fran Vesenjak:fkkai o našem kmeHi in kmetovanju. Slovenski kmet, celo slovensko kmetijstvo prihaja ipotebej zadnji dve leti v vedno večje stiske in težave. Ta pritožba je splošna, čuje se v naši-h Halozah, Slovenskih goricah, v Prekmurju, na Ptujskem polju, na Pohorju in <na Posavju ravnotako stalno in dosledno, kakor v krajih na Kranjskem. Kdorkoli ima s kmetskim našim ljudstvom več stika, mora tudi to defstvo sam spoznati in priznati. Na~ predka v gospodarstvu ni, v povprečnih premožerijjskih raz merah, v tem, kar imenure-mo »splošno ljudsko blagostanje«, pa tkljuib razmeroma veliki pridnosti našega liudstva opazujerno precej stalno — padanje in hiranje. Kje so .glavni vzroki tenvu pojavu, ki mora vsakega iskrenega prijatelja našega sloveriskeiga kmetskega Ijudstva navdajati s težko skrbjo in ga napatiti h kritičnemu razrniš-itjevanju in razglabljanru. Dclžni smo temeljito spoznavatibolezen in potem iskati ozdravljenja. Politični vzroki. V naši državi poleg centralnega parlamenjta ni nobenega niti zakonodajnega niti upravnega zastopstva, ki bi te hotelo in maralo ter smelo brigati za gospodarski napredek pokrajin, kakor so se svoj čas recimo deželni zbori in odbori. Centralistična ustava naša je ubila to možnosf, centralističen parlament in centralistiona uprava pa ob xiaŠih jugoslovanskih razmerah mora ubijaiti posebej slovensko fcmetsko Ijudstvo, ker nima zanj ne potrebnega razumeranja in tudi ne — srca. In če bi imel oboje, nima vsledpreobloženosti mužnosti, nima časa, da bi se z vso skrbjo posvetil temu vprašanju. Kdor je torej trstvarU in z ustavo -eagotovil zakonodajni in tnpravni centralizem, ta je prvi grobokop blagiTvje in razvoja slovenskega kmetskega Ijudstva. In če hočemo slovenskemu kmetijskemu gospodarsttu dati inožnost razmaha in razvoia, moramo streti okove •eakonodajnega in upravnega centralizma v naši državi. Centralizem povsod ovira ii\ ubija. Pri vsakem koraku v korist slovenskemu kmetijstvu natetite na dejstvo, da vas centralizem silno ovira ali' naitavnost ubije vsak vaš napor in poislcus. To velja pri priscadevanju za naše ceste, za naše mostove, za uravnavo rek fei potokov, za povzdigo naie živinoreje in drugih gospodarskrh panog, naj bo to že vinarstvo, sadjarstov ali karkoli hočete. Razumevanja za brezpogojne, nujne potrebe našega slovenskega kmetskega Ijudstva v centraHzirani na fei upravi iin zakonodaji ni, zanimanja in skrbi za pcmdigo te napredek pa že sploh ne. Vzroki v nejednakosti jugoslovanskega kmetiistva. Poteg političnih in upravnih vzrokov imamo tudi vzro ke v nejednakosti jugoslovanskega kmetijstva samega. Ravno ti vzroki pa zopet zahtevajo dTugačno ureditev uprav.e v naši državi. Pred vsem je slovenska zemlja povprečno veliko manj plodna, kaikor recimo »emlja v Vojvodini, v Slavoniji in v Sremu, v pretežnem delu Srbije in Makedonije. Zahteva torej že sama po sebi veliko več napora, truda in dela, da se iz nje takoTekoč iztisne in izsili približno isti pridelek, kakor dircgod. Vsled njenega goratega značaja in vsled podnebja pa se kljub vse| skrbi v pridnosti prebivalstva sploh kosatl ne more. Na Slovenskem recimo slive nikdar ne bodo povprečno tako rodik, kakor v Srbiji in v Bosni. Slovenski kmetovalec ni nikdar in ne more nikdar povprečno pridelati iste količine pšenice in koruze na enaki površini, kakor njegov tovariš v Vojvodirii. On ne more zrediti z istimi stroški svinje, kakor njegov tekmec v Sremu in v Moravski dolini ali v Banatu. KmetijstTvo na našem jugu in vshodu je večinoma omejeno na nekaj panog, pri nas pa je 'tudi malokmetijstvo silno mnogovrstno. Naš kmet in naša lcmetica s svojo družino nima razen v trdi in veliki zimi nikdar mixu in počitka vsled te innogovrstnosti gospodarskih panog. Mnogovrstnost povizroča, da i-ma sicer pri hiši od vsakega nekaj, toda za vnovčenje večinoma prav malo. Slovenski kmet ima torej sorazmerno veliko truda in malo pridelkov, kmet v Vojvodini in Srbijd razmeroma malo truda in več pridelkov. To leži v kakovosti zemlje in v podnebju. Lzjednaoti se ne da niti z najirrterozivnejšim, na'jrazumne|šim kmetovamjem. Različne gospbdarske potrebe. Tudi gospodarske potrebe so zelo različne. Slovensld kmet mora pri svojem gospodarstvu mnogo več investirati, mnogo več vložiti kapitala v premičnine in nepremičnine, kakor pa njegov tovariš na jugu in vshodu. Gospodarska poslopja, pa naj bodo škednji, hlevi, kolamice, kozoki, so pri nas večja in dražja in — morajo biti, kakor pa so drugod. Počreba gospodarskega orodja je tudi večja in mnogovrstnejša, kakor je drugcd. Tudi se vse orodje, vsa taikoirnenovana sprava mnogo bolj izrabi, ka kor drugod. Vzamimo reckno samo železo za plug in podkove. Na svoji trdi prodnosti in kameniti zemlji uporabi slovenski kmet najmanj štirikrat toliko železa pri plugu za oranje, kakor njegov tovariš v Vojvodini v svoji mastni zemlji, kjer celi dan ne najde niti enega kamejička. Kako drugače se izrabijo podkve na trditi tleh, kakor pa na mehk9\, to bo menda Jasno tudi nestrokovnjaku. In kakor s plugom in podkvami, tako je z ostalim orodjem. Pa ne samo z orodijem, tudi z živino kot gonilno silo, ki pri nas vse di-ugače ttpi in se vsled tega izrabi, kakor drugod. Če pa hočemo, da se ne uniči in izrabi, jo moramo temu primerno veliko močnejše in krepkejše braniti, kar povzroča zo* pet večje stroške. Različne osebne potrebe. Če pogledamo obleko in življenje slovenskega kmet*! kega ljudstva ter ga primerjamo s hrvatskim, s srbskim, črnogorskim in maikedonskiTn, opazimo tudi velike ratzlike, Tam imajo ljudje obleko iz domače volne in ie domače kožuhovine. Ovca, ki pri reji ne povzroča pTav nobeiuti posebnih sfcroškov.in težav, jim da vse: ostrižejo jo, pa imajo volno, pomokejo jo, imajo mleko in sir, ubijejo in oderejo jo, pa imajo kožuh in meso. Naš kmet tega n« ¦more. Preobljudenost v Sloveniji ne dovoljuje ovčjereje, zato naš 'kmet iz osebne potrebe in radi gospodarskih rarzmer za sebe in družino mora obleko kupovati. To pa je velika razlika pri stroškrh. Pri nas je hladTio in mrzlo vreme 4—6 mesecev, tam doli 2—3 mesece, in tudi to seveda zelo različno vpliva na stroškovnik, kajti ko hodi tam doli deca že po Adamovih in Evinih podplatih, mora pri nas imeti še toplo obuvalo in obleko. Razlika v izobrazbi. j?ri nas v mlajšem rodu pod 40 letom sploh ne najdete človeka, ne moškega in ne ženske, ki bi ne znal čitati in pisati, ako ni ravno slaboijtinen. V Črni gori, v Sri biiji in v Makedoniji pa najmanj tri četrtine celo svoje živ« Ijenje ni imelo v rokah peresa in svinčnika ali knjige, Tudi to ustvarja različne kultume potrebe in Jasno je, da z ozirom na naše sosede in njihov napredek mi Sloven«! ne smemo in ne moremo naza|, pa tudi sami nočemo. Če vstopite v hiso našega malega kmeta, da ne govorim o večjih posestnikih, dobite v njej omare, inize, stole, klopi, peči> postelje in primerne prte itd. Tam doli pri enaki posesti tega večinoma ni ali vsaj v zelo, zelo maivjši m?ri, kakor pri nas. Različna bremena. K vsemu navedenernu ni treba še razpravljati o dovoij znanem dejstvif, da' je naše slovensko ljudstvo z direktnimi in indirektnimi davki in dajatvami veliko bolj obremenjeno, kakor pa v drugih pokrajinah. Davčne oblasti iz nijega izpiinupajo in irzsesajo mnogo več, kakor pa iz drugih. To je tolikokrat dokazano jasno in .določno s števil« kami, da bi o tem morale razmišljevati tudi že enkrat davčne oblasti, davčni irradniki na Slovenskem. Da ti s svo« jim ravnanjem ne slcrbijo za blagodat in povzdigo našega Ijudstva s tem, da iz nas vse izipumpajo in zalagajo državno cerutralo, to je pač dandanes že več kot jasno in tiidi dokazano. Državna gospodarska in posebej finančna politiika je v naši državi v splošnem kmetskemu Ijudstvu neprijaziva. Ima ferazit značaj, da daje prednost bankarstvu, denarnim •nvogotcem in industrijl Kmetijstvo in kmetsko Ijuds-tvo mu Je le predmet za izkoriščanje in izsesavanje. Ta jasno kaže cela državna carinska in železniška tariifna politika, pa naj •v zadnvjem času g. Radič še tako dopoveduje, da je sedaj boljše. Boljše pač njemu in njegovim, a slovenskemu kme«uneF Svetovno gospodarstvo poleg vseh navedenih domačih okolnosti tudi težlco vpliva na gospodarske in pridobitvene razmere našega kmetske•ga ljudstva. Slovenski kmei: s težavo vzdrži tekmo z drujginvi. Manjka nui za uspešno konkurenco dvoje temeljnih jjredpogojev: proiz-vajati svojih p-ridelokv ne more ne po- ¦ceni in ne v velikih množinah. Nemški kmet pri istem tru- ¦du in istrh stroških vsled umne podpore svoje vlade pri- •dela več in njemu ostane več, ruski kmet dela cenejše in pridela vsled rodovitnosti zemlje več, amerikanski agrarec vsled velikositi Łn mašinelnega obratovanja pridela več in •eenejše ter lažje. To so dejstva, katerih prezreti in omalo »aževati ne smerao. Kaj storiti? Poio-žaj slovenskega tometskega ijudstva, njegovi goapodarski pogledi v bodočnost z oziroin na notronji poloiaj in svefovni gospodarski razvoj res niso prav nič rožnati. Kljub temu ne smemo samo jadikovati, obupavativ lemveč vso nevarnost, vso bolezen bistro spoznati, potem pa iskati in uporabitt zdravila. Bolneimi gospodarskemu •rrtanju našega slovenskega kmetiijstva moramo p-osvetiti veliko več pažnje m SJkrbi. Sredstva za napredefc in pov- edigo blagostanja so, toda o tem drugič.