 9. sklepanje o uporabi letnega čistega viška zavarovanja za bolezen, o ustanovitvi sklada za dajanje po zakonu določenih večjih podpor ob bolezni (§ 46. zzd.), o ustanovitvi in vzdrževanju zdravstvenih ustanov ob pogojih §§ 140. in 144. zzd.; 10. sklepanje o pokritju poslovnega manjka, nastalega pri zavarovanju za bolezen (§§ 240. in 241. statuta); 11. volitev članov ravnateljstva in nadzornega odbora okrožnega urada za zavarovanje delavcev; 12. volitev odposlancev za glavno skupščino osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 13. volitev prisednikov sodišč delavskega zavarovanja; 14. odločanja o vprašanju, ali naj opravlja okrožni urad za zavarovanje delavcev zdravljenje zavarovanih članov po nameščenih in odrejenih zdravnikih ali pa ob prosti izberi zdravnikov po pogojih § 150. zzd.; 15. podajanje predlogov osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev o upravljanju imovine osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (*) Za sklepanje pod točko 1 je polrebna absolutna večina oddanih polnoveljavnih glasov. Sklepi pod točkama 2. in 3. veljajo samo, če so sprejeti s tajnim glasovanjem od dveh tretjin oddanih polnoveljavnih glasov. Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev odkloni lahko sklenjene predloge pod točko 2. samd, če se ne bi dali stroški večjih podpor po S 46 zzd. pokriti z dohodkom, ki je na razpolago, ali če se likratu z zvišbo podpor ni sklenila tudi potrebna zvišba prispevnega odstotka za zavarovalne prispevke za bolezen. (3) Sklepe o predlogih pod točko 3. lahko odkloni ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev samo, če niso ti prispevki potrebni ali če ne zadoščajo za pokritje potreb krajevnega organa. (*) Sklep pod točko 7. o letnem proračunu upravnih stroškov (osebnih, materialnih, samoupravnih, am-bulatorijskih stroškov in stroškov laične kontrole) okrožnega urada za zavarovanje delavcev mora biti odobren po ravnateljstvu osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kolikor obseza novo sistematizacijo uslužbenskih mest ali če je sklenil okrožni urad za zavarovanje delavcev minulo poslovno leto z manjkom ali so njegovi letni upravni stroški za osebne razhodke presegli za 2 povprečni odstotek takih upravnih stroškov tistih okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, ki imajo nad 20.000 zavarovanih članov in isto prispevno stopnjo. (5) Glede sklepov pod točkami 5., 6. in 9. potrebna odobritev ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev se ne more odreči, kolikor se uporablja za te izdatke ali investicije razpoložni letni presežek. 2. Ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev. § 167. Ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev je sestavljeno iz 12 članov, izvoljenih na glavni skupščini okrožnega urada za zavarovanje delavcev tako, da volijo delegati zavarovanih članov in nezavarovanih članov-delodajalcev ločeno izmed sebe s tajnim glasovanjem in listki po 6 članov. § 168. Glede načina volitev za člane ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev, trajanja njihovega poslovanja, načina, kraja in časa konstituiranja, sklicevanja in vršitve sej, načina razpravljanja in glasovanja, sklepčnosti in voditve zapisnika veljajo smiselno odredbe, ki veljajo za ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev (§§ 49. do 76. statuta) z dopolnitvijo, da je sklicati izredno sejo ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev v 14 dneh tudi na zahtevo ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev in da se morajo vročiti vabila na sejo tudi članom ravnateljstva in nadzornega odbora osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki stanujejo v območju dotičnega okrožnega urada za zavarovanje delavcev in ki smejo — brez pravice do odškodnine in posebne nagrade (§ 256. statuta) — sodelovati pri sejah in se udeleževati razprav; nimajo pa pravice glasovanja. § 169- (*) Področje ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev obseza vse tiste predmete, ki so od-kazani z zakonom, na osnovi zakona izdanimi naredbami ali s statutom v pristojnost okrožnega urada za zavarovanje delavcev in so pridržani glavni skupščini, nadzornemu odboru ali kakšnemu drugemu organu. (2) Tiste predmete svojega področja, ki jih zakon, na osnovi zakona izdane naredbe ali statut ne odkazujejo izrečno v področje ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev, prenese to lahko v reševanje na predsedništvo, posebne odbore ali ravnatelja. § 170. 0) Člani ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev so odgovorni osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev osebno in z vso svojo imovino solidarno po predpisih veljavnih zakonov za škodo, ki bi nastala iz protizakonite ali nepravilne vršitve njih dolžnosti ali odtod, ker bi — prestopivši meje svoje pristojnosti, ki jim jo določajo zakon, na osnovi zakona izdane naredbe, statut ali sklepi glavne skupščine in ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev — s tem osrednji urad za zavarovanje delavcev oškodovali. (2) Ta odgovornost ne more zadeti tistega člana ravnateljstva, ki je takoj zoper odločbo in naredbo ravnateljstva ugovarjal in svoj ugovor nadzornemu odboru okrožnega urada za zavarovanje delavcev ali ravnateljstvu osrednjega urada za zavarovanje delavcev pismeno izročil. 3. Nadzorni odbor okrožnega urada za zavarovanje delavcev. § 171. Nadzorni odbor okrožnega urada za zavarovanje delavcev sestoji iz 4 članov, izvoljenih na glavni skupščini okrožnega urada za zavarovanje delavcev tako, da volijo delegati zavarovanih članov in nezavarovanih članov-delodajalcev ločeno izmed sebe s tajnim glasovanjem in listki po 2 člana, in to obenem s člani ravnateljstva. § 172. Glede volitev članov nadzornega odbora okrožnega urada za zavarovanje delavcev, glede časa trajanja njihovega poslovanja, glede načina, kraja in časa konstituiranja, glede sklicevanja in vršitve sej, glede načina razpravljanja in glasovanja, glede sklepčnosti in voditve zapisnika o sejah veljajo smiselno predpisi, ki veljajo za nadzorni odbor osrednjega urada za zavarovanje delavcev (§ 80. statuta), z dopolnitvijo, da se morajo predložiti zapisniki o vsaki seji nadzornega odbora okrožnega urada za zavarovanje delavcev v overovljenem prepisu in v 15 dneh po opravljeni seji tudi osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev. § 173. (*) V področje nadzornega odbora okrožnega urada za zavarovanje delavcev spada: 1. nadziranje, ali izvršuje okrožni urad za zavarovanje delavcev odredbe zakona, statuta, drugih predpisov, sklepe glavne skupščine in ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev in glavne skupščine okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ali zadošča svojim zakonskim obveznostim in ali uporablja svoje dohodke v namene, določene z zakonom, in sme v ta namen, kadarkoli hoče, mora pa najmanj vsakega četrt leta enkrat pregledati poslovno in imovinsko upravo, knjige, evidence, dopisovanje in spise in opravljati nenadne preglede računov okrožnega urada za zavarovanje delavcev; 2. preizkušanje letnih računov in podajanje poročil glavni skupščini okrožnega urada za zavarovanje delavcev o tem; 3. prijavljanje vseh zapaženih protizakonitosti in nepravilnosti v poslovanju okrožnega urada za zavarovanje delavcev ravnateljstvu okrožnega urada za zavarovanje delavcev in osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev ter glavni skupščini okrožnega urada za zavarovanje delavcev in zahtevanje, da se skliči izredna seja ravnateljstva in izredna glavna skupščina okrožnega urada za zavarovanje delavcev, če je to potrebno. (’) Preko omenjenih nalog ne more nikdo odkazati nadzornemu odboru ali poedinim njegovim članom večjih ali drugih dolžnosti. § 174. (') Člani nadzornega odbora okrožnega urada za zavarovanje delavcev so odgovorni osebno in z vso svojo imovino solidarno po predpisih veljavnih zakonov za škodo, ki bi nastala z zanemarjenjem strogega nadzora. (2) Ta odgovornost ne more zadevati tistega člana nadzornega odbora, ki je takoj zoper zanemarjenje strogega nadzora ugovarjal in ugovor pismeno ravnateljstvu osrednjega urada za zavarovanje delavcev izročil. II. Blagajne za zavarovanje delavcev prometnih podjetij. § 175. (') Področje blagajn za zavarovanje delavcev prometnih podjetij je označeno v XVIII. poglavju zakona o zavarovanju delavcev. Kolikor ni z zakonom odrejeno drugače, je treba smiselno uporabljati določila tega statuta za okrožne urade za zavarovanje delavcev. (2) Glede samoupravnega ustroja teh blagajn veljajo odredbe I. oddelka tega poglavja, vendar tako, da imenuje delegate za glavno skupščino iz skupine nezavarovanih članov delodajalec, in to po možnosti izmed svojih nameščencev. (’) Če je ustanovljena taka blagajna za več podjetij, določi predsedništvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev ključ za razdelitev delegatskih mest na poedina podjetja po povprečnem številu zavarovanih članov v minulem letu. (4) Če so po delodajalcu imenovani delegati zavarovani člani, velja zanje odredba odstavka (2) § 10. statuta. (5) Imenovani delegat izgubi svoj mandat za glavno skupščino in vse ostale mandate, ki se opirajo na to svojstvo, tudi pred iztekom funkcijske dobe, če prestane službeno razmerje ali pooblastitev za zastopanje. (®) Glede volitev delegatov iz skupine zavarovanih' članov za glavno skupščino poedinih blagajn za zavarovanje delavcev prometnih podjetij predpiše lahko glavna skupščina dotične blagajne s posebnim pravilnikom glede na značaj posla pismeno postopanje. Ta pravilnik stopi v veljavo šele po odobritvi ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje d( lavcev. III. Privatno-društvene blagajne. § 176. (4) »Privatno-društvena bolesnička blagajna Merkur« v Zagrebu, »Bolesnička blagajna beogradske trgovačke omladine« v Beogradu in »Bolniška blagajna trgovskega bolniškega in podpornega društva« v Ljubljani veljajo za krajevne organe osrednjega urada za zavarovanje delavcev s pravicami blagajn za zavarovanje delavcev prometnih podjetij, če imajo najmanj 2500 članov. Glede njihovega področja veljajo odredbe II. oddelka tega poglavja, glede njihovega samoupravnega ustroja in poslovanja odredbe pravilnika, ki ga izda na predlog glavne skupščine omenjenih privatno-društvenih blagajn in po zaslišanju teh društev glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Ta pravilnik velja kot dopolnitev tega statuta. (2) Član teh p*ivatno-društvenih blagajn je lahko pomožno osebje, ki je zaposleno v trgovinskih obrtili z opravljanjem pretežno trgovinskih ali višjih netrgovin-skih služb ali s pisarniškimi posli, in ki jim je takšna redna zaposlitev glavni poklic, kakor tudi višje pomožno osebje, ki je zaposleno z opravljanjem takih služb v ostalih obrtili, ki spadajo pod zakon o obrtih, in ki jim je taka zaposlitev glavni poklic. ŠESTO POGLAVJE. Voditev upravnih poslov krajevnih organov. § 177. Upravne posle krajevnih organov vodijo: 1. predsedništvo; 2. rentni odbor; 8. posebni odbori; 4. predsednik in podpredsednika; 5. ravnatelj in drugi uslužbenci; 6. ekspoziture. 1. Predsedništvo krajevnega organa. § 178. (') Predsedništvo sestoji iz predsednika, dveh podpredsednikov in ravnatelja krajevnega organa, odnosno njegovega namestnika. (2) Glede njegovega področja, glede načina njegovega poslovanja in sklepanja veljajo smiselno odredbe, ki veljajo za predsedništvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev (§§ 84. do 89. statuta). 2. Rentni odbor krajevnega organa. § 179. (*) Glede sestave in področja rentnega odbora krajevnega organa in glede njegove sklepčnosti veljajo zakonske odredbe (§§ 104., 105. in 106. zzd.), glede izvolitve članov rentnega odbora in njihovih namestnikov ter trajanja njihovega poslovanja pa odredbe § 90. statuta. (*) Sejam rentnega odbora predseduje predsednik organa s pravicami in dolžnostmi po § 70. statuta; kazen razrešitve se nanaša samo na članstvo v rentnem odboru. (3) Glede voditve in sestave zapisnika o sejah rentnega odbora veljajo predpisi, ki veljajo za predsedništvo krajevnega organa. § 180. O predmetih poročajo in podajajo predloge v sejah rentnega odbora ravnatelj krajevnega organa, odnosno njegov namestnik, ali pa po potrebi od ravnatelja odrejeni uslužbenci krajevnega organa. 3. Posebni odbori krajevnega organa. § 181. (*) Ravnateljstvo krajevnega organa lahko poveri stalno ali poedinično dvema ali več svojim članom, katerih mora biti polovica zavarovanih članov, polovica pa nezavarovanih članov-delodajalcev, posebne posle iz svojega področja. (*) Glede volitev članov takšnih posebnih odborov veljajo odredbe tega statuta o volitvi podpredsednika krajevnega organa. (3) Trajanje njihovega poslovanja določi ravnateljstvo krajevnega organa. (*) Polnoveljavno lahko sklepajo v imenu ravnateljstva krajevnega organa takšni posebni odbori samo soglasno. (5) O predmetih poročajo in podajajo predloge ravnatelj, odnosno njegov namestnik, ali pa po potrebi od ravnatelja odrejeni uslužbenci krajevnega organa. (") Sejam teh odborov predseduje predsednik krajevnega organa. C) Glede voditve in sestave zapisnika o sejah veljajo predpisi, ki veljajo za predsedništvo krajevnega organa. 4. Predsednik in podpredsednika krajevnega organa. § 182. Predsednik nadzira, da se izvršujejo odredbe zakona o zavarovanju delavcev, na zakonu osnovanih naredb, odredbe tega statuta in osrednjega urada za zavarovanje delavcev ter sklepi glavne skupščine in ravnateljstva krajevnega organa. § 183. Predsednik ima pravico, pregledati ob sodelovanju ravnatelja krajevnega organa, ali če je ta zadržan, ob sodelovanju njegovega namestnika kadarkoli knjige, listine, zapisnike,' spise in blagajno krajevnega organa in njegovih ekspozitur; dalje ima pravico, prisostvovati skontracijam, odrejenim po nadzornem odboru, in odrejati sani izredne skontracije in pregled denarnega poslovanja. § 184. (*) V nujnih primerih, če bi utegnila nastati iz odlašanja Skoda za osrednji urad za zavarovanje delavcev ali za krajevni organ, sta predsednik in ravnatelj krajevnega organa upravičena, odločiti kolektivno tudi o predmetih, ki spadajo po zakonu, na osnovi zakona izdanih naredbah, statutu in sklepih samoupravnih organov v področje ravnateljstva ali glavne skupščine krajevnega organa; toda izposlovati morata neutegoma naknadno odobritev pristojnega organa. (2) Prav tako sta predsednik in ravnatelj krajevnega organa upravičena, dovoljevati ob skrajiti potrebi s kolektivno odločbo nepreiiminirane upravne stroške največ do zneska 2500 dinarjev; toda izposlovati morata v prvi naslednji seji ravnateljstva naknadno odobritev. § 185. (1) Predsednik in ravnatelj krajevnega organa sta odgovorna osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev osebno in z vso svojo imovino solidarno po predpisih , veljavnih zakonov za škodo, ki bi nastala iz protizakonite ali nepravilne vršitve njune dolžnosti. (2) Za dejanja in obveznosti, ki sta jih predsednik in ravnatelj krajevnega organa s svojim kolektivnim podpisom prevzela, sta, če sta s svojim poslovanjem meje svojega področja prestopila, odgovorna tretjim osebam po veljavnih zakonih; toda krajevni organ, odnosno osrednji urad za zavarovanje delavcev zanju , ne odgovarja. § 186. Predsednika nadomešča, če .je zadržan, prvi podpredsednik, če je pa tudi ta zadržan, drugi podpredsednik. 5. Ravnatelj in drugi uslužbenci. § 187. (‘) Ravnateljstva okrožnih uradov za zavarovanje delavcev postavljajo za opravljanje uradnih poslov plačane osebe. Tudi zdravniki se lahko postavijo za uradnike. (s) Službeno razmerje nameščencev, njihovi prejemki, disciplinski postopek, pogoji za njih sprejem v pokojninski sklad, upokojevanje in višina pokojnine so določeni v službenem pravilniku uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odnosno v zakonu z dne 20. januarja 1931. o sprejemanju v službo zdravnikov kakor tudi o pridobitvi pravice do osebne pokojnine, o upokojevanju, premeščanju in odpuščanju uslužbencev in zdravnikov uradnikov osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov.* Službeni pravilnik uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev izda ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev z odobritvijo ministra za socialno politiko in narodno zdravje (§ 130. zzd.). O) Ravnateljstvo okrožnih uradov za zavarovanje delavcev izda natančnejše predpise o vršitvi službe v poslovnem redu, ki velja za dotični urad in ki ne sme obsezati odredb, nasprotujočih službenemu pravilniku uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odnosno pozvanemu zakonu z dne 20. januarja 1931.* (*) Sklepe ravnateljstva okrožnih uradov za zavarovanje delavcev o popolnitvi nameščenskih in zdravniških mest v definitivnem svojstvu, ter mest ravnatelja, ravnateljevega namestnika, glavnega knjigovodje in glavnega zdravnika urada v začasnem in definitivnem svojstvu odobruje ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Za disciplinska kazniva dejanja teh poslednjih nameščencev je pristojno na prvi stopnji osrednje disciplinsko sodišče pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, dokler se ne izda nov službeni pravilnik za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (‘) Ravnatelj nakazuje v mejah odobrenega proračuna preliminirane izdatke. (5) Ravnatelju so podrejeni vsi uslužbenci in vse plačane osebe krajevnega organa in njegovih ekspozitur. (8) Ravnatelj mora stalno poročati predsedniku o poteku poslov in o predlogih, ki jih želi podati ravnateljstvu. § 189. Razen izvrševanja odločb ravnateljstva, predsednl-štva, rentnega odbora in posebnih odborov spada v področje ravnatelja tudi samostalno odločanje o vseh predmetih, ki so odkazani po zakonu, na osnovi zakona izdanih naredbah ali statutu v njegovo pristojnost ali v pristojnost administracije ali ki jih je preneslo ravnateljstvo krajevnega organa — s čimer pa ne ukine lastne odgovornosti — iz svojega področja na ravnatelja. § 190. Ravnatelja nadomešča, če je zadržan, njegov namestnik, če je tak pri uradu, odnosno pri blagajni; če ga ni, pa uslužbenec krajevnega organa, ki ga za to odredi ravnateljstvo krajevnega organa izmed uslužbencev urada, najstarejših po činu. 6. Ekspoziture krajevnega organa. § 191. V krajih, kjer je več ko 500 oseb, zavezanih zavarovanju, lahko ustanovi ravnateljstvo krajevnega organa z odobritvijo ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev svojo ekspozituro, § 192. Ravnateljstvo krajevnega organa mora v sklepu o ustanovitvi ekspoziture točno odrediti kraj, olwnočje, ustroj, področje in način poslovanja ekspoziture; prav tako tudi način izvrševanja nadzora nad tem poslovanjem. § 193. Področje ekspoziture obseza lahko to-le: 1. kontrolo in posredovanje v izvrševanju prijavnih dolžnosti (§§ 9., 10. in 99. zzd.); 2. evidenca zavarovanih in nezavarovanih članov; 3. izplačevanje bolniških podpor, dajanje zdravljenja, oddajanje pomožnih priprav za zdravljenje in odrejanje bolnične oskrbe obolelih članov; 4. sodelovanje pri preizkušanju nezgod; 5. pripravljanje predmetov o odškodninah ob nezgodah; 6. kontrolo bolnikov in rentnikov; 7. pobiranje zavarovalnih prispevkov. § 194. Posle ekspoziture vodi voditelj (šef) ekspoziture, ki .mora ravnatelju krajevnega organa stalno o poteku poslov poročati. Odgovoren je za nemudno in pravilno opravljanje vseh poslov ekspoziture. § 195. Področje ekspoziture ter pravice in dolžnosti voditelja (šefa) ekspoziture morajo biti točno določene v pravilniku o ustroju ekspoziture; ta pravilnik izda krajevni organ na osnovi sklepa ravnateljstva krajevnega organa, odobrenega po ravnateljstvu osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 188. (*) Ravnatelj, ki je izvrševalni organ osrednjega urada za zavarovanje delavcev .in ravnateljstva, pred-sedništva, rentnega odbora in posebnih odborov krajevnega organa, vodi po odredbah zakona o zavarovanju delavcev, na zakonu osnovanih naredb in po odredbah statuta, predpisih osrednjega urada za zavarovanje delavcev in sklepih samoupravnih organov posle krajevnega organa in je za pravilno in točno poslovanje odgovoren osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev in ravnateljstvu krajevnega organa. ('-’) Ravnatelj sodeluje v sejali glavne skupščine, ravnateljstva in predsedništva kakor tudi rentnega odbora in posebnih odborov krajevnega organa ter poroča in podaja predloge o predmetih, izvzemši predmete, kjer je osebno prizadet; o poslednjih poroča predsednik. (’) Ravnatelj je upravičen, poveriti na lastno odgovornost in ob lastni kontroli poročanje o poedinih predmetih ali poedinih skupinah predmetov drugemu uslužbencu. * i Službeni list« št. 107/18 iz 1. 1931. SEDMO POGLAVJE. Prispevki, podpore (odškodnine) in postopanje ob zavarovanju za bolezen in nezgode. 1. Prispevki. § 196. (1) Tedenski prispevek pri zavarovanju za bolezen določa na osnovi § 126. zzd. glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev v mejah § 23. zzd. (-’) Tedenski prispevek pri zavarovanju za nezgode se določi enotno za vso državo s prispevno tarifo, določeno na osnovi § 34. zzd. (3) Za podjetnike, zavezane zavarovanju, se jemlje ista osnova za odmero prispevkov in podpor, ki velja za prostovoljno zavarovanje; toda ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev določi lahko po zaslišanju interesentov tudi druge mezdne razrede za osnovo. § 197. (*) Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev zbirajo vse dohodke (prispevke za zavarovanje, za borze dela, delavske zbornice itd.) in opravljajo vse izdatke za vse vrste zavarovanja na račun osrednjega urada za zavarovanje delavcev po predpisih zakona za zavarovanje delavcev, statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih navodil. (2) Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev morajo vse prispevke, ki so jih zbrali za račun osrednjega urada za zavarovanje delavcev, nakazati mesečno osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev; prav tako tudi prispevke za borze dela in delavske zbornice. (3) Obračun krajevnih organov z osrednjim uradom za zavarovanje delavcev se vrši tako, da polože krajevni organi zbrane prispevke na ime osrednjega urada za zavarovanje delavcev pri denarnih zavodih prvega reda v svojem območju, prvenstveno pa pri pupilarno varnih zavodih, ki jih določi ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev (§ 244. statuta). (*) Na zbrane, a ne nakazane prispevke se računijo zamudne obresti v višini obrestne mere, po kateri se računi glavnično pokritje pri zavarovanju za nezgode. (■') Osrednji urad za zavarovanje delavcev pozove ravnatelja krajevnega organa na disciplinsko odgovornost; obenem pa postavi lahko zaradi nadzora o točnem izvrševanju prednjih odredb tistemu krajevnemu organu, ki dva meseca v enem letu ne postopa po spredaj navedenem predpisu, svojega odposlanca, in sicer ob stroških dotičnega urada. • (“) Ti odposlanci vrše poleg tega posla tudi nadziranje izvrševanja vseh poslov, ki jih opravljajo krajevni organi na račun osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 198. (’) Osrednji urad za zavarovanje delavcev preizkusi vsako leto po statističnih poročilih vseh krajevnih organov, ali ustreza tabela mezdnih razredov osnovi, določeni v drugem odstavku § 21. zzd., in poda po potrebi ministru za socialno politiko in narodno zdravje primerne predloge glede njene izpremenitve. (’) Preizkus tabele mezdnih razredov se vrši tako, da se zberejo podatki vseh krajevnih organov o številu članov v poedinih mezdnih razredih na 1. dan tekočega, \ prešlega in predprešlega meseca in da se ugotovi iz števila članov v poedinih mezdnih razredih in pripadajoče zavarovane mezde povprečna zavarovana mezda za vse zavarovance. Če je ta znesek za več ko 20% večji ali manjši od polovice največje zavarovane mezde, zahteva ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev izpremembo tabele mezdnih razredov. (3) Prav tako preizkusi osrednji urad za zavarovanje delavcev vsako leto po poročilih vseh krajevnih organov tabelo denarnih namestkov za prejemke v naravi, ravnateljstvo jo pa po potrebi in z odobritvijo ministra za socialno politiko in narodno zdravje izpre-minja. § 199. (*) Prispevki, ki jih mora plačevati delodajalec po § 35. zzd., dospevajo na dan dogovorjenega izplačila zaslužka. Roki odstavka (8) tega paragrafa se računijo od tega dne. (=) Predpisane prispevke mora plačati delodajalec najdalj v 8 dneh po vročitvi plačilnega naloga pristojnemu krajevnemu organu bodisi neposredno pri blagajni krajevnega organa ali pa po pošti. Ravnateljstvo krajevnega organa pobira prispevke tudi po lastnih inkasantih, ki se izkažejo z uradnim pooblastilom, proti njih potrdilu ali pa po občinskih oblastvih; lahko pa dovoli, da se vplačujejo prispevki po bankah, pri katerih smejo krajevni organi svojo gotovino nalagati (§ 244. statuta). (3/ Vse terjatve osrednjega urada za zavarovanje delavcev in okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, ki se ne poberejo v roku, določenem v zakonu, po redni poti, izterjajo ti uradi po § 42. zzd. po izvršilni poti z lastnimi organi in po predpisih, ki veljajo za izvršilno izterjavo državnih davščin. Izvršilno izterjavo prepuste lahko ti uradi tudi davčnim oddelkom, sodnim, upravno-političnim ali občinskim oblastvom. (*) Krajevni organi odpišejo predpisane prispevke, za katere je dokazano, da so neizterljivi. Sklepi o odpisu prispevkov, pri katerih znaša prispevek zavarovanja za nezgodo ali za onemoglost, starost in smrt več ko 300 dinarjev, veljajo šele po treh mesecih po izročitvi zapisnika o dotični seji in dotičnih spisov osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev. § 200. (‘) Krajevni organi morajo predpisovati prispevke in izdajati plačilne naloge praviloma za mesec dni nazaj. Izjemoma se morajo pobirati predjemi po § 37. zzd., brž ko prično potujoča podjetja v njihovem območju obratovati. (3) Plačilni nalog mora obsezati: 1. poimenski spisek zavarovanih oseb z označbo mezdnega razreda, v katerega so uvrščene, čas, za katerega je prispevek predpisan, in znesek prispevka za bolezen glede vsake poedine osebe, nadalje skupni znesek prispevkov za bolezen, nevarnostni odstotek, v katerega je obrat uvrščen, in skupni znesek prispevkov za zavarovanje za nezgode, končno celotni prispevek, ki je delodajalcu predpisan; 2. pouk o pravici pritožbe zoper plačilni nalog (§ 35., poslednji odstavek, zzd.); 3. zagrozitev izvršbe po § 42. zzd. in kazenskopravnih posledic, če se prispevki ne vplačajo po dospelosti (točka 5. § 197. zzd.). (3) Plačilni nalog se izda lahko delodajalcu tudi na osnovi podatkov, zbranih po tretjem odstavku § 16. zzd. V tem primeru se lahko izpuste iz plačilnega naloga podatki, našteti v točki 1., odstavku (2), tega paragrafa; vendar mora tak plačilni nalog vsekakor obsezati skupni znesek prispevka in čas, na katerega se predpisani prispevek nanaša. (*) Plačilni nalogi se vročajo delodajalcem ali po vročevalcu na vročilnico ali priporočeno po pošti na povratnico ali pa po občinskih oblastvih; poštne stroške je treba v plačilnem nalogu posebej izkazati in obreme-njajo ti izključno delodajalca. Organi urada, ki pobirajo prispevke, niso upravičeni izročiti delodajalcem neplačane plačilne naloge. i (5) Krajevni organ lahko pošlje delodajalcem, ki svoje prispevke redno plačujejo, plačilne naloge z navadno pošto. (6) Plačilne naloge izdaja krajevni organ in jih podpisuje ravnatelj, odnosno po njem pooblaščena oseba. (7) V plačilnih nalogih se morajo zaokrožati končni zneski do 12 dinarskih par, do 37 dinarskih par, do 62 dinarskih par in do 87 dinarskih par na zakonito plačilno sredstvo, in to navzdol. § 201. (‘) Pravočasno vloženo pritožbo zoper plačilni nalog pošlje predsedništvo krajevnega organa — če ne more ugoditi zahtevku pritožbe — osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v rešitev. O teh pritožbah odloča predsedništvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (2) Odločba predsedništva osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki ne ugodi zahtevku pritožbe, mora obsezati pouk o nadaljnji pravici pritožbe. (3) Te pritožbe se morajo vložiti v 8 dneh po vročitvi na ministra za socialno politiko in narodno zdravje pri krajevnem organu, ki je plačilni nalog izdal, odnosno pri njegovi ekspozituri, bodisi pismeno bodisi ustno na zapisnik; v poslednjem primeru je treba vpisati v zapisnik zahtevek in obrazložitev pritožbe. (4) Ti dve pritožbi nimata odložne moči. § 202. (0 Krajevni organi morajo najdalj v 14 dneh vse zaostale terjatve osrednjega urada za zavarovanje delavcev glede zavarovalnih prispevkov, ki so postale izvršne, z zamudnimi obrestmi in stroški izterjevanja vred sporočiti pristojnim upravnim oblastvom s prošnjo, naj jih izvršilno izterjajo po odredbi § 42. zzd., ali pa jih po lastnih organih izvršilno izterjati. (2) Na te zaostanke sprejema lahko krajevni organ tudi dalje neposredno vplačila; toda izdati mora plačniku potrdilo o vplačilu na zaostanek in nemudoma obvestiti izvršilno oblastvo o storjenem vplačilu in njegovi višini. § 203. (x) Dovolitve, da se plačajo prispevki pozneje, nego je odrejeno v § 199. statuta, ali pa da se plačujejo v obrokih, ne morejo dati ne osrednji urad za zavarovanje delavcev ne njegovi krajevni organi. Če se s to izvršilno izterjavo ograža obstanek delodajalca, sme predsedništvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev izjemoma dovoliti obročno odplačilo zaostalih prispevkov do največ 12 mesecev, ne da bi se opravljeni rubež ukinil. (*) Če ne zadošča vplačilo za poravnavo prispevka za obe grani zavarovanja, se mora vplačani znesek sorazmerno zaračuniti na odplačilo prispevka za obe grani zavarovanja, in to kot odplačilo najstarejšega plačnikovega dolga. § 204. (') Osebe, ki so zavezane zavarovanju, za katere pa ne plačuje prispevkov delodajalec (§ 35., četrti odstavek, § 3., peti odstavek, zzd.), prav tako tudi osebe, ki nadaljujejo prostovoljno svoje obstoječe prostovoljno zavarovanje (§ 5., drugi dstavek, zzd.) ali obvezno zavarovanje (§ 55., četrti odstavek, zzd.) ali ki se po § 13. izvršilne naredbe na novo prostovoljno zavarujejo, morajo plačati svoje prispevke mesečno vnaprej vsak prvi dan v mesecu pristojnemu krajevnemu organu ali neposredno pri blagajni krajevnega organa ali v roke inkasanta krajevnega organa, ki se izkaže z rednim pooblastilom, in proti njegovemu potrdilu, ali po pošti ali pa po občinskih oblastvih. (2) Če prispevek ni plačan v 14 dneh, pozove urad zavezanca z opominom, ki mora navajati vse zakonske posledice, ki nastopijo, če se prispevki do konca meseca ne plačajo. (3) Oseba, ki se po § 13. izvršilne naredbe na novo prostovoljno zavaruje, mora plačati prvi prispevek v 8 dneh po priobčitvi, da je sprejeta v prostovoljno zavarovanje. 2. Podpore in odškodnine. § 205. C) Osebam, zavarovanim obvezno za bolezen, in njih' rodbinskim članom dajejo, če obole, krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev podpore, določene s § 45. zzd. in s členom 1. zakona o izpremembi odredb zakona o zavarovanju delavcev, ki se nanašajo na dajanje podpor ob porodu, z dne 5. decembra 1931. na osnovi njih zavarovane mezde, odnosno prostovoljnim članom po predpisih § 13. izvršilne naredbe, odnosno naredbe ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 30. decembra 1932., St. br. 63.366.* (2) Večje podpore v mejah, določenih s § 46. zzd., sklene lahko ob zakonskih pogojih za vse območje osrednjega urada za zavarovanje delavcev glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (3) Za območje poedinih krajevnih organov sklenejo lahko njihove glavne skupščine večje podpore v mejah § 46. zzd. iz posebnih skladov, ustanovljenih po drugem odstavku § 140. zzd. § 206. i1) Za brezplačno odpremo bolnika v bolnico pri-stoji zavarovancu, odnosno njegovemu rodbinskemu članu popolno povračilo stroškov za tisto vrsto odpreme, ki jo zdravnik urada predpiše, (2) Kot povračilo potnih stroškov iz bolnice pristoji zavarovancu, odnosno njegovemu rodbinskemu članu, če je uporabil za zdravljenje bolnico zunaj sedeža svojega obrata, povračilo dejanskih stroškov za povratek za najcenejši voz, razen če je bolnični zdravnik glede na bolnikovo stanje izrečno drug način odpreme odredil. (3) Če je potreben bolniku pri odpremi v bolnico ali pri povratku iz bolnice spremljevalec, gre spremljevalcu povračilo potnih stroškov prav tako, kakor gre bolniku; kot odškodnina za zamudo časa in za ostale stroške pa mu pristoji za vsak popoln dan enodnevna zavarovana mezda bolnikova, kolikor ni spreipljevalec zavarovan v višjem razredu zavarovane mezde; v tem primeru ima pravico do te večje zavarovane mezde. * -Službeni list« št. 33/5 iz 1. 1933. § 207. (*) Za zavarovane osebe, odnosno za njih rodbinske elane se izplačajo, če se jim ob bolezni ne morejo dajati brezplačno zdravljenje in brezplačna zdravila, — dokler bolezen traja —, zdravniška nagrada in stroški uporabljenih zdravil neposredno zdravečemu zdravniku in lekarni največ do zneska hranarine, odnosno se jim povrnejo stroški za zdravnika in zdravila po uradnih računih, toda največ do prej omenjenega zneska. (2) Za povračilo potnih stroškov do najbližjega zdravnika se jim prizna dejanski izdatek za najcenejši voz in po pravilniku, ki ga izda ravnateljstvo krajevnega organa po krajevnih razmerah. § 208. Z zasebnimi bolnicami, zdravilišči, okrevališči in lekarnami sklenejo osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegovi krajevni organi zaradi nege in zdravniške oskrbe svojih članov pogodbe; vendar veljajo pogodbe, ki jih sklene ravnateljstvo krajevnega organa, šele po odobritvi ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev (§ 144. zzd.). § 209. (*) Ob večkratnem zavarovanju je dolžan dajati osrednji urad za zavarovanje delavcev samo eno, in to večjo podporo; toda osrednji urad za zavarovanje delavcev ne vrača storjenih večkratnih vplačil prispevkov (§ 60. zzd.). (2) Osebe, ki so zaposlene pri več delodajalcih, je treba uvrstiti po njih skupnem zaslužku pri vseh teh delodajalcih v en razred zavarovane mezde. V tem primeru se daje podpora po tem razredu; prispevki pa se pobirajo od vsakega delodajalca po razredu, ki ustreza plači, ki jo prejema nameščenec pri tem delodajalcu, razen če zahteva, naj se predpišejo prispevki zanj po razredu zavarovane mezde, v katerega je na osnovi vseh zaposlitev uvrščen; v tem primeru se razdeli prispevek sorazmerno s prijavljenimi plačami pri poedinih delodajalcih. § 210. Podpore in rente ob nezgodah odreja XI. poglavje zzd. (§§ 84. do 98.). § 211. Terjatve osrednjega urada za zavarovanje delavcev proti zavarovanim članom in nezavarovanim članom-delodajalcem in proti tretjim osebam, osnovane v §§ 63.. 96., 97.4n 98. zzd., realizira krajevni organ; toda osrednji urad za zavarovanje delavcev prevzame lahko ob vsakem času zastopanje krajevnih organov v teh predmetih (§ 138. zzd.). 3- Postopanje pri odmeri in izplačevanju podpor in odškodnin. § 212. (*) Podporo ob bolezni mora dajati tisti krajevni organ, pri katerem je oseba, ki zahteva ali po kateri se zahteva podpora, zavarovana (§ 142. zzd.). (2) Če biva upravičenec ob času, ko ga zaloti bolezen, zunaj območja pristojnega krajevnega organa, mu mora dajati na račun pristojnega krajevnega organa podpore — če se pravilno izkaže — tisti krajevni organ, v čigar območju biva. samo v mejah § 45. zzd. in člena 1. zakona o izpremembi odredb zakona o zavarovanju delavcev, ki se nanašajo na dajanje podpor ob porodu, z dne 5. decembra 1931. (3) Bolnik odide po nasvetu zdravnika urada proti dovolitvi in ob pogojih, ki jih postavi pristojni krajevni organ, lahko v drug kraj in lahko tam biva. V takem primeru mu izplačuje podpore krajevni organ kraja bivanja, toda na račun pristojnega krajevnega organa. § 213. (3) Bolni zavarovanec, odnosno upravičeni rodbinski član mora iti k zdravniku urada ob določeni uri in na določenem ordinacijskem kraju; v skrajni sili pa ga sme poiskati tudi zunaj določene ure in določenega kraja; če pa je to po bolnikovem stanju potrebno, lahko pozove bolnik zdravnika tudi v svoje stanovanje. (2) Upravičenec se mora sam pobrigati za nabavo zdravil po zdravnikovem receptu v lekarnah, ki so za to določene. (3) Lekarna oddaja po pogodbi z osrednjim uradom za zavarovanje delavcev Članu zdravila brezplačno in jih zaračuni v breme osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 214. (‘) Denarne podpore izplačuje krajevni organ, odnosno njegova ekspozitura upravičencu, ki se pravilno izkaže, ali pa njegovemu pooblaščencu pri lastni blagajni. (2) Krajevni organ je upravičen, na zahtevo pa je dolžan, izplačevati denarne podpore pooblaščencu bodisi po pošti bodisi po občinskih oblastvih, toda ob njegovih stroških. (3) Pri poedinih izplačilih teh podpor se mora uporabljati odredba poslednjega odstavka § 200. statuta. § 215.* * V »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1933., št. 166/XLVI/490, je objavljena ta-le odločba: Statut osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Na osnovi § 126. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. (»Službene novine« št. 117.) odobrujem sklep ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 29. maja 1933., št. 19.771/33, da se iz § 215. statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odobrenega z mojo odločbo z dne 20. maja 1933., St. br. 19.918 (.Službene novine« št. 117), črta odstavek (2), ki se glasi: »Podpore za porodnice — rodbinske člane zavarovanih oseb — se izplačujejo za čas pred porodom naj-kesneje naslednji dan po prijavi poroda, in to za 4 tedne nazaj.« Dosedanja odstavka (3) in (4) § 215. statuta postaneta odstavka (2) in (3). To mojo odločbo je vročiti osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev in objaviti v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«. V Beogradu, dne 15. julija 1933.; St. br. 25.596. Minister za socialno politiko in narodno zdravje I. Pucelj s. r. (') Podpore za porodnice — zavarovane člane — se izplačujejo za čas pred porodom ob zakonskih pogojih tedensko za nazaj izza dne, za katerega je ugotovil zdravnik urada, da nastopi porod verjetno v 6 tednih, toda največ za 6 tednov od tega dne. (2) Podpore za dojenje se morajo plačati tedensko nazaj, dokler zavarovana žena doji, največ pa za 12 tednov po prestanku podpore za porodnice. (3) Vse podpore ob porodu se smejo priznati samo, če obstoji članstvo po § 49. zzd. in členu 1. zakona o izpremembi odredb zakona o zavarovanju delavcev z dne 5. decembra 1931., ki se nanašajo na dajanje podpor ob porodu. § 216. Zobna oskrba se daje članom po pogojih in na način, kakor jih sklene ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev na predlog svojih krajevnih organov. Za to oskrbo se zahteva od članov lahko tudi poseben prispevek. § 217. 0) Zavarovani inozemski državljani imajo pravico do podpore in odškodnine za svoje rodbinske člane, ki bivajo zunaj območja naše države, če jih vzdržujejo iz svojega zaslužka, razen če dotična inozemska država ne ravna enako s tamkaj zavarovanimi državljani kraljevine Jugoslavije. (2) Način, kako je te podpore dajati, določi ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev, in to po možnosti po podobnem zavodu za zavarovanje delavcev v inozemstvu. § 218. Podrobnosti, kako se izdajajo podpore ob bolezni, določijo krajevni organi sami, po enotnih in istomernih navodilih, ki jih predpiše osrednji urad za zavarovanje delavcev. § 219. (‘) Če ni zavarovani član zadovoljen z odredbo krajevnega organa, s katero se njemu ali njegovemu rodbinskemu članu izplača ali zavrne podpora ob bolezni, vloži lahko v 15 dneh opozoritev zoper takšno odredbo na ravnateljstvo krajevnega organa. Opozoritev je treba vložiti pismeno ali pa jo dati na zapisnik. O opozoritvi odloča rentni odbor krajevnega organa. (') Zoper odločbo rentnega odbora, odnosno ravnateljstva krajevnega organa, ki se mora vročiti vložilcu pismeno v 30 dneh, kar je opozoritev prispela, je dopustna pritožba na sodišče delavskega zavarovanja v 15 dneh po vročitvi. (3) Pritožba se vloži pismeno ali pa da na zapisnik pri tistem krajevnem organu, odnosno pri njegovi ekspozituri, zoper čigar, odnosno zoper katere odločbo je naperjena. § 220. (‘) Zavarovani letni zaslužek po § 93. zzd. je enak trikratnemu povprečnemu znesku poškodovančeve zavarovane mezde (§ 21. zzd.) v poslednjem letu pred nezgodo. (2) Če pa poškodovanec v letu pred nezgodo ni bil niti 30 tednov zavarovan, se računi povprečni znesek zavarovane mezde na osnovi 30 tednov tako, da se za čas, ki nedostaja do 30 tednov, vzame v račun zavarovana mezda tistih nameščencev, ki so opravljali v istem ali sosednjem obratu iste vrste in ob istem času podobno delo. Tako ugotovljena zavarovana mezda ne more nikakor biti večja od povprečne poškodovančeve mezde, ki jo je imel ob času nezgode. (3) Za sezonske delavce, ki niso v letu pred nezgodo bili 30 tednov zavarovani, se računi povprečni znesek zavarovane mezde po povprečnem razredu zavarovane mezde, ki ga odredi ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev po zaslišanju zastopnikov delavcev in delodajalcev za poedine kategorije sezonskih del. Pri tem velja načelo, da znaša zaslužek sezonskega delavca zn vse koledarsko leto toliko, kolikor zasluži sezonski delavec njegove kategorije med vsem trajanjem sezone. (*) Če je prebil poškodovanec zunaj sezonskega dela skupaj največ do enega leta dni še pri kakšnem drugem delu, zavezanem zavarovanju, se mora vzeti tudi ta zaslužek v poštev. (5) Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev zvišuje ali znižuje po potrebi povprečne razrede zavarovane mezde sezonskih delavcev, če se povprečna zavarovana mezda teh delavcev dejanski za 10% zviša ali zniža. § 221. ■ Glede prijavljanja in preizkušanja nezgod so odločilne odredbe XII. poglavja, glede postopka za določanje pomoči ob nezgodi odredbe XIII. poglavja zakona o zavarovanju delavcev. § 222. Č) Stroški za sodelovanje tistih oseb v preiskavi nezgod, ki jih je po petem odstavku § 100. zzd. obvestiti o preiskavi, obremenjajo osrednji urad za zavarovanje delavcev samo, če jih je krajevni organ v interesu osrednjega urada za zavarovanje delavcev pozval, naj preiskavi prisostvujejo. ” (2) Ti stroški se povračajo državnim in drugim jav- nim uslužbencem kakor tudi ostalim strokovnjakom po predpisi!!, ki veljajo zanje, in se jim izplačajo samo, če jih ne odškoduje že kakšno drugo oblastvo. (3) Poškodovancu in njegovim sorodnikom se povrnejo potni stroški za najcenejši voz; kot odškodnina za zamudo časa in za ostale stroške se jim daje za vsak popoln dan enodnevna poškodovančeva zavarovana mezda, kolikor ni takšna oseba zavarovana v višjem razredu zavarovane mezde; v tem primeru ima pravico do te višje zavarovane mezde. § 223. Glede odškodnine ob nezgodi morajo osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegovi krajevni organi ne-utegoma postopati in odločiti, najsi upravičenec svoje pravice ni uveljavljal. § 224. (*) Za vsakega poškodovanca se mora v vsakem primeru izdati posebna odločba. (2) Če je zavarovani član zbog poškodbe umrl, mora obsezati odločba o odškodnini odredbo glede odškodninske pravice vseh upravičenih sorodnikov; odločba pa se mora vročiti vsem interesentom, odnosno njihovim zakonitim zastopnikom ali skrbnikom. § 225. Vsaka odločba o odškodnini mora obsezati navodilo, ali je zoper njo dopustna pritožba, v katerem roku in na katero sodišče delavskega zavarovanja in ali pritožba izvršitev zadržuje. § 226. Če nastopi okolnost, ki daje pravno osnovo za začasno ustavitev rente ali podpore po § 111. zzd., preden se renta določi, mora obsezati odločba, ki določa rento, hkratu tudi odredbo glede uživanja rente. § 227. (‘) Stroški ponovnega pregleda, kamor se štejejo tudi potni stroški tistega, ki ga je treba pregledati, v znesku dejanskih stroškov za najcenejši voz in povračilo prejemkov, ki jih morebiti izgubi zbog odziva na pregled, do zneska 300tega dela zavarovanega letnega zaslužka, ki služi za osnovo za odmero njegove rente, obremenjajo osrednji urad za zavarovanje delavcev na račun zavarovanja za nezgode. Osrednji urad za zavarovanje delavcev, odnosno njegovi krajevni organi dajo po potrebi predjem na potne stroške tistega, ki ga je treba pregledati. (2) V krajih, kjer ni javnih prometnih' sredstev, se daje odškodnina za vožnjo v znesku 300% tarife za poštni avtomobil. (3) Osebam, pozvanim na pregled zunaj kraja njih stanovanja, se dajo na račun zavarovalne grane za nezgode tudi še dnevnice kot odškodnina za njih vzdrževanje, in to za vsak koledarski dan popolna hranarina po najvišjem mezdnem razredu. Namesto te dnevnice se dajeta stanovanje in hrana lahko tudi v naravi. § 228. (*) Če nastane, ko se je izdala odločba, s katero se določa renta, izprememba v številu do rente upravičenih oseb ali če se najdejo novi upravičenci, ki izključujejo uživalce rent (§ 91. zzd.), mora izdati osrednji urad za zavarovanje delavcev novo odločbo glede vse upravi-' čencev. (*) Letni zavarovani zaslužek, kolikor ni Nasprotnega dokaza, sb mora vzeti za osnovo odmere rente v tistem znesku, ki je bil določen v prvi odločbi, v primeru drugega odstavka § 86. zzd. pa po zakonski odredbi. (3) Nova odločba stopi proti uživalcem rent v veljavo v roku prvega izplačila, ki dospe po vročitvi odločbe. (*) Če se pa določi z novo odločbo višja renta od prejšnje ali če se določi renta za novo upravičeno osebo, se mora določiti ta renta od začetka pravice do rente v mejah zastaralnega roka za nazaj. § 229. (*) Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev mora odrediti revizijo postopanja bodisi po^ uradni dolžnosti bodisi na zhhtevo neposredno prizadetega prosilca, če ni bila odločba že predmet sodbi sodišča delavskega zavarovanja in nista minuli dve leti, odkar je bila odločba izdana, ako: 1. ob sklepanju odločbe seja ni bila sklepčna; 2. se je udeležil sklepanja odločbe takšen član ravnateljstva, ki po statutu ni bil upravičen sodelovati; 3. je kršil med odškodninskim postopanjem kakšen član ravnateljstva ali je kršila takšna oseba, katere delovanje je vplivalo na vsebino odločbe, svojo dolžnost na način, ki spada pod kazenski, zakon ali disciplinske( predpise; 4. prosilec navede ali osrednji urad za zavarovanje delavcev izve za nove činjenice in dokaze, ki utegnejo zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi vplivati na vsebino odškodninske odločbe. (2) Obnova postopanja ob zmoti o dejanskih okolno-stih (prvi odstavek § 110. zzd.) ni vezana na noben rok. (3) Na osnovi obnovljenega postopanja izdana odločba ima v mejah zastaralnega roka (§ 109. zzd.) glede dospelih obrokov vzvratno moč; osrednji urad za zavarovanje delavcev pa ne more zahtevati povračila pred-pisno izplačane rente. § 230. Osrednji urad za zavarovanje delavcev, odnosno njegovi krajevni organi izpremenijo lahko svojo pravnomočno odločbo, izdano glede odškodnine za nezgodo, samo na osnovi postopanja, obnovljenega po § 110., drugem in tretjem odstavku, zzd. ali po prednjem paragrafu tega statuta, ali pa zbog izpremembe števila upravičencev, odnosno zbog izvršitve pravice bližjega upravičenca, s katero se izključuje oddaljenejši upravičenec (§ 91. zzd.), če se izda odločba o odpravnini (§§ 112. in 111., poslednji odstavek, in § 88. zzd.), če se iz-ida odločba o ustavitvi rente po §§ 111., 94. in 110., tretjem odstavku, zzd. in če se zmanjša renta po poslednjem odstavku § 93. zzd. ^ § 231. Rentni upravičenec je dolžan, dokazati na zahtevo urada za vsak dospeli obrok s potrdilom občinskega oblastva, da živi, vdova pa tudi še to, da se ni zopet omožila (§ 87. zzd.), vdovec tudi to, da njegova nesposobnost za delo (§ 87. zzd.) traja, roditelji, ded in babica tudi to, da so navezani na podporo (§ 90. zzd.), otroci, vnučad, bratje in sestre, ki uživajo rento tudi po 16. letu starosti, tudi to, da nadaljujejo svoje učenje (§ 88. zzd.), odnosno da njih nesposobnost za vsako pridobitno delo traja zbog telesne ali duševne hibe (§ 91. zzd.). § 232. (‘) Renta se mora izplačevati v roke upravičenca ali njegovega izkazanega pooblaščenca, odnosno zakonitega zastopnika. (*) Podrobnosti o izplačevanju rente po pošti, poštnih hranilnicah in občinah predpiše ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev na osnovi naredbe, ki jo izda po drugem odstavku § 109. zzd. minister za socialno politiko in narodno zdravje. Pri poedinih rentnih obrokih je uporabljati odredbo poslednjega odstavka § 200. statuta. § 233. (*) Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev morajo vzajemno sodelovati pri izvajanju zavarovanja za bolezen, nezgode, onemoglost, starost in smrt. (2) Zlasti se morajo vzajemno podpirati pri pobiranju prispevkov, dajanju podpor, kontroli bolnih zavarovanih članov in pri izvrševanju nadzora, ali vrše delodajalci in nameščenci svoje dolžnosti po zakonu za zavarovanje delavcev. § 234. (l) Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev morajo prispevati za vzdrževanje zdravstvenih naprav osrednjega urada za zavarovanje delavcev sorazmerno s številom zavarovanih članov, in to takč, da imajo v njih stalno število postelj, ki so pridržane za zdravljenje njihovim članom. k (3) Krajevnim organom osrednjega urada za zavarovanje delavcev dodeli osrednji urad za zavarovanje delavcev postelje za zdravljenje njihovih članov v prvi vrsti pri tistih zdravstvenih napravah osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki so jim glede na prometne razmere najbližje. (3) Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev zdravijo lahko svoje člane zunaj teh zavodov samo. če v njih ni razpoložljivih postelj, po pogodbi, ki jo odobri osrednji urad za zavarovanje delavcev. OSMO POGLAVJE. Občni predpisi o občnem poslovanju osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov. § 235. (■) Predpise o poslovanju, o voditvi računov, o opravljanju blagajniških poslov, o hranjenju denarja, denarnih listin in vrednostnih papirjev, o nalaganju imo-vine in njenem upravljanju, o voditvi evidence in statistike za osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegove krajevne organe izda v mejah zakona o zavarovanju delavcev, na osnovi zakona izdanih naredb in statuta ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (2) Po izdanih predpisih izdajo ravnateljstva krajevnih organov poslovni red, ki mora obsezati občne predpise o poslovanju dotičnega krajevnega organa in ki zadobi veljavo po odobritvi osrednjega urada za zavarovanje delavcev (§ 187. statuta). Ta poslovni red je izdati najdalj v letu dni. § 236. Poslovno in računsko leto se začne dne 1. januarja in konča dne 31. decembra. § 237. (3) Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev morajo predložiti najkesneje konec vsakega četrtletja svojemu ravnateljstvu kakor tudi osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev občno poročilo o stanju uradnega poslovanja obenem z rednim poročilom o imo-vinskem stanju krajevnega organa, izdelano po mesečnih poskusnih bilancah. (s) Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev morajo pošiljati osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev po določenih obrazcih letne zaključne račune (najkesneje do konca meseca aprila), poročila o gibanju članstva, o poslovnem prometu, o bolniškem stanju članov, o smrtnih primerih in vobče statistiko obolenj. (3) Po podatkih, zbranih po krajevnih organih, in po lastnih podatkih mora izdelati osrednji urad za zavarovanje delavcev letno poročilo o stanju delavskega zavarovanja in ga predložiti svoji glavni skupščini in lAnistrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. § 238. (3) Letni zaključni računi osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov morajo izkazovati celotno finančno poslovanje minulega leta, vse dohodke in vse izdatke, vso imovino in vse dolgove * vsemi potrebnimi pojasnili za to leto, (s) Letni zaključni računi, sestavljeni po obrazcih, ki jih predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje (§ 184. zzd.), se morajo objaviti po §§ 4. in 115. statuta. § 239. (*) Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev morajo ustanoviti za pokrivanje izrednih izdatkov in poslovnega manjka posebno lastno prihrano. (“) Dokler ne doseže prihrana enoletne povprečne vsote izdatkov, ki jih je izplačal poedini krajevni organ v poslednjih petih letih za bolniške podpore, se inora uporabiti najmanj 50% čistega presežka krajevnega organa za zbiranje te prihrane (§ 166., točka 4., statuta). (3) Ta prihrana, kolikor ni večja od 25% povprečne vsote letnih izdatkov urada, se sme nalagati samo v mobilne vrednote. § 240. (L) Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev pokrivajo svoj letni manjek iz zavarovanja za bolezen prvenstveno iz povračila za upravne stroške pri nezgodah, potem iz posebne lastne prihrane v enem letu do največ 75% te prihrane. Kolikor ne bi zadoščala ta sredstva za pokritje izkazanega manjka krajevnega organa, ga pokrije osrednji urad za zavarovanje delavcev iz prebitkov drugih krajevnih organov, doseženih v dotičnem letu, če bi pa tudi teh ne bilo, iz lastnega sklada M prebitka. Razpx>red pokrivanja manjka krajevnih organov iz prebitkov drugih krajevnih organov ali sklada % prebitka osrednjega urada za zavarovanje delavcev opravlja osrednji urad za zavarovanje delavcev, in to sorazmerno z višino stroškov, doseženih pri poedinih krajevnih organih. (2) Če ne zadošča lastna prihrana krajevnega organa za pokritje manjka, morajo skleniti glavne skupščine dotičnih pasivnih krajevnih organov zvišbo prispevkov za bolezen v mejah § 23. zzd., odnosno znižbo podpor po § 46. zzd. Če ne bi glavna skupščina krajevnega organa navzlic izkazanemu manjku storila potrebnega sklepa o zvišbi prispevka za bolezen, odnosno o znižbi podpor, mora ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev storiti polnoveljaven sklep v tem pogledu. § 241. G) V zaključnih računih krajevnih organov se mora obremeniti račun zavarovanja za nezgode iz naslova povračila stroškov za zdravila, zdravilne vode, potrebna obvezila in pomožne priprave za zdravljenje (§ 45., točka 2., zzd.), uporabljene za zdravljenje članov na račun osrednjega urada za zavarovanje delavcev, s tistim delom skupnih stroškov za uporabljena zdravila, ki ustrezajo razmerju med hranarino, ki se je izplačala na račun osrednjega urada za zavarovanje delavcev, in skupno izplačano hranarino, iz naslova povračila stroš-- kov za zdravniško pomoč, stroškov za vzdrževanje ambu-latorijev in odpisa inventarja pa s tistim delom teh stroškov, ki ustreza razmerju med dvakratnim zneskom hranarine, ki se je izplačala na račun osrednjega urada za zavarovanje delavcev, in skupno izplačano hranarino, glede krajevnega organa. (s) Poslovni prebitek, ki je ugotovljen tudi z zaključnimi računi krajevnih organov, se smatra za prvotni poslovni prebitek dotičnega organa za minulo leto. (3) Ko se doda temu prvotnemu poslovnemu višku krajevnega organa povračilo za upravne stroške iz za- varovanja za nezgode in od tega dobi eventualni delež dotičnega krajevnega organa pri manjkih drugih krajevnih organov za minulo leto kakor tudi delež pri zbiranju posebne prihrane po § 26. zzd., se dobi po § 140. zzd. čisti letni poslovni prebitek krajevnega organa, od katerega gre K osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev, 3/« pa krajevnemu organu za zbiranje sklada za dajanje večjih podpor in za vzdrževanje zdravstvenih naprav ter zbiranje posebne lastne prihrane za pokrivanje izrednih izdatkov in poslovnega manjka (§ 239. statuta). § 242. (‘) Na osnovi zaključnih računov krajevnih organov in svojega lastnega poslovanja sestavi osrednji urad za zavarovanje delavcev svoje zaključne račune, ločeno glede zavarovanja za bolezen in glede zavarovanja za nezgode. (-’) Upravni in redni manipulacijski stroški osrednjega urada za zavarovanje delavcev in vseh okrožnih uradov za zavarovanje delavcev kakor tudi tisti del upravnih stroškov privatno-društvenih blagajn, ki obre-menja zavarovanje, izvzemši izredne manipulacijske izdatke — ki obremenjajo po poslednjem odstavku § 137. zzd. poedine zavarovalne grane neposredno —, se morajo porazdeliti na račun zavarovanja za bolezen in na račun zavarovanja za nezgode v razmerju prispevkov in izdatkov za pomoč ob bolezni pri vseh krajevnih organih proti prispevkom in izdatkom za pomoč ob nezgodah pri vseh krajevnih organih, pomnoženih z izdatki osrednjega urada za zavarovanje delavcev za rente in zvišbo glavničnega kritja osrednjega urada za zavarovanje delavcev za nezgode (§ 137. zzd.). Med te izdatke se štejejo tudi zdravniški stroški vsake grane. (’) Razlika med vsoto upravnih stroškov vseh okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in privatno-društvenih blagajn ter upravnimi stroški, ki odpadajo po zaključnih računih osrednjega urada za zavarovanje delavcev na zavarovanje za bolezen, pri čemer se dodajo poslednjim stroškom še morebitni izredni manipulacijski izdatki osrednjega urada za zavarovanje delavcev iz zavarovanja za bolezen, se mora povrniti krajevnim organom kot povračilo za upravne stroške iz zavarovanja za nezgode. To povračilo se mora porazdeliti na poedine krajevne organe v razmerju zneska prispevkov in izdatkov za pomoči vsakega krajevnega organa v obeh zavarovalnih granah proti vsoti teh zneskov pri vseh krajevnih organih. (4) Prebitek, ki se pokaže po porazdelitvi upravnih in manipulacijskih stroškov in po vštetju državne subvencije v vsaki zavarovalni grani, se smatra za čisti dohodek osrednjega nrada za zavarovanje delavcev v do-tični grani. (5) Od čistega dohodka osrednjega nrada za zavarovanje delavcev iz zavarovalne grane za bolezen se uporabi najmanj 25% po predpisu § 26. zzd. za zbiranje posebne prihrane za pokrivanje izdatkov zavarovanja za bolezen, povzročenih po izrednih okolnostih. (•) Z ostalim delom čistega dohodka osrednjega urada za zavarovanje delavcev iz zavarovalne grane za bolezen je ravnati po predpisih predhodnega paragrafa. § 243. Manjek krajevnih organov, ki bi nastal zbog izrednih okolnosti, kakršne so: epidemije, razne elementarne nezgode itd., pokrije osrednji urad za zavarovanje delavcev celoma ali deloma iz prihrane, zbrane po § 26. zzd. § 244. (*) Imovino osrednjega urada za zavarovanje delavcev upravlja in oskrbuje ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev po nastopnih pravilih: (2) Poedini skladi se morajo voditi na posebnih računih in je treba izkazati v letnem zaključnem računu-ločeno dohodke in razhodke kakor tudi višino poedinih skladov in označiti, v kakšnih stvarnih vrednostih so naloženi. (3) Izračun zneskov glavničnega pokritja vseh tekočih rent pri zavarovanju za nezgode se mora izvršiti ob koncu vsakega leta na računskih osnovah, odobrenih po ministru za socialno politiko in narodno zdravje, in to po pravilih zavarovalne tehnike. (*) Od glavničnega pokritja za obveznosti iz zavarovanja za nezgode in od. varnostne rezerve zavarovanja za nezgode se mora naložiti — ohranivši potrebno varnost, likvidnost in donosnost imovine — 75% v premične in nepremične vrednosti po pogojih in na način, da ohranijo vloge trajno svojo stvarno vrednost; 25% se mora naložiti v vrednostne papirje, ki se lahko nabavljajo po veljavnih predpisih za plodonosno nalaganje sirotinskega in depozitnega denarja, zlasti pa v državna in samoupravna posojila. Na isti način se mora nalagati tudi imovina pokojninskega sklada. (5) Od posebne prihrane za zavarovanje za bolezen (§ 26. zzd.) se mora naložiti 50% v vrednostne papirje, omenjene v prednjem odstavku, 50% pa na tekoči račun pri kakšnem denarnem zavodu prvega reda. (“) Obratni denar (obratno gotovino), kolikor pre-seza potrebno blagajniško gotovino, kakor tudi gotovino skladov je treba nalagati na tekoči račun pri kakšnem denarnem zavodu prvega reda, ki ga odredi ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v območju krajevnih organov, kjer sta se zbrala. (7) Nabavljene nepremične in premične vrednosti upravlja ravnateljstvo osrednjega nrada za zavarovanje delavcev; izdatki za upravljanje in vzdrževanje obremenjajo dotično grano, odnosno dotični krajevni organ ali sklad, dohodki pa se stekajo v njihovo korist. § 245. (l) Vsi sklepi glavne skupščine ali ravnateljstva krajevnega organa o nakupu ali odsvojitvi nepremične imovine kakor tudi sklepi o prevzemu drugih obveznosti, če so združene z obremenitvijo, večjo od 500.000 dinarjev pri krajevnih organih z nad 50.000 člani, od 350.000 dinarjev pri krajevnih organih z nad 20.000 do 50.000 člani, od 150.000 dinarjev pri krajevnih organih z nad 5000 do 20.000 člani, od 50.000 dinarjev pri krajevnih organih z mapj ko 5000 člani, stopijo po § 144. zzd. v veljavo šele, ko jih odobri ravnateljstvo, odnosno glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev [odstavek (:1) § 47. statuta]. (s) Gorenji znesek je izpremeniti v isti meri, kakor se izpremeni največja zavarovana mezda (§ 21. zzd.). (5) Mejo obremenitve določi predsedništvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev po številu članov 985 1 —« v minulem letu z veljavnostjo od dne 1. aprila tekočega leta. (4) Odredbe odstavkov (5) in (6) § 47. statuta veljajo tudi za krajevne organe s tem, da izda ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev lahko nadrobnejša navodila o presojanju vrednosti obremenitve. § 246. (') Stvarne nabave se vrše pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in pri njegovih krajevnih organih praviloma po ofertalnih licitacijah in po predpisih, ki jih izda ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev z odobritvijo ministra za socialno politiko in narodno zdravje. (-’) Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev predpiše lahko za poedine predmete osrednje nabavljanje. § 247. Odredbe, kako je postopati pri nakupu nepremične imovine, ki je v stečaju ali ki se prodaja z izvršbo, in če bi utegnila nastati iz odlašanja nakupa škoda za osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegove krajevne organe, izda ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev z odobritvijo ministra za socialno politiko in narodno zdravje. § 248. Ce izve osrednji urad za zavarovanje delavcev ali izvejo njegovi krajevni organi pri svojem poslovanju za kazniva dejanja, ki se kaznujejo po zakonu o zavarovanju delavcev ali po drugih zakonih, mora generalni ravnatelj osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odnosno ravnatelj krajevnega organa takoj podati prijavo pristojnemu oblastvu. § 249. (‘) Krajevni organi so pod neposrednim nadzorom osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (■) Osrednji urad za zavarovanje delavcev mora pregledati vsako leto najmanj enkrat celotno poslovanje svojih krajevnih organov. Pregledom poslovanja krajevnega organa smeta prisostvovati predsednik ravnateljstva in predsednik nadzornega odbora ali pa po en član ravnateljstva in nadzornega odbora dotičnega krajevnega organa. (3) Osrednji urad za zavarovanje delavcev naznani ravnateljstvu krajevnega organa vse nepravilnosti, za-pažene v poslovanju, s pozivom, naj krajevni organ te nepravilnosti takoj, najkesneje pa v določenem roku popravi, odnosno odstrani. (*) Kolikor krajevni organ temu pozivu v določenem roku ne zadosti, izda ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev primerne odredbe, ki se morajo takoj izvršiti. (5) Razen tega pregleda lahko osrednji urad za zavarovanje delavcev po potrebi tudi večkrat na leto nenadno račune (skontracije) in lahko zahteva tudi sklepe in poročila o poslovnem prometu, stanju in kretanju bolnih članov in rentnikov kakor tudi o imovinskem stanju krajevnih organov. (6) Po tej poti vobče kontrolira osrednji urad za zavarovanje delavcev, ali izvršuje krajevni organ odredbe zakona, statuta in drugih predpisov, ali zadošča svojim zakonitim obveznostim, ali uporablja svoje dohodke za namene, določene z zakonom, in ali je zadostno varčeval pri določanju upravnih stroškov. (7) Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev odredi lahko, kadarkoli hoče, naj se skličejo samoupravni organi krajevnih organov, odnosno jih lahko tudi samo skliče in se sme udeleževati sej po svojem odposlancu. (s) Opozoritve krajevnih organov na ministra za socialno politiko in narodno zdravje zoper odločbe ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev ne ustavljajo izvršitve; podajo se pa preko osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (8) Krajevni organi morajo predložiti ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje in osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev overovljene prepise zapisnikov o sejah samoupravnih organov, glavne skupščine, ravnateljstva, nadzornega odbora, predsedništva, rentnega odbora in vseh drugih odborov najkesneje v 15 dneh po opravljeni seji. Rešitve po teh zapisnikih mora izdati osrednji urad za zavarovanje delavcev v 15 dneh po izročitvi zapisnika. (,0) Kolikor ne prispe na zapisnik ali na poročila krajevnih organov odobritev ali ustavitev izvršitve v 15 dneh po izročitvi osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev, odnosno ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, se ti sklepi lahko takoj izvrše. DEVETO POGLAVJE. Pokojninski sklad uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev. § 250. 0) Ob prestanku službenega razmerja je zajamčena stalnim uslužbencem osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ob njihovi smrti pa njih rodbinskim članom pokojnina po pogojih in v obsegu, ki jih predpiše z odobritvijo ministra za socialno politiko in narodno zdravje ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v pravilniku o prejemkih uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (2) V ta namen se ustanovi pokojninski sklad, ki se ne sme uporabljati za noben drug namen, kakor za dajanje pokojnine in odpravnine stalnim uslužbencem osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njih rodbinskim članom. § 251. Pokojninski sklad upravlja in oskrbuje ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki predloži redno vsako leto glavni skupščini osrednjega urada za zavarovanje delavcev račun letnega dohodka in raz-hodka in poročilo o obveznostih in imovini sklada in o njeni stvarni vrednosti. § 252. G) Ta sklad se po sklepu glavne skupščine osrednjega urada za zavarovanje delavcev na predlog ravnateljstva dotira za upravne stroške (§ 136. zzd.) z rednim letnim prispevkom po višini prejemkov uslužbencev, ki zadošča na osnovi 6% ne obrestne mere po pravilih zavarovalne tehnike za glavnično pokritje vseh obveznosti sklada, ki izhajajo iz odredb pravilnika o prejemkih uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev. (2) Do prve glavne skupščine se določa ta prispevek z 20% vseh prejemkov uslužbencev. § 253. (*) Pokojninski sklad je treba vsaka tri leta tehniško preizkusiti. Ce izkazuje tehniško sestavljena bilanca izreden manjek, ki se predvidno ne bo več ponovil, se mora najdalj v treh letih z dodatnimi in izrednimi dotacijami dopoli iti. če je nastal stvarni manjek iz rednih okolnosti, je treba razen tega s sorazmerno zvišbo rednega prispevka preprečiti, da bi se manjek ponovil, če ne da doseči ta namen z izboljšanjem upravljanja sklada ali s kakšnimi drugimi ukrepi. (2) Redni prispevek pokojninskega sklada se lahko sorazmerno zniža, če in kolikor preseza imovina pokojninskega sklada na osno' i dveh zaporednih tehniških bilanc premijske rezerve, potrebne po pravilih zavarovalne tehnike za popolno pokritje vseh obveznosti sklada, za več ko 10%. § 254. (*) Obveznosti pokojninskega sklada, ki nastanejo iz prevzema uslužbencev razrešenih blagajn in zavodov po odredbah pravilnika o prejemkih uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev, se pokrijejo glav-nično s sklepom glavne skupščine osrednjega urada za zavarovanje delavcev smiselno po odredbah § 152. zzd. iz obstoječih pokojninskih fondov razrešenih blagajn in zavodov, v območju Slovenije in Dalmacije pa po zakonski pooblastitvi tudi iz premijskih rezerv prevzetih uslužbencev, zbranih pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. (2) Kolikor ne bi zadoščale tako dobljene vsote za popolno glavnično pokritje prevzetih pokojninskih obveznosti, je postopati po odredbah § 23. izvršilne na-redbe. (J) Če se tudi na ta način ne doseže popolno glavnično pokritje prevzetih obveznosti, zaveže glavna skupščina osrednjega urada za zavarovanje delavcev krajevne organe, v katerih sestav so razrešene blagajne in zavodi stopili, da popolnijo na račun upravnih stroškov (§ 136. zzd.) manjek glavničnega pokritja prevzetih obveznosti, toda ne prej ko v 10 letih. § 255. Za obveznosti iz pravilnika o prejemkih uslužbencev osrednjega urada za zavarovanje delavcev odgovarja osrednji urad za zavarovanje delavcev v prvi vrsti z zbranim pokojninskim skladom, kolikor pa ta ni zadostno dotkan, z vso svojo imovino. DESETO POGLAVJE. Povračanje denarnih izdatkov članom samoupravnih organov in volilnih odborov. § 256. (*) Odposlancem glavne skupščine, članom ravnateljstva in nadzornega odbora, pre s0 bili postavljeni: za višjega davčnega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave v Celju Šuc Štefan, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Konjicah, po potrebi službe; za davčnega kontrolorja VIL položajne skupine davčne uprave v Mariboru Cotič Alojzij, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Krškem; za davčnega kontrolorja VII. položajne skupine davčne uprave v Mariboru Obersnu Marijan, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Litiji, oba na prošnjo. Z odlokom ministra za promet z dne 9. avgusta 1933. je bil odpuščen iz državne službe Veseli H ugo n, oficial IX. položajne skupine železniške delavnice v Mariboru. Odobritev uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 21. avgusta 1933., I. štev. 28851. je dovoljeno uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Berliner Borsenzeitung«, ki izhaja v Berlinu. izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani.; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 81. kosu IV. letnika z dne 7. oktobra 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VIII. No. 4956/2. 2452 Razglas. Na osnovi § 5. zakona z dne 16. julija 1892., drž. zakonik št. 202, sem odredil, da se vpiše »Vzajemnost« registrirana Pomožna blagajna v Ljubljani, v register .pomožnih blagajn pri banski upravi v Ljubljani na podstavi pravil, ki so jih predložili gospod Prepeluh Albin, Publicist v Ljubljani, in tovariši. Ta pomožna blagajna se bo v okviru navedenega zakona in odobrenih pravil bavila z zavarovanjem pogrebnine in otroških dot. Blagajna je vpisana v tukajšnjem registru pomožnih blagajn pod zap. št. 18. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. oktobra 1933. Ban: dr. Marušič s. r. * VI. No. 19928/1. 2420 Izpremeraba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Gerlovič Fran. bivši upravnik državne občne bolnice v Ljubljani, je izbrisan iz imenika zdravnikov za Dravsko banovino, ker je bil premeščen v Kovin. Dr. Radman Marko, sedanji upravnik državne občne bolnice v Ljubljani, pa je bil vpisan v imenik zdravnikov za Dravsko banovino. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. septembra 1933. * K V. No. 129/22—1933. 2389 3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo lesenega mostu preko Pišence v Kranjski gori II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. oktobra 1933. ob 11. uri dop. v sobi štev. 215 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v Gajevi ulici 5/II, soba št. 218. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 150.732-78. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. septembra 1933. »j. a. No. 22193/1. 2390—3—2 Razglas. Bacz Irena, posestnica valjčnega mlina na parceli štev. 66/67, k. o. Mlajtinci, siez Murska Sobota, prosi za dovoljenje izkoriščanja vodne moči potoka Lendave z novo turbinsko napravo Izraba bi znašala pri 9 mesečni vedi Qu-450 1/sec; brutto 18’1 k. s., maksimalno pa 24 k. s. pri padcu 3-02 m. O tem se razpisuje na podstavi čl. 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil z dne 30. junija 1930., Sl. list štev. 333/52, ter čl. 73. zakona o občnemu upravnem, postopku na sredo, dne 25. oktobra 1933. komisijska razprava s sestankom komisije ob po Ide vetih na mestu samem. Predmetni načrti so od dne prve objave tega razglasa v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine« pa do dne razprave razgrnjeni v javni vpogled med uradnimi urami pri sre-skem načelstvu v Murski Soboti. K tej razpravi se pozivajo vsi interesenti s pristavkom, da morejo glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti svoje pripombe pismeno upravnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani do dne 21. oktobra t. 1., najkesneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo s poslovanjem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz čl. 75. zakona o občnem upravnem postopku. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Ljubljana, dne 28. septembra 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Su 752 5/33—3. 2437 Razglas. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je postavilo dr. Brandieua Silvija, primarija banovinske bolnice v Murski Soboti, za stalno zapriseženega sodnega tolmača za rumunski jezik na sedežu sreskega sodišča v Murski Soboti. Predsedništvo apelaeijskega sodišča v Ljubljani, dne 25. septembra 1933. * Preds. 1098 13/32—7. 2436 Objava. Dne 11. septembra 1933. je umrl Tavzes Fran, javni notar v Kranju. Za vršilca dolžnosti na izpraznjenem mestu je bil postavljen Ušlakar Ivan, javni notar na Vrhniki. Predsedništvo apelaeijskega sodišča v Ljubljani, dne 29. septembra 1933. Og 37/33—3. 2449 Amortizacija. Na prošnjo Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, registrovane zadruge z n. z. v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo . vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev po objavi v Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Mestne hranilniee ljubljanske štev. 181.112. glaseča se na ime Obereigner Emil z vlogo 5.525 Din 95 p. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 25. septembra 1933. Og 38/33—3. # 2450 Amortizacija. Na prošnjo Merše Katarine v Stane-čah št. 33 se uvaja postopanje za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani štev. 161253, glaseča se na ime Merše Katarine z vlogo 8.630 Din 92 p. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 26. septembra 1933. P 80/33—2. 2427 Oklic. Tožeča stranka: Mestna hranilnica v Črnomlju je vložila proti toženi stranki: Bukovcu Andreju, pos. iz Dol. Podgore št. 14, sedaj nekje v Franciji, radi Din 2.442-— spp. k opr. št. P 80/33—2 tožbo. Narok za ustno razpravo se' je določil na 19. decembra 1933. dopoldne ob pol-devetih pred tem sodiščem v izbi št. 7, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Gašper Skok, sodni kanclist v pokoju v Črnomlju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sedišče v Črnomlju, odd. II., dne 22. septembra 1933. V O 186/33—20. 2455 Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. Ogrinc Ana, roj. Polič, posestnica v Mariboru, Vrbanova ul. 8, je umrla due 17. junija 1933. v Mariboru. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 4. novembra 1933. dopoldne ob pol deveti uri v sobi št. 7 ustno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, ni-kake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla. Sresko sodišče v Mariboru, odd. V., dne 2. oktobra 1933. A 63/32—23. 2458—3—1 Poklic dediča neznanega bivališča. Gramc Katarina iz Gor. Piro-šice 33 je dne 24. marca 1932 umna. Poslednja volja se ni našla. Njene hčere Baznik Marija oziroma potomstvo te hčere in Vogrin Ana, katerih bivališče sodišču ni znano, se p >-’ zivijejo, da se tekom enega leta od danes naprej zglasijo pri tern sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Mojstrovičem Ivanom iz Dobe 1, ki se je postavil za skrbnika za odsotne. Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes naprej ia-viti sodišču lin izkazati dedinsko pravico. Sresko sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 22. septembra 1933. J 75/33—18. 2444 Dražbeni oklic. Dne 30. oktobra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gotna vas, vi. št. 96, Gotna vas, vi. štev. 127 (solastnina do 1/19). Cenilna vrednost: Din 63.777-52. Vrednost pritikline: Din 100-—. Najmanjši ponudek: Din 47.833-14. Pravice, ki bi rte pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Novem mestu. dne 23. septembra 1933. K 1910/32—15 2422 Dražbeni oklic. Dne 31. oktobra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Mali Okič, vi. št. 18. 19, 33, 37. Cenilna vrednost: Din 34.056-90. Vrednost pritikline: Din 600-—. Najmanjši ponudek: Din 22.705-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d.raž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 21. septembra 1933. * E 189/32—49 E 213/32—12 2428 Dražbeni oklic.. Dne 6. novembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 9 v Črncu s stavbiščem, gospodarskim poslopjem, svinjaki, žitnico, podom, koruznjakom, prešnico, vinsko kletjo, nadalje parcel, 2 njivski parceli, 6 zemljiških parcel v raznih k. o. zemljiška knjiga Črne. vlož. št. 143 in 213, zemljiška knjiga Dolenja vas, y. vlož. št. 116. Cenilna vrednost: Din 103.830-30. Vrednost pritikline: Din 200-—, ki je že vpoštevana v cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: Din 69.220-20. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Brežice, odd. II., dne 26. septembra 1933. I 107/33—12. 2440 Dražbeni oklic. Dne 6. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin- zemljiška knjiga Kostanjevica, vi. št. 148, 564, Oštrc. vi. št. 143, 214, 344, 528. Cenilna vrednost: Din 79.079-95. Vrednost pritikline: Din 7.125-—. Najmanjši ponudek: Din 52.720-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, si er bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Kostanjevica, dne 13. septembra 1933. * I 101/33—20 2429 Dražbeni oklic. Dne 6. novembra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem so- dišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin III. skupine: hiša št. 69 v Pišecah z gospodarskim poslopjem, vinogradom, vinsko kletjo, kolarnico, nadalje vinograd, hiša št. 36 v Pavlovi vasi z gospodarskim poslopjem, vinsko kletjo, kozolcem, žganjarijo. vrtom, 4 vinogradi, 2 njivama, 2 pašnikoma, vrtom s sado-nosnikom ter 3 gozdi, travnik in pašnik; zemljiška knjiga Pišece, vi. št. 25 in 28, Pavlova vas, vi. št. 11 in 132. Cenilna vrednost: Din 75.651-50. Vrednost pritikline: Din 1908-35 in Din 6747-50. Najmanjši ponudek: Din 50.435-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Brežice, odd. II., dne 26. septembra 1933. * E 1911/32—16 2423 Dražbeni oklic. Dne 7. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Hvaletinci, vlož. št. 87. Cenilna vrednost: Din 18,401.—. Vrednost pritikline: Din 1.625-—. Najmanjši ponudek: Din 12.270-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 21. septembra 1933. * E V a 5948/32—20. 2402 Dražbeni oklic. Dne 7. novembra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše št. 11 Udmat, Tovarniška ulica, z dvoriščem in njivo, zemljiška knjiga k. o. Udmat, vi. št. 431. Cenilna vrednost: Din 157.300-—. Najmanjši ponudek: Din 81.984-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 20. septembra 1933. * E 934/33—10. 2408 Dražbeni oklic. Dne 8. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Božje, vi. št. 15. Cenilna vrednost: Din 23.137-60. Vrednost pritikline: Din 1.440-—. Najmanjši ponudek: Din 15.425‘Kh Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče y Konjicah, odd. II., dne 9. septembra 1933. I 175/33—7. _ 2407 Dražbeni oklic. Dne 8. novembra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pokoše, vi. št. 102, obstoječih iz stanovanjske hiše, lesene šupe s stiskalnico, svinjaka, njive in vrta. Cenilna vrednost: Din 16.165-—. Najmanjši ponudek: Din 10.776-67. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Slov. Bistrica, dne 24. septombra 1933. $ 2406 , ažbeni oklic. Dne 8. novembra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pokoše. vi. št. 84, obstoječih iz stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem in zemljiških parcel. Cenilna vrednost: Din 20.993-—. Najmanjši ponudek: Din 13.995-34. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Slov. Bistrica, dne 24. septembra 1933. •g. I 457/33—1. _ 2403 Dražbeni oklic. Dne 8. novembra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zg. Zreče, vlož. štev. 7. Cenilna vrednost: Din 50.937-20. Vrednost pritikline: Din 1.600-—. Najmanjši ponudek: Din 41.291-46. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Konjicah, odd. II., dne 9. septembra 1933. E 1755/32—7. 2399 Dražbeni oklic. Dne 9. novembra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) d. o. Pristava, vi. št. 37, b) d. o. Gruškovec, vi. št. 107. Cenilna vrednost: Din 17.735-70. Najmanjši ponudek: Din 11.824'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 21. septembra 1933. * I 383/33—8 2430 Dražbeni oklic. Dne 9. novembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velka vas, vi. št. 105. Cenilna vrednost: Din 13.153-—. Vrednost pritikline: Din 401-23 je že zapopadena v cen. vrednosti. Najmanjši ponudek: Din 8.769-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Litiji, dne 30. septembra 1933. * IV I 429/33—12. 2401 Dražbeni oklic. Dne 10. novembra 1933. dopoldne ob poldevetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podova, vi. št. 77. Cenilna vrednost: Din 219.765-30. Najmanjši ponudek: Din 146.510-15. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču, najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 14. septembra 1933. * I 114/33—7, I 159/33—7, I 163/33—4, I 164/33—8. # '2377 Dražbeni oklic. Dne 10. novembra 193 3. dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: 1. ob p o 1 d e s e t i h: zemljiška knjiga Stranje, vi. štev. 11: cenilna vrednost: Din 5086-80, vrednost pritiklin: Din 150'—, najmanjši ponudek: Din 1000'—. 2. ob desetih: zemljiška knjiga Planina, vi. štev. 159: cenilna vrednost: Din 20.238’—, vrednost pritikline: Din 660-—, najmanjši ponudek: Din 10.119. 3. ob p o 1 e n a j s t i h zemljiška knjiga Poklek, vi. št. 147, 158: cenilna vrednost: Din 5056-50, vrednost pritikline: Din 100-—, najmanjši ponudek: 3371'— dinarjev. 4. ob enajstih zemljiška knjiga Poklek, vi. štev. 125: cenilna vrednost: Din 10.020-40, najmanjši ponudek: 3340 dinarjev. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Sevnici, dne 23. septembia 1933. »j* IV I 196/33—15. 2326 Dražbeni oklic. Dne 10. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Lovrenc na Pohorju, vi. št. 164, 168. Cenilna vrednost: Din 55.705'—. Najmanjši ponudek: Din 37.137'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 14. septembra 1933. E V 2504/32—29. 2381 Dražbeni oklic. Dne 10. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiša štev. 8 z gospodarskimi poslopji in zemljiškimi parcelami (štiri njive, en vrt) in štiri zemljiške parcele (dva gozda in dve njivi), zemljiška knjiga k. o. Vrbljenje, vi. št. 445 in 22. Cenilna vrednost: Din 15.805-50 in Din 3548'25, skupaj Din 19.353-75. Najmanjši ponudek: Din 12.902'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 18. septembra 1933. •g• E V 525/33. 2360 Dražbeni oklic. Dne 10. novembra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: mizarske delavnice z vodnjakom in stavbnim prostorom (preje njiva) ter kurilne peči zemljiška knjiga Zg. šiška, vi. št. 901. Cenilna vrednost: Din 174.980-—. Vrednost pritikline: kurilna parna peč v vrednosti Din 7500-— (v gornji cenilni vrednosti že vključena). Najmanjši ponudek: Din 116.653'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Ljubljani, dno 2. septembra 1933. * I 9/33-17. 2441 Dražbeni oklic. Dne 13. novembra 1933. dopoldne ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mengeš, vlož. štev. 1108. Cenilna vrednost: Din 135.663-—. Vrednost pritikline: Din 14.235"—. Najmanjši ponudek: Din 67.831-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, dne 1. oktobra 1933. E 134/33—15. 2311 Dražbeni oklic. Dne 13. novembra 1 933. dopoldne ob poldesetih bo pri pcdpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zasip, vi. št. 29, 39; ter Zg. Gorje, vi. št. 178- Cenilna vrednost: Din 101.100-—. Vrednost pritikline: Din 1021-—. Najmanjši ponudek: Din 67.400-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, m. r 749/33. Proglasitev za mrtve. 2310 Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci iz svetovne vojne za mrtve, ker se more o njih po § 1. ces. naredbe z dne 21. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku, pogrešance same pa pozivlje sodišče, da se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dajo to na kak drug način na znanje. Priimek, ime. rojstni dan, poklic in zadnje bivališče pogrešanca Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira Proglasitev mrtvim predlaga Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče Hrženjak Franc, rojen 22. oktobra 1884., viničar, Turski vrh. Odšel 1. februarja 1915. k 26. domobr. polku v Maribor, nato na rusko bojišče, odkoder zadnjič pisal 7. oktobra 1915. Od takrat pogrešan. žena Hrženjak Ana 7. IX. 1933. Og 5/33-7 15. IV. 1934. Veisbaher Ivan. rojen 16. arvgusta 1877., del. v Brstju. Se udeležil svetovne vojne kot vojak in je bil leta 1918. na italijanskem bojišču ujet. V Veroni je odšel bolan v bolnico. Zadnjič pisal koncem svetovne vojne. Od takrat pogrešan. žena Veisbaher Mila 12. IX. 1933. Og 7/33-3 15. IV. 1934. Dokl Franc, rojen 9. oktobra 1881., tesar, Stavenski vrh. Ob začetku vojne odrinil k 26. domobr. polku v Maribor, nato v Galicijo, potem v Macedonijo, odkoder zadnjič pisal 12. marca 1917. Od tedaj pogrešan. žena Dokl Marija 7. IX. 1983. Og 21/33-4 15. IV. 1934. Doberšek Simon, rojen 23. oktobra 1875., kovač v Laporju. Ob splošni mobilizaciji 1. 1914. odrinil k 26. domobranskemu polku v Maribor, hato v Galicijo. Od takrat pogrešan. žena Doberšek Marija 7. IX. 1933. Og 23/33—4 15. IV. 1934. Pečar Jurij, rojen 4. aprila 1882., viničar v Melju. Februarja 1915. odšel k 26. domobr. polku v Maribor, od tam še istega meseca k 35. p. p. v Judenburg, odkoder marca 1915. zadnjič pisal. Od takrat pogrešan. žena Pečar Matilda 7. IX. 1933. Og 35/33—3 15. IV. 1934. Kovačič Andrej, rojen 22. novembra 1878., tesar v Varožu. Odrinil ob izbruhu vojne k vojakom v Maribor, odtod na rusko fronto in tam ranjen. Po okrevanju baje padel na italijanski fronli>l. 1917. pri Sv. Martinu. Od tedaj pogrešan. žena Kovačič Ana 12. IX. 1933. Og 39/33-4 15. IV. 1934. Habir Maks, rojen 8. oktobra 1882., delavec v Janževskent vrhu. Ob začetku vojne odšel v Celje k neznanemu polku; 1. 1915. poslan na italijansko fronto in še istega leta baje zasut od granate. Od tedaj pogrešan. žena Habit Jera 12. IX. 1933. Og 28/33-4 15. IV. 1934. ! Kopčič Jakob, rojen 8. julija 1876., | delavec v Zg. Dupleku. Odrinil s 26. domobr. polkom aprila ali maja 1917. na italijansko bojišče in baje 5. oktobra 1918. padel pri Bovcu, ker od takrat pogrešan. žena Kopčič Marija 14. IX. 1933. Og 27/33-3 13. IV. 1934. Okrožnu sodišče v Mariboru, pis. odd. III,, dne 19. septembra 1933.. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radovljici, dne 16. septembra 1963. * I 260/33—11. 2397 Dražbeni oklic. Dne 14. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Slatina polovica, vi. št. 60, 58, 96; d. o. Pristava polovica, vi. št. 46. Cenilna vrednost: Din 7695'—. Vrednost pritikline: Din 800-—. Najmanjši ponudek: Dan 5130’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 22. septembra 1933. * IX I 980/33—7. 2392 Dražbeni oklic. Dne 15. novembra 19 3 3. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Prepolje, vlož. Štev. 173. Cenilna vrednost: Din 17.400'75. Vrednost pritikline: Din 125'—. Najmanjši ponudek: Din 15.068-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 12. septembra 1933. •J; I 392/33—7. 2439 Dražbeni oklic. Dne 15. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vitanje, vi št. 8, k. o. Stenica, vi. št. 5, k. o. Skomarje, vi. št. 72. Cenilna vrednost: Din 58.625-20. Vrednost pritikline: Din 400-—. Najmanjši ponudek: Din 39.083-46. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Konjicah, odd. II., dne 30. septembra 1933. * I 226/33 2424 Dražbeni oklic. Dne 16. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga % ideelne polovice, vi. št. 79, d. o. Hlaponci. Cenilna vrednost: Din 18.305-—. Vrednost pritikline: Din 12.700-—. Najmanjši ponudek: Din 1410-—, tedaj polovica: Din 705"—. Pravice, fii bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. VI., dne 23. septembra 1933. * I 235/33—9. 2425 Dražbeni oklic. Dne 16. novembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 22 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga a) Košca, vi. štev. 40. b) Polšnik, vi. št. 48. Cenilna vrednost: a) Din 42.689-76, b) Din 230-25. Vrednost pritikline: Din 2.280-—, že všteta ad a). Najmanjši ponudek: ad a) 28.460-— dinarjev, ad b) Din 153-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Litiji, dne 30. septembra 1933. * I 211/33—7. 2426 Dražbeni oklic. Dne 22. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba nepre-mičnin: zemljiška knjiga Brezje, vlož. štev. 30 in 258, obstpječih iz hišnega in gospodarskega poslopja in zemljiških parcel. Cenilna vrednost: Din 34.617-68. Najmanjši ponudek: Din 23.078-46. Dražbalo se bo po 5 skupinah. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slov. Bistrici, dne 28. septembra 1933. E 24/32—14. 2409 Dražbeni oklic. Dne 22. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sladka gora, vi. št. 246, vi. št. 82, d. o. Lemberg okolica, in polovica vi. št. 166, d. o. Lemberg okol. Cenilna vrednost: Din 10.656-40. Vrednost pritikline: Din 1.344-—. Najmanjši ponudek: Din 8.000-30. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 16. septembra 1933. E 480/33—13 2221 Dražbeni oklic. Dne 23. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9. dražba nepremičnin: pare. št. 29 hiša, šupa, vodnjak, pare. št. 30, vrt, pare. št. 328 njiva in 244 njiva, kozolec, zemljiška knjiga Olševk, vi. št. 51. Cenilna vrednost: Din 19.702-—. Vrednost pritikline: Din 1000-—, Najmanjši ponudek: Din 13.802-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kranju, dne 6. septembra 1933. Vpisi v trgovinski register. Vpisali sta se nastopni firmi: 953. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 29. septembra 1933. Resedilo: Anglo jugoslovansko petrolejsko d. d. za rafiniranje i promet petrolejem i inim bitumenskim proizvo-dima u Zagrebu, podružnica Maribor. Obratni predmet: 1. Kupnja i prodaja bitumena, zemnih pid nova, nafte, zeinnog voska, asfalta, petroleja itd. na vlastiti i tudji račun, odnesno u komisiji, zatim industrijalno i ino iskoriščivanje bitumena, osniva-nje, izgradnja i pogon na vlastiti ili tudji račun ili u vezi sa drugim društvi- ma tvornica svih vrsti, kojima bi tu mena služe kao motorna sila ili kao gorivi ma-terijal ili koje bitiunena sama kemički ili na drugi način izradjuju. U prvu kategoriji! spadaju tvornice za kemičku industrija, ciglane za peči i za paljenja vapna, tvornice plina i cementa, metalurgične industrije itd., a u dru-gu kategoriju spadaju: rafinerije. 2. Gradjenje i održavanje vodova ženinih pliuova za snabdjevanje gradova rasvjetnim plinom i industrijalna poduzeča s plinom za pogon, u koliko to dozvoljava izdašnost otvorit se imajučih plinskih područja. 3. Obava trgovačkih posala, koji su sa pogonima pod 1. i 2. skopčani. 4. Nabava glavnica, koje služe u svr-hu društva kao što i koristonosna upo-treba vlastitih višaka društva putem ban kovnih posala. 5. Društvo može svoj poslovni djeio-krug protegnuti i na ovdje nenabrojene poslovne grane, koje su sa predmetom poduzeča srodne. 6. Izgradnja i podržavanje vodnih ci~ jevi, tankova, tankladja, reservoira, cisterna i skladišta te osnivanje i sudje-lovanje kot srodnih društava. Delniška glavnica znaša 100,000.000 Din in je razdeljena na l.OOO.COO komadov enakopravnih delnic nominale 100 Din komad, glasečih se na donosnika. Družbina oblika: Delniška družba, podružnica pri kr. sodnem stolu kot trg. sedišču v Zagrebu protokolirane delniške družbe »Anglo jugoslavensko petrolejsko d. d. za rafiniranje i promet petrolejem i inim bitumenskim proizvodi-ma u Zagrebu«, temelječe na pravilih z dne 7. marca 1921. Družba je ustanovljena na nedoločen čas. C lan i ravnateljstva so: 1. dr. Milan Marič, veleindustrijalec u Zagrebu, ujedno predsjednik i izaslani posl o vodeči član ravnateljstva, 2. dr. Marič Artur, veletrgovac u Zagrebu, ujedno potpredsjednik i izaslani poslovcdeči član ravnateljstva, 3. De Graan Albert iz Zagreba, ujedno poslovodeči član ravnateljstva, 4. Rcdanič dr. Rudolf, advokat iz Zagreba, 5. Adalbert Waldmann iz Budimpešte, 6. Jean Baptist August Kessler iz Londona, 7. Sir W. A., Deterding iz Londonu, 8. dr. Milan Vraniczany-Dobrinovič iz Zagreba, 9. Ivo pl. Mošinski iz Zagreba. Prokuristi: Vuk dr. Simič iz Zagreba. ujedno ravnatelj društva, Medinič Aliju iz Zagreba, ujedno zamjeniik ravnatelja, te Rajič Dragutin iz Zagreba. Podpis firme: Glavnu tvrdku kao i podružnici! u Mariboru potpisuju članovi ravnateljstva Marič dr. Milan, ujedno predsjednik društva u Zagrebu, Marič dr. Artur iz Zagreba, ujedno pod-predsjednik društva, te De Graan Albert iz Zagreba i ravnatelj društva Simič dr. Vuk iz Zagreba i zamjenik ravnatelja društva Medinič Alija iz Zagreba. U smislu § 2. društvenih pravila t. t. društva potpisuje se na taj način, da pod natiskanim, pisanim ali štampiljom pre-tiskamim tekstom tvrdke stave kolektivno svoje potpise, jedan po ravnateljstvu izaslani poslovodeči član ravnateljstva i jedan ini član ravnateljstva ili činovnik društva kojemu je podijeljena prokura. Tko kao prokurista potpisuje dužan j« svoje svojstvo potpisivanja tvrdke sa edgovarajučim dodatkom istaknuti. Razglasi družbe se objavljajo v službenih novinah, izhajajočih v Zagrebu. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 29. septembra 19.33. Fi 234/33 — Rg B III 1/4. * 954. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 29. septembri? 1933. Besedilo: »Atama, tekstilna tvornica, družba z omejeno zavezo.« Obratni predmet: Proizvajanje in razpečavanje tekstilnih sirovki in njih izdelkov. Družbena pogodba z dne 20. septembra 1933. Višina osnovne glavnice: dinarjev 250-0G0-—. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 25O.C0O-—. Poslovodja: Bujatti Evgen, industri-jalec v Mariboru, Aškerčeva ulica št. 9. Za namestovanje upravičen: poslo- vodja. Podpis firme: Besedilo firme podpisuje poslovodja na ta način, da pod kakorkoli napravljeno besedilo tvrdke pristavi svoj podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 29. septembra 1933. Opr. št. Fi 254/33 — Rg C II 100/2. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 955. Sedež: Nazarje. Dan vpisa: 19. septembra 1933. Besedilo: Parna žaga. družba z omejeno zavezo v Nazorjih. Izbriše se poslovodja Skaza Josio. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 19. septembra 1933. Rg C II 28-18 * 956. Sedež: Val ta vas. Dan vpisa: 27. septembra 1933. Besedilo; Kokalj & drug, avtomobilno prevažanje Hudi in prtljage iz Črrno-šniic in Toplic v Novo mesto in nazaj. Po soglasnem predlogu družabnikov firme: KuloVca Ivana, Škedlja Alojza ter Kokalja Antona se z današnjim dnem vpiše v trgovinskem registru raz-družba ter uvedba likvidacije te tvrdke. Njen likvidator je Jarc Ivan. sodno-pisarniški pristav v p. v Novem mestu, ki bo za likvidacijsko firmo podpisoval samostojno. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 27. septembra 1933. Fi 54/33 — Reg. A II 48/2. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 957. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 29. septembra 1933. Besedilo: Splošno vzajemno podporno in kreditno društvo v Mariboru, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Kranvogel Jakcb, vpiše pa keoptirani član načelstva Gustinčič Justin, trgovec in posestnik v Mariboru, Tattenbachova ulica štev. 14. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. septembra 1933. Zadr. V 30/20. * 958. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 29. septembra 1933. Besedilo: Zadružni dom, obeekoristna stavbena in kreditna zadruga, registr«-vana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 2. in 20. Okrcžno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 29. septembra 1933. Zadr. II 18/8. * 959. Sedež: Ribnica. Dan vpisa: 3. oktobra 1933. Besedilo: Posojilnica v Ribnici, r. z. z o. z. Izbrisal se je kot prokurist Arko Ivan iz Ribnice zavoljo upokojitve. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 3. oktobra 1933. Fi 51/33 — Zadr. I 7/55. Konkurzni razglasi* 969. S 5/32—67. 24 ' Sklep. V konkurzni zadevi Feldmanna Edu-arda in Feldmann-Kometar Melite, graščakov na gradu Puchenstein, Meža pri Dravogradu, pritegne okrožno sodišče v Celju zadevo mase in imenuje za kon-kurznega sodnika mesto Romolda Ivana, starešine sreskega sodišča v Slo-venjgradcu, dr. Maka Ivana, s. o. s. v Celju. Istočasno se dosedanji upravnik mase dr. Scbreiner Hinko, odvetnik v Slo-venjgradcu, razrešuje dolžnosti upravnika mase in se imenuje za upravnika mase dr. Vrečko Dragotin, odvetnik v Celju. k Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 4. oktobra 1933. * 861. S 7/32—3. 2442 Odprava konkurza. Prezadolženem zapuščina Livka Janeza, posestnika y Zburah 25, pošta ško-cijan. Konkurz, ki je bil razglašen s skle- pom opr. Št. S 7/32—1 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z. Konkurzni oklic naj se sname raz sodno desko. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. septembra 1933. ❖ 962. Por 12/33—29. 2448 Konec poravnave. Sklep opravilna štev. Por 12/33—27, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnic Snoj Franje in Snoj Terezije, trgovk s čevlji v Ljubljani, Prešerpova ulica 28, je postal pravnomočen 28. septembra 1933. Poravnalno postopanje se izreka za končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. septembra 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 2436 kraljevine Jugoslavije Stanje 30. septembra 1933. Aktiva. Dinarjev 0 tul n a podloga . 1.904,804.525-46 (+ 7.855.24P16) Devize, ki niso vpodlogi 40.886.527-42 (—21.107.887-031 Kovani novec v niklju 159.874.015"50 (—48,964.695"—) Posojila . . 2.210.849.111-21 (— 7,006.513'12> Vrednostni papirji . . 13,320.000"— Prejšnji pred- jemi državi 1.717,892.753"79 (-j- 276.060"91) Začasni pred-jemi gl. drž. blagajni . 600,000.000-— Vrednosti re- zervn. fonda 46,906.904-81 Vrednosti ostalih fondov ... 6,718.331-30 (- 12.600--) Nepremičnine ... . 159,309.257-60 (+ 72.306-25' Razna aktiva 186,292.311-80 (+32,271.641-83) 7.046,853.738 89 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000"— Rezervni fond . . . 68,603.831"71 Ostali fondi 8,578:951-23 (+ 1.635--) Novčanice v obtoku . . 4.371,738.090-— (+96,559.155-—) Obveze na pokaz . . 914,778.263-08 (-75,397.815-53) Obveze z rokom . . . 1.209,833.624-25 (-29,183.500--) Razna pasiva 293,320.978'62 (—28,596.919-47) 7.046,853.738-89 Obtok in obveze . . . 5.286.516.353"08 Celotno kritje . . . 36-03% Kritje v zlatu . . . 34°/. Obrestna mera: po eskomptu........................ . VA% Po lombardu....................................9% * Štev. 13.460/2379—1933. 2342—3—3 Razpis licitacije. Razglas o I. pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo in montažo cevovoda za zgradbo carinske pošte in za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih ob Einspielerjevi ulici ter o II. pismeni ponudbeni licitaciji za popravilo carinskih skladišč ob Einspielerjevi ulici v Mariboru. Mestno načelstvo mariborsko razpisuje na podlagi rešitve kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 161/78—1933, odnosno V. No. 4398/13 z dne 14. septembra 1933., odnosno V. No. 3043/8 z dne 26. julija 1933. ter na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za dobavo in montažo cevovoda za zgradbo carinske pošte in za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo ter za izvršitev popravila carinskih skladišč v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo, vse tri na dan 14. oktobra 1933 ob 11. uri v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8/1. soba štev. 5. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami istotam, soba štev. 3, odnosno je tam dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din. 5'—. Ponudbe je vložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša: 1. za dobavo in montažo cevovoda za vodovod Din 67.792-10; 2. za popravilo lesenih ramp Din 48.574-53; 3. za propravilo carinskih skladišč Din 60.570‘02. Za vsako izmed dobav, odnosno del je predložiti posebno ponudbo v posebni kuverti. Zapečatene ponudbe, kolkovane po zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, § 9. z dne 25. marca 1932., »Službene novinec br. 70/XXIX z dne 26. marca 1932, vsako prilogo pa s kolkom za Din 2-—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z napisom »Ponudba za............... od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in II. uro. Po pošti pravočasno došle ponudbe se sprejemajo s pogojem, da ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejema. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za naše državljane za dobavo in montažo cevovoda Din 6800-—, za popravilo ramp Din 5000-— in za popravilo skladišč Din 6100-—, odnosno za tuje državljane za cevovod Din 13.600—, za rampe Din 10.000 in za skladišča Din 12.200-—. Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopol. pri mestni blagajni mariborski v Mariboru, Slomškov trg štev. 11, v vrednostnih papirjih, odnosno garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini prti Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Mestno načelstvo mariborsko v Mariboru, dne 23. septembra 1933. * 2453 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 11. oktobra 1933. ob 11. uri dopoldne dobavo: 200 m:l jamskega lesa. Pogcji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 3. oktobra 1933. * 2454 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 18. oktobra 1933. ob 11. uri dobavo: 2500 kg Ja svinjske masti, 3600 kg koruznega zdroba, 2000 kg namiznega olja 4000 kg riža, 750 kg cikorije. Dobavni pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 3. oktobra 1933. * St. 1387. 2400—3—2 Razpis nabave. Po rešen ju g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje 0. br. 18.605 in 18.985 se razpisujeta za nabavo potrebščin za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu za razdobje od dne * I. oktobra 1933. do 31. marca 1934. v drugič olertalni licitaciji, in sicer: I. v torek, dne 17. oktobra 1933. ob II. uri bo pismena licitacija za nabavo vseh vrst mesa in slanine, mleka in mlečnih izdelkov; II. v sredo, dne 18. oktobra 1933. ob 11. uri bo pismena licitacija za nabavo: a) kruha, b) moke in mlevskih izdelkov, c) špecerijskega blaga in hišnih potrebščin. Natančnejši pogoji in navodila za udeležbo pri licitaciji se dobe pri upravi bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip 52. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, dne 28. septembra 1933. * Stev. 17/3—1933. 2370—3—3 Razpis. Uprava bolnice razpisuje s tem zavarovanje zavodnih poslopij proti požaru za dobo 10 let. Podrobnosti in pogoji se dobe pri upravi bolnice v Novem Celju, ki sprejema ponudbe, kolkovane z Din 5'—, priloge po Din 2'—, najkesneje do 15. novembra 1933. Uprava umobolnice v Novem Celju, dne 26. septembra 1933. * Štev. 1503/33. 2394—3—2 Razglas o licitaciji. Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni razpisuje za dobavo 36 vagonov cementa I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. oktobra 1933 ob 11. uri dop. v prostorih Murske sekcije v Gornji Radgoni. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami pri Murski sekciji v Gor. Radgoni. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 235.8C0’—. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novicah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Murska terenska tehnična sekcija Gornja Radgona, dne 27. septembra 1933. * K štev. 1503/33. 2395—3—2 Razglas. Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni razpisuje na dan 19. oktobra 1933. pismeno ofertalno licitacijo la dobavo 36597 fašinskih butar za re- gulacijska dela na obmejni Muri. Podrobna pojasnila so na razpolago pri Murski sekciji. Murska terenska tehnična sekcija Gornja Radgona, dne 27. septembra 1933. * 2434 Natečaj. Ljubljanska borza za blago in vrednote razpisuje eno senzalsko mesto za blagovni oddelek (za lesno stroko). Reflektanti morajo predložiti dokaze: a) o jugoslovanskem državljanstvu; b) o dovršenem 24. letu starosti; c) o dosedanji neoporečnosti; č) o svobodnem oskrbovanju lastne imovine; d) o dovršenih trgovskih študijih in večletni blagovni ali pa mešetarski praksi; e) o event. mešetarskem izpitu (izpit se lahko opravi tudi po event. imenovanju v roku, ki ga določa pravilnik za borzne senzale); f) o znanju slovenskega in drugih jezikov. Ob eventualnem imenovanju mora reflektant položiti kavcijo v iznosu 15.000-— dinarjev. Detajlirane ponudbe z navedbo referenc je poslati do dne 24. oktobra 1933. tajništvu ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 27/111. (Trgovski dom), kjer se dobe tudi vsa nadaljnja pojasnila. Ljubljanska borza za blago in vrednote,, dne 2. oktobra 1933. Predsednik: Tajnik v. z. Dragotin Hribar s. r. Jože Kovač s. r. Razne objave 2461-2—1 Poziv upnikom. Tvrdka »Kokalj & drug, avtopodjetje v Valt: vasi«, je prešla v likvidacijo in poziva upnike, da priglase v zakonitem roku svoje terjatve. Jarc Ivan s. r., Novo mesto, Trdinova c. 15, likvidator. * 2445 Razglas. Po sklepu občnega zbora z dne 18. septembra 1933. je podružnica Jugoslovanske Matice v Kranjski gori prenehala delovati. Jugoslovanska Matica, Podružnica Kranjska gora. 2447 Objava. Izgubil sem orožni list za posest in nošenje enega revolverja, izdan od sre- skega načelstva v Ptuju, glaseč se na ime: Borko Ivan, Središče ob Dravi h. št. 92. Proglašam ga za neveljavnega. Rorko Ivan s. r. 2433 Popravek. V prilogi »Službenega lista« št. 77 z dne 23. septembra 1933. je bila pomotoma navedena številka izgubljenega certifikata parnega kotla s št. 80.280 namesto pravilno s štev. 40.280,- Domjan Matija s. r. Dokležovje. $ 2431 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za upravljanje avtomobila znamke Ford, reg. št. 2—2362/1933, izdano od sreske-ga načelstva v Metliki dne 3. maja 1933., št. 2, ter jo proglašam za neveljavno. Fister Anton s. r., avtotaksi, Metlika. * 2456 Objava. Izgubil sem dne 20. septembra t. 1. naslednje dokumente: Orožni list pod reg. 30, lovsko karto, vozno dopustilo iz leta 1923, sokolsko legitimacijo, gasilsko izkaznico, člansko legitlmac!jo t Slov. plan. društva, podružnica Maribor, člansko izkaznico Slov. lovskega društva, podružnica Maribor, ter jih proglašam za neveljavne. Tomaž Krajnc ml. s. r. tovarna cl4a, Fram * 2462 Objava. Izgubil sem dovoljenje kr. banske uprave v Zagrebu za zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji na ime Krista Josip, rodom iz Dunaja, ter ga proglašam za neveljavno. Krista Josip s. r. * 2438 Objava. Izgubil sem izpričevalo I. letnika obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani (na Ledini) za 1. 1924/25 na ime: Vrhovnik Josip, rodom iz Sv. Lovrenca pod Pro-žinom. Proglašam ga za neveljavno. Vrhovnik Josip s. r. * 2419 Objava. Ukradena mi je bila železniška legitimacija za znižane vožnje, izdana leta 1929. od sreskega načelstva v Radovljici na ime: Zadnik Alojz, veterinarski svetnik, v Mariboru. Proglašam jo za neveljavno. Zadnik Alojz s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani.