„k,* eeak daa ta UíUtd dally «■■ Sunday* aaé PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradntlki ta «provnllkl »roe torti MIT South LawndaU Ata. Offleo of Publieatioa: 1667 South Uwadale Ate. Telephone, Rockwell 4604 ¡ÍO-YEA* rs íi^rtís chicaoo. ilu torbk. 5. decembra (DEC ember ft), vrn 66.00 Yearly &TEV.—NUMBER 2S6 for mailing at apeclal rate of poeta«« prodded for la ooetloa 1106, Aet of Pot 6. 101T, aathoriaed oa Jaao 14. 161». Stalin odklonil posredovanje; inežen vihar varuje Fince Fineke vojaške avtoritete poročajo, da so Rusi utrpeli velike izgube v prodiranju na fin-sko ozemlje. Vlada naznanila, da je pripravljena na obnovo pogajanj glede poravnave konflikta z Rusijo. Finci zagotovili Roosevelta, da ne bodo pobijali civilnih prebivalcev MOSKVA, 4. dec.—Sovjetska ^ je odklonila ponudbo Sved-k u posredovanje med sovjeti k Finsko. Sovjeti so izjavili, da ignorirali sejo sveta Uge L^lov, ki je bila sklicana na L| Finske; sovjetska vlada ptri, da "kakšne vojne s Fin-sploh nr (!). Sovjeti pH-mi)o, da je prodiranje rdečih v zastoju zaradi min, ki so Finci dobili od Angležev. HELSINKI, 4. dec.—Finska fe poroča o nadaljnjih zrna-k nad sovjetskimi invaderji na ij črti od Ladoskega jezera do atika. Več ko 1500 Rusov je danes ujetih. Silen snežen ki od severa mete nad Fin-tri dni, varuje Fince pred i napadi iz zraka; pričali pa je silovitih letalskih •v čim preneha vihar in ae nebo. Vlada morda le da-opusti Helsinki. LONDON, 4. dec.—Admirali-poroča, da je nacijaki kor-Admiral Scheer, ki lovi tr ladje na južnem Atlanti danes potopil arigftlkolO,-o ladjo Dorlc Star. skih topov so takrat potopile neki ruski rušilec, drugo bojno ladjo pa poškodovale. Sovjetske avtoritete molčijo o izgubah. Neko skladišče v Tallinu so spremenile v bolnišnico za mornarje, ki so bili ranjeni v napadu na finske utrd-be. Estonijo je včeraj apelirala na svoje državljane, naj bodo strogo nevtralni v vojmi med Rusijo in Finsko. Obmejne straže so bile ojačane, da ustavijo one, ki skušajo prekoračiti mejo in se pridružiti finaki armadi. Estonija je včeraj zavrnila rusko zahtevo glede razpusta domobrancev. Sovjeti so dalje zahtevali od Estonije, naj dovoli ruskim agitatorjem govore na svoji radiopostaji v Tallinu, kar pa je odklonila. [Helsinki. Finska, 4. dec.—Fin-i vojaške avtoritete so izjavi-, da so Rusi utrpeli velike iz-prodiranju po zamrzniti jezerih na finsko ozem Mnogo vojakov je utonilo, e je udri led pod njimi, ve-itevilo pa 80 jih pokosile iz strojnih pušk v rokah kih čet na obrežju jezer. ?a vest se glasi, da je vlada apelirala na šved-ra poslanika v Moskvi, naj ¡posvetuje s sovjetskimi vodi-glede obnove pogajanj v no mirne poravnave konflikti Rusijo. Doslej še ni preje-i odgovora iz Moskve, tem v zvezi se širijo poroda bo Juhu Kusti Paasaki-»flsn finske delegacije, ki se itaman pogajala s Stalinom ruskih zahtev, ponovno otoval v Moskvo. Ta poroke niso bila uradno potrje-Novi premier Risto Ryti je 'vil, da bo njegova vlada šla »•trajnosti v pogajanjih gle-lru»kih zahtev, če bo dobila jncije, da Sovjetaka unija w opažala neodvisnosti in *lno»ti finske republike. bo priatala na nobeno K ki bi uničila republiko. 8,1 « finskega vira pravi, 0 Kuni zasedli le dva neutr-otoka v Finskem zalivu od »na Hovrainoati. Ruske boj * konferenci t državnim tajni-tom Hullom. Agitacija, da Amerika prekliče diplomatične stike z Moskvo Mexico City, 4. dec —Vrhovno sodišče je soglasno odobrilo vladno konfiskacijo tuje oljne industrije v Mehiki, ko je zavrnilo priziv ameriških, britskih ki hoiandskih oljnih kompanij. Te so se dve leti bati le proti konfiskaciji svoje lastnine. Razsodba sodišča pravi, da je imela vlada popolno pravico glede razlastitve nepremične daat-nine tujih kompanfij, ker niso nikdar posedovale bogastva pod zemljo. To je bila izključna po-sest mehiškega naroda. Kompanije so upravičene do odškodnine za zasego oljnaikov in vloženega kapitala v oljno industrijo. Ta mora biti izplačana v prihodnjih deaetih letih is dohodkov, ki jih to vlekla vlada is obratovanja oljne industrije. Kako ^viaoka odškodnina bo plačana kompanijam, bodo določili veščaki v finančnem ministrstvu. Ti bodo ocenili vrednost zaaelene lastnine in potem podali avojo razsodba Predstavniki prizadetih kompanij trdijo, da vrednoat zasežene lastnine znaša čez $400,000,000, Opazovalci pravijo, da ae bo začela dolga procedura glede odškodnine. Ameriške kompanije so že naznanile, da bodo apelirale na Waahintfton za intervencijo. Neki predstavnik teh kompanij je dejal, da odlok mshiške-ga vrhovnega sodišča pomeni, da je tujim oljnim interesom zadan težak udarfc. New York, ameriških oljnih BiH terih lastnina v Mehiki je bila zasežena, so lajavtti, da jih odlok mehiškega vrhovnega sodišča ni iznenadil. Tak odlok so pričakovali Člani sodišča so že prej namignili, da bodo podprli akcijo mehiške vlada. Z odlokom je kompanijam zaprto nadaljnje legalno postopanje v Mehiki. V zadevo bo moral zdaj poseči a-meriškl državni department. B o m b 9 poškodovale nemško bojno ladjo TUJA LETALA NAD BELGIJO 4. dfc.—Uradniki nih Kompanij, ka- še nadaljuje. Nekateri kongres-niki in senatorji so že pozvali Roosevelta, naj odpokliče poslanika iz Moskve v znak protesta proti ruski invaziji finske republike. London, 4. dec.—Angleški bombniki ao včeraj napadli i bombami nemško pomorako ba »o pri Heligolandu, ae glaai poročilo angleškega letalskega mi ninatra. Med bojnimi ladjami, katere so zadele bombe, je bila nemška krišarka. Dve nemški križarkl sta se nahajali poleg Šestih rušiloev, ko ao se angleški bombniki poja vili nad njimi In pričeli metati bombe. Vsi bombniki ao ae po napadu srečno vrnili na svoja oporišča, čeprav ao jih nemški topovi ob obrelju obstreljevali. Eno nemško letalo, ki ae je dvig nilo v zrak, je bilo aeatreljono. (Uradna nemška čaaoplsna agentura v Berlinu trdi, da eo bili angleški letalci odpodeni. Vrgli so le nekaj bomb, ki so potopile eno ribiško ladjo. Angleži so se morali umakniti pred točo krogel, ki so jih alpale nem ške topniške baterije.) Angleški letalaki miniatur je dejal, da je bojno letalo napadlo i z bombami in potopilo nemško tpodmoritico na Severnem morju. Vsi člani posadke so utonili. Nadaljnja veat se glaai, da so bile angleške pomorske operaei» je uspešne. Vojna proti nem-11(1 m podmornicam se nadaljuje in več članov posadk podmor nic, ki so bile potopljena v zad njih dneh, so Angleži pripeljal v neko pristanišče ob škotskem obrežju. . Angleži poročajo, da Je bila nemška bojna ladja poškodova na v napadu na Klelskl prekop. Nekatera bojna letala, ki ao ae udeležila navala na Hsllfolaiii pred nekaj tedni, ao bila uničena. Bruaelj, Belgija, 4. dec.—Tuja letala so se pojavila nad Belgijo v soboto In nedeljo. Protiletalski topovi so pričeli streljati in zbili so eno letalo na tis, dočim so ostala Izginila. Domače vesti Mi!wauške novice Mllwaukee.—Uhajajoč plin iz !>eči je pred dnevi onesvestil ro-, akinjo Margareto Luatlk, ko si s sušila laae. Odpeljali ao jo v bolnišnico, a kmalu ae je okre vana vrnila domov,—V okrajni bolnišnici se nahaja rojak Frank Žunič.—Lokalni športni krogi pojejo veliko slavo rojaku Romanu Blaslcl, ki je v neki k«g-jaški tekmi dosegel najvišji rekord, čeprav je še M let star, dočim je bil na drugem mestu drugi rojak Viktor Frangeš. — Mladi rojak Joa. Zidar is W. Alliaa se je vpiaal v morim rico Strica Sama.—Zadnjo dni je nadaljnjih oaem Slovencev in Hrvatov prejelo drftavljsnakl liat.—Poroko: Anton Bevec In Kriatina Koiar, John Oaka in Joaephine Potočnik ter John J. Leyke In Susan Ribnikar. V ao-sednjsm Shsboyganu ao bili poročeni Štirje pari: MIlan Loerarh in D. M. Kakei, John Gruwike In Ana StigHU, Louia Kaatsllc in Gertruds Peatlan te« Joa. F. Gore nc in Adeline R. Bahler. Vesti is Puebla Pueblo, Colo.—Nagle amrti je umrl pri svojem delu Peter MU klavec, &tar 45 let In rojen na Grahovem brdu pri Sežani. Tu zapušča alna in hčer ter Ženo, ki se nahaja v tukajšnji umobol nlcl., ls Pennaylvanije Kxport, Pa.—Pred par dnevi Je tu umrl Steve Koncelovlč, star 66 let In doma II Dolnjega Skra da. Bil jo samski in v Ameriki Je bival okrog 40 let. Bil Jo član društva 817 SNPJ, ki mu Je os krbslo dostojen pogreb,—Po ne-sreči je bila obstrsljana v desno nogo Mary Kadlup, članica Istega društva, Vi se zdravi doma. —Na bolniški listi ata tudi Frank Merlak, član In predsednik nadzornega odbora društva 3117 SNPJ ter njegova Šena Mary. Želeti je, da vsi čim prej okrevajo. Vesti is ( levelanda Napad na urad ivedeke ga komunističnega liita Stockholm, Svedkss, 4. dec Več fto študentov je demonstr -ralo pred poalopjem finskega poslanika v znak proteata proi ruski invaziji finakega ozemlja^ pozneje pa so navalili na urad komunističnega lista. P™*'**' nik poslanika se je zahvaW študentom, ker so «k™^1^1 svoje simpatije napram finski republiki. Okrog 500 švedskih študentov ae je prijavilo« d t*» v finski armadi, ds se bodo borili proti Rusom. Poljska univerza v Parizu Pari», 4. dec<—Grups poljskih profesorjev je ustanovita polj-ako univerzo v Parizu. Vsi so pobegnili iz svoje domovine po os-cUski invaziji Poljske. IW*> pravi, ds bodo profesorji nadaljevali a svojim delom na univerzi a kooperacijo francoskih avtoritet. Cleveland.—V bolnišnici je u mrl Frank Ugat, star 85 let in rojen v LeŠčah na Gorenjskem, Tu zapušča ženo, Štiri brate in dve sestri. Po poklicu je bil ms-aar.—Dalje Je v bolnišnici umrl Frank OblJubek, atar 45 let In doma od nekod na Prlmorakem, V Ameriki Je bil okrog 20 let In v starem kraju zapušča družino. Bil Je član društva 178 SNPJ,— Anton Vehovec Je obdržal evoj counctlmanskl aadsž v mestni sbornici. Volilna oblast je po po-novnem štetju glasov ugotovila, da Js bila večina glaaov za njs-govogs Italijanskega protlkandl data prialspsrjsna in vslad tega ao bili ti glasovi razveljavljeni IZSELJEVANJE 21D0V V POLJ- ISK1 DISTRIKT Nacijtkm avtorittt« objavil* načrt ZASEGA 2IDOVSKE-GA PREM02ENJA Berlin, 4. dec.—Okrog dva milijona Židov bodo naciji v prihodnjih meaeclh tranaferirali na židovsko rezervacijo v vzhodnem delu Poljake na podlagi načrta, katerega ao pravkar objavile avtoritete. Ta rezervacija lešl pri Nisku ob novi nemško-ruski meji In reki San. Izvedba načrta Je bila povar-I jena Heinrlchu Hlmmlerju, na-jčelnlku vse nemške poUeijt. Ta določa preselitev 150,000 šidov is Češke ni Moravlje, 65,000 z Dunaja, 80,000 li Poznana, 1,-500,000 Iz poljskih pokrajin in 200,000 Iz Nemčije. Načelnik nemške policije Je naložil židovskim občinam breme organiziranja in financiranja izseljevanja. Vsak deportirani Žid bo sms! vieti s seboj tristo mark In dsl osebnega Imetja. Slednje uključuje le obleko, kuhinjsko posodo In o-rodje, katerega bodo šldje rabili pri gradnji barak na rezervaciji. Evakuacija Nemcev, Potjskov iti Ukrajincev • U pokrajin pri Nisku Je bila še odrejena. 2id-Je na rezervaciji bodo popolnoma ločeni od drugih narodov v Nemčiji. M«cljeka oblaati upajo, da bo Izseljevanje Židov Icvodeno do 1. aprila prihodnjega leta. Trsns-portaclja Židov is Češko in Mo-ravije ter Dunaja se jo že začela, ne pa Židov, ki bivajo v drugih krajih. Is Katovlc, Po-zena, Gdynlje, Thorna, Grau-denca In drugih poljskih dtstrlk-tov, ki so prišli pod Nsmčljo, so bili židja že izgnani. lad sat rije žss je)» pr*(H*, esas ps Anglija raztegnila konskripcijo Kanada dobila letalaki oddelek \Am*m. - 4. dec.—Kralj Jurij Je pozval vse podsuike v staro-ati 5W) do 28 let, naj ae registrirajo za vojaško službo do 0. da-eembra. tu aodljo, da ae bo o-krog £90/000 fantov reglatrlralo, Ta js bila le tretja proklama-cija glede konakrlpcije v tam letu. Raztegnila se js na one. ki ao »tari 22 lat In one, ki so bili stsrl 20 let v tMdn^m juniju. Val, ki ae bodo reglatrirali do omenja-nega datuma, bodo «topili v aktivno vojaški» «lužiH> po novem letu. Armada ae lio z novo konskripcijo povečala za več Moti ♦oč mož. CMUtrs, Kanada, 4. dec.-Tu ja bilo uradno naznanjeno, da bodo ksnsdaki vojaški iatAkl tvorili poseben oddelek v angleški armadi. Ns svojih uniformah I «odo nosili kanadske, ne brHske znake V nekaj mee«*lh bo K*-ttada iivešlmla več tleoč letalcev, kateri bodo potem postani v Kv ropo. Kako bodo žldjs živali na *v<» ji rezervaciji, še ni znano. Naznanjeno Je bilo le, da ae bodo morali šldje v taboriščih učiti rokodelatva. Gradili bodo barake za Žide, ki bodo poalani na rezervacijo. Naciji so odredili konfiskacijo židovskega premoženja. Ta uključuje possstva, hiše In trgovine. Iz zaseženega bogastva ss bodo črpala sredstva za financiranje Izaeljevanja Židov. Finski apel pred Ligo narodov Protest proti ruski agresiji ■ženeva, 4. dec —Liga narodov js bila posvana, naj razpravlja o aP"lu vlade glede arbi- traže v nens|»ovedsni ruakl VoJ-ni proti Finaki. AH jaizlva Ligo narodov, naj takoj «kliče za-«edanje članov posebnega odbora, katerih dolžnost Js rsšsva• nje a|K>rov med državsmr So-v je teka invazija finskega osem-IJm aahteva takojšnjo akcijo. ■ Tajnik Lige narodov ae je odzval a|*lu in naznanil, da Je akll-cal sejo vodilnega aveta lige aa 9. decembra. Skupna aejs predstavnikov vseh v ligi včlanjenih držav s« bo pričela dva dni pozneje. AH Je v Imenu Finske nsaiovil Joaephu A. C. Avenolu, tajniku lige, Kudolf Moleti, bivši finski zunanji minister. O aH« «o bili tako>*obvašče» nI predstavniki vash v ligi včls-njenih držav, med temi repre-zentant sovjetske Rusije. Slednji )e dejal, da je Rualja še vedno lojalna Ligi narodov. Nekateri na po\edu Je jo, da Je sovjetska vlada pripravljena aprejeti posedovanje Lise narodov v svojem sporu s Finsko. TA PROSVETA TBS «NLlGHTOflfKNT SLABILO Dl LASTNIMA S eouroaas jspmotb mm ti mmd »OkUrkti hp Um U*.«u M M(>t 0«»M CUM—> IM« m Uio. M M M teto. lis m tout lato s m to CW* fTA# m «ato latot f>.7l m pal Mai ■ Ü rat«! tor ihm Uniutf Stotoa (imS CUm«*) pa» ,omr. Cktmto u4 CtoaM ff J« ur r«f. Iinlfi Ntalrto SS por ymr. ilutof m M rntei». SeUrtS UUrarM «Mm («rtlaa. p» varti. 4tmm. pasmi tU.) m ttmJo poitltotoUa I* ▼ aimimim. to to ptiuiil) pcilnlnt i ¿UwOatoa wu. rlm#r ugaja On pa mi odvrne, ako mu ne obljubim, da ne bom več takega Či-tal, da mi tudi odveze ne da. Odgovorim mu, da tega ne obljubim; ako mi odveze zdaj ne da, ! je tudi v bodoče ne bom iskai ne pri njem ne pri komu drugemu ln tega se še vedno držim in u-pam. da bom tudi za naprej. (Nedavno sem čital dopis br. Jožeta Snoja, kako so ti Kristusovi namestnici v otfiu pri zadnjih volitvah na^se načine strašili in nagovarjali ljudi, da ne smejo glasovati za Bigelowov penzijski načrt, ki bi bil vsem, gotovo pa veliki večini v korist. Zdaj pa vprašam razumne čita-telje Prosvete ali Proletarca, ali ne pravi Kristusova beseda, katero bi morali prav oni najbolj upoštevati: ljubi svojega bližnjega ? Toda oni so ravno na sprotno delali. Zakaj ? Zato, ker so bili tudi oni deležni tiste nagrade od nasprotnikov. Tako gre v vseh »tvareh. Delajo, kakor je zanje bolje. Oni trdijo, da je en sam Bog po vsem svetu, ali oni v tistega Boga prav malo ali pa nič ne verjamejo. Večina njih veruje le v tisto, kar je v Nemčiji marka, v Italiji lira, v Franciji frank,Angliji funt Štefling, tukaj v Ameriki pa tisti okrogli d dar, kateri je večini njim pravi bog. Ako bi jim ne bil, bi v vseh slučajih drugače živeli. In kakor oni druge učijo, bi prav za prav morali drugače Živeti nego živijo. Potem bi pa tudi od nas lažje kaj več zahtevali. No, moram končati to mojo Že itak predolgo povest, ker se «i lahko pripeti, da bo ¿k> vse skupaj v koš, ako urednik ne bo imel usmiljenja. Pa mogoče se me u-smili, ker ga dosti ne nadoJgu-jem z dopisi in ker eem že star naročnik in do zdaj tudi redno plačujem avojo naročnino. Naj tukaj pozdravim mojega vratkii-ka Antona Zidanška, vsem pravim čitateljem Prosvete pa želim vesele božične praznike in bolj srečno novo leto. Frank Karish, 211. O dopisih in tiranih J9 Bellaire, O.—Kot zvest čitatelj tega lista konštatiram, da bo naša Prosveta v bližnji bodočnosti postala eden najbolj priljubljenih delavskih Matov ne samo v tej, ampak tudi v stari domovini. V dokaz so nam za*»^ je šest ubila. it inozcmntvtu Italija je spet ,x»pl«vU«*a revolucionarnimi stavkami. Sovjetska Rusija. V DorpatuJ je začela mirovna konferenca ined a« ? sovjetsko Rusijo. Kraain, Joi« »" K*d<* pa j o aovjete (Dal> it prrt kaUwto ) ske knjige, toda te knjig«► -J '< no jih oni popišejo. ^"^I stili A to je postransko 0 ^»JM""^,,, ki nimajo duie. kljub temu J ^ ^ ^ čo. Vaiao W nejo veliko več plače M V*" ^ d jo! ln naplačujejo so, ko " plačani 1 Trikrat ma dan Ma bodoča Uta! Automatiien ... hiter... čist...varčen! # Ztt najarečnojli liožič dajte materi pri-ložnoat kuhati ■ elektriko. Hltroat, ¿iatobn in bregrtkrbnont ji prihranilo mnogo dela , , , di ji vrf ¿«a« *a druge «tvnrl. Hrano »kuha boljle. Jed bo bolj okuana— bolj užitna za celo družin«»—ker je hrana «kuhana v lantnih naravnih aokih. Kleklrilni štedilniki ae prodajajo pri raa-prodajalrih električnih naprav, v prodajal-nsh železnin, pohištva, veletrgovinah In Commonwealth KdUon Company, jO*** 5. DECEMBRA Soviče i starega kraja P L n;.V I dansko mokro vreme ne bi ovi- , Slovenije Iralo rasti. Radi tega se cene L| j* na seniku in »gorel moki in raznim žitom še niso u Vrhah je zgorelo gospoda^- dvignile. , Z4<»pje posestnika Franca Sadja je bilo ponekod mnogo. IJJka. Ka pozorišču so drugod pa ne. Ker naš kmet ni-¡Jn ki našli neke kosti. Zdrav- ma urejenih shranjevalnic za Pjo Ugotovili, da 80 to člo-1 sadje, mora sadje prodajati ta-EL kosti. Nadaljnja preiska- koj z drevesa. Tako je bil letos U dognala, da je v pogorelem baš v času, ko je sadje dozorevati,,ju prenočeval brezposelni lo, najbolj kritičen čas in so bile Mni Avgust Pogač, ki ga po cene pod vsako kritiko. Tako so Ju ni bilo nikjer najti. Ver- nakladali jabolka po 0.75 do 1 ¡„o je, da je Pogač na seniku din, dočim so sedaj cene spet jjl Ko je zaspal, je s ciga- poskočile in kupujejo po 1.80 do kini ogorkom povzročil požar, 2.80 din. Kaj pomaga, če so ¡p£r«in je tudi sam zgorel. ' — Ibjična smrt nega starčka [D„e 7. nov. se je vrgel pod ki privozi ob pol enih v ii Pragerskega. obubožani cene čvrste, ko pa kmet nima sadja? Ce bi imel primerna sadna skladišča, bi lahko sedaj prodajal po zvišani ceni; ali pa bi še pozneje lahko sam diktiral cene. Ajdo je letos uničila septem- iiemogli starček "65-letni Ne- L ¿e let<* uniCl1* MPiem; Mionrati. Nekaj minut prnl b™ka «!a»a- Krompirja povsod Z» tega vlaka se je spre- P^anjkuje in cene temu naj-poSlekovičevi cesti, ki pri- važnejšemu artiklu ljudske pre- ru Pernstovim* hlevi tik mi- hrane «arascajo. Zelje Br - 'gnije, fižola sploh ni, ker ga je __vzela suša. Tudi drugi pridelki, ftojeviH»viwPs.w?rm'|K0liiaš za liudsko ali živinsko most, se je naglo vrgel na P00*** za »J1«"«0 a» Lokomotiva ga je uda- Prehrano, so leto« slabo obrodili. iFV^sni strani čela, da so Sedaj v jeseni stojimo pred kpadli možgani. Vlak ga je problemom, kako bomo prehrani nekaj metrov s seboj in njevali hašo živino preko zime. odrezal noge pod koleni. Zaradi tega so cene živini silno .. ae prepeljali v mrtvasni- padle, dočim so se cene mesu in i"nestnega pokopališča. Ne- masti dvignile. Kmet mora dati sije hotel že večkrat vzeti [živino na pol zastonj, mesar pa jnje, ker je vsled starosti meso drago prodaja! onemogel, da ni mogel veš I Tv>di glede ljudske hrane bo-ivati brivske obrti, Nekoč |mo posebno pomladi občutili le-p rešili iz Drave. Izčrpan tošnjo slabo letino. Kmet je je v zadnjih časih vlačij iz uli- prisiljen sedaj prodajati, kar i ulico in beračil pri neznanih h^ ker mora plačati davke in Ima štiri sinove in tri drug« dajatve, spomladi pa mu bo zmanjkalo vsega. Že sedaj živeža in denarja 1 Prerokujejo še večji porast cen . . . . . . f raznim pridelkom, če se bodo kmet m delavec, kater. Joh do£m, v odvisnosti zemlje, sta l«^ J F '. . . . . ... Aa oa ■ v težak položaj radi Naš kmet bo prisiljen da se letine. Celokupen donos organizira zadružno da bo na ff ie za 60% manjši' v »družni podlagi lahko prodaja . z zadn jimi peUmi leti- U- ima odveč in tudi ku^va Nerazveseljiv je zlasti po- Primanjkuje l^ na da so ogrožene že marsika- ta način se bo ognil izkonščeval- kmetije, ki iz prejšnjih let M» kmetove zadrege. imele rezervnih zalo«, «lauiti I tao-tetnlc« smrti Žige ■ pridelka. Mnogi kmetje U^f^ Zo[M k da ne bodo imeli dovolj _ , . . , 10ft iaf umrlt Tudi v živinoreji ne bo ; Te dni poteka 120 Ijt emrU dovoli krme ker sta seno Zl«e barona Zoi8a' člgar J ■ skrajno slalx> odrasla nje in ** * te"n0 Z skrajno siaoo oarasia. i^erarno zgodovino. 2iga pomanjkanje je občutno J*80 ..^u v kmetskem gospodinjstvu, ^on Zois je bil centra na oseb- mnogi nimajo niti za nost našega preporoda, član na- kai še za orehrano in menite "Academiae operosorum Kaj se za prehrano m jyeč bud Skoraj enako slabo so se r®r je i*» ... / J; letos vsi ostali pridelki, ob koncu 18 stoletja ter v prvem to občutno vpliva na preživ- desetletju 19. ^ « » «lo- kmetskih in delavskih vensko ^Zut^Z lLZ ki so brez zadostnih de- ustvarjanje. Socialno je spadal sred«tov Poloiaj "kmet- med meščanski in P»-« ie v danih razmerah i« bil Ham P1(jmlč : obenem ijno slab NizadoKtneTttM- i)a Je Zois tudi najbogatejši po siab- INi zadostnega za- > * Avstro-Ogrske. wja za živino, kt jo imata c,ove* n* JU*" „MQ,r(J ,kmi7 viničar na predaj; pa Od njegovega l^rarn ga om.z-Unima zadovoljive cene. Kje U ^Jzšh Valentin Vc^mMer-vrame kmet v tedanjem času nej Kopitar, Tomaž Linhart te ■kako naj oskrbi za zimo Utiani prev^j^iee HV i^Km« .lun 0 « potrebnim živežem in j" f kako naj poravna svoje Matej Ravnikar. U*^™™] * obveznosti; obrok PAB val reformirati ¿e^i ^ ko to, kar ima na prodaj Uovni slog in odpravitiMujke^ nol,n, primerne cene, aM ^ ^ J\l lZne >* Prodaja sploh onemogo- hrt priklenjen na svoje sobane vendar pa je s svojim mecen .stvom mnogo doprinesel k prve-r**krl>i k prehrano mu vidnejšemu koraku razvoja iivine | slovenske umetnosti. p| J«' svoje pridelke Že |»o-v'l- i^1 re|M) in nekaj malen-k? vozi z njiv. Saj ]je že Jn' ¿a«, ker mu z gor že.pre-'^«i mrzli sever s snegom. Pogledamo bilanco letoš-kmetskega pridelka, vidi-ne razveseljivo sliko. ■ pridelal komaj zase in malo pridelkov, ki bi jih ► vnovfil. To je velika kme- 1 ¡»oU, ker baš letos, ko so ra/.nim pridelkom vsled do^nlkov nekoliko popra-. * ko bi kmet za svoje dek> m'ksj dobil, mu je bila ' lonjena» da mu zem-1'i obrodila. i ^Hištvo je letos odpoveda-k '"^rti. Sena ni bilo ra- ■ ^ klanskega dežja in po-® Poznejše suše. oUve pa je 10 ** krmljenje živine pre-* Ha* radi tega je cena lremler Ohamberlain in mornarlčni minister poročala o poteku vojne. Proglas glede poostritve blokade in zasege nemškega izvoza je kralj Jurij objavi) zadnji te den. i tali jaški hvalijo ju- naitvo finskih vojakov Rim, 4. dec. — Poročila, ki so jiH prejfli italijanski listi od svo. jih poročevalcev na Finskem, hvalijo junaštvo finskih čet v bitkah « Rusi. Ta naglaiajo. da so uspehi ruske armade kljub o* gromni premoči na kopnem, morju in v sraku ms len kostni. Poročila omenjajo tudi brutalnosti sovjetskih letalcev v pobijanju finskih žensk In otrok, ki belijo is mest, t bombami. Bsliitjska kreditna banka zaprla vrata Bruselj, Belgija. 4. dec. — Čredi t Anversoia, kreditna banka, n vse njene podtalnice so my-rate zapreti vrata na ukaa avtoritet. Akcije je sledila aretaciji dveh direktorjev na obtožbo ^poneverbe. Ta banka je |>o nedavno objavljenem poročilu ras-|M>lwga|a a kapitalom 02 milijonov belgijskih frankov. Tajfun udaril Filipinsko otočje Manila, 4. dec. — Tajfun je zajel pet otokov iva jušnozapad-ni strani FiHpiuskega otočja in zdaj drvi proti Manili. Sedem provinc In veliko število mest ie izoliranih. Koliko človeških Življenj Je zahteval tajfun In kako veliko Škodo je napravil. nI znano. Holandeki uradnik are-Hran zaradi fplonaie Hague, Holsndska. 4. dec.— Neki uradnik, čigar ime ni bilo objavljeno, uposlen v ministrstvu za socialne tadeve, in njegova lena §ta bila aretirana na obtožbo šplonaie v prilog neki tuji državi. Umik angleikih čet -iz Tientsina Sanghaj, 4. dec. —• Japonska Časopisna agent ura Dom«] poroča o umiku angleških čet Ii TI-ontalna, Kitajska. Trije bataljoni so se ukrcall na parnlk, ki Jih je odpe4Jal proti Clngwangtaju. Poravnava spora med Japonsko in Ameriko Tokio, 4. dec. — Krogi, ki imajo tesne stike « Japoneko vlado, so naznanili, da Je japonski *u-nanji minister Nomura predložil načrt ameriškemu poslaniku glede rešitve glavnih probkmov med državama. Mtniater ln |m>-slanik «ta konferirala dve url. Jugoslavija pripravljena na vojno Belgrnd, 4. dec. — Vl«da Je od- I redila potrebne korake xa slučaj vojne. Isdala Je dekret «¿edc u-stanovitve organlaacij, ki bodo iprevzele kontrolo nad delitvijo živtt, uvozom ln izvoaom In surovim materialom, ki Je «daj v pri-vatnih rokah. Stavka voznikov avtobusov V Flintu Flint, Mich., 4. dec. — Tu Je izbruhnila stavka voanlkov avtobusov, članov unije CIO, ko no delodajalci odbili zahtevo glede zvišanja plače. Mestna vlada Je . Imenovala posebni odbor, da po-Razlika Je mogoče le v m-LIM konflikt. menu. Poudsrjam: mogoče, ker pravi namen Stalina bo pokazala šele bodočnost. Kar se Uče Stalinove vloge na vinske. Latvije živino, ker nima * "^'»dilo dobro, vendar tahko še boljše, če pomla- ti eeeaterjev ta LISTNICA UREDNIŠTVA Broughton, Pa., članica ---------JL.B-._I , Nsturaiizacijski zakon I« U«ta Poljskem, se čisto nič ne loči od ¡ 1934 določa, da otrok, ki Je ro-navadnega kapitalističnega Im- jgn v inozemstvu, Je amerilkl dr-perializma, v podjarmljenju bal- tavljan po starših le v slučaju, tiških državic — Estonske. Lit- L, Bta (>¿# Atf mati bila ameriška Finske državljana ob njegovem rojstvu In če Je otrok prUel v BMtef» države pred trinajstim letom! svoje starosti. I« tega j« Jasno,J |da vi niste državljanka po startih ln tudi po možu ne morete več dobiti državljanstva, čeprsv Je on državljan. Prositi morat» zs državljanski papir. Ce ste pri šli v Ameriko pr«d štirimi leti in ste bili takrat stari 14 let. tedaj ste zdaj stari IS let In ne 90 Broughton, Pa , J Q„ član 62:, Ve« kale. d« ste vi ameriško državljanstvo izgubili, toda mi »<-vemo. na kaklen način. Vpraša nje je, kako ste potovali nazaj Združene države. aJJ f an kim potnim Ustom ali t Jugoslovanskim? Ali ste služili v jugoslovanski armadi? Najbolje bo, če ae obrnete na federalne naturalizad jsk« oblasti za natarw no pojasnilo. Ali ste I« naročili Pronveto ali Mladim*! Ust svojemu prljeleljv «N eorodnlku v domovine? Te j« edini dar trajne vredmmll. ki g« ra mal denar lahko pošlje** «vej- PredJeSTUevelt ped^aj« e»»*—* * NO C PO IZDAJI LlAM &FLAHERTY ROMAN Poslovenil OTON ŽUPANČIČ •+0—»»M»»»**»*»*«»»***»*»»*»*»*****»*»1*»»«*.............. •crrrttrsssMsssssj jjjjjjjt ————«a—mm PRVO POGLAVJE Bilo js tri minute pred Šesto uro zvečer dne petna jatega mnrca leta 192 . . Franci« Joaeph McPhillip je tekel po cementnih stopnicah, ki ao držale proti steklenim vratom na vrtllo, kjer je bil flavni vhod v dunboysko zavetišče. Dom, kakor ao imenovali v Dublinu to hišo zločinski in airomaški sloji, je bil betonsko poslopje v štiri nadstropja. Stalo je na levi strsni široko, vetrovne asfaltirane poti, ki se je cepila od b-ake cest« na južni strani mesta. Obkrožal ga je cel labirint zanikrnih etranakih ulic in zagat. Po zraku ofcoli njega je plaval neopredeljiv duh po ljudeh, ki žive na tesnem. Iz poslopja samega je puhtelo od jedi in tal, čiščenih z milom in vročo vodo. Dež je prišel iz črnega, nabreklega neba. Zdaj pa zdaj je sunil nagel, srdit piš ter pri-podil vrtinec sodre, da je zaškrofotala v majhnih plešočih skupinah po trdem, hlapečem asfaltu. McPhillip je stekel po štirih stopnicah ter naglo pogledal skozi steklena vrata v vežo. Obraz je tako približal steklu, da se je od njegove burne sape takoj akallla zmrzla šipa. Nato ae je okrenil. Shulil se je v kot pri vratih in gledal okrog ogla po ceeti, odkoder je pravkar prišel. Hotel je videti, ali gre kdo za njim. Bil je morilec. . Prejšnjega oktobra je za stavke farmskih delsvcev v M-u ubil tajnika kraj ne podružnice farmerske zveze. Od tedaj se je skriva! po gorah s krdelom ljudi, Id so se izumlkali ječi, brigantov, zločincev in političnih beguncev. Bilo je pol ure, kar je prišel v Dublin s tovornim vlakom. Vlakovodja je bil član revoluci-jonarske organizacije, v kateri je bi tudi Mc -Phlllip, ko je uatrelll tajnika farmerske zveze. Na ulici ni videl nikogar, ki bi se mu bil zdel sumljiv. Daleč na drugem koncu je prečila cesto stara ženica. Okrog glave je imela črno ruto, v roki lcanglo z mlekom, en ogal rute je pretegnlla čez odprtino, da ji ni padal vanjo dež. Neki moški je brezupno pel, obrnjen proti robniku, ter molil kapo prod se. Proail je vbogajme, a nihče so ni zmenil zanj. McPhillip jo metal oči vseokrog, naglo In ostro kakor človek, ki mu je sila in dolga vaja izpopolnila vohunako bistroglednost. Zavzdihnil je ter se obrnil, da bi pregledal notranjščino doma. Bil je mož arednje visokosti in šibke raati, čez pleča pa je bil širok za hrusta. 2ivot se mu je od ram navzdol zoževal, tako da so mu bili kolki in pas popolnoma neeorazmerni z gornjim delom života. Deana noga mu je bila pod kolenom ualočena navzven, in pri hoji je postavljal palec deane noge proj na tla nego peto, da ae je nekako plazil, kakor divja zverina pri zalezovanju v gozdu. Bil jo drobnega, rumenkasto bledega obraza, temnih, na kratko pristriženih las, temnih, košatih obrvi. Dolge trepalnice so mu nepreetano padale čez oči. Kadar ao mu jih trepalnico zavesile, so bile oči modre, ostre in divje. Kadar pa je trepalnice za trenutek dvignil, da je mislil na kaj daljnega in morda imaginarnega, ao mu bile oči velike, hrepeneče in sanjava. Bile ao mehke in polne nekake brezdanje otožnosti. Čeljusti so mu bile oglate, oetre in suhe ustnice tenke, stisnjene. To je dajrfhrspodnjemu delu njegovega obrasa okruten izraz. Noa mu je bil dolg in raven. Lica ao mu bila vdrta ln na ličnicah se mu je pokazovala živa rdečica, kadar ga je napadel trd, suh kašelj, ki ga Je skušal potlačiti. Oblečen Je bil v ogoljeno, sgubančene višnjeve hlače ln pobledel ogoljon dežni plašč, okrog vrata viaoko zapet kakor uniforma. Čevlji ao mu bili stari in tenki. Cvrkotali so od moče, ki se Jo vsesala skozi obnošene podplate. Imel je a Ivo volneno kapo. Pod levo pazduho je nosil v usnjenem Žepu avtomatsko pištolo, ki mu je viaela na jermenu okrog vratu. Ko je tako stal In gledal skozi vrata, je po-tiekal prste desne roke med prvim ln drugim - gumbom pod plašč. Konci prstov so počivali na hladnem kopitu od pištole. V veži so čakali v vrati trije možje pred zaprtim pisarniškim okencem na levi. Starec, ki Je atal najbližje brat, Jo nosil rjavo ubožni ško uniformo. Na obeh očeh je imel sivo mreno in kakor da bo zdaj zdaj omedlel. Naala njal se je ob palico, glava pa mu je neprenehoma kinkala, kakor da Je omamljen od pijano-ati ter bo veak hip zaapal. Drugi starec je imel ponošen star frak. Bil je podoben natakarju, ki so ga zaradi staroeti pognali iz Službe. Bil je ostrega, mršavega obraza. Tretji starec je bil oblečen v mešanico nepopianih cap in je nepreetano stresal život, ker ae je tako skušal praakati pod obleko. Val trije so molčali. Za njimi so držale še štiri betonske stopnice ns dolg hodnik, ki je tekel skozi vse poslopje. Na zadnjem koncu ga je križal drug hodnik. Zdaj pa zdaj so prihajali po njem moški v gručah. McPhillip je ravno hotel pahniti vrata, ko je nekdo škripaje potisnil kvišku atekleno okence in ae je za njim prikazala moška glava. Mož je tleenil s palcem in kazalcem ter mignil najbližjemu atarcu, tistem v capah, naj stopi k njemu. Starec se je zdrznil ter viknil s slabim, otročjim glasom: "O ti šment ti, kar pozabil sem". Z lahnim nasmeškom jo zase nekaj mrmral ter si začel iztikati po žepih. Mož za oknom ga je pogledal, jezno nabral ustnice ter izginil. Takoj se je zopet pojavil izza piaarniškega vogala. Stopil je k starcu ter se z rokami v boku pred njim široko razkoračil. Njegove čedne modre hlače so bile pravilno zlikane. Bil je golorok, tako da ao ae mu v somraku ble-sketali demantni gumbi na rokavu in veliki demant v kravati. Lasje so mu bili z vonji-vim oljem prilepljeni na glavo. Vaa veža je zadišala po njem. Glodal je starca z izrazom, v katerem sta se mešala prezir in jeza. Druga dva starca sta se jela po tihem hihitati ter se delala, kakor da nimata s starim razcapancem prav nobene zveze. Razcapani starec jo napoaled našel rdeč robec, a v razburjenju ni mogel razrahljati vozla, ki ga je vezal v kepo. "Lejte," je za vpil ter molil robec piaarju, "tukajle je pet penijev ln štirje polovičarji. Prsti so mi vsi trdi od revme, pa ne morem razvozlati. Ce bi mi nemara vi, za božjo Kriščevo voljo?" Nato je pogledal z odprtimi usti pisarju v obraz. Ta pa se za robec še zmenil ni, temveč je gledal starca, kakor da ga hoče udariti. Starec ae je začel tresti. "Izgubi se odtod," je nenadoma zagrmel pisar. Nato je zopet okamenel. Starec je začel jecljati in trepetati. Obrnil se je, mencal po stopnicah proti vratom; med hojo ai je praskal lopatice s obleke. Ko je bil na drugi stopnici, Je neodločen postal ter se ozrl nazaj. Nato se je zgrozil, atopil na tretjo stopnico, omahnil ter se spotaknil. Zdrsnil je po zadnjici do vrat. Druga dva atarca sta se zasmejala in zahahljala. Piaar ju je pisano pogledal. "Kaj ae smejeta?" je zakričal. Na mah sta prenehala. "He, ti!" je nadaljeval ter kazal s prstom na razcapanega starca, ki je prišel že na cesto, okleval na robniku ter gledal preko rame nazaj. "Ce te še kedaj zalotim tu, ti stari bedak, te izročim policiji. Zdaj pa izgini pa se apravi v prisilno delavnico, kamor tičeš. Hajd!" Starec je v bridkem presenečenju skremžil svoj opičji obraz. Ošlnil je s preplašenim pogledom podivjani McPhillipov obraz, ki ga je gledal iz kota na levi od vrat. Nato je nekaj zamomljal ter odštorkljal po poti. Druga dva starca, ki sta bila še v veži, sta začela med seboj šušljati, toliko da jima je piaar pokazal hrbet ter se vrnil v pisarno. "8trela nebeška," je rekel prvi, "ustreljlti bi ga bilo treba, kaj?" "Ustreliti," jo javkal drugi, "to nesnage zanikrno — da moro tako s človekom t" Nato sta drsala proti okencu po listke za posteljo. Piaar je preklinjal ter ju opsoval, ona dva pa sta so mu oprsvičevala ter ae hihitala. Ko sta starca prejemala pri lini listke za posteljo, se je McPhillip tiho zmuznil skozi vrata ter ae plazil po hodniku. Na kraju je zavil na desno. Tam s« jo ustavil. Malomarno ae je naalonil ob steno, potegnil Is žepa cigareto ter si jo prižgal. Ozrl ae je okrog aebe in opreso-val po hodniku: bil je Širok, tla betonska, stene is glasirane opeka V enakomernih presledkih ao godala okna na proatrano dvorišče v ozadju poelopja. V alkovah pri oknih ao bili poatavljenl stoli. Ob nasprotni steni so bili v enskih razdaljah po tri metre aH kaj pljuvalnl-kl. (Dalje prihodnjič.) PROSVETA SERENA Najti na I F. Frrkm Doktor Alberto dells Corte je bil ssdnji potomec stare toakan-ike rodbine. Bil Je vitek ln lep kakor Usti moški, ki ao Jih flo-rontinaki slikarji slikali okrog leta 1600. Dorasel Js kot sirots. Kot umetnostni zgodovinar ae je poglabljal v preteklost in ko sem Imel opravka v florentinakem u-metnoetnem Inatitutu, aem ga a pozna t kot razgledanega mladega moža s izvrstnim apominom. Imel je temnoplsve lase In zlato-rjave oči, ki dajo obrasu poseben čar. Zenake ao gledale sa njim, toda on nI gledal sa njimi, dokler ae nI napoaled saljubil v hčer nekega vinakega trgovca, v Emilijo, po noa no, viaoko toakan-sko lepotico s črnimi očmi, črnimi lasmi ln čudovito slonovlna-sto poltjo. Bil jo kraaen par. Nevestin o-če, precej grob možak, ni maral dolgo zavlačevati s poroko. Takoj naj bi ae poročila. In takrat se Je zgodila nesreča, da Je Emilija padla po kamnitih atopnicah domače hiše, nekdanje stare trdnjave in Jo po tridnevnem trpljenju isdihnila. Alberto, ki je noč in dan stal ob postelji svoje neveete, je pobledel ko da bi od mrtvih vstal Poakušali smo vse, da bi ga razvedrili. Toda bilo Je, ko da bi njegovi notranjosti nskaj poči lo, ko da bi odmrl. Vabili smo ga k dolu. Njegov izredni spomin Jo oatal. toda na nJem ni bilo nobenega veeelja do Življenja več Hujšal je od dne do dne. Igodilo ae Je pa. ko amo lepega večera v troje sedeli na te-rasi neke hiše na Vil Montebel-lo, da je v bližini nekje igral radio. Nastal jo odmor, potlej ee Jo pa oglaeil mehak alt, ki Je prebral uvod v gootovanje nekega nemškega pianiata v Milanu. Spogledali smo ae in ae razumeli. Naš goetitelj Cavalliere Pet-turs, je pa ns polnil naše kozarce in tiho dojai: "To je Serena, napovedovalka milanske radijske oddsjne postaje. Njen glss e doživetje za vse poslušalce!" Sledila je neka Schumanova skladba. Nato se je pa apet oglasila Serena, ki je podala z besedami to, kar je hotela izraziti glasba. Videli smo, da se je naš prijatelj udobno zleknil v svojem pletenem naslanjaču/ Luč rdeče zratrte svetilke je dosegle samo njegovo čelo. Zaprl je oči: sanjaril je. Po tem večeru sem opazil, da e šlo z našim prijateljem na »olje. Spet so ga zanimale umet-nostnozgodovinske stvari, hodil e v kavarne, toda najrajši si je zbiral manjše, kjer so imeli radijske aparate. In lepega večera, ko sva apet sedela na tisti, teraai, sva zaslišala Serenin glas; otrokom je pripovedovala mravljice. Alberto je zaprl oči, ves srečen je prisluškoval. In na lepem, ko je Serena končala, mi je po-ožil roko na ramo in dejal: "Ta glas iz angelskih višav mi je rešil življenje!" In pojaanil mi je: "Pri Emilijihi smrti nisem mogel nobeni ženski pogledati v obraz} Zdaj je pa vse drugače! Zdaj ljubim glaa, ki me tolaži, glaa nad zemeljskega bitja iz neskončnih daljin." Prijatelji ' smo vedeli, kako Alberto občuduje Sereno. Vprašali smo ga, če ji bo pisal. "Ne," je odvrnil, "niti njenega pravega fmena nočem vedeti! Zame naj ostane samo Serena, neakončno oddaljena Serena!" Nekoč amo se z avtomobilom odpeljali v okolico Komskega jezera z umetnostnozgodovinakim ciljem. Neki tovariš je imel tam dobrega znanca, lastnika vile Albini. In z gostoljubnoatjo, kakršno izkazuje severna Italija avo-im gostom, so nas povabili na domačo veaelico. Naš tovariš naa e predstavil gostitelju, pozdravil ostalo družbo Ih ha lepem kakor elektriziran planil k Albertu della Corte in mu dejal: "Danes je srečen dan vašega živ-jenja! Ali veste, kdo bo vsak čaa prišel? Serena!" "Serena!"'je vzkliknil Alberto in emrtn6' pobledel. "Potlej moram takoj oditi! Takoj" In še preden smo mogli preprečiti, je zgrabil svoj' klobuk in odhitel. Sele drugo jutro smo ga spet našli. ^ 'Zakaj ste nam ušli?" sem ga vprašal. "Ah," je odvrnil, "Serena mora ostati zame neakončno daleč! Ne maram se razočarati. Zadnje tedne, odkar sem apet dobil pogum za življenje, sem gledal ženske. Vendar nobena še zdaleč ni podobna Emiliji! Toda Serenin glas naj me tolaži." J Serena sama — njeno pravo ime je Julija Prevostijeva — je izvedela od nas za Albertovo zgodbo. "So so torej na svetu moški," je dejala, "ki ae ne potapljajo v močvarah vsakdanjega življenja." In obljubiti sem ji moral, da ji bom povedal, kje in kdaj bo Alberto della Corte preživel svoje počitnice. Sredi poletja me je Alberto spremljal na Brioni in o tem sem obvestil tudi Julijo Prevostije-vo. Tam naju je prevzel čar tega kraanega otočka, neprisiljeno življenje, prostost, biti osamljen ali po želji s drugimi plesati, plavati, jahati. Sedela sva pri neki mizici. Alberto je bil žalosten ln sla 1)0 volje. "Kaj ti je?" aem ga vprašal. "Sereninega glaau pogrešam! Najbrže ima tudi ona zdaj počitnice. Zaloetno zame." Naalednjega dne ata pri sosednji mizi eodell dve mladi dami. Ko je ena izmed njiju iz-pregovorila nekoliko glaaneje, me je Alberto zgrabil sa roko in dejal: "Ta glaa ima skoraj iati zvok kakor Serenin. samo da | Je še bolj čist in še bolj nebeški!" In začel je mlado dekle pazljivo motriti. Ona je pogled sdržala in prijavo odzdravila in kmalu nato a svojo prijateljico odšla v kopališče. 2e čez dva dni ae JI Je Alberto predstavil. Igral je s njo tenia, čeprav ni bil preveč navdušen za šport, in s njo pleaal. Pri tem ae je šele pokazala njegova apret-noat in prožnoet l¿epega večera aem našel Julijo aamo v majhnem hoteiakem pristanišču. Hodila sva po pomolu sem in tja in rekla mi jo: Otrok Vinko Kristan Ko sem stopil v kolodvorsko čakalnico, je vladalo v njej kaj prijetno razpoloženje. Ljudje ao ee sklanjali od krohota in se držali za trebuhe. Vsa čakalnica se je tresla od smeha, ki je prijetno ščegetal človeka v grlu. Staremu gospodu se je tresla dolga, siva brada, ko jo opazoval maieg« otroka, ki je racal po čakalnici in počel vse mogoče vragolije. Tekal je po tlaku, se nenadoma ustavil in se vrtel na mestu, tako da se je z desno nogo poganjal, potem pa ae sklonil k tlom in hodil po vseh štirih. Pri tem se je neprestano smejal, da sta se kazali dve vrsti belih zob in mu je slina tekla po napetih licih in po bradi. Gledal je z nenavadno živimi in lepimi očmi po ljudeh, ves ožarjen od ereče in zadovoljstva, kot bi ae zavedal, da je on povzročil vae to veoeio razpoloženje, v katero so zapadli ljudje kljub tisti vsakdanjosti in mrkosti, v ka- tero ae zagrinjajo vae dneve. Mati je stala ob oknu in se tiho radovala nad svojim živahnim otrokom, ki se je tako raz^ živel. Bila je žena iz predmestja in čakala vlaka; sem jo prišla z o-trokom qpmo za trenutek, da se odpočije. Otrok je bU težak in pot v predmestje še doliga. Njen obraz je bil na gosto preprežen z gubicami, ki Jih zražajo vanj tisočere vsakdanje skrbi. Klicala je otroku očitajoče: "Pavelček, padeliwš! Joj, par zi! Pojdi sem!" ' Toda otrok se ni zmenil za njene besede. Postajal je vse bolj živahen in razigran. Morda samo zato, ker je bilo tu toliko ljudi, ki so občudovali njegove umetnijo. Doma ni bil tako razpoložen; saj bratje in sessre navadno- ne znajo ceniti takih stvari. i = "Si se zahvalil? Ne? Stori to! Spodobi ae!" Otrok je spet vprašajoče gledal mater, potem gospo in osta-le, ki so se smejali. Postalo mu je nerodno. Prijel se je za materino krilo m skril glavo vanj. "Malenkoat!" je dejala goepa, ko se je mati skušala opravičiti. Otrok se je kmalu znašel. Začel je spet tekati okrog. V čakalnico so se prilivali vedno novi ljudje. Vrtel se je med njimi in se zapletel zdaj temu zdaj onemu med noge. Mlada gospodična Je zakričala. Ni ga opazila, ko se ji je motal med nogami; prestrašila se je. Tudi otrok se je ustrašil in padel. Nekdo ga je pobral in izročil materi. Otrok je užaljeno ozrl po človeku, ki je bil tako predrzen. V naročju ni strpel. Začel ae je kremžiti in izvijati iz materinih rok. Nevarno je bilo, da bo planil v jok, katerega ni tako lahko potolažil, zato ga je postavila na tla in ga rahlo krenila: "Kako si siten!" Ko se je mati sklonila, da bi zavezala čevelj, je otrok izginil. Prvi hip ni nihče niti opazil tega, v naslednjem trenutku pa ga je že "privede 1 nazaj stražnik. "Cigav jo otrok?" je vprašal strogo. "Joj, vendar ... moj je!" je odvrnila mati vsa prestrašena, ker ni vpdela, da je bil otrok ta čas že gunaj. "Ne puščajte ga ven! Potem bo pa nesreča!" "Nisem vedela," se je oprošča-la. 'Ti otrok nearočni, ti!" (Ljudje, ki ee jim je otrok priljubil, so posredovalL Strainiku z ni "Greš k meni, mali?" ga vabila stara gospa. "Nekaj mam za tebe! Pridi!" Otrok je obstal in vprašujoče nagnil glavo. Ko pa je videl, da jo goepa odprla torbico, se ji je približal. Naslonil se je s komolcem na njeno koleno, vtaknil prst v usta, oči pa ao mu romale od toitoice k njenemu dobrodušnemu obrazu. "Daj prst iz ust, pacek!" ga je karala mati. "Nič mu ne dajte, goapa, ko je tako grd!" Otrok je vzel prst iz ust in žalostno pogledal najprej mater, potem gospo. Ustnice so mu za čele nevarno drhteti. "Le nič se ne boj, ljubček!" se je smejala gospa. 'Tako priden fant Dala mu je dva piškota in dinar. Otrok je žarel od sreče in mati je bila ponosna. Tak mali frkolin! Pa glej ga: gospe se zanimajo zanj. Oni doma bodo črni od zavisti. Morala ga bo vzeti v varstvo. No, pa ga bo že znala braniti. 'Tak, otrok, pokaži mami, kaj si dobil!" Otrok je stekel k materi in kazal: "Glej, mama, glej . . .!" Mati mu je vzela dinar in piškot, da bo za pozneje; en piškot pa mu je dala v usta ter ga pou-čHa: TOREK, S. DECFvnu jIl^tSS' je obrml m krenil na ,*ron Kmalu je prišel vratar in Kranj Jesenice! Odhod!'' Večina potnikov ae je dv J .n odšla. Tudi mati je vzelaS ka v naročje in krenila proti predmestju. J^™* PogiH molk. Edino velika ura je ¡V*1"0- Ljudje so poKtali * bfedni in vsakdanji kot prej trokov razigrani 8meh je ¡¿J z njim je izginilo vedro razi* fenje. Puščoba in dolgo^ leglo v čakalnico. Čudno, kakšno razpoloženj je zmožen napraviti takle hen pajac!—sem pomislil na troka. Najbolj zakrknjenega 8tež» ti apravi v dobro voljo m< m Listen to and Adearfiae*o» PiUNOEBPS YUGOSLAV M Folk Song« and Mum Tambaritza Orchetb Station WWAI, Svary Soa Uetavfta todi meja drafthw: »ikl« rs prip «tekme*« irotoHd ad d ...Ö. drašts m »..••!••• ...CLdralti a m........ m I........ ...čl drešt« v m........ Mev