1972 tudi v letu 1977 ohranilo dvojezične topografske napise, medtem ko je bila ta p ra­ vica odvzeta 125 naseljem ; po letu 1972 si je 16 naselij na novo pridobilo pravico, da uporabljajo dvojezične topografske napise. Knjižica je izredno praktični pripomoček, ki na preprost in pregleden način daje vse potrebne in osnovne podatke — v obeh jezikih — o slehernem naselju na dvojezi­ čnem ozemlju južne Koroške. Obenem pa je delo tudi dragocen in neovrgljiv dokum ent o naglem krčenju najosnovnejših jezikovnih pravic Slovencem na avstrij­ skem Koroškem . M. Natek Književnost o krasu Acta carsologica — Krasoslovni zbornik, 10 (1981), SAZU, Razr. za narav, vede, Inštitu t za raziskovanje krasa, str. 212 ,35 slik, 12 prilog, Ljubljana 1982 Z bornik obsega devet prispevkov šestih av torjev— sodelavcev oziroma zunanjih sodelavcev Inštituta — s čimer je predstavljena glavnina inštitutskega raziskovalnega dela s področja krasoslovja in speleologije v preteklih letih. Vsebina zajema dva večja sklopa: kraško površje (štirje prispevki) in kraško podzemlje (pet prispevkov). Poleg sintetskega prispevka so še dela s področja morfotektonike, hidrologije in sedimento- logije. Z regionalnega vidika obravnava šest prispevkov dinarski kras v povirju Ljub­ ljanice, osredotočenih na Planinsko polje, dva prispevka skrajno izmed dinarskih pla­ not — Banjščice, eden pa celotno Slovenijo. V prvem , sintetskem , prispevku P. H a b i č podrobneje predstavi » P reg led n o s p e le o lo š k o k a r to S lo v e n ije « . Inštitut je vrsto let delal na raziskovalni nalogi »Speleo- loška karta Slovenije«, kjer je podrobneje obdelano kraško podzemlje po posameznih listih (1 : 25.000 in 1 : 50.000). Pričujoči prispevek je prva sintetična obdelava zbra­ nega gradiva, predstavljena tudi na karti v prilogi v dvobarvnem tisku. Priložena Spele- o loška karta je pravzaprav karta slovenskega krasa, saj poleg speleoloških, morfolo­ ških in hidroloških elem entov posebej poudarja tipizacijo in razprostranjenost krasa. K ras je klasificiran glede na kam ninsko osnovo, na globino zakraselosti, na hidrološke značilnosti, na nadm orsko višino in glede na regijo. V besedilu so podrobneje obdelane speleološke značilnosti posameznih tipov krasa. V prispevku » K ra š k i r e l ie f in te k to n ik a « P. H a b i č ugotavlja skladnost med vi­ šinsko 'razporeditv ijo m orfostrukturnih blokov in kraškim površjem. Ker s pomočjo erozijsko-korozijske teorije te r klim atske geomorfologije ni mogoče razložiti vseh zna­ čilnosti dinarskega krasa, skuša avtor to opraviti s pomočjo m orfostrukturnih enot. Na konkretn ih prim erih podrobneje razlaga, kako navpični premiki blokov vplivajo na razvoj kraškega površja in podzemlja. Naslednji H a b i č e v članek » K ra š k i izv ir M r z le k , n jeg o v o za le d je in varo va ln o o b m o č je « sodi m ed članke s hidrološko vsebino. Mrzlek je pomemben kraški izvir tik Soče nad Solkanom, zajet za oskrbo Nove G orice s širšo okolico. Iz varstvenih razlogov je bilo treba določiti njegovo zaledje, tudi s pomočjo barvanja Čepovanskega potoka. Izkazalo se je, da pripada zaledju M rzleka večji del kraške Banjške planote. Kot pose­ bno zanim ivost naj omenim, da so podzemeljske vodne zveze v zaledju M rzleka podo­ bne alpskim: obstajajo nam reč podzemeljska raztekanja in mešanja voda, kar je zelo pom em bno za varovanje pitne vode pred onesnaženjem. Prispevek J. Č a r j a » G e o lo šk a zg ra d b a p o ž ira ln e g a o b ro b ja P la n in skeg a p o ­ lja« tem elji na izsledkih t.im. podrobnega geološkega kartiranja (1 : 5.000). Rezultat kartiran ja nista le podrobni a vendar pregledni geološka in tektonska karta Planinske­ ga polja, s prerezi (v prilogi), am pak tudi nova dognanja o povezavi določenih kraških oblik z določenim i litološko-tektonskim i podlagami. V literaturi večkrat naletimo na navidezno protislovne trditve, da prelomi predstavljajo oviro za vodo, obenem pa je prelom ljenost karbonatnih kamnin osnovni pogoj za nastanek krasa. S tega vidika so posebej zanimivi Čarjevi izsledki: zdrobljene cone (često v vzporednih prelomnih co­ nah) s tektonsko glino in m ilonitno moko so praktično neprepustne, delno do dobro prepustne so porušene cone, odlično prepustne pa razpoklinske cone. Na Planinskem polju se s tem skladajo tako ponorne cone kot tudi oblika in razporeditev vrtač ter udom ic. Z navpičnim prenikanjem površinske vode se že dlje časa ukvarja Janja K o g o v ­ š e k , ki nas s prispevkom » V e r tik a ln o p re n ik a n je v P la n in sk i ja m i v o b d o b ju 1 9 8 0 - 8 1 « seznani z izsledki novejših opazovanj. Posameznim curkom, ki prenikajo skozi jam ski strop, je merila tem peraturo, pretok, pH in trdoto, vzporedno pa tudi koli­ čino padavin na površju. Spremem be lastnosti vode odražajo »vodne valove« — ob povečanem pretoku se zniža trdota. Kljub številnim izsledkom avtorica meni, da bi bilo iz podatkov mogoče dobiti še več, če bi jih bilo mogoče ustrezneje, s pomočjo računal­ nika, obdelati. Tudi članek F. Š u š t e r š i č a » M o rfo lo g ija in h idro g ra fija N a jd e n e ja m e « se v veliki meri ukvarja s podzemeljsko hidrografijo. Jam a je bila natančno znova izmerje­ na in s skoraj 5 km rovov sodi med večje slovenske jame. Obenem z meritvami je avtor zabeležil celo vrsto morfom etričnih in drugih značilnosti jamskih rovov, kar mu je obe­ nem z obdelavo m erskih podatkov omogočilo podroben morfološki opis. Na podlagi m orfologije, hidrografije in jamskih sedimentov avtor ugotavlja, da Najdena jama, ki jo sicer voda takorekoč v celoti zalije, ni neposreden odvodnik Planinskega polja, temveč le vodokaz v masivu. Prispevek R. G o s p o d a r i č a » M o r fo lo šk i in g e o lo š k i p o lo ža j k ra šk ih vo tlin v p o n o r n e m o b ro b ju P la n in sk e g a p o lja « se navezuje oziroma dopolnjuje prispevka J. Č arja in F. Šušteršiča. Čarjeve izsledke »poglobi« v podzemlje, morfologijo in hidro­ grafijo N ajdene jam e pa dopolni z geološkimi podatki. Poleg Najdene jame, Logarčka in M ačkovice je avtor analiziral podatke še za okoli 50 jam v severnem robu Planin­ skega polja. U gotovil je, da so jamski rovi razporejeni v petih etažah in da so rovi v Naj­ deni jam i veliko bolj prilagojeni smerem in vpadnicam skladov, kot pa smerem prelo­ mov. V naslednjem prispevku » S tra tig ra fija ja m sk ih s e d im e n to v v N a jd en i ja m i o b P la n in s k e m p o l ju « nas isti avtor podrobneje seznani s samimi sedimenti, njihovimi značilnostm i in lastnostmi, stratigrafijo in relativno starostjo. Dobljene izsledke pri­ m erja z rezultati svojih prejšnjih raziskav v jam ah na Pivki in ob Cerkniškem polju in za zaključek podaja pregledno tabelo kvartarnih sedimentov Planinskega polja z zale­ djem , do Pivške kotline na eni in Cerkniškega polja na drugi strani. Z adnji je članek A. K r a n j c a » S e d im e n ti iz B a b je ja m e p r i M o s tu n a S oč i« , ki obravnava sedim ente iz izvirne jam e v vznožju Banjščic. Analize teh sedimentov, vključno datacija s pomočjo 14C, kažejo, da je v najmlajši preteklosti, pred nekaj sto leti, prišlo do velikega preobrata v sedimentacijskih procesih: potok je nehal odlagati prodnato-peščene plasti, s katerimi je bil jamo že skoraj zapolnil do stropa, in danes nosi le še izredno dobro zaobljen prod, prejšnji nanos pa je takorekoč odstranjen. A ndrej Kranjc Aria carsologica — Krasoslovni zbornik, 11 (1982), SAZU, Razr. za narav, vede. Inštitu t za raziskovanje krasa, str. 131,41 slik, Ljubljana 1983 Zvezek vsebuje sedem prispevkov izpod peresa devetih avtorjev, od tega jih je sedem članov inštituta. Tem atika obsega regionalno krasoslovje in speleologijo (pri­ spevka o krasu v Krškem hribovju in v Istri), kraško hidrologijo oziroma hidrogeolo- gijo (R akov Škocjan, Vipava, Postojnska jam a) ter jamske sedimente (Postojnska ja ­ ma in Jam a pri Predjam i). Č lanek P. H a b i č a » K ra š k ip o ja v i 'v K ršk e m h rib o v ju « nas seznani s posebnim tipom osam elega krasa, plitvega fluvio-krasa v slovenskem subpanonskem svetu. Po­ leg speleološkim objektom je avtor posvetil posebno pozornost kraškim depresijam in razvoju vodnega om režja ozirom a fazam zakrasevanja. Naslednji, tudi še bolj regionalni prispevek » M o v ra šk a in S m o k a v s k a vala ter J a ­ m a p o d K r o g o m « (P. H a b i č , R. G o s p o d a r i č, A. M i h e v c , F. Š u s t e r - š i č) obravnava slepe doline ozirom a robno kraško polje na stiku fliša in apnenca v se­ verni Istri, med Gračiščem in Sočergo. Poleg geomorfologije obravnava prispevek tudi kraško hidrogeologijo, hidrologijo in seveda podrobno študijo jame, saj je bila raziska­ va usm erjena bolj aplikativno, z nam enom, da oceni možnosti za odpravo občasnih po­ plav v dnu teh slepih dolin. Prispevek R. G o s p o d a r i č a , J. K o g o v š e k in M. L u z a r j a » H i- d ro g e o lo g ija in k r a šk i izv ir i v R a k o v e m Š k o c ja n u « zapolnjuje občutno vrzel v poznava­ nju ozirom a predstavitvi našega »kraškega parka« Rakovega Škocjana. Podrobneje sta predstavljeni geologija in hidrologija te zanimive kraške doline, posamezni izviri ima­ jo obdelane fizikalno-kem ične lastnosti, niti niso pozabljene poplave. Zanimiva in p re­ senetljiva je ugotovitev, da izvirov v Rakovem Škocjanu ne napajajo podzemeljske vode izpod Javornikov, am pak le cerkniške vode. K tem eljnim obdelavam v kraški hidrografiji sodi članek P. H a b i č a » K ra šk i iz v ir i V ip a v e in n j ih o v o za le d je « . Po količini (0,7—70 m3/s) in ugodnem, neposelje­ nem in gozdnatem zaledju, bi bili ti zajezeni in prelivni kraški izviri (nekaj je občasnih in nekaj stalnih) zelo prim erni za oskrbo z vodo. To potrjujejo tudi dobljene fizikalno-kem ične lastnosti vode. R ezultate krajevno razširjenih opazovanj vertikalnega pretoka v kraških kamni­ nah podaja prispevek Janje K o g o v š e k » P re n ik a n je v o d e in iz lo ča n je s ig e v P isa­ n e m ro v u P o s to jn s k e ja m e « . Poleg že ustaljene m etode meritev vodnih curkov je avto­ rica tok ra t merila tudi izločanje karbonatov iz vode, ki polzi po sigi. Tako se je na posa­ m ezne kapnike v enem letu odložilo od 44— 550 g CaCCte. S tem ta prispevek tudi po­ globljeno posega v vprašanje rasti kapnikov oziroma odlaganja sige. S sigo se ukvarjata tudi zadnja dva prispevka v tej številki Acta carsologica. R. G o s p o d a r i č s soavtorjem a M. I k e y a in T. M i k i poroča o » D a tira n ju s ta ­ la k t i ta iz P o s to jn s k e ja m e z E S R m e to d o « . To je prvi poskus datiranja sige iz naših jam