NO. 255
/Ime riška Domovi ima
/lrll/aEi»io%imi—Hoiwp
AM€RICAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, DECEMBER 29, 1953
LETO LEU — VOL. LIE
Roditelja bosia vzela dvoglavo dele iz bolniške domov
Mati je v nedeljo prvikrat videla svojega 15 dni starega otroka.
INDIANAPOLIS. — V nedeljo: sta se zakonca Mr. in Mrs.
Cecil Hartley odločila, da vzameta svoje dvoglavo dete na svoj dom, ki se nahaja v bližini Petersburga, in kjer žive njuni ostali trije otroci. Dete bosta vzela domiov nemudoma, ko jima zdravniki povedo, da ga lah-ko vzameta iz bolnišnice, kjer še težji udarec od enega, ki ji ga
JUGOSLAVIJA SPET PRED SUŠO^
Suša bo zelo prizadela tudi ameriške davko plačevalce, ki bodo morali spet nositi najtežje breme pomoči.
BEOGRAD. — Jugoslov. gospodarstvu grozi zopet suša, ki utegne zadati narodni ekonomiji
se zdaj nahaja.
V	nedeljo je 27 let stara mati Margaret Hartley prvikrat videla to svoje nebogljeno in usmiljenja vredno dete, ki je sedaj staro 15 dni. Kakor je bilo že preje povedano, je otrok sinček.
Zakonca sta bila puščena n kaj časa sama v sobi s svojim dvoglavim in štiriročnim dete-. lom. Ko sta stopila iz sobe, nista kazala nobene posebne emo-cije. Zdravniki so jima povedali. da je otrokovo zdravstveno stanje zadovoljivo.
------o------
Jutri bo ustoličenje novega predsednika na Filipinih
^ Njegovim ustoličenjem bo Nied vsemi najbolj srečno preprosto in ubožno ljudstvo.
V	SREDO, to je jutri, bo ustoličen novi predsednik Filipinske ^publike, 46Hletni bivši kovač Ramon Magsaysay. Ob tej inavguraciji ne bo nihče srečnejši od preprostega in ubožnega ljudstvu Filipinskega otočja, ki ga je1 izvolilo z veliko večino.
Veličina novega predsednika Ve izhaja samo iz njegovih junaških dejanj v preteklih bojih fcuoti komunistom, temveč iz Jugove skromnosti, ki ni navi-^uzna, temveč resnična.
Riscu neke knjige, ki je v u-v°du proslavljal novega pred-V^dnika, je dejal:	“Lepa vam
uvala za vaše toplo posvetilo. Vi dajete osebnost velikega mo-2a> kar čutim, da nisem. Sem VreProst mož, ki ljubi svoje delo. V1 domovino, če sem res kaj °brega storil za svojo domovi-sem storil zato, ker želim, da 1 bilo naše ljudstvo srečno in ^dno svobodno.”
Izgredi v Maroku
Casablanca, Maroko. — u sveti večer so bili tukaj ve-i. | izgredi, v katerih je bilo u-Rih 19) ranjenih pa 28 oseb. — zgrede je povzročilo sovrašto Uied Frandcfci in Marokanci.
5 otrok zgorelo
r SALT LICK, Ky. — V poža-U, ki je uničil njihov dom na armi, So zgoreli mati in njenih
^ otrok.
Vremenski
prerok
pravi:
R|anes deloma oblačno in na-^a ^ dokaj toplo. Ponoči nale-^ie snega in mnogo bolj mr-
je prizadejala suša v letih 1949 in 1951. Tako poroča iz Beograda Alex H. Singleton, poročevalec tiskovne agencije AP. — Pomanjkanje moče je že povzročilo mnogo težav in izgubo na davkih. Singleton pripominja, da bo učinek vsega tega zelo važen za ameriške davkoplačevalce, ki bodo verjetno spet nosili najtežje breme pomoči.
V mesecih oktobru in novembru je padlo v Jugoslaviji 7.8 palca dežja, dočim ga v tej dvomesečni periodi pade povprečno 51 palcev.
Kmetijski strokovnjaki pravijo, da je suša že okrnila za 40% (pričakovane žetve ozimne.
Glavno upanje za rešitev vsaj dela pridelkov leži zdaj v pričakovanju skorajšnjega toplega dežja in snežne odeje, ki bi pokrila pred spomladjo žejno zemljo. Toda vreme v Jugoslaviji [se je clbrnilo na mrzlo in — kakor drugod po Evropi — tudi tu ni snega.
Izgleda, da je Titov režim to pričakoval, ker je obdržal doma del pridelkov, ki so bili namenjeni za izvoz, in ker nadaljuje z uvažanjem živil iz inozemstva. Toda koliko živil ima v rezervi, je tajnost.
------o------
Smrt 108-letne žene
SANTA MONICA, Cal. — Na božični dan bi bila Mrs. Augu-stina Billicana Coria stara 108 let, pa je dva dni poprej umrla.
Avtomobil s petimi ljudmi padel v reko; vsi so utonili
Bili so sami mladi ljudje, ki so bili na potu k praznovanju rojstnega dne prijateljice, ki je tudi sama našla smrt.
TOLEDO. O. — Pet mladih ljudi, ki so se vozili na neko zabava, da bi proslavili 21. rojstni dan svoje prijateljice, ki se je nahajala tudi v avtomobilu, je našlo v nedeljo smrt v reki Maumee, v katero je zletel njihov avto s Cherry Street mostu.
Avtomobil, ki je drvel osemdeset milj na uro, je odtrgal 40 čevljev mostne ograje, nakar je stmoglavil v reko ter obležal na dnu 25 čevljev globoke vode.
V tej družbi je bil tudi vojak Richard Szepanski, star 25 let, ki je imel še vedno nogo v mavcu od prejšnje nesreče, ki jo je doživel. — Dne 16. novembra je bil namreč ranjen v North Čarobni, ko se je neko letalo zalete-o v skupino padalcev, ki so viseči na svojih padalih pravkar padali proti zemlji in med katerimi je bil tudi Szepanski. — Druga izmed žrtev je bila Mrs. Susan Laudick, ki je imela praznovati svoj 21. rojstni dan na tako imenovani “surprise party,” katero so ji priredili njeni starši.
Če se premirje ne obnese bo Kina bombardirana
TOKIO. — Tukajšnji opazovalci ameriške zunanje politike in Eisenhowerjevega odloka, da odpokliče dve ameriški diviziji iz Koreje, tolmačijo tako, da bodo ameriške bombe pričele padati na ozemlje rdeče Kitajske, ako korejski in kitajski komunisti prekršijo pogoje premirja. V tem slučaju bi postala Koreja le postransko vojno pozorišče.
Papež Pij XII. je dal avdijenco 10,000 romarjem
VATIKAN. — V nedeljo je papež sprejel v svoji vatikanski palači 10,000 romarjev iz vsega sveta.
Papeža, ki je bil ogrnjen plaščem, kateri je Ml obrobljen s hermelinovim krznom, so nesli skozi vzklikajočo in pozdrav Ijajočo ga množico na zlatem prestolu, s katerega je potem nagovoril romarje v šestih jezi' kih, nakar jim je dal svoj bla^ goslov.
V nedeljo se je pobiralo po vsem krščanskem svetu za Sv. mladež, to je organizacijo, ki ima pod svojim nadzorstvom 5,000 sirotišč, 15,000 otroških vrtcev in 40,000 šol po Afriki, Aziji in drugih delih sveta.
------o-----
Živila - nevarno orožje!
ŽIVILA so v resnici nevarnejše protikemunistiano orožje kot pa vodikova bomba, zato so ga komunisti tudi tako temeljito izbili iz rok ruskemu, poljskemu, češkoslovaškemu, albanskemu, bolgarskemu, madžarskemu, romunskemu, vzhodno - nemškemu in kitajskemu ljudstvu. — Lahka rečemo, da je danes 800 milijonov stradajočih prebivalcev na zemeljski obli. Prav zato tudi tega orožja, živil namreč, pod komunističnimi gospodarji nikdar ne bo v izobilju. Za to orožje je v teh deželah potreben orožni list v obliki ž vilskih nakaznic. Tudi o tem orožju in orožnih listih bi morali delavci, ki varljivo pričakujejo od komunizma boljšega življenja, temeljito razmišljati, čeprav jim komunistični zaslužkarji slikajo življenje pod komunizmom v rožnatih barvah.
Francoska letala prinašajo ojačenja v Indokini
Komunisti so v nedeljo razklali Indokino na dvoje.
SAIGON, Indokina. — Velika jata francoskih letal je v nedeljo ponesla vojaška ojačenja četam na vzhodnem bregu reke Mekong na meji Thailanda, da se bo moglo vojaštvo postaviti po; robu vietmihskim komunističnim napadalcem, ki so v nedeljo presekali Indokino na dvoje.
Francoska visoka komanda je izjavila, da je prva faza komunistične ofenzive končana.
Vietminhski voditelj si verjetno prizadeva pqpolnoma zavojevati sever, da bi ustvaril drugo Korejo in s tem dobil močnejšo besedo, ko se bo sklepal mir.
Vietminhski radio je povedal, da sa komunisti v centralnem Laosu uničili tri francoske bataljone ali 2,200 mož francoskega vojaštva.
Iz raznih naselbin
GARDEN GROVE, Calif. — Mrs. M. Lauriha, 10131 Central Ave., želi vsem srečno novo leto in sporoča, da bo v katoliški cerkvi sv. Kolumbana 7. jan. ob 7. zjutraj sv. maša za pokojnega Antona Lauriha v spejmin 1. obletnice njegove smrti.
ST. PETERSBURG, Fla. — Po 22-letni hudi bolezni je umrl dobro poznani rojak August Ja-kopich, rojen v Ljubljani 1. 1878. Zapušča žalujočo ženo Mary, rojeno Dolar in več daljnih sorod-tnikov. Jennie Schier, 1835 — 17th St., South St. Petersburg, ki to vest sporoča, pošilja vsem bralcem AD pozdrave.
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
Filipinci oprostili japonske vojne zločince
MANILA. — Predsednik El-pidio Quirino, čigar predsedniški rok poteče v sredo, je včeraj ( oprostil 52 japonskih vojnih zločincev, ki so bili najprej e obsojeni na smrt. Smrtna kazen jim je bila odpuščena šele 1. julija.
Povratek Nemcev iz Sovjetije
BERLIN. — Nemški Rdeči križ je naznanil, da so Sovjeti izpustili nadaljnih 1,463 Nemcev, ki so se nahajali v vojnem ujetništvu izza zadnje svetovne voj-
Naš glavni delegat pri Zdr. narodih o sovjetski propagandi
HENRY CABOT LODGE, Jr., glavni ameriški delegat pri organizaciji Združenih narodov, je objavil v ameriškem tisku zanimivo poročilo o dejanjih in nehanjih Višinskega in ostalih komunističnih delegatov na zborovanjih Združenih narodov, iz katerega poročila posnemamo najzanimivejše ugotovitve. — Med drugim pravi:
Od časa do časa se pri nekaterih ljudeh pojavljajo skrbi, ker Sovjetska zveza izrablja Z. narode kot pozorišče za širjenje svoje propagande. Toda po mojem mnenju si Sovjeti pred Zdr. narodi s svojimi tiradami mnogo bolj škodujejo kot koristijo, in to iz preprostega vzroka, ker se ne zavedajo in ne razumejo, da pred Združenimi narodi ne govorijo ustrahovanim in izoliranim ljudstvom po komunistih kontroliranih držav, temveč Iju-stvom Združenih narodov, ki vedo, kaj se v svetu dogaja. Svo-Dodni ljudje imajo namreč dostop do dejstev, na katerih pod
kjer je vedno mogoče postaviti na laž in razgaliti varljive obljube.
Neki opazovalec debat pri Z. narodih je dejal, da bi se moralo postaviti Višinskega na plačilno listo Združenih drža v, kajti vsak pot, kadar koli napade po Združenih državah sponzorirano in podpirano resolucijo, dobi resolucija kak nadaljen glas, ki se ga sicer ni pričakovalo.
Narodi svobodnega sveta se cesto med seboj ne strinjajo o metodah, ki naj se jih uporablja pri Združenih narodih in izven njih za izgradnjo miroljubnega sveta, katerega, si vsi želimo. V takih situacijah se sliši v našem lastnem kongresu mnogo razburljivih besed. Toda komunistični govorniki pri Združenih narodih dajejo od časa do časa tako monstrozne izjave, da vidite na lastne oči, kako se svobodni narodi tesneje združujejo.
Tu je nekaj primerov sovjet-
Osem dolgih let opazujejo opazovalci pred Zdr. narodi avtomatom slične delegate Sovjet-zveze, Ukrajine, Belorusije, Češkoslovaške im Poljske, kako e-noglasno glasujejo tako, kakor jim predpisuje in narekuje Moskva. To je kaj žalosten prizor, ki prav gotovo ne bo privabil novih rekrutov za življenje onkraj železne zavese,-Dalje Sovjetska zveza bije samo sebe po zobeh, ko v eni dvorani Združenih narodov slika rožnate slike komunistične proizvodnje, ki ji ni enake izven rdečega raja, dočim se v drugi dvorani istega poslopja drug komu-
si nismo nikdar predstavljali A-zije kot neke vrste objekta, obljudenega po sužnjih, ki jih tujci lahko dobijo ali izgubijo”, sem mu odgovoril. “Mi smo namreč uverjeni, da imajo azijska ljudstva — kakor vsa ostala ljudstva sveta — pravico, da si sama ustvarjajo in razvijajo način svojega življenja.”
Ta kratka izjava je naletela na veliko pozornost in zelo ugoden odmev pri azijskih in sred-njevzhodnih delegatih in laskave uredniške komentarje po celem svetu.
Največjega kozla pa je ustre-
nistični delegat v potu svojega lil Višinski leta 1951 v Parizu, obraza trudi znižati delež svoje ko je rekel, da se je moral “vso
lagi sami mislijo in zaključuje- ske propagande, ki se je pri Zdr.
jo. —
Komunisti so cesto jetniki svoje lastne propagande. — Vse prečesto jim je nemogoče razumeti ali prilagoditi se svobodni in nekontrolirani debati v Z. narodih. Oni namreč niso pripravljeni govoriti na forumu, —
narodih izkazala kot sovjetski bumerang.
Prvič in predvsem sovjetska propaganda sama sebe bije v o-braz z dejstvom, da delegatj a petih po komunistih kontroliranih držav glasujejo in govorijo že osem let z glasom Moskve. —
države pri vzdrževanju Združe nih narodov z opisovanjem ekonomskih težkoč, nizkih živilskih standardov in neobnovij ene škode iz druge svetovne vojne. — Razume se, da komun, stvari V tesneje'svetu ne more koristiti, če spravlja na dan take kontradikcije a-ii protislovja.
Včasih nam dajo Sovjeti nazorno sliko o svojem gledanju na človeštvo in ogledanju svobodnega sveta. Letošnjega marca mi je n. pr. rekel Mr. Višinski: “Vi boste Azijo tako in tako izgubili!” — Jaz sem mu nemudoma odgovoril, da si mi ne prizadevamo “dobiti” Azije. “Mi
noč smejati in držati za trebuh” nad ameriškimi predlogi za razorožitev. Takoj nato so se namreč pojavili po Parizu lepaki, ki so kazali sliko eksplodirajočega mirovnega goloba in smejočo se hijeno z obrazom Višinskega.
Reakcija na to izjavo Višin-iskega pa ni bila stvar smeha, — bar je predvsem ugotovil Višinski sam, ki je naglo predložil od svoje strani nezaslišano prošnjo, naj se mu dovoli še e-na prilika debate, da bi — zakasnelo! — popravil in zakrpal komunistično stvar.
(Konec prihodnjič)
Mrs. Glare Boothe Luce je prispela iz Italije v New York
NEW YORK.—Semkaj je prispela v nedeljo iz Rima, kjer ima položaj amer. ambasadorja, Mrs. Clare Boothe Luce, ki je priporočala “simpatično razumevanje” med Italijo in Zdr. državami, da se ugodno reši pereče skupne probleme.
Mrs. Luce, ki je prispela iz Rima z letalom, je rekla, da nima nobenega komentarja o komunizmu, Trstu in italijanski politiki.
Mož je izvršil pred očmi žene samomor
Ustrelil se je na Euclid Ave., ob avtomobilu, v katerem je sedela njegova žena,
CLEVELAND. — V nedeljo zvečer ob 5:55 se je na Euclid Ave. in E. 4 St., ustrelil pred očmi svoje žene Carl L. Wray. — Dvajset minut pozneje so ga v St. Vincent bolnišnici, kamor so ga naglo prej elj ali, proglasili za mrtvega.
Wray, ki je bil star 25 let, in njegova žena Doris sta bila poročena šest let, zadnje leto pa sta si bila odtujena. Mrs. Wray je vložila prošnjo za ločitev zakona, ki pa še ni rešena.
Mrs. Wray se je peljala po Euclid Ave. v avtomobilu svoje prijateljice Miss Evelyn Gavigan, ki je vozila avto. Wray pa se je vozil v svojem avtomobilu za [njima. Ko se je moral promet na 4. cesti in Euclid Ave., pred rdečo lučjo ustaviti, je Wray zapeljal svoj avto poleg avtomo-bila, v katerem je sedela žena, stopil iz svojega vozila ter pristopil k avtomobilu, v katerem je sedela žena, ki jo je vprašal: “Ali me hočeš živega ali mrtvega?” Ker mu žena ni odgovorila, je potegnil revolver ter se ustrelil.
NAJNOVEJŠEVESTI
SMRTNE NESREČE. — Zdaj je dognano, da je tekom božične sezone ali tekom tako imenovanega “week-end-a” smrtno ponesrečilo v Združenih državah 716 ljudi. Nesreče so bile vsakovrstne, toda največ ljudi je izgubilo življenje v avtomobilskih nezgodah. (Bolj podrobno poročilo bomo objavili jutri.)
LOS ANGELES. — V pogozdna-tih pobočjih Mount Wilsona divjajo požari, ki ogrožajo ta-mošnji sloviti observatorij in televizijske oddajne instalacije, ki stanejo štiri milijone dolarjev. Ker so se vetrovi polegli in ne razpihujejo ognja, upajo, da bodo te naprave in observatorij obvarovali pred požarom.
LONDON. — Pet milijonov angleških delavcev, kar je skoraj ena četrtina delovnega ljudstva Anglije, bo pričelo novo leto z zahtevami po višjih mezdah in plačah, v znesku nad 700 milijonov dolarjev na leto.
CLEVELAND.—Governer Lau-sche je snoči dejal, da tri leta ne bo govoril nikjer izven države Ohio ter pripomnil, da nima nobenih predsedniških ambicij.
ATENE. — Včeraj zjutraj je potresel zapadno Grčijo zopet potres. Na otoku Kephalle-nia, kjer je bil v avgustu hud potres, je bilo zopet deset Iju-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Nov odbor—
Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ je izvolilo za prihodnje leto sledeči odbor: predsednik John Ustar, podpreds. Blaž Hace, tajnik Ciril Rovanšek, — 452 E. 149 St. tel. IV 1-3324, blagajnik Frank Lavrič, zapisnikar Jože Grdina; nadzorniki: Joseph Okorn. Charles Vrtovšnik in Elmer Turk. Vratar Math Avsec, zastopnika za Klub društev John Zalar in Jos. Okorn, za konferenco SND John Ustar, za Čitalnico SND Frank Penca, za pregled novih kandidatov v društvo vsi slov. zdravniki. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo ob devetih dopoldne v SND na St. Clair Ave.
Trideseti dan—
V	sredo, 30. dec. ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Frances Grmek na 30. dan njene smrti.
Dopolnilo—
Pokojni Frank Prah z White Rd., Wickliffe, O., je zapustil tukaj tudi brata Johna Prah.
Prva obletnica—
V	sredo zjutraj ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Mary Komin v spomin prve obletnice njene smrti.
Šestnajsta obletnica—
V	s |ido ob sedmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Antona Darovec v spomin 16. obletnice njegove .smrti.
Mohorjeve knjige so prišle—
Mrs. Jennie Kozel, 687 E. 185 St., sporoča, da je dobila Mohorjeve knjige.
V Florido—
V	sončno deželo Florido so odšli na obisk Mr. in Mrs. John Komin, 877 E. 73 St., Mr. in Mrs. Jacob Fajdiga, 18602 Shawnee Ave., Mrs. Anna Klancer, 1133 E. 72 St. in Mrs. Anna Smrke, 1057 E. 68 St. Dosti zabave in [srečen povratek jim žele prijatelji.
------o----- -
Gost pri ustoličenju
SAN FRANCISCO, Cal. — General Joseph M. Swing, poveljnik šestega armadnega zbora, bo častni gost novega filipinskega predsednika Magsaysaya, ki bo ustoličen jutri.
di ubitih.
WASHINGTON. — Državni department je dal včeraj razumeti, da je — v soglasju z Veliko Britanijo in Francijo — pripravljen sprejeti sovjetski odlog datuma za pričetek seje Velike eetvorice, do 25. januarja.
LONDON. — Sovjetski ambasador Jakob Malik je včeraj kmalu po konferenci z ministrskim predsednikom Winston Churchilom odletel v Moskvo.
CHARLESTON, W. Va. — Zdaj je na vidiku konec 15 mesecev trajajočega štrajka pre-mogarjev v Widen rudniku, ker je organizacija United Mine Workers opustila svojo namera, da organizira delavce v Elk River Coal in Lumber Co.
MANILA. — Včeraj je prispel semkaj admiral Arthur Rad-ford, predsednik skupnih načelnikov generalnih štabov, ki bo predstavljal Združene države pri ustoličenju novega predsednika Filipinov Magsaysaya, katero se bo vršilo jutri.

ASIEl
Si. CIssfe A ve.
«-ars#&«.
sin
iiEfldersou 1-96S8
CSavelaisd 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
Gtenerai Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za 2>d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.09.
Zss Kanado in sploh za dežele izven Zed, držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 8th, 1908 at the Post Office ni Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 255 Tues., Dec. 29, 1953
Vpliv ameriškega gospodarstva na svet
Zelo malo Amerikancev je, ki bi se zavedali, kako velik vpliv ima razvoj tukajšnjega gospodarstva na svetovni gospodarski razvoj. Svet gleda na Ameriko in njeno gospodarstvo veliko bolj kot na njeno politiko, akoravno se°o tem piše zelo malo ali celo nič.
Ako bi človek sodil samo po izmenjavi blaga med Ameriko in ostalim svetom, bi do takega zaključka ne mogel pri-tk V Ameriki igra zunanja trgovina le' malo in podrejeno vicgo; od ^celotne letne produkcije izvaža naša dežela komaj 10'. o, še manjše odstotke pa predstavlja za konzum v tej deželi vse, kar Amerika uvaža. Zato pa tukaj tako redno naletiš na č;oveka, ki pozna tuje valute ali uvoženo blago. Velika večina bank se na primer s prodajo in nakupom tujega denarja sploh ne bavi; največje trgovine imajo komaj po par odstotkov blaga, ki so ga dobile iz tujine; na milijone Amerikancev pa blaga, narejenega v tujini, sploh nikoli videlo ni.
Čisto drugačen pa je položaj v ostalih državah sveta. Nobena teh držav nima tako velikega notranjega trga, kot ga ima Amerika, nobeno drugo narodno gospodarstvo ne producira toliko različnih vrst blaga, kot ga proizvaja Amerika. Noben drugi narod ni tako bogat kot je amerikanski, noben drugi narod ni gospodarsko tako neodvisen, noben drugi narod ni finančno tako neodvisen od mednarodnega kapitalnega trga kot je amerikanski. Vsi narodi se tega zavedajo, vsi narodi vidijo bornost, revščino, odvisnost od tujine, kakor hitro začenjo misliti na Ameriko. Tako je Amerika postala v očeh vsega sveta najvažnejši gospodarski faktor.

BESEDA IZ NARODA I

Utrinki iz Goliinwooda
Cleveland, O. — Zopet se poslavljajo od nas božični prazniki, doba voščil sreče, zaobljub, obetov itd. Ustmeno ali pismeno si voščimo in želimo drug drugemu več sreče, blagostanja in blagoslova božjega za bodočo dobo. Jezik govori, pero oziroma stroj pa piše. Kako pa je z nami v notranjosti, naša srca, naša čutila? Vprašajmo sami sebe ter bodimo pravični z odgovorom.
Ali iskreno mislimo in čutimo v svoji notranjosti, kar si pišemo in govorimo drug drugemu? Kaj je človeško bitje? Bodi še tako bogat ali reven, imej še toliko sreče in blagostanja na tem svetu, ne /ozirajo se kako si iskren in navdušen, mogoče ošaben in prevzeten, ne glede koliko sorodnikov, prijateljev in sovražnikov imašo koli sebe in kako daleč sega tvoja popularnost v življenju. Kadar umreš se tvoja duša preseli v večn/cst, ter ostane samo še kupček zemeljskih 'ostankov začasno na tem svetu. Ta usoda čaka vse brez razlike. Že sa-
Najhitrejši planet
Planet Merkur nazivajo zve-zdoslovci “najhitrejši planet”. Ta naziv je dobil zaradi tega, ker je izmed vseh planetov najbliže Soncu in zato zaradi privlačne sile sonca potrebuje za pot okrog Sonca manj časa kot vsi drugi planeti. Merkur opiše pot okrog Sonca v 88 dneh, — prav tolikod časa pa potrebuje, da se enkrat zavrti okrog svioje osi. Na tistem delu površine, ki je obrnjen proti Soncu, doseže temperatura 600 stopinj, zato je tam izključeno vsaka življenje. Oni del, ki je vednia v temi, pa ima temperaturo 200, zato je tudi tam izkljušamo' vsako- življenje.
-------o-------
mo premišljevanje o tem, bi mo-
akoravno njene poslovne zveze z ostalim svetom po teži in
ne obvladujejo mednarodnega gospodarskega
v rednosti prometa.
Ta gospodarski ugled in silno ameriško bogastvo dajeta razvoju gospodarskega življenja v Ameriki tako velik vpliv na gospodarsko življenje po celem svetu. Ugled in bogastvo sta na primer pripomogla dolarju, da je postal skoraj nevede in nehote svetovna valuta in zameni! v mednarodni trgovini zlato veljavi. Skoraj vsi narodi trgujejo med seboj najraje v dolarjih; celo Ruska in njeni sateliti so-se dolgo časa posluževali dolarja kot obračunske enote in šele takozvani Molotov plan je nagnal satelitske države, da so začele obračunavati svoje medsebojne posle v rubljih.
Ker pa je dolar tako krediten po celem svetu, se ta ve-
li b
o bo’j zanima za razvoj dolarske kupne moči kot Amerika
sama. Kakor hitro se v Ameriki rodi kaka diskusija o vprašanju, ali naj država skuša z zakonom spremeniti dolarsko kupno moč, takoj završi po celem svetu: vsak narod začne premišljevati, ali bi taka sprememba prinesla njegovemu gospodarstvu škodo ali dobiček. V Ameriki se taka diskusija omeji navadno samo na tiste sloje, ki so na tem vprašanju neposredno zainteresirani (banke, zunanja trgovina, gospodarski strokovnjaki itd.). Po ostalem svetu so pa tako amerikanske diskusije predmet zanimanja za splošno javnost.
Enak vpliv imajo na svetovni trg tudi cene v Ameriki. Vsaka, tudi mala sprememba v cenah se takoj vpošteva po celem svetu. V Italiji se je na primer dogodilo, da so se cene jajcem v severnc-italijanskih hribih takoj dvignile za 10 lir, kakor hitro’so poskočile v Ameriki za en cent. Vsak dvig cen na ameriškem trgu ima za posledico dviganje cen po celem svetu, akoravno ni to povezano prav nič s kakim izvozom a i uvozom blaga. Nasprotno pa vzbudi vsako padanje cen v Ameriki zaskrbljenost na vseh inozemskih trgih. Ko so začele cene v Ameriki padati ravno pred začetkom korejske vojske, se je to padanje razlilo hitro po celem svetu.
Najbolj viden pa je vpliv ameriškega gospodarstva na celi svet, kadar tukaj začnejo govoriti o možnosti kake gos-podarke krize. Že samemu začetku take tukajšnje diskusije prisluhne ves svet. Ker ne pozna ne vzrokov ne nagibov za tako diskusijo v vseh podrobnostih, nima pravega pojma o pomembnosti takih debat, jih ponavadi pretirava in dela popolnoma napačne zaključke.
Moril bi se, kdor bi upal, da bo pomen ameriškega gospodarstva na ostali svet postal manjši v letu 1954. V tem pogledu se ne bo spremenilo nič. Prepiri, ki jih lahko tukaj pričakujemo, ali bo prišlo do krize ali ne, bodo našli svoj odmev po celem svetu; morda bo ta odmev še večji, kot ga bodo prepiri zaslužili. Že sedaj se oglašajo po svetu pesimisti, ki napovedujejo, da je sedaj konjunkture v Ameriki konec, da se bo tam začela kriza, in da se svet mora že sedaj brigati, kako naj se obrani posledic te krize. Mi pa, ki tukaj živimo, pa te splošne krize v Ameriki sploh še nikjer ne vidimo. Koliko bo šele razburjenja po svetu, ako tu nastopi res kaka občutnejša lokalna kriza.
Zato je tukaj dolžnost vsakega, ki piše in govori o teh
ralo bolj zenačiti vse ljudi na tem ^ svetu in koliko bolj mirno, veselo in srečno bi bilo življenje vse- j ga človeštva.	,
■ Kaka se obnašama collimvood-ski Slovenci v tem oziru? No, kar nekako po starem, smo pač ljudje kot kje drugje, z dobrimi j in slabimi lastnostmi. Borimo se I na vse načine za večji napredek in boljši obstoj. S koristnim, narodnim delovanjem poiskuša-mo udušiti škodljivo stran. Stari I nazori, čege, izročila in navade se krešejo z novimi, kar povzroča živahnost in splošen naroden napredek.
Ker se nahajamo zopet v novoletni dobi, naj opozorim sploš-
ODLIKOV AN JE — Predsednik Francije Vincent Au-riol z velikim odlikovanjem Legije časti, enim najvišjih odlikovanj Francije: Podelil ga mu je častni poveljnik Legije general Bloch Dassault v Parizu.
so sprejeli naši koroški rojaki nedavno razglašenj e sv. očeta o svetem Marijinem letu. Na predvečer praznika Marijinega brezmadežnega spočetja so po vseh farah zvonovi četrt ure c znanj a-li začetek sv. leta. Sam začetek sv. leta pa so vse fare obhajale s slovesnim blagoslovom z Najsvetejšim.
Slovenski del škofije je ves posejan z Marijinimi cerkvami in kapelami. Sicer pa na Slovenskem Koroškem sploh ni cerkve, v kateri ne bi bilo posebnega Marijinega /oltarja. Po vseh Marijinih cerkvah odnosno pred vsemi njenimi oltarji, tako so se odločili naši koroški rojaki, bodo v Marijinem letu podvojili [svoje Marijanske pobožnosti. Prav posebno bodo poživili odnosno so že poživili skupno molitev sv. rožnega venca.
Vse Marijine praznike v Nje-tnem letu, zlasti tudi tiste, ki Avstriji niso zapovedani, kakor svečnico, praznik Marijinega oznanjenja, Njenega rojstva in druge, bodo vse slovenske fare Slovesno obhajale.
Vse slovenske župnije kakor tudi dekanije bodo imele letos posebna romanja k domačim Marijinim božjepotnim svetiščem Mislijo pa že sedaj tudi na to da se bodoi tudi slovenski verniki zbrali v častitljivih Marijinih cerkvah v Rimu, Lurdu, Fatimi in drugod, kamor bodo organizi rana v tem letu romanja iz vse ga sveta.
Kjer so že Marijine družbe, se bodo te letos s podvojeno silo -oklenile naše Matere Marije. Kjer so bile nekoč, jih bodo Marijinem sv. letu skušali pozi viti. Kjer pa jih doslej še ni bilo, jih bodo pa ustanovili.
Starši so sprejeli nase skrb, da bodo svoje otroke izročili v varstvo Marijinih vrtcev.
To je samo del sklepov, ki so jih napravili in ki jih že tudi
K sodobnim svetovnim problemom
Brehmovo predavanje
Sloveči raziskovalec živalske-| veliki meri izpolnjujejo sloven-ga sveta Brehm je nekoč preda-.skl ljudje na Koroškem. Ne dvo-no javnost -na sledeče: Naši na-J va-l 0 svoj ih^pdkritj ih na področ-1 mimo, da jih bo za to nebeška rodni domovi nas vabijo za Sil- -iu živalstva. Med poslušanjeih Mati prav posebno nagradila, v-est-ro-v večer, da se mnogošte- -ie začel neki poslušalec zelo do-vilno, in skupno poslovimo od '3ro posnemati petelina. Zaidki-starega, ter pozdravimo novo le- le	30 ljuclje misli-
te v teh prostorih. Tudi Sloven- h, da se skriva nekje v dvorani j na,rocjno pcilitionega življenja ski dom na Holmes Ave., skupno potelin. Počili so v smeh in že j zadnji dobi na Koroškem, kakor z vsemi odseki in delniškim dru- ie kazalo, da bo Brehm doživel s |ga je p0cjaj v zborniku Svobodna štvom fega doma, prireja na ta predavanjem polom, tedaj pa J6. Slovenija 1954. T. Jezernik, beremo med drugim tudi tole: “Vedno bolj pa čutimo na Koro-zyejškem veliko in zgodovinsko na-
večer prav živahno in fletno
“Velika in zgodovinska napaka”
V zgoraj omenjenem prerezu
večer prvovrstno domačo žaba- mirno potegnil iz žepa uro, revo s plesom, že dolgo vrsto let ^°^-
je v tem domu na starega leta' v ^loja ura kaže sedem
čer, nedvomno pa mora biti zdaj
pako, ki se je po krivdi enih in
razpoloženje, zato pa tudi priba-	kajti po mojih izkušnjah	izvršiia leta 1945. in 1946.
ja vsako leto več in več narodno-'-i® na§0,n nižjega živalskega sve- 3\/[n0gi0 je bjj0 slovenskih duhov-
j.,,_ ta nezmotljiv.’
zavednih Collinwoodcanov, ^ kor tudi drugih rojakov v te | prostore. Zasigurana vam je tu-j di letos imenitna zabava, okrep- j
čila in razvedrilo jako poceni.' romanje holandskih bolnih otrok
ni-kov y. deželi. Vsi so šli preko velike luže. Eni in drugi pa smo premalo mislili, da je doma na
Bolni otroci v Lurdu
Tu je bilo^zaključeno ganljivo slovenski zemlji dela in jela za
vse,
ki so dobre volje.”
Podprimo in posetimo naše na- k lurški Materi božji. V popolni | hude besede, žal pa zelo rodne domove ob koncu leta v; tišini so vozili mimo Lurške vot-! čne. Samo prav
ogromnem številu.
line nebroj vozičkov z bolnimi
Frank Matoh.; otroki. Vsak otrok je imel v no(-|kah vrtnice, ki jih je vrgel proti
To so resni-skromen del
— Statistike o prebivalstvu votlini.
Združenih držav kažejo-, da je nai ško Marijo en sam vrt vrtnic, vsakih 100 ženskih otrok rojenih Mariji je bilo tako darovanih 105 do 106 fantkov.	demnajst tisoč vrtnic.
slovenske duhovščine, ki je leta 1945. prišla’ na Koroško, se je namreč dokononia ustalil po slo-V hipu je bil pred lur- venskih koroških župnijah. Prav
se-
Zbornik Svobodna Slovenija 1854
Prijatelje Slovenske Koroške
—	in kateri pravi Slovenec ni to
—	bosta v zborniku Svobodna Slovenija 1954 zanimala zlasti
dva tehtna prispevka, in sicer
stvareh, da je^zmerenjn previden v svoj sodbi.( Naj ne pre-’^rerez narodnopoliti6negaživije-
nja na Koroškem v ravnokar po-
tirava pomena posameznih gospodarskih dogodkov; za tako pretiravanje -bodo že poskrbeli tisti, ki so zunaj Amerike. V tem delu so že izvežbani preveč; ni treba, da bi jim pri tem pomagali še glasovi iz Amerike.
tekajočem letu izpod peresa znanega Toneta Jezernika pod
na-
slovom “Nmav čriz jizaro” in pa (prispevek dr. Vinka Zwittra “Kulturna življenje koroških Slo. vencev v minuli sezoni.” Zbornik prinaša tokrat tudi izredno lepo število fotografskih posnetkov iz življenja odnosno zemlje naših koroških bratov.
Praznovanje svetega Marijinega leta
Vsak izmed nas mora biti res-
bi bilo, da bi kdo izmed prizadetih, če že zaradi drugega ne, vsaj zaradi zgodovine same, nepristransko -obdelal to stvar, h kateri pa bi moral vsak prizadeti prispevati svoj del. Sicer bodo drugi pisali o tem —• po sv/oji volji in okusu.
Sudetska Nemca očeta novega zakonskega osnutka o dvojezičnem šolstvu
Šovinizem sudetskih Nemcev na Češkem je dobro znana zadeva. Marsikatero hudo -preglavico je napravil po ,1. 1918. vsem če-škoslovašim vladam. V kolikor se sudetski Nemci qb boljševiza-ciji Češke niso sami umaknili, jih je nicvi komunistični režim s pristankom zapadnih zaveznikov izgnal skoro do zadnjega iz dežele. Večina izmed njih se je raztepla po Avstriji, samo prav majhen del si je poiskal zavetja v rajhu. Vse to sudetsko nemštvo se je vsepovsod hitro znašlo1, in ne predstavlja, danes kakega posebnega socialnega vprašanja, kakor ga n. pr. predstavljajo begunci iz vzhodne Nemčije. Do
“Čemu se obotavljati? Konec je jasen; potrebe narodov so vidne vsem!” je dejal papež Pij XII. v svoji božični pnsl&nci. Pri tem je mislil na evropsko skupnost. Ne toliko na vojaško povezavo zahodnoevropskih držav, za katero se zavzema Amerika, kot na pioivezavo evropskih držav v političnem, gospodarskem in kulturnem smislu, ki naj bi zavarovala mir v Evropi in omogočila njenim narodom napredek.
Papež je svet opozoril, naj ne gradi miru samo na materialnih sredstvih, ampak na, pravem krščanskem duhu, na medsebojnem razumevanju in ljubezni do bližnjega. Le tak mir bo prinesel korist človeštvu.
Pozivi k miru in sodelovanju med narodi so potrebni. Papež jih ponavlja iz leta v leto. Svet pa njegove besede premalo posluša, ali pa jih posluša, pa se po njih ne ravna. Napetost v svetu ni dosti manjša, kot je bila pred letom dni.
Zahodni svobodni svet se je za vsako slučajnost vsaj za silo pripravil in se danes čuti bolj varnega. Stalinova -smrt in notranje težave, ki jih Sovjetija preživlja, so Zahod nekam uspavale, da je začel misliti, da je sovjetska in z njo seve tudi komunistična nevarnost že prekoračila svoj višek in da je mogoče upati na neke vrste premirje, če že ne na pravi mir.
čati z glavo. Zmagovalci so mu potem naložili na^pleča odgovornost še za vse druge težave, ki tarejo prebivalstvo Solvjetije. S tem so na eni strani povečali njegovo krivdo v očeh množic, na drugi strani pa opravičili tudi svoje lastne napake.
Iz sojenja in sestave samega sodišča sklepajo na Zahodu, da je s smrtjo Berije padla v Sovjetski zvezi moč tajne policije in s tem seveda tudi komunistične stranke, katere orodje je ta bila. Po sodbi istih poznavalcev razmer naj bi se povzpela: v Sovje-tiji do nove moče in oblasti vojska. Sodbe zahodnih “strokovnjakov” o razmerah v komunističnem svetu so precej negotove. Naj nje ni kaj prida dati. V zvezi s tem je zanimivo mnenje Leona Volkova, bivšega častnika rdeče armade. Ta je v eni zadnjih številk tednika “Newsweek” lepo pojasnil vlogo rdeče armade in zavrnil zahodna mnenja o porastu moči rdeče armade v Sovjetij. Pa njegovem mnenju je sovjetska vojska tako prepre-.dena z zaupniki stranke, da na kak njen samostojen nastop sploh misliti ni.
Zmede in notranje težave v Sovjetiji pa še dolgo niso tolike, kot si Zahod misli. Poročila o njih so često pretirana, ker so bila porojena bolj v želji zahodnih poročevalcev kot v dejanskem stanju razmer v Sovjetiji.
Lavrentij Berija, nekdanji sovjetski notranji minister, je svojo “veleizdajo” plačal z glavo. Z njim sij bili ustreljeni tudi njegovi najbližji sodelavci, čeprav j je časopisje za železno zaveso pisalo na dolgo in šoroko o njegovem izdajstvu, na Zahodu v to nihče ne -verjame. Berija je v borbi za /oblast potegnil krajši konec in je moral svoj poraz pla-
Nas Slovence neposredno zanimajo tisti sudetski Nemci, ki oo se razmeroma v precejšnjem številu zbrali po Koroškem in Štajerskem, zlasti še v Celovcu in Gradcu, koder s svojih novih uradnih položajev skušajo vplivati na razvoj naše slovenske obmejne stvari. Danes se hočemo dotakniti samo dveh takih eksponentov nacističnega nemštva, ki zavzemata v Celovcu važna položaja v okviru deželne uprave. To sta dvorni svetnik dr. Guenther in načelnik koroških deželnih uradov dr. Newole. Oba sta sudetska Nemca. In ta dva sta, pač prvenstveno po sodbi avstrijskih socialistov, najbolj sposobna, da v nemškem duhu rešita slovensko/ manjšinsko vprašanje v koroški deželi. To sta tista dva visoka uradnika koroške deže/lne vlade, ki sta po naročilu socialistične večine v koroški deželni vladi nedavno, sestavila novi zakonski osnutek glede ureditve dvojezičnega šolstva v slovenskem delu dežele. Dobro se zavedajoč, kaj vse more storiti vladajoči nemški režim z narodno manjšino pri ljudskih štetjih, sta ta dva “spe-
Državni tajnik'J. F. Dulles je ponovno /opozoril Francoze, da ča.s hiti in da naj naglo potrdijo dogovor o skupni evropski vojski, ker bo sicer Amerika prisiljena iskati novih poti. To se pravi, da biol Washington prenehal dajati Franciji tako gospodarsko kot vojaško podporo. Francozi teh ameriških groženj niso nič kaj veseli in je veliko vprašanje, če bodo kaj pripomogle k dosegi cilja. Zahod je v veliki meri vezan na Francijo in jo ne more kar jutri meni nič tebi nič vreči med staro šaro. Kljub notranjemu razkroju in politični razcepljenosti igra Francija važno vloge/ v obrambi Zahoda.
* * *
žalostno sliko notranjepolitičnih razmer Francije so pokazale zadnje volitve državnega predsednika. Potrebno je bilo 13 glasovanj, predno je dobila država nr.lvega poglavarja, pri vsem tem je pa v glavnem to .le bolj častna služba kot pa položaj z resnično močjo in oblastjo. Predsednik Francije nima skoro nobene oblasti. On predstavlja državo1 na zunaj in imenuje ministrske predsednike, ki morajo pa seve dobiti najprej pooblastilo parlamenta, predno morejo sestaviti vlado in prevzeti vodstvo države.
Jugoslavija, Turčija in Grčija se pogovarjajo o skupni obrambi za slučaj, če bi bila katera izmed njih napadena od Bolgarije ali pa od kake druge države skozi Bolgarijo. Pogodba o skupnem vojaškem nastopu pa za zdaj še ni podpisana.
Komunizem v Južni Ameriki poganja vse glob j e korenine k1 ni izključena nevarnost, da nekega dne prevzame tam oblast kot jo je prevzel pred nekaj leti na Kitajskem, če se Združene države ne bodo ob pravem času p°' brigale, je nedavno svaril bivši državni podtajnik za Južno Am€' riko Braden. Da je temu res tako, kažejo posebno lepo dogodki v Guatemali, kjer so se komunisti mirnim potom dokopali do
cialista” za manjšinsko šolstvo' odločilnega vpliva v deželi.
skovala zakonski načrt, po katerem naj bi vsakokratni rezultat ljudskega štetja dajal vsebino in obliko novi dvojezični šoli po slovenskih koroških vaseh. Kakor so v današnji Jugoslaviji 90 do 100% volilni rezultati več ali manj spretno narejene uradne mahinacije, prav takšni so že od nekdaj na avstrijski strani rezultati ljudskega štetja za Slovence pa Koroškem. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da je
nično vesel, ko sliši, kako resno nazaj sudetsko zemljo.
neke mere predstavljajo ti Nem- novi zakonski osnutek posledica ei problem le za novo Češko, ker povezave slovenske komune v si hoče to nemštvo neizprosno Ljubljani z avstrijskim sociali-
zmom.
Italijo in Jugoslavijo še vedno vznemirja vprašanje Trsta. Ra' lijanska vlada je na šibkih n°' gah. Predsednik G. Pella je s^' cer krščanski demokrat, pa vendar ne uživa po/lne podpor6 stranke. Grozil je, da bo o,dst°' pil, če mu stranka te podpore n6 bo nudila. Stranka je to odklo' nila.
V Jugoslaviji se je sestal novoizvoljeni “parlament” in izbra za svojega predsednika znaneg3 črnogorskega komunista in Tit0' vega ožjega sodelavca Milovan3 Djilasa.


'“Z/AND
f-'/uAuce...
/UiERi$Kyi Domovi ima
r»3tTi i as
AM6RICAN !N SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Velike milosti Marijanskega leta
V1-*--v.
Dne 8. decembra je sv. oče Pij .božja pot je v Cap de la Made-XII. v cerkvi sv. Marije Velike Vjleine v provinci Quebec; Sloven-Rimu slovesno pričel m ari j an- ci v Torontu pa hočemo v tem sko leto, ki bo trajalo do 8. de-1 Zetu ustvariti kanadske Brezje.
cembra 1954. Marijansko leto se bci obhajalo za stoletnico proglasitve verske resnice Marijinega brezmadežnega spočetja.
Nadškof Luigi Traglia,’ predsednik odbora za marij ansko le-
Kanada ima petnajst milijonov prebivalcev
Ottawa. — Kanada je dosegla in presegla številko petnajst milijonov svojega prebivalstva. Ko | je postala Kanada 1. 1867 brit-i 3. Organizirati po možnosti v|Bki dominijon, je imela samo tri j vsaki župniji predavanja, govo-; milijone prebivalcev, leta 1901 re in pridige katehetskega zna- !pa je znašalo njeno prebivalstvo: čaja in’za vzgojo značajev. 15,300,000. To pomeni, da se je To bomo Slovenci tudi v To-1 PrebivalstVl0 naše dežele v pol rontu skušali doseči po naših' stoletja potrojilo. t°, je po naročilu sv. očeta poslal! verskih .organizacijah in pri na-^ Vladni izvedenci o ljudskem vsem katoliškim škofom na sve- ših pobožnostih v cerkvi.	(štetju so mnenja, da je dosegla
tu pismo, v katerem daje navo-| 4. Razširjanje in branje Mari-'Kanada petnajstmilljonski mej-dila, kako naj se Marijino lete,; jinih knjig med verniki. Sloven-■ nik kar se njenega prebivalstva °bhaja po posameznih škofijah ci bomo v ta namen skušali širi- ! tiče ali koncem novembra ali pa ^ župnijah.	Iti naše nabožne liste, ki bodo v j v prvih tednih decembra. Natan-
V svetem letu, ki smo ga ob-, marijanskem letu pisali o Mari-lčne podatke ia sedanjem stanju bajali 1. 1950, je bil Rim središče ji. To sd Duhovno življenje, Ka-1prebivalstva naše dežele bo ver-vseh pobožnosti. Marijansko le-jtoliški misijoni, Ave Maria in!jetno izdal Zvezni urad za stati-t° pa mora zajeti ves svet, do Božja beseda, zadnjega kotička na njem. Zato’ 5. Izrabiti vsako priliko, da se se bedo pobožnosti marijanskega:(v molitvi spomnimo tistih, ki so Rta vršile po škofijah in župni-j nam bratje po'veri in sinovi Ma-lah. Na ta način bodo vsi verni-j rijini, pa so sedaj zaradi pravici, ki bodo hoteli, deležni milo-jce preganjani.
Pismo se zaključuje z mislijo, naj se ustanovijo tudi narodni in škofijski odbori tza praznovanje marijanskega leta, in prepušča široke možnosti posameznim škofom, da dajo navodila za svoje škofije, ki se jim za njihove razmere zde najprimernejša.
(Božja beseda dec. 53)
—---o—-----
in pet otrok. Pokojni minister je vodil blizu Edmontona okoli 700 juter obsegajočo krasno far-
mo.
Deset Kanadčanov zaprtih na Kitajskem
Ottawa. — Po poročilu, ki ga je prejelo naše zunanje ministrstvo iz Londclna, se nahaja zaprtih ali priprtih na Kitajskem še vedno deset Kanadčanov. Pet
Dvojno neprijetno presenečenje se je dogodilo kanadskima zakoncema po imenu Crump iz Windsorja: g. Crump, ki se je n aha j gl na Angleškem, je hotel svojo ženo presenetiti z nenapovedanim božičnim obiskom; medtem pa, ko je bil na svoji poti z avijonom v Kanado, je potovala
sti tega jubilejnega leta.
Namen marijanskega leta je, Vcditi duše k svetosti in vzbuditi v njih večjo pobožnost in Ijube-2;en do božje Matere.
Ta sad marijanskega leta mo-^ dio,zoreti v vsaki posamezni duši.
T>a bi se to lažje doseglo, daje riadškof Traglia v imenu sv. oče-sledeče nasvete:
T Študirati možnosti, da bi se ! Marijanskem letu rodile različne socialne ustanove, organi-yacije in akcije, ki bi bile posve-Ce'ne brezmadežni Devici in bi °stale kot trajen in živ spomenik jbiene stoletnice. Na ta način naj 1 Se dosegel eden izmed tistih namenov Marijinega leta, ki jih Je določil papež Pij XII., da bi se rned ljudmi poživila krščanska ljubezen in bratstvo.
Slovenci v Torontu in v Sever-Ameriki sploh smo si postavili ^ulogo, da homo v Marijinem ehi v Torontu postavili Mariji-11°' cerkev, ki bo trajen spomenik ;’laše ljubezni do Marije in naš Clr Brezmadežni za stoletnico Verske resnice o njenem hrez-°-dežnem spočetju.
Poglabljati in pospeševati Tied verniki poznanje Marijinih j^etišč in cerkva, posebno tistih, Rr' jim bliže, ali so že znane
kot
li
kraji, na katerih Marija de-Posebne milosti.
oj Sloveniji so to. Brezje; za j °vence v Združenih državah je Remont, kjer so nastale ame-*ske Brezje; v Kanadi je to , ^ijina božja pot v Marylake, s^kih 20 milj cd Toronta; naj-JjTnejša kanadska Marijina
stiko v Ottawi kmalu v januarju 1954.
-----o------
Smrt poljedelskega ministra
Edmonton, Alta. — Tik pred božičem se je v avtomobilski nesreči 40 milj zunaj tega mesta ubil poljedelski minister province Alberta D. A. Ure. Pokojnik |je bil star 43 let., Zapušča ženo
Ustanovitev katoliške
vselitvene komisije
Ottawa. — Kanadska katoliška škofovska konferenca je malo pred božičem naznanila ustanovitev rimsko-katoliške škofovske komisije za priseljence. Istočasna je Kanadska škofovska konferenca odločila, da bo veljal odslej dalje praznik sv. Treh Kraljev 6. januarja kot katoliški praznik za priseljence v Kanadi.
Poroke in krsti v Torontu
Toronto, Ont. — Po poročilu iz glasila “Božja Beseda” z dne 20. dec. t. 1. so se poročili v Torontu v zadnjem času naslednji slovenski rojaki: Janez Šilak iz Slovenske Bistrice in Jcsipina Čušin iz Sedla na Primorskem ter Jožef Fcšnarič od Sv. Andraža v Halozah in Betty Hinze iz mesta Dreetz v Nemčiji.
V isti številki “Božje Besede” dojemamo, da so bili v zadnjem času v Torontu sledeči slovenski: otroci krščeni:	Elizabeta Ana!
Jan, hčerka Franceta in Marije' roj. Jaklič; Marija Alojzija Le-I narčič, hčerka Alojzija in Emili-! je roj. želko; Marija Kastelic,! hčerka Janeza in Marije roj.l Rus; Mihael Jožef Dejak, sini' Alojzija in Anice roj. Obreza.
Mladim zakoncem in srečnim staršem naše čestitke!
Smrtna kosa
Toronto, Ont. — V bolnišnici sv. Jožefa v Torontu je 7. decembra izdihnil slovenski rojak Mike Tornar. Pokojnik je bil doma iz Čiresnovcev v Prekmurju, kjer zapušča ženo in otroke. Pokopali so ga 11. decembra. Naj mu sveti večna luč!
V VENEZUELI SO ODPRLI NOVO AVTOMOBILSKO CESTO — Skozi gore Venezuele se vije nova moderna avtomobilska cesta, ki so jo odprli v prvih dneh decembra. * Slika nam kaže dva od treh skupaj 10 milj dolgih mostov. Nova cesta, ki je stala okoli 60 milijonov dolarjev, je skrajšala zvezo med državno prestolnico Caracas in njenim pristaniščem La Guayra od ene ure vožnje na 20 minut. Po pobočjih se vije stara cesta.
“wra crT?ki ie’hotek ,aki-
. ,, _T ,	’ sto presenetiti svoiega moža z ne-
Arthur Venadam, Rev. George	,	. v Bv .	, . ,
_	•. —„	: napovedanim božičnim obiskom,
Beauregard, Rev. Maurice Gar-1 ...	,. .	,...
neau in Rev. Edward La Fleche. z P™*1 Anshjl-
Trije teh duhovnikov so iz Que-	_ . . ,	. ,
,	.	, Poslopje kanadske umetniške
beca, eden je iz Ontania in eden .
.	J	galerije v Ottawi je kritiziral vo-
iz wmnipega.	dilni kanadski slikar A_ Y. Jack-
son. Dejal je, da poslopje ni vredno tistega, kar vsebuje in nadaljeval: “Kanada se baha da je tretja ali četrta na svetu, kar se tiče trgovine, kadar pa pridemo do umetnosti, se komaj lahko primerja s kakšna bolj zakotnih južnoameriških republik.” Za novo poslopje se navdušujejo umetniški krogi po naši deželi že 40 let.
* • •
Titan je ime elementu, ki ga vsebujejo po naj novejših odkritjih v Quebecu, nekatere tamoš-nje rude in nekateri so mnenja, da je važnost odkritja na titanu bogatih rud v naši francoski provinci najbrž važnejša kakor pa dejstvo velikih ležišč železne rude na Labradorju in odkritje petrolejskih vrelcev po zapadni Kanadi. Ta trditev ni brez podlage, kajti titan je zelo važna kovina, in nepogrešljiva za izdelovanje Sestavnih delov za letala, ki lete z nadzvočno brzino. Predvsem velike važnosti je odkritje titana v Kanadi za ameriško vojsko, katere letalstvo bi brez tega odkritja najbrž naglo izgubilo svoje prvo mesto na svetu, kar bi pomenilo, da bi imela SSSR boljša letala. Predsednik ameriškega senatnega pododbora za letalstvo senator G. W. Malone, republikanec iz Nevade, je ob vesti o odkritju na titanu bogatih rudnih ležišč v Quebecu “skoraj jokal,” kakor je sam izjavil.
* * *
Po poročilih, ki prihajajo iz Ottawe, je v Kanadi 10,000 komunistov. To so člani politične stranke “Labor Progressive Party,” ki je zamenjala svoj naslov 1. 1943. Poprej se je imenovala ta stranka kar naravnost “Komunistična stranka Kanade.”
Odkritje podzemeljske jame na Yukonu
Fairbanks, Alaska. — V letošnjem poletju je odkril profesor Otto W. Geist z univerze na Alas-ki veliko podzemeljsko jamo. Jama je zelo razsežna in mnenje je, da mora vsebovati v svojih “dvoranah” veliko starih okostij prazgodovinskih živali. Tako vsaj upa profesor Geist, ki je odkril jamo s pomočjo Indijanca John Nukona. Ta Indijanec, star 69 let, je 1. 1900 na vhodu v to podzemeljsko jamo pobil dva medveda grizlija.
Profesor Geist pravi, da bo naslednje leto, ko se bo podal na raziskavanje notranjosti te podzemeljske jame, skoraj gotovo odkril okostja redkih prazgodovinskih živali, ki so živele v Yukonu in okolnih ozemljih pred 48,000 leti. Med te živali spadajo predvsem takoimenovani mastodon, bober-velikan in pa posebne vrste lev. Vse te živali so sedaj izumrle in sem pa tja se zgodi, da odkrijejo njihova velika okostja. Profesor Geist je tudi izrazil upanje, da bo morda prav v tej jami našel sledove prazgodovinskih prebivalcev človeške rase. Zanimivo je namreč, da na ozemlju Alaske in Yukona doslej še niso našli nikakih ostankov ali sledov prezagodovinske-ga človeka. Najstarejše človeške kosti, ki so jih doslej izkopali tamkaj, so- bile kosti modernega človeka pred nekako dva tisoč leti.
Jama, o kateri gre beseda, se nahaja blizu izvira Porcupine River, kakih sto milj severno od naselja Old Craw na Yukonu. Geist pravi, da se tri “dvorane’ te jame raztezajo do dvesto metrov v notranjost zemlje. Kolikor je utegnil preiskati jamo lani, je profesor Geist ugotovil, da je pokrita z ledom in da se ledeni stalagmiti (kapniki, ki rastejo iz tal zaradi od stropa curljajoče vode) ponekod visoki nad dve metra.
Doslej je profesor našel v jami lobanjo jamskega medveda, ki je moral biti dvakrat tako ogromen kakor največji še živeči medved na zemlji — vrsta, ki jo imenujemo Kodiak. Ta Kodiak je danes naj večja mesojeda žival na svetu. Tudi je našel profesor v jami zob velikanskega bobra, ki je moral biti tako velik kakor današnji črni medved in ki je moral graditi jezove, kakršne bi občudovali današnji moderni inženirji. Nekaj dokazov ima profesor tudi za sledove prazgodovinskega leva, ki je živel v teh pokrajinah pred več deSettisoč leti. Ta vrsta leva je bila večja kakor današnja vrsta afriškega leva. Na Yukonu jev tistih časih živel tudi sablje-zobi tiger. Tudi o njegovih kosteh upa profesor, da jih bo drugo leto v tej jami izkopal.
Druge drobne novice iz prestolnice
Ottawa. — Predstavniki vseh kanadskih provinc se bodo zbrali konec januarja v naši prestolnici, da bodo z zveznimi uradniki rešetali zadevo predlaganega zakonskega osnutka za pokojninski načrt v letnem znesku 10 milijonov dolarjev, česar naj bi bile deležne dela popolnctma nezmožne osebe po KanadH — Obrambno ministrstvo je objavilo vest, da se je preizkušnja kanadske radarske mreže na severu obnesla. Mreža nosi ime “McGill Fence.” — Rudniške stavke po severnem delu province Ontario in po Quebecu v preteklem mesecu so povzročile izguba 60% običajnega delovnega časa.
-----o------
Več zaslužka kot lani
Ottawa, — Iz našega vladnega statističnega urada so pred božičem poslali v objavo vest, da je Kanada v prvih devetih mesecih tekočega leta zaslužila nekaj nad 13 in pol milijai'de dolarjev, kar pomeni, da se je zaslužek v primeri z isto dobo lani zvišal za 806 milijonov dolarjev.
Brezposelnost narašča
Ottawa. — V Kanadi je čedalje več brezposelnih. To sicer morda ne pomeni nič drugega kot dbičajno zimsko brezposelnost, ki se pojavi vsako leto, lahko pa da je nakazilo naraščajoče splošne brezposelnosti, kajti obrat v številnih industrijskih podjetjih lesnega, tekstilnega in poljedelsko-strojnega značaja se je po vsej Kanadi tekem novembra močno znižal.
Do 19. novembra je prejel Narodni zaposlitveni urad 226,043 prošenj za zaposlitev. V mesecu novembru je izgubilo delo po Kanadi 116,000 ljudi. Ta številka je, če jo primerjamo z lansko iz istega časa, znatno večja. Deklina pripisujejo naraslo brezposelnost tudi predhodnemu odpuščanju gozdnih delavcev.
— švedski kralj mora biti j ustavi luteranske vere.
—V 15 ameriških državah morejo biti učitelji samo državljani.
Izčrpen atlas pripravljajo
Ottawa. — Po treh letih pripravljanja so začeli kartografi vladnih oddelkov z izdelovanjem zemljepisnih kart, ki jih bo vseboval umišljeni Kanadski zemljepisni atlas. Take knjige v Kanadi še nimamo. Atlas bo po sedanjih cenitvah vseboval 240 zemljevidov in bo opremljen z besedilom. Zemljevidi v tem atlasu bedo različne vrste, nekateri zaznamujoč gospodarski pogled na kanadsko pokrajino, drugi spet kulturni in tretji se bodo odlikovali v čem drugem. Nekateri zemljevidi bodo predstavljali vso deželo, nekateri samo province in nekateri spet samo katere predele provinc.
Zadnji kanadski atlas, ki ga je že težko dobiti in ki mimo zgodovinske veljave nima posebne uporabne vrednosti, je prišel na svetlo 1. 1915.
Pogreb Ivana Cankarja
Ob 35-letnici smrti
. ri naših velikih pogrebih smo kili vedno edini. Vsem po-^ebcem je namreč ostajala v ^ cvu ista misel, ista groza pred.
Cern, kar prihaja in kar se cd-p^Ri ne da; to jih je vsaj med :v Reborn vezalo med seboj in v j en se je s togim molkom plc-y^jnl strah in žalost. endar je bil Cankarjev po-p svečana velika maša, skriv-■y fyTo darovanje, poslednje po-lčanje in skupna veličastna
Možnost.
sem se
^an pripravljal,
tisti žalostni zim-
v	da bi stopil
"Igo vrsto ljudi, ki so se gnet-
p “red Narodnim domom, da bi
^ r°pili pokojnika, me pocu-
Tekdo za rokav in ko se ok-	,	, ,
ehem „	•	, .	,	, ves Cankar, tak
A, n> opazim mrki obaz dr.	i ■
ij^ta Žigona. Prav tak je zares m tak’ kot Je v kil',lkl' kat vseh poznejših dvajset Tje^0 Svoie smrti: trpek, zagre-T in vendar dobrohoten:
“Grem s teboj, ne bi šel rad sam!”
Ko sva se pririnila v prvo nadstropje do krste, sva videla, da je bilo toliko vencev in tolike imenitnosti vsake vrste, da bi j'c: pokojnik gotovo očinil s prijetno zbadljivko. Pred nama je kropila mogočna in obilna narodna dama, se silno jokala in nekaj šepetala hčerki.
Sveče so prav dobro odsevale pokojnikov obraz, ki je bil zares lep, ker je bil ravno tak kot pred nekaj tedni v družbi. Kdo-r je poznal Cankarja, ne bo pozabil izraza na njegovem licu, izraza, ki ga ni mogoče opisati in ki ga zaman iščeš na njegovih slikah: to je obrazcva beseda, p j ena šegavost in trpkost, to je kot je bil on
jtisnili, da smo morali naprej. Nekdo za nami je izrekel celo zabavno opazko.
Ko sem tedaj še enkrat pogledal Cankarjev obraz med svečami, me je sprejetelo in pogledal sem dr. Žigona. Ta mi je pokimal in ko sva prišla iz Narodnega doma, ga vprašam:
“Ali si tudi ti opazil?”
Dr. Žigon mi odgovori:
“Natančno! To je resnični Cankar — pomežikoval nama je!”
Cankar je imel desno oko za spoznanje odprto in v svitu sveč se ti je zdelo, da res pcmežiku-
je.
Komu? Tej ganljivi narodni dami, nama, vsem kropilcem, vsemu svetu in vsemu življenju? Ta je bila njegova poslednja beseda.
Tako sva občutila in taka, razumela '.njegov zastrti poslednji pogled, kot sva si pozneje oba
priznala. Zakaj tu pred Narod-Narodna dama je skušala še nim domom nisva govorila, ker vedno nadaljevati svojo neuto-jnama bi zastala vsaka beseda lažljivost, vendar so' kropilci pri- pred nepozabno: sliko:
Kropilcev je vedno več, vseh 'stanov in starosti, iz vseh ulic, icd vseh strani se vsipljejo, nihče ne govori, vse je v tihem ponosu in togi zavesti, da opravlja poslednjo dolžnost do velikega pokojnika.
Ko sva bila skero že ob Operi, sva se naenkrat ustavila in zdelo se mi je, da stopa med kropilci sam — Ivan Cankar. Stopal je počasi: ista postava, isti obraz. Bil sem prepričan, da imam privid. Govoriti nisem mogel.
Žigon je opazil moje zmedo in mi rekel z lahnim smehljajem:
“Ne, ne, dragi moj! To je Cankarjev brat. . . Tudi jaz sem osupnil. Toda to je njegov brat, zdaj se ga spominjam.
* * *
Na tisti veliki petek 13. decembra so se začeli pogrebci zbirati že ob dveh popoldne. Ta pogreb je bil jasna in odločna beseda naših ljudi: vsi stanovi združeni med seboj, redovniki in vojaki, študentje in kmetje, gospoda in delavci — vse v eni sami dolgi nepregledni vrsti. . .
Vsi v ponosni žalosti, v prikriti boleči ljubezni.
Ko smo prišli do kapelice na Martinovi cesti, sem videl nepozaben prizor. Pevci so peli ža-lostinko “Gozdič”. Tik za krsto je stopal Cankarjev brat, ki v svoji možati žalosti med pogrebom ni j okal. Pri pesmi pa so se mu začele mišice na licu krčevito napenjati in se stiskaj e sunkovite premikati. Pri drugi kitici žalostinke1 pa sc; se mu vsule iz oči debele solze, ki si jih sprva niti otiral ni, kot da se jih ni zavedal. Tako joče v nemi žalosti srce ob slovesu.
Šele po pogrebnih svečanostih smo opazili, da lega megleni mrak nad mesto. Decembrski večer je prihajal neslišno: se plazeč na vso okolico, še preden je padla prva lopatica prsti na ra-kev, so se — kakor čudežno — •razmaknili gosti oblaki in z neba je posijal srebrn lunin žarek — naravnost v odprti grob.
* * *
čeiz pet dni so igrali v Gledališču Cankarjevo dramo “Kralj
na Betajnovi”. Kantorja je igral gost iz Zagreba — Ignacij Borštnik.
Franc Lipah.
*	0 V
Šopek je .sklenjen in položila ga bom na glavd Cankarju,” je reklo lepo stasito dekle iz gneče deklic, ki so se zbrale, da ponese rože in kitice za Cankarjevo krsto.
Pred krsto pa so: stopale študentke in nosile deske z napisi njegovih del.
Dolga vrsta se je pomikala z venci in ogromnimi šopki.
Občinstvo j te napravilo gost špalir z odkritimi glavami po vsej Tvrševi cesti.
Vsa Ljubljana se je udeležila tega slavnega pogreba.
Visoko v zraku je krožilo, le-
POSLANO
g. dr. I. Tavčarju, županu slovenske prestolnice
Danes popoldne se je premikal po ljubljanskih ulicah izpre-vod enega največjih duhov Jugoslavije. župan kulturnega središča Slovenije pa ni čutil potrebe, izkazati v svobodni domovini Manom velikega genija niti toliko pietete, da bi dal izobesiti žalne zastave.
Podpisani konštatiramo to kot čin, nevreden kulturnega naroda in kulturnega mesta.
V Ljubljani na dan Cankarjevega pogreba.
Podpisani: Albrecht Fr., An-čik Fr., Debevec, Dolinar, Dornik, Erjavec Fr., Funtek A., Gaspari M., Gasapri T., Gruden I.T talo in pilot je s srečno roko j Jaklič, Jakopič R., Kogoj, dr.
spustil zelen lovorjev venec na voz s krsto — Cankarju v zadnji pozdrav.
Danilo.
* * *
V dnevniku “Naprej” je izšlo 16. decembra 1918 v št. 288 naslednje:
Kos, dr. Rerun F., Kozak J., dr. Kraigher, dr. Lah, Lajevic L, dr. Lavrenčič J., dr. Lemež, Levstik VI., Mazovec, Petejan, Prepeluh A., Podrekar, dr. Pregelj, idr. Puntar, dr. Ramovš, Smrekar H., števi, Štritof N., Strnen, Tratnik, Zorman, Župančič O.
Zdaj pri priči oriše popoln načrt vojaških operacij zoper Sardinijo in Avstrijo v severni Italiji. Vse jie podprto s podrobnim poznanjem alpskih prehodov, vremenskih prilik, snega, setve in žetve, uprave ,razpoloženja, značaja dežele in ljudstva. Po zavoj evanju Lombardi jte med februarjem in julijem, je treba Avstriji vzeti mogočno^ Mantovo. Nato proti severu, v Tirolah se združiti z bratsko armado, ki stoji na Renu, ogra-žati Dunaj in tako prisiliti cesarja k miru, ki bo izpolnil vse,, kar si francoska fantazija že leta obeta od njega.
Minister onemi pred slapovi, ki jih bruhajo ti možgani: “General, vaše misli so prav tako blesteče, kakor so drzne, moramo jih pretehtati. Napišite za odbor poročilo, dajte si časa.”
“Moj načrt je gotov. Napišem ga lahko v pol ure.”
Ko ga prebero, pravijo gospodje: “Pomembno, čeprav neizvedljivo.” Toda ta glava mora na vsak način v operacijski oddelek. Oez nekaj dni sedi v oddelku, ki odloča o vsem.
To je veliki trenutek, odločilni dan njegove mladosti. Zdaj stoji naposled na pragu svoje poti: poklican je bil nepričakovano, kakor se nepričakovano dogaja vse v /tej dobi izbruhov. Šest in dvajset let mu je komaj. Od danes se bo vlekla veriga njegovega mišljenja in ravnanja z neprikinjeno močjo dolgih dvajset let proti istemu
mu oansi
Stanovanjem v najem
Petsobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, kurjavo na plin oddam v najem. Vprašajte na
6303 Schade Ave. ali kličite HE 1-2567
—(256)
- -- -----I
Stanovanje se odda
V najem se odda stanovanje treh sob spodaj, klet in pršno kopališče (shower bath). Pripravno za starejšo dvojico brez otrok- Vpraša se na 1188 E. 61 St. v stanovanju št. 3 zgortej.
—(256)
Hiša naprodaj
Enodružinska hiša s šest sobami je naprbdaj na 1030 E. 71 St., južno od St. Clair za $7,500. Kličite EX 1-2559 po pol sedmih zvečer.
(—255)
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio
Naročila sprejemamo in izvršnjemo po pošti tudi za Cleveland
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
smotru in sie bo danes dvajset let odtrgala.
Napoleonovo delo se prične. Z vročično delavnostjo skrbi za najmanjše, ker stremi po največ jem, in opravlja od današnjega dne :“posle”; zagrinjalo se dvigne pred njim, ko pnebira najtajnejša poročila vseh republikanskih armad. Hkratu si pridobi v vsakdanjem občevanju s civilnimi mogotci avtoriteto. Sugestivnost njegove osebnosti prične učinkovati-
Kaj je prva stvar, ki jo želi zase? Nie dosegljivi in prL
jemljivi mesti, kakor sta Vendee in renska armada. Tu, v središču vseh realnih front ga nobena stvar nje mami tako, kakor poveljništvo, ki živi samo v njegovi domišljiji, in sicer na bojišču, ki ga ni, ki pa ga hoče sedaj in ki ga bo šle čez sedemnajst let hotel ustvariti. To je Azija. S poudarkom razlaga takoj po nastopu, kako važno bi bilo poživiti Turčijo, uvesti artilerijo in moderni način vojskovanja ob Bosporu. Kesneje bi bilo Turčijo lahko dvigniti zoper Rusijo in Avstrijo. Že se vidi pri sultanu brez nadzora teh večnih republikancev, v temnem, nepreiskanem svetu, ki ga še ni prebudil nauk o svobodi in kjer človek še lahko dela, kar hoče. Dvanajst dni po vstopu v ministrstvo prosi za premestitev v Turčijo.
Toda odbor ga zadrži, da, mogočni nasprotniki se ga že boje in ga skušajo izriniti od tod; na fronto. Zdaj jim odgovarja nje-
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSEGA IMENA
Ustanovljena 30. maja 1938
Clevelandu,
Ohio
“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj: prevz. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. VICTOR CIMPERMAN, 15519 Holmes Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St.
Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
I.	podpredsednik: MATT F, INTIHAR, 21491 Naurnann Ave.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15th St., Barberton, O. ITT podpredsednik: JOHN TURK, 3473 E. 76 St.
Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.
Blagajnik: LAURENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 15312 Holmes Ave.
II.	nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave.
ITI. nadzornik: FRANK NAROBE, 15909 Pythias Ave.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januar, april, julij in oktober. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
c* hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni In nadsolventni podporni organizaciji —,
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške In ženske od 1C. do 00. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se In pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanja in za vse druge podrobnosti a« obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, Dl.
gov protest v popolnoma drugačnem tonu; napovedujoč vse uspehe, ki jih nosi vsrcu, ga pričenja z ukazi, “General Buonaparte, ki je poveljeval artileriji v najnevarnejših okoliščinah in ki je marsikaj prispeval k največjim uspehom, pričakuje od pravičnosti odborovih članov, da ga bodo vnovič imenovali na! njegovo mesto in mu prihranili bolečino, da bi moral gledati, kako njegovo mesto zastedajo ljudje, ki so zmeraj stali ob strani. . . in ki sedaj stopajo v o-spredje; da bi si prilastili sadove zmag, katerih nevarnostim so se previdno umikali.”
V dret ji osebi, s kovinskim zvokom zgodovine: rimljansko.
Zaman, upornik je drugič črtan iz list, drugič se mora u-makniti. Toda zdaj čuti ssvojo' uro čisto blizu; nič ga nte more več omajati. Pričakovati je nove izpremtembe v vladi, bratu napoveduje nov prevrat, znanec in prijatelj je vsem voiteljem,
ki bodo delili mesta v armadi. “V bodočnosti vidim same prijetne stvari in tudi če bi bilo drugače, je treba živeti za sedanjost: kdor ima pogum, prezira bodočnost.”
Ker jo prezira, mu služi. Tako mu bo šlo poslej tudi z Iju-dnji-
Dva tedna po oni napovedi izbruhne konflikt med vlado in zmernimi strankami, za katerimi stoje rojalisti. Bulvarji se izpremene v bojno polje, kakor pred tremi leti. Narodne garde so šitrikrat močnejše od vladnih čet. Konventski genie-ral se jame pogajati z njimi, bodisi iz previdnost, bodisi iz bojazljivosti. Vlada ga proglasi za izdajalca in ga zapre. Kon-vent se zbere brez zaščite, bpji se radikalov z desne kakor tudi z levte, ki se družijo zoper njega iz zelo različnih vzrokov.
Buonaparte hiti zvečer na tribuno, kajti generalu je treba naslednika. Sliši predloge: i-
mena njegovih tekmecev. Kako utripa molčečemu gledalcu sr-ali se bo zdaj imenovalo tudi njegovo. In če se bo, ali naj zdaj sprejme, kar je pod Robespierrom odklonil? Ali si ne nakoplje vsak voditelj zoper ljudstvo sovraštva in sicer prav uspehom? Imenujte Buona-parta! Da, to je njegovo ime, on pa premišlja “sam v sebi skoraj pol ure.” Slave tako naloga ne donaša, pač pa daje o-blast, si misli in pristane. Pol-
M
TRGOVINA S POHIŠTVOM
KINK0PF BROS.
PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI — RADIO
MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd.
Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF
820 E. 200 Sl.	IVI-I9II—IV1-1912
ODPRTO vsak večer do 9. ure
noč je minila, zjutraj je pričakovati navala množic, v nekaj urah mora biti vse nared.
UNION
INSURANCE AGENCY
3496 East 93 St.
MA 1-3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA
V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja
■-v.,	iA' /K-U.-;. :
1895
1943
V BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
MARY GLAVAN
roj. ORAŽEM
ki je Bogu vdana Za vedno preminila dne 25. decembra 1943
Ljubljena soproga in skrbna mati, deset let so že minila, odkar si se ločila od nas. Vedno pa Te imamo še v spominu in y globoki žalosti zatopljeni kličemo k Vsemogočnemu, da Ti On podeli večni mir v zasluženem počitku.
Žalujoči ostali:
FRANK, soprog
EDWARD, WILLIAM, AMALIA, ANGELA, in JOSEPH, otroci Cleveland, Ohio, 29. decembra 1953.

MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.’S BASEMENT
Regularno 69.50 TRIDELNA Hollywood Postelja
$
Ozka
44
Moderna tridelna Hollywood postelja. Trije kosi za :eno kot bi po vašem pričakovanju plačali samo za vzmeti. Trdno izdelana, spodnji modroc z notranjimi vzmetmi, dobro grajeni “box springs” in moderna prednja končnica, katere rob je obit z okrasnimi žebljički v rdeči, ivory, ali modri barvi. Na šestih trdnih nogah
Sprejemamo pismena in telefonska naročila v pon-deljek od 9. zj. do 9. zv. — Kličite CHerry 1-3000
The May Co.’s Basement Oddelek za postelje
široka
10,000 jardov! 39c do 59c COTTON - Bombažno Blago
•	Vzorčasti percale
•	Enobarvni cotton
•	Chambray blago
•	Gladki plisirani crepe
•	Križasti gingham
•	Vzorčasti plastik
•	Za boljše srajce
•	Vzorčasti plisirani crepe • Čisti gladki plastik
Čudovita razprodaja pralnega bombažnega blaga! Sedaj po najnižjih cenah v celem letu! V polnih dolžinah ... v omejenih dolžinah ... v tovarniških dolžinah . . . Vse blago je 36 inč široko! Sedaj imate priliko, da ise založite za poznejše potrebe šivanja, ker s tem varčujete! Karkoli že potrebujete, našli boste tu!
The May Co.’s Basement — Blagovni oddelek
VABiLONASILVBTROVANJEr
ki ga prirede
ZDRUŽENA DRUŠTVA IN DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DOMA na 15810 Holmes Ave.
31. DECEMBRA 1953
Pričetek ob 8:30 zvečer do ? ? ?
EDDY HABAT ORKESTRA
Vstopnina $1.00
Vljudno vabi ODBOR