NO. 210 Ameriška Domovi ima AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3. O., FRIDAY MORNING, OCTOBER 23, 1953 EBB LETO Lm — VOL. mi 25-lefnka obstoja podr. št. 25 S. Ž. Zveze v Clevelandu CLEVELAND. — Podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze bo praznovala v nedeljo, 25. oktobra 25-letnico svojega obstoja. — Ob tej priliki je izdala lično spominsko knjižico, kjer je 'Obrazloženo njeno plodionosno in uspešno delovanje. Mi bomo na tem mestu objavili le nekaj poglavitnih ugotovitev: Podružnica št..25 je bila ustanovljena 22. novembra 1928 v Clevelandu, O. Pri prvi seji je pristopilo petdeset članic, vse navdušene za SŽZ. Danes članstvo lahko s ponosom gleda na delo, ki je bilo izvršeno v prid podružnice in Zveze. Prvi odbor podružnice je bil sledeč: predsednica Frances Ponikvar, podpredsednica Rose Ko-neonik, tajnica Mary Brodnik, blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikarica Mary Jemc, redi-teljica Kattie (Novak) Bartol; nadzornice: Mary Peterlin, Rose Zupančič, Mary Milavec. Podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze je mnogo doprinesla k raznim dobrodelnostim in kulturi. Leta 1930 je bil ustanovljen Izobraževalni klub, ki je obstojal iz 15 članic. Ta odbor je mnogo storil in še deluje za finančno in moralno korist 'Podružnice. Sedanji odbor podružnice je sledeč: Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Frances Bran-cel, tajnica Mary Otoničar, blagajničarka Louise Piks; nadzornice Angela Virant, Marica Lokar in Pauline Stampfel, zapisnikarica Dorothy Strniša. Reditelj ica Paulina Zigman. Duhovni vodja podružnice je Rev. Louis B. Baznik, šupnik na župniji sv. Vida. Kakor rečeno, bo podružnica slovesno praznovala svoj srebr-M jubilej v nedeljo 25. oktobra v cerkveni dvorani sv. Vida. Jubilantki ob tem lepem slav- Razgled po Euclidu MICHAEL J. BOICH councilman 3. varde poročevalec EUCLID, O. —- V torek, 13. okt. se je The Clevite Co., sestala z euclidskim zoning odborom; na sestanku so bile reprezentirane sledeče družbe: Euclid Improvement Co., Beverly Hills, Cambridge Hills, Chardon Rd. Hills in Indian Hills. Govoril je Sidney Hall, podpredsednik Clevite Co., ki je želel rezoningo od rezidenčne do tovarniške strani na južni strani lod E. 260 St. do Euclid Ave. Po diskusiji, ki je trajala nad poldrugo uro, je šla asociacija na rekord kot nasprotna zahtevi Clevite Co. Nato je Sidney Hall želel, da bi bil še enkrat zaslišan kak drugi dan pred zoning odborom, toda to zaslišanje naj bi ne bilo javno. Njegovi želji se ni ustreglo, kajti če kdo: ne more predložiti svoje stvari pred opozicijo, mora biti nekaj narobe. Euclidska associacija predstavlja nad 1500 lastnikov hiš in ti so gotovo upravičeni, da se posluša njih glas. Oni čutijo, da bi ne bilo še tako slabo, če bi šla Clevite družba v industrijsko okrožje na severni strani Euclid Ave. toda južna stran pa je odločena za privatne domove in mora taka tudi ostati. Na zadnji seji mestne zbornice je bil stavljen predlog po odborniku Boichu, da bi se v Euclidu imenovalo poseben odbor, ki bi imel v oskrbi probleme, katere povzroča dim v predmestjih. Predsednik zbornice H. J. Knuth se je ponudil, da imenuje tak odbor. Dve odklonitvi izpremembe zoninge, ki jih je odklonil od- Lepo godljo so skuhali v Trstu!... Amerikanci ne vedo ne kod ne kam. — Angležem je je bilo naročeno, naj preišče v,11 ■•■■i ■■■■ sporočeno tajno zaroto in da zal, da so pomagali Amerikancem pri kuhanju skušajo tuji agenti zanetiti v te godlje. — Vse življenje poteka kakor živi jen-rabuk0’ki najbi dala po je muhe-enodnevnice. — Tržaški komunisti sel policijska sumničenja so os-zaklinjajo, da bodo udarili po tovarišu Titu, Če redotočena na sledeče razvoje: se prikaže v Trstu. Vse si pa želi z ameriškimi dolarji subvencirane prosperitete. Ju uredništvo in upravništvo za zone, je zbornica pctrdi-Ameriške Domovine iskreno če-ua_ Ena teh sprememb, ki je bi-stita ter ji želi še mnogo let plo-jja odklenjena, je bila zahtevana donosnega dela za korist orga-; Spremeba dr. f. P. Herricka, ki Alzacije, slovenskega ženstva in je hotel zgraditi pritlično poslo-sliovenske besede! pje iz opeke na Lake Blvd. in E. 260 St. Shore Libija odobrila pakt TRIPOLI, Libija. — Libijski senat je odobril 20-letno pogodbo z Veliko Britanijo, na katere podlagi bo dobila Vel. Britanija oporišča v deželi. Nesreča z bombnikom BUENOS AIRES, Argentina. Ko je neki argentinski bombnik treščil na reko Plate, je bilo ubitih troje letalcev, ki so se nahajali v bombniku. Skujani komunisti so nehali bojkolirati komisijo 'nevlrakev' PANMUNJOM. — Komunis-bčni Poljaki in Čehi so včeraj 'končali svoj tri dni trajajoči bojkot Repatriac. komisije nevtralcih narodov, vendar ni izgleda, da bi se kaj kmalu obnovilo ko-CiUnistično “pojasnjevanje” trdovratnim nekomun. ujetnikom. Rakor znano, so se Čehi in Polaki skuj ali ter odšli, ker ni obijala njihova, da bi se protifeo-Caunistične ujetnike's silo priti-Caloi pred “pojasnjevalce”. Indijski poveljnik je izjavil, da bo predlagal, da se sestanki komisije začasno odgodijo. “Pojasnjevanja” se bodo obnovila ®ele tedaj, ko bodo kitajski in se- C)IVUXC ornokorejski ujetniki P™sP>: srbske pravoslavne cerkve sta! Iv i o PriŠli k n.jim’ Ce 56 b° postala žrtvi Titovega sovraštva oh kdaj zgodilo. in gonje proti veri, ki je bila do- slej v glavnem naperjena proti katoliškim prelatom. 75 let stari metropolit Nekta-rije Krulj iz Sarajeva, eden naj-višjih dostojanstvenikov srbske pravoslavne cerkve, je bil silno pretepen. Tolpa ga je surovo napadla in tolkla po njem s palicami in pestmi v Tuzli v Bosni. Tolpa ponorelih komunistov je BEOGRAD,—Tiskovna agentura Reuther poroča, da si stoje nasproti na vsaki strani »meje italijanske in jugoslovanske čete, ki so vse opremljene z ameriškimi tanki. V Beogratu vlada tolikšna tajnost o premikanju čet, da zapad-ni diplomatski uradniki ne morejo ugotoviti, ali se Tito resno pripravlja, da uresniči svojo grožnjo vdora v ziono A, če vkorakajo vanjo Italijani, ali samio straši. Anglija in Amerika sta, kakor znano, pred dvema tednoma naznanili, da bosta izročili to zono Italiji. Tri italijanske divizije Italijanska vlada v Rimu je izjavila, da bo poslala tri divizije z ameriškimi tanki na 90 milj dolgo mejo pri Gorici, ker da ima Jugoslavija tam enako število vojaštva. Jugoslavija ima v severnoiz-točnem okrožju na razpolago 10 divizij, vključno oklepne edini-ce. — Glavna moč iugoslov. armade, ki šteje 30 divizij, pa je ostala na mejah ob železni zavesi na vzhodu. v Komunist grozi komunistu TRST. — Vittorio Vdali, v Moskvi treniran glavar tržaških komunistov (kominf ormovcev) se je zaklel,, da se bo njegova partija borila “z vsemi sredstvi” če Titovo vojaštvo vkoraka v zsno A. TRST. — John P. Leacacos, evropski dopisnik amer. tiskovnih sindikatov,, poroča iz Trsta z dne 21. oktobra med drugim sledeče: Amerika v kaši Združene države so zašle v Trstu v veliko zagato. Tu ni rii-kakega soglasja razen tega, da so vse prizadete stranke srečne in nezadovoljne. Združenim državam Jugoslovanski dvomi Jugoslovani pa pravijo, da ne bodo nikoli več zaupali zapad-njakom, ki so jim hoteli zdaj to zagosti, kar se jim je skoraj obneslo. Mesto da bi bili Jugoslovani “uvidevni” glede italijanskih zahtev po zoni B (čuj, čuj!) pa zdaj grozijo, da bodo izbrcali iz nje 40,000 Italijanov, ki se nahajajo v njej. Angleži se kesajo Angleži javno priznavajo, da se kesajo, ker so pomagali A-merikancem pri kuhanju te godlje. Oni bi zdaj radi videli, da bi ostalo vse kakor je bilo. Tržačani pa ne vedo, kje se jih glava drži, niti ne vedo, kako se bodo preživljali v bodočnosti. Njihovih 40,000 zaposlitev in služb, ki so posredno ali neposredno odvisne od zavezniških subvencij, ki znašajo; približno 16 milijonov dolarjev na leto, visi zdaj v zraku. Italijani hočejo čimprej mogoče prevzeti v svoje roke vsaj civilno administracijo mesta. —• Dalje so Lahi pri volji, pustiti 6,700 policistov Julijske Benečije pod zavezniško komando, dokler mednanodna napetost ne odneha in bi lahko poslali v Trst svojo policijo in karabinjerje. Snovanje zarote? Tržaški posebni tajni policiji Znano je, da so jugoslov. teroristi dospeli v Trst, pravijo. Diegu DiCastro, italijanskemu političnemu predstavniku v Trstu, so baje zagrozili z bombami. M. S. I. (Movimento Sociale Italiano), stranka neofašistov, se je tudi prikradla v Trst. Leti so prinesli s sabo literaturo, s katero zahtevajo ne samo povratek Trsta Italiji, temveč tudi povratek Reke, ki je jugoslovanska. Vsi hočejo prosperiteto Prav tako policija nadzoruje tržaške “neodvisneže”, ki delujejo s tržaškimi komunisti - kominf ormovci. Ti tudi nočejo ne Italije ne Jugoslavije, temveč zahtevajo, naj vse ostane kakor je, ker hočejo nadaljevanje svoje, s subvencijami vzdrževane prosperitete. ------o------ Nixon na potu v Indonezijo DARWIN, Avstralija. — A-meriški odpredsednik Nixson in njegova žena sta odpotovala od tukaj z letalom v Jakar-to v Indoneziji. Stavka v rudniku zlata NORANDA, Quebec. — V tukajšnjem rudniku zlate rude je zastavkalo 400 rudarjev. CLEVELAND. — Okrajni CIO odbor za politično akcijo je snoči indorsiral kandidaturo Anthony J. Celebrezze-a za clevelandskega župana. Nekam čuden paradiž! “DELAVSKI PARADIŽ” on- minut, sovjetski pa 42 minut. kraj železne zavese je nekam čudna stvar, če vpoštevamo dolgost časa, ki ga mora delavec posvetiti delu, če si hoče kupiti to ali ono stvar. Tozadevne pri-ne- merjave smo že, nekajkrat objavili v našem listu, toda ker se očitaj o'življenjske razmere neprestano vsi in vsevprek, ker niso. prej pogledale, preden so skočile. Celo amer. uradniki v Trstu sami priznavajo, da so pravočasno svarili državni department pred funt surovega masla, v Moskvi spreminjajo, ne bo odveč, če objavimo najnovejšo primerjavo. Evo: Ameriški delavec mora delati 27 minut, da si zasluži za posledicami, toda njihova svarila so bila bob ob steno. Italijani so zaprepaščeni, ker jim ni dovoljeno vkorakati v Trst s plapolajočimi banderi in trobentajočimi pozavnami. Če hoče ameriški delavec kupiti ducat jajec, miora delati zanje 25 minut, v Moskvi — tri u-re. Za srajco iz bombaža dela ameriški delavec malo manj kot eno uro, delavec v Sovjetiji pa! 22 ur. Za moško obleko mora delati ameriški delavec tri dni, v sovjetskem delavskem paradižu pa — 47 dni. Za par visokih suknenih galoš dela ameriški delavec en dan, v Sovjetiji pa 13 dni. Ni čuda, če imajo komunisti železno zaveso zaloputnjeno do mora delati delavec za to količino masla tri ure. Za funt sladkorja dela amer. delavec 3y2 ' tal! Ne zato, da bi tujci ne pri-minute, delavec v Sovjetiji pa bajali v paradiž, pač pa zato, da 84 minut. Za kvart ali liter mle- preprečijo domačim ljudem beg Ika dela ameriški delavec sedem iz njega! Katoliški in pravoslavni škofje žrtve napadov titovskih tolp CLEVELAND. — “Catholic Universe Bulletin,” katoliški tednik, ki izhaja v Clevelandu, je objavil sledeče poročilo: Titove tolpe so navalile na j pravoslavne škofe. Dva škofa mM Vremenski prerok pravi: Danes Pio. in ponoči jasno in to- kričala in rjula, ko je nasilno vlekla metropolita iz župne cerkve in mu zadala resne poškodbe in zelo boleče rane. Metropolit je potem odšel v Beograd. Srbski pravoslavni škof Vasilije Kostič iz Banja Luke je bil pregnan iz svoje škofije. Tolpa ga je obmetavala z jajci in gnilimi sadeži. Prav tako so pregnali iz škofije katol. škofa Karla Čelika, apostolskega administratorja v Banja Luki. Grozili so mu, da ga bodo dejansko napadli. Množice so kričale proti škofoma Franju Salis-Sewisu in stracije tolp so bile očividno organizirane. Organizirali so jih komunistični voditelji. Titovo časopisje je kasneje objavilo o-dobravanja in zagovore. Vsi ti napadi na verske voditelje so nastali kot posledica ob-rekovalne gonje, ki jo izvaja titovski tisk in radio, ki oba neprestano označujeta škofe kot “sovražnike ljudstva”, “izdajalce” in slično. * Pravoslavni prelati in tudi katoliški škofje niso priznali tako zvanih “združenj domoljubnih duhovnikov”, ki jih vodijo in nadzorujejo komunisti. Tito je upal da bo preko teh zdru- Jožefu Lahu v Zagrebu. Demon- ženj dobil vse cerkve pod svoje nadzorstvo in oblast. Titovsko časopisje skuša opravičiti napade tako, da objavlja nove laži proti napadenim prelatom. Kakor je znano, so titovske tolpe že poprej napadle pet katoliških cerkvenih dostojanstvenikov. škof Anton Vovk iz Lju-Ijane je skoraj zgorel, ko so ga banditi polili z bencinom in zažgali. Vse to se dogaja po istem navodilu, kot ga je dobil n. pr. polkovnik Popovič. Komunistični komisarji so mu namreč naročili, naj “očisti pamet svojih vojakov in izbriše iz nje ,vse take buržujske misli kot je verovanje v Boga in vse, kar je verskega. Razne drobne novice iz Clevelanda in te Asesment— Ker je 25. nedelja, bodo vsa društva, ki pobirajo asesment v SND na St. Clair Ave., opravila to v ponedeljek, 26. okt. med 6. in 8. uro zvečer. Iz bolnišnice— Anton Pavli, 6514 Edna Ave., se je vrnil iz bolnišnice na svoj diom in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. Rojenice— Dr. Anthony F. Spech in soprogi, ki žvita na 1151 Addison Rd., se je rodila hčerka-prvoro-jenka, ki so jo- krstili za Michelle Marie. S tem sta postala Mr. in Mrs. Andrew Zakrajšek, St. 1142 E. 76 St. drugič stari oče in stara mati, Mrs. Mary Pirnat, 1142 E. 76 St. pa drugič prastara mati. Čestitamo! Večerja— V cerkveni dvorani fare Matere božje Karmelske v Wick-liffe, O. (U. S. Rt. 20), kjer je župnik častiti gospod Andrey, bo v nedeljo popoldne na razpolago izvrstna večerja, pa tudi Vsakovrstna zabava. Tretja obletnica— V soboto ob 6:30 bo. v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ivano Zalar v spomin 3. obletnice njene smrti. Ples— Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ ima v soboto zvečer v S. N. Domu na St. Clair Ave., ples v proslavo 42. obletnice društva. Igra Frankie Turek orkester. Zenith TV— ’ Brodnick Bros., trgovina s pohištvom in gospodinjskimi potrebščinami na Waterloo Road, ima v zalogi že nove 1954 Zenith 24-palčne TV aparate. Več v o-glasnem delu lista! Štiriindvajseta obletnica— V soboto ob 7:30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojnega Joseph Jerič v spomin 24. obletnice njegove smrti. Petintrideseta obletnica— V ponedeljek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Johna Modic v spomin 35. obletice njegove smrti. Skupna sv. maša— ičilanstvo društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je vabljeno v nedeljo ob desetih k skupni sv. maši v cerkev sv. Vida, — Sv. maša bo darovana za žive in mrtve člane društva, ki praznuje ta dan god svojega zaščitnika. člani so vabljeni, da pristopijo tudi k sv. obhajilu. Zbirališče pred štolo sv. Vida, odkoder je skupen odhod v cerkev ob 9:55. Asesment— Tajnica društva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ sporoča, da bo pobirala asesment v ponedeljek 26. oktobra od 6. do 8. ure v sobi št. 4 šole sv. Vida. Jesenska veselica— Podružnica št. 5 Slov. moške zveze vabi v soboto zvečer v sobo št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave., na svojo jesensko veselico. Slov. radio-oddaja— Ne pozabite na slovensko oddajo na radio postaji WERE v nedeljo ob 8:30. Na sporedu bo nekaj prav lepih slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Krofi— V soboto od treh naprej bodo v šoli sv. Vida naprodaj krofi. Veselica s plesom— Podružnica št. 8 Slov. moške zveze v Euclidu, O., ima v soboto zvečer v YAC na Recher Ave. svoj jesenski ples. Igrali bodo okolice Pete Sokach in njegovi fantje. Asesment— Društva, ki zborujejo v Slov. nar. domu na E. 80. St. bodo pobirala asesment v soboto tod 6:30 do 8. zvečer. Popravek— V zahvali zlatoporočencev Louisa in Frances Srpan, Windsor, Ohio, je bilo po pomoti imenovano društvo št. 14 SDZ namesto podružnica št. 14 Slovenske ženske zveze. Toliko v pojasnilo in dopolnilo. ------o----- Novi grobovi Ludwig Misley, ml. Nanagloma je umrl v Euclid-Glenville bolnišnici Ludwig Misley, ml., star 15 let, stanujoč na 17914 Brazil Ave. Tukaj zapušča žalujočega očeta Ludwig, mater Rose roj. Kovach, 3 brate: Raymond v Koreji, James, Paul; sestro Lindo, staro mater Frances Misley r. Po-deržaj v Floridi, starega očeta in mater Martin in Mary Kovach ter več sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je učenec v St. Joseph High School. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. ter v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 10., nato na Kalvarija pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen ob 1. uri v soboto popoldne. NAJNOVEJŠEVESTI PARIZ. — Princesa Aleksandra Grška, žena bivšega jugoslovanskega kralja Petra, si je v sredo prerezala žile na zapestju leve roke, ker se hoče njen mož sodno ločiti od nje. V zadevi se je pojavila na sodišču z obvezanim zapestjem. REGGIO CALABRIA, Italija — Tukaj so nastali novi nalivi dežja, ki so porušili nadaljne hiše ter zahtevali nadaljne človeške žrtve, katerih je morda še blizu 200. Mnogo izmed žrtev je otrok. MOSKVA. — Sovjetska vlada je odredila, da se mora v letu 1954 povečati prodkucija in prodaja blaga konzumentom zo 72 odstotkov v prizadevanju, da se ustvari boljši življenjski standard za sovjetsko ljudstvo. CINCINNATI, O. — Arheologi tukajšnje univerze, ki se nahajajo na svoji raziskovalni ekspediciji v Grčiji, so izkopali blizu Pyolsa, 225 milj od Aten, starodavno grško palačo. V izkopaninah so našli mnogo posod in predmetov iz zlata. COLUMBUS, O. — Dva dečka, stara 13 in 15 let, sta priznala, da sta v ponedeljek ponoči iztirila nek tovorni vlak New York Central železnice, s čemer sta povzročila $500,000 škode. GIVE ENOUGH FOR Ali! Ameriška Domovina SHI »s. Clair Ave. /*■ V« I B«»BO AH UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Canio. Sledi Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays oboroževanje. Kaj so tu dosegli Združeni narodi? Nič! jlombrne nastopi In vendar ne smemo nad to mednarodno organizacijo duet- Prizor postaja vedno 1 3 obupati, ker ona je pač edini up, da se bodo spori med državami odločali za konferenčno mizo namesto na bojiščih, kolje nedavno poudaril naš predsednik Eisenhower. General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 210 Fri., Oct. 16, 1953 Veste, kar ne morem druga- nikdar konec. Bodi zvest temu če, kakor da omenim “Marijinoi Kralju in ničesar se ti ni bati. leto.” Pa bot kedo1 rekel in go- voril, kaj je pa to spet? Marijino leto je bodoče leto, leto 1954. In kaj naj pomeni? To pomeni, da bo bodoče leto stoto leto, »odkar je papež Pij IX. proglasil dioigno o Brezmadežnem Spočetju Marije Device. * * * Pij IX. ni s tem začel kaj no- Osem let Združenih narodov Jutri bodo praznovali Združeni narodi osmo obletnico svojega obstoja. Predsednik Eisenhower je proglasil ta dan za “dan Združenih narodov” in pozval svoje rojake, naj ga praznujejo s tem, “da zvedo več o Združenih narodih, izrazijo svoje zaupanje v prijateljstvo do drugih narodov in v svojo vero v zmago miru in pravice.” Misej Združenih narodov je misel neke vrste svetovne vlade, ki naj preprečuje spore med narodi in kadar do njih pride, jih pomaga reševati mirnim potom. Rodila se je že pred tisočletji. Dva celo tri tisoč let pred Kristusovim rojstvom zasledimo misel o svetovni vladi pri starih Babiloncih, tudi Aleksander Veliki je hotel združiti pod svojim žezlom ves svet in preprečiti vojne v bodoče. To misel so delno uresničili Rimljani, toda s tem vojen ni bilo konec. Rimsko cesarstvo na zahodu je propadlo pod navali germanskih narodov v petem, stoletju, vzhodno se je vzdržalo šc tisoč lot. Karel Veliki, frankovski kralj, se je dal 1. 800 oklicati za rimskega cesarja in s tem pokazal, da hoče obnoviti enotnost zahodnega sveta. Ta naloga je kasneje prešla na “rimsko cesarstvo nemške narodnosti,” ki je životarilo tja do Napoleona, pa svoje naloge, ni moglo vršiti. Rimski papeži, poglavarji katoliške cerkve, so ponovno posredovali med krščanskimi vladarji, razsojali v sporih in skusali preprečevati prelivanje krvi. V visokem srednjem veku so bili velikokrat v tem prizadevanju uspešni. Napoleon je imel tudi načrt o nekakih “Združenih narodih,” katerih središče bi moral biti seveda Paris. Bitka pri Lipskem je napravila njegovim načrtom konec. Zavezniki,, ki so zrušili Napoleonovo moč, so ustanovili “Sveto zavezo,” ki naj1 bi varovala evropske narode in njih vladarje, pred revolucijami in nasiljem. Avstrija je v inienu te zveze vzdržala mir v Italiji, ruski car je hotel iti celo na pomoč Špancem, ko so se jim uprle kolonije v Južni Ameriki. Samo odločen angleški nastop je preprečil odhod Rusov preko Atlantika. Sveta zveza kljub naporom ni mogla ohraniti miru, ne zunanje ne notranjega. Kljub ponovnim neuspehom pa zamisel svetovne vlade ni zgubila pristašev, pojavlja se vedno v novi obliki. Po prvi svetovni vojni je oživela v Društvu narodov, ki so imeli svoj sedež v Ženevi v Švici. Združene države Amerike v to društvo niso marale, Sovjeti so vstopili šele v tridesetih letih, tako sta glavno besedo vodili Francija in Anglija. Japonski pohod v Mandžurijo in italijanski v Abesinijo sta zadala tej ustanovi smrtni udarec. Pokazalo se je, da ni bila v stanju vršiti svoje naloge. V zadnjih dogodkih pred začetkom druge svetovne vojne se na Društvo narodov sploh ni nihče več oziral. Razgovori in pogajanja so se vršili izven njihovega okvira. Sile, ki so vodile vojno s Hitlerjem, Mussolinijem in Japonci, so se poimenovale Združeni narodi. Bili so v resnici združeni, dokler je trajala nevarnost. Ko je šla vojna proti kraju, so se že začele tu in tam kazati razpoke. Ameriško vstrajno prizadevanje pa je doseiglo, da smo dobili pred osmimi leti novo mednarodno organizacijo— Združene narode. Danes nas v prvi vrsti zanima, v kolikšni meri ima ta ustanova več možnosti za uspeh, kot so jih imele njene predhodnice. Kaj je dosegla v osmih letih svojega življenja? Po njenem posredovanju, toda na pritisk Amerike in Vel. Britanije, so se Sovjeti po vojni umaknili iz Irana. Pod okriljem Združenih narodov je nastala država Izrael v Palestini. Ko je tam nastala vojna med Judi in Arabci se je Združenim narodom posrečilo vzpostaviti premirje — toda ne miru. To premirje je trenutno v hudi preskušnji. Indija in njena soseda Pakistan sta že dolgo v sporu zaradi Kašmirja. Posredovanje Združenih narodov ni uspelo. Mirovna pogodba z Italijo je izročila Svobodno Tržaško ozemlje zaščiti in varstvu Združenih narodov. So ti tam kaj ukrenili? So kaj storili, da bi prišli naši tamkajšnji rojaki do pravic, ki jim po vseh naravnih in božjih zakonih, pa tudi po črki mirovne pogodbe, gredo? Nič! In sedaj, ko dejansko to samostojno državico dele, ne da bi njeno prebivalstvo vprašali za želje ali mnenje, je Varnostni svet, namesto, da bi vso stvar vzel v roke, odložil posvetovanja do 2. novembra. V tem času naj se velesile zmenijo same med sabo in poskušajo dobiti pristanek tudi obeh prizadetih držav Italije in Jugoslavije. V tem vprašanju moremo mirno reči, da so Združeni narodi odpovedali! Kaj pa Koreja? Ko so komunisti prestopili mejno črto med Južno jn Severno Korejo, so jih Združeni narodi pozvali, naj sovražnosti ustavijo in se vrnejo preko meje. Ko severnokorejski komunisti niso ubogali, so Združeni narodi na predlog Amerike segli po orožju in napadalca zavrnili s silo. Glavno težo triletne vojne sta nosili Amerika in , Južna Koreja, druge države so se vojne udeleževale le z manjšimi vojaškimi enotami. Na Koreji imamo danes premirje, toda nekam negotovo premirje in veliko vprašanje je, če bo kdaj prišlo do sklenitve miru. Če hočemo preprečiti vojno, j© treba najprej omejiti Če je bil škof Baraga tako zaposlen kakor je naš Father Baraga z raznimi grupami mladi- {n*H* n* 3. »trurrM napet in se pretvarja v resnično življenje. Canio čedalje bolj besni in zahteva ime podleža, ki mu je oskrunil čast. Nedda se mu upre, nakar jo Canio v silni podivjanosti zabode. V smrtnih krčih krikne Nedda ime “Silvio!” Ta priskoči na pomoč, Ca-mio pa zabode tudi njega. Potem se obrne k občinstvu in pravi: “Pojdite domov, komedija jei končana!” Obe operi trajata približno dve uri. Anton Šubelj. Operni predstavi Glasbene Matice ‘Pagliacci” — Dve leti po pre-vega. Od početka krščanstva so mjerj “Cavallerje” so uprizorili kristjani bili prepričanja, da je Bog svojo mater oprostil izvirnega greha. Hudobec ni nikdar imel niti najmanjše oblasti čez belžjo mater. Ko se navaden človek rodi, je brez milosti božje v Milanu dvodejanko “Pagliacci,” ki je svoji prednici zelo podobna jn je imela tudi sijajen uspeh. Avtor besedila in glasbe je bil Leoncavallo. Leoncavallo je bil zelo navdu- zaradi izvirnega greha, katerega.šen nad “Cavalerio” in tako se nihče ne more ogniti. Le svo- ]^e zaprj v sobo in napisal libreto jo mater je Jezus že naprej iz-j-n glasbo za “Pagliacci” v petih vzel. Papež Pij IX. je samo pro- mesecih. glasil, kar so kristjani vse skozi Snov za “Pagliacci” je Leon verovali. Proglasil je to resnico cavap0 povzel po resničnem do-kot neobhodno za vsakega, ki jgodku, ki se je pripetil v Kala-hoče ostati katoličan. Sto let bo v vasi Montalto' 15. avgusta tega 1954. ^865. To snov je našel v zapiskih sodnih aktov svojega icčeta, ki je Henry Wayne Debelak sinko ;to dejanje sodil. Njegov oče je Henry-a in Kristine Debelak je bil namreč sodnik. poprosil preteklo nedeljo za sv. krst. Tako se množi John Debelakova družina in jih bo nekoč 12 tisoč zaznamovanih. Naš poklon! * * * “Ozkcisrčna duša ne pozna ra- Komedijant, ki je umoril svo-ijo ženo in njenega ljubimca, se je pisal Alessandro in je bil takrat, ko se je opera prvič upri-aorila v Milanu, že na svobodi. “Pagliacci” ima predigro in pnejog, v katerem nastopi Tonio dosti, ki jo iclbčutimo, kadar jn pojasni občinstvu vsebino igre bližnjemu iz srca 'odpustimo.’' * * * Joško: “Slišim, da si se vpisal med komuniste. Kaj pa vendar misliš? Morda pa ni res?” Janez: “Resnica je. Zdravnik in namen avtorja. Prvo dejanje — Na robu vasi se zbirajo vaščani, da pozdravijo komedijantsko družbo s Caniem na čelu. Ko Canio; povabi navzoče na večerno predstavo, se mi je rekel, da bom živel samo ^Tonio, drugi klovn skupine pri-še kake tri ali štiri mesece. Zato bliža Neddi, Caaievi ženi. Canio sem se vpisal. Bolje je, da umr-'ga brcne za gala. Tonio je osra-je prok. . . komunist, kot pa dorečen pred ljudmi in se zakol ne na maščevanje. Kmetje po1-! vabijo Gani a v gostilno in mu Tako lepih dni kot so bili (nagajajo, češ, da bo Tonio osta sam pri Neddi. Canio postane in zagrozi vsakemu, ki bi ber Slovenec.” zi našo 40-urno pobožnost, je malo. Ali si morete misliti kaj krasnejšega kot je jesenski sončni dan, ki se smeje čez naravo) odeto v najlepši barvani plašč, ki plapola v topli jesenski sapici? Da sem pesnik, bi napisal nekaj kitic. Ker pa nisem, se bom zadovoljil s sanjami o nebesih. * * * Naj lepša zahvala naj bo tem potom izražena vsem častitim gospodom, ki so nam pomagali pri tej tridnevnici, zlasti Mons. Škrbecu, Father Godini in pa Father Celesniku za pridige. * * * Kaj se vse pripeti na svetu. V North Čarobni'sta prišla dva po poročno dovoljenje na kort. Ženin je star 111 let, nevesta pa 22. Tako trdi poročilo. Ko je uradnik neverjetno in začudeno zrl v ta nekaj manj kot idealen par, je rekel ženin: “Kaj me gledaš? Če ne bcm mogel z njo shajati, se jo bom že kako znebil.” Kaj ne. Malo preveč razlike v starosti. * * * Nekdo pravi, vselej kadar odpremo svoja usta, damo priliko ljudem pogledat v našo pamet. Presneto je to resnično, človek se izda v govorici. Tam se pokaže kakšne pameti smo.. Veliko manj bi govorili, ako bi vselej pomislili na to. Ampak, na drugi strani je pa zopet res, da nam je Bog dal dar govora zato, da ga rabimo. Mar ne? * * * V nedeljo je praznik Kristusa Kralja. V današnjih dneh, ko si skoraj sonce in luna nista gotova svoje poti, danes ko vse vre in nihče ne ve, kaj nam prinese jutri, je nepopisno zadovoljivo se oprijeti Njega, ki je svet ustvaril in ga tudi vlada; Njega ki je edini stalni in večni kralj. Same pri njemu je varnost, samo njegovega kraljestva ne bo EŠN5KA KQ3aWC£. (Zbira Vera K.) se odteka voda po železnih rebreh, ki por j ave in v sklepih zaradi rje naglo razpadejo. Rja pa razje tudi blago. Dežnik razpne-mc šele tedaj, ko1 se je voda že odtekla. Tu v Ameriki je dobro to, dat dežnike ne rabimo tako nujno, kot smo jih doma, saj gremo le redko peš in kadar gremo, je morda le nekaj korakov. Zaradi tega se za dežnike veliko manj brigamo in jih seveda tudi lažje pozabimo ali izgubimo, kadar jih že moramo jemati s seboj. resen se Nedde dotaknil. Iz daljeve se oglasi piščal bližajočega se muzikanta. Vsi se podajo v cerkev k večernicam. Nedda ostane sama. Čeprav še prestrašena radi svojega moža, se pod vplivom lepote narave razživi in zapoje lepo pesem Izza odra se priplazi grbasti To-nia in skuša zase izrabiti Neddi no samoto. Ko jo hoče v blaznem navalu strasti poljubiti, ga Nedda udari z bičem. Razjarjen Tonio priseže maščevanje in odide kot pretepena žival Iz vasi pride mladi kmet Sil vio, ljubimec Nedde iz prejšnjih let. Ljubezen med njima nano vo oživi. Tonio ju zaloti in gre v krčmo po Cania. Nedda obljubi Silviju, da bo z njim zbežala. Canio to sliši in se zapodi za bežečim fantom, ki ga pa zgreši. Canio zahteva od Nedde ime ljubimca. Nedda ga ne izda, nakar jo hoče zabosti. Beppo skoči vmes in ga razoroži. Canio ostane sam in zapoje otožno arijo v katero vloži vse svoje srčne bolečine. Drugo dejanje. Ljudstvo se zbira k predstavi. Nedda pobira vstepnino in na skrivaj posvari Silvija, ki je tudi med občinstvom. Po petju množice se predstava prične. Naslov igre je: “Komedija Colombine.” Dejanje je skoraj isto, kot se je poprej resnično dogodilo. Colom-bina (Nedda) pričakuje ljubimca Harlekina (Beppa). Pod oknom se začuje njegovo petje. Predno se Harlekin pojavi pride sluga Taddeo (Tonio) in razlaga Colombini svojo ljubezen. Nate; pride Harlekin in vrže Taddea skozi vrata. Colombina in Harlekin sedeta k večerji in se pripravljata za beg. Colombina naj da možu (Caniu) uspavalno pijačo in nato bosta zbežala. Pri zadnjih besedah Co- “Mapredni Slovenci” vabijo na veselico Cleveland, O. — Naše društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ priredi v soboto 24. oktobra svojo jesensko veselico ob priliki 42-letnice društvenega obstanka. Veselica bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Članstvo našega društva, to je člane in članice, prav prijazno vabim, da se gotovo vsi udeležite te društvene prireditve. Vsaj enkrat na leto se boste pa menda ja vsi pokazali na dan. Seveda tisti, ki ste zaposleni z dekom v tovarnah ah bolniki, ste oproščeni, ampak vstopnico bo pa moral, po sklepu društva, vzeti in plačati vsak član in članica, pa naj se potem veselice udeleži ali pa ne. Odbor se je dobro pripravil, da bomo vsem našim gostom dobro postregli. Zato vabimo tudi vse naše prijatelje in seveda tudi glavne odbornike, da nas obiščete omenjeni večer. Želim, da bi napolnili avditorij Slovenskega narodnega doma in da bi se res dobro zabavali v veseli družbi svojih društvenih bratov in sester. Za godbo bo skrbel naš mlad član, sin našega zapisnikarja Frankie Turek in njegov orkester. Le pridite vsi, ki se radi in še lahko zavrtite, da se boste naplesali ob zvokih teh mladih godcev, ki vam bodo zaigrali polke in valčke in ne vem kaj še vse, da bo res vsak zadovoljen. Posebej pa še apeliram na vse naše društvene člane in članice, da pripeljete s selboj tudi svoje prijatelje in prijateljice in še posebno take, ki še morda niso člani našega društva in Zveze, da bodo tudi oni veseli z nami in morda tudi potem pristopili v naše vrste. Saj veste, da je sedaj pri Slovenski dobrodelni zvezi kampanja v teku in je naša dolžnost, da tudi v naše društvo pridobimo kakšnega novega člana ali članico. Vsi člani in članice ste že dobili vstopnice po pošti in kateri jih pa še niste dobili, ker morda nima tajnik vašega pravega naslova, pa pridite vseeno in boste vstopnico lahko dobili pri blagajni na večer prireditve. Čim več nas Ibo, tem bolj bomo veseli in več zabave bo za vse. Torej, na veselo svidenje v soboto 24. oktolbra zvečer v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vas vse bratsko pozdravljam, Andrej Tekauc, predsednik. •---------o------ kulturni večer SKAS-a Cleveland, O. — Slov. kat. akad. starešinstvo bo imelo jutri, v soboto, ob 8:15 zvečer (po rožnem vencu) kulturni večer v šoli sv. Vida na Glass Ave. Predaval bo msgr. M. škerbec o položaju slovenskega naroda pred prvim katoliškim shodom in o nujnosti katoliške dejavnosti. Predavanje bo nadvse zanimi-vic in bo osvetlilo dobo naše preteklosti, ko so se med našim narodom skušali uveljaviti tabo katolištvu kot slovenstvu tuji tokovi. Slovenci, pridite v čimvečjem številu! Vstop prost. Odbor SKAS-a. Žganje na koži ohrani mla-dostnost in lepoto? Zgodovina žganja se začenja z iznajdbo destilacije v 14. stoletju. To je uspeh arabskih kemi-kicv ali bolje alkimistov. Iz teh alkimističnih kuhinj je žganje, najprej so kuhali le vinsko—, našlo pot v sobe zdravnikov. Sodili so, da je ta močna opojna tekočina zdravilo proti vsem mogočim boleznim in telesnim težavam. Zato so alkohol tudi imenovali AQUA VITAE — voda življenja. V 15. stoletju so uporabljali žganje še vedno le kot zdravilo, kasneje pa je doživelo podobno usodo kot kava, čaj in zdravilna čokolada. Ljudje so ga začeli kot ta dražila; stalno uživati v želji, da bi “ostali vedno' zdravi, lepi in mladi.” Med najstarejše spise o “žgani vodi” štejemo razpravo Mihaela Savanarole (umrl 1431.) o vinskem žganju. V tej razpravi opisuje pisec tudi način, kako se določi količina alkohola. Leta 1483 pa je izdal mojster Michel Strick v Augsburgu na Nemškem drobno knjižico, v kateri popisuje, kako naj se posamezne vrste žgane pijače uporablja v zdravilne namene. “Kdor vsako jutro spije pol žlice popol noma žganega vina, ne bo nikoli bolan!” zatrjuje ta mož. Ljudje so mislili, da so našli zdravilo, nekak življenjski sok, čudodelni napoj ali balzam. Verjeli so, da pomaga proti pndtinu, proti žolčnim kamnom in celi vrsti drugih bolezni. Strick je zatrjeval, “da bo oni, ki z njim drgne svojo kožo, ostal vedno lep in dolgo mladosten.” Balzam naj bi po njegovem vplival dobro na spomin in krepil človekovega duha in razum. O nekem doktorju Eisenhartu so trdili, da je s to čudodelno tekočino obudil mrtveca. Neka druga knjižica priporoča žganje kot odlično sredstvo proti božjasti, ušem, jetiki in kačjemu piku. Na tešče uživan koristi proti duševni omejenosti. Ta pisec pa je navajal že tudi slabe lastnosti. Svaril je proti temu, da bi žganje nalili v skledo, nadrobili vanj kruh in ga! nato pili in jedli “kot krave, dokler ne bi kot zaklana teleta popadali s klopi.” Če ljudje, ki to počno zbole in umrjejo, je njihova lastna krivda, zaključuje pisec. .Čeprav nekateri na stare čase gledajo z nekakim zaničevanjem, moramo priznati, da so v bistvu imeli ti stari modrijani in pa tudi naši očanci v marsičem prav. Pazimo na dežnik “Kje imaš pa dežnik?” me je vprašal mož, ko sem se vrnila iz mesta. “Dežnik?” Saj ga vendar nisem imela s seboj! Ni se jezil, samo svetoval mi je, naj pogledam, če je doma. In kmalu sem bila na jasnem, da sem ga pustila ali tu, ali tam, če ne morda v oni trgovini na oglu. To je ene vrste pažnja. Paziti moramo, da dežnika lahkomiselno kot ne pustimiO'. Drugo je pa ravnanje z njim. Treba ga je, pravilno sušiti, čistiti in shraniti, da ostane dolgo lep. Najboljše je, da stoji v omari ali kjerkoli ga že hranimo, prosto, predvsem ne sme biti zavezan. če so gube vedno tesno zložene, se začne dežnik kmalu trgati ob rohevih posebno, če je svilen. Moker dežnik ne smemo sušiti Še tako dobro ohranjena obleka daje videz zanemarjenosti, če so ovratnik in manšete zamaščeni. Najhitrejše očistimo zamaščena mesta, če jih dobro izčet-kamo z raztopino salmijaka in žlico špirita v vodi. Na en kvart vode vzemimo žlico salmijaka in žlico špirita. Videle bomo, da bo obleka kmalu čista. * • * Čevlji nam neprijetno škrip-Ijejo. Hudobne opazke sosedov, da še niso plačani, nam grenijo veselje nad njimi. Namažimo, jih s toplim oljem. Če za to uporabimo laneno olje, se ne bodo premočili. * * * Linolej čistimo vedno le s parketno pasto, ne pa z vročo milnico, ki linoleju zelo škodi. * * * V novih čevljih nas noge kaj rade pečejo. Da to preprečimo, •namočimo notranjost čeljev pred uporabo s špiritom, nakar jih posušimo. Bolečine v križu (Nadaljevanje.) / Velika večina ljudi pride k zdravniku navadno šele, ko čuti v kakšnem delu telesa hude bolečine. Pa še pri bolečinah preizkusijo najprej raznovrstna domača sredstva preden se odločijo, da bi šli k zdravniku po pomoč. Ker pri nastajanju raka tekom prvih tednov in mesecev navadno bolnik ne čuti bolečin, zato ni čudno, če pridejo bolniki k zdravniku pozno ali pa celo prepozno v takem stanju, ko tudi zdravnik ne more nuditi in doseči popolnega ozdravljenja. Zato moramo1 biti Bogu hvaležni, da se je v zadnjih letih na temnem rakastem nebu začelo jasniti. Odkrito je bilo več novih načinov in metod, s pomočjo, katerih je mogoče ugotoviti raka že v začetnem stadiju, ko bolnik še ne čuti bolečin, ko še ne pritiska na okclno tkivo in ne povzroča vidnih oteklin. Razne preiskave krvi in seča, injekcije ali vbrizgi novih kemičnih spojin v telo po gotovi dobi pokažejo z visokim odstotkom sigurnosti, da se je v telesu na videz zdrave icsebe začela razvijati zločesta novotvorba. Gotovo je, da se bodo razne metode odkrivanja raka tekom prihodnjih let še izpopolnile, nudijo pa že sedaj bolnikom in zdravnikom velike koristi. Potrebnio je seveda, da pridejo osebe moškega in ženskega spola srednje starosti (40-60 let) vsaj enkrat na leto k zdravniku, čeprav se počutijo zdrave, da bi jih preiskal in izvršil potrebne poizkuse v svrho ugotovitve ali izključitve raka. Take preiskave so potrebne zlasti pri bolnikih, ki čutijo nejasne, tope bolečine v križu, za katere ni mogoče ugotoviti drugega razloga ali vzroka. Umevno je, da bi:' pri gotovih osebah potrebno izvršiti take preglede vsako leto ali vsaj vsako drugo leto, ker enkratna negativna preiska- odprt, marveč se more odtekati |va ne daje zagotovila, da se ne narobe obrnjen, z ročajem nav-.bo rak pojavil v poznejših letih, zdol, a zaprt. Če. je dežnik odprt, j (Konec.) Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda 13. Boji v Hrvatski krajini. Bitki pri Budačkih in pri Sisku Dve leti sta pretekli med takimi praskami in malimi pohodi na turško zemljo, ko1 je cesar Ferdinand priznal Herbartove zasluge s tem, da ga je imenoval za stotnika v Senju. Na tem mestu je imel Herbart še več prilike uveljaviti svoje viteške zmožnosti. Skrbel je za varnost in red, vedno s svojimi Uskoki pripravljen, da odbije turške napade in jim iztrga nagrabljeni plen. Do večjega bojnega podjetja je prišlo 1557., ko so Turki oblegali Senj. Stotnik Herbart je s svojo posadko, ki je štela le okoli 400 mož, navalil iz mesta na sovražnike in jih pognal v beg, dasiravno jih je bilo okoli 4200. Vsled te zmage je bil imenovan za “lajtnan-ta” v Vojaški krajini, to je namestnika, glavnega poveljnika Lenkoviča. Zdaj se je pričle anajsijajnejša doba Herbartovega viteškega življenja, polna bojev, pohodov in zmag. Kadarkoli je šlo za važnejše podjetje proti Turkom je moral Herbart biti zraven. Njegov življenjepisec Jurij Kisi s Fužin pri Ljubljani nam pripoveduje, kako je večkrat spremljal njegovega očeta Ivana, ki je bil stanovski vojni blagajnik in imel dolžnost nositi plačo posadki v Bihaču. Ko se je nekoč izvedelo, da so Turki Slunj napadli, grad in vasi po okolici požgali, polja pokončali, mnogo kristjnaov polovili in pobili, se je Herbart takoj dvignil s svojo1 četo in pri Drež-niku ob Korani zadel na sovražnika; odvzel mu je ves plen, osvobodil jetnike in sam polovil nad 200 Turkov, pri tem pa Izgubil le dva moža. Bitke sta se udeležila grofa Nikolaj in Fran Frankopan, grof Ursini-Blagaj, Maksimilijan Lamberg in Ivan Kisi. Ko je potem Herbart dalje spremljal blagajničarja Kisla, se je iznova sprijel s Turki, ki so prežali na denar, in jih zapodil v begi Komaj se je s svojimi vojaki utaboril pri Ko-renici, da se malo odpočije že se jo zopet raznesel glas, da so Turki napadli grad Pergno ter nameravajo po stari navadi v o-kolici moriti in požigati. Herbart hitro oboroži svoje ljudi, jih s par besedami navduši za boj in plane na sovražnika. Hitro je bilo 8000 turških konjikov razpršenih, 150 izmed njih s stotnikom Poturnelijem vred pa Ujetih. Zdaj je bila sicer pot v Bihač odprta, a Kisi je došel šele po novih hudih praskah v varnem spremstvu Herbarto-vem z denrajem v trdnjavo. Naslednji leti 1559 in 1560 i-Uiamo zabeležeti turške vpade ha Kras. Herbart jim je povrnil drzno ropanje s tem, da je hieseca junija 1560. planil s svo-1° četo čez mejo na Turško, po-zgal mnogo vasi in kot plen Pridite po vaše slike Mnogi niti ne vedo, da hra-Uim njihove POROČNE, naj-v,eč lepe barvne “MOVIE” slike. Zanje so gotovo drag spojin. Slike sem posnel iz prijaznosti. Za mene nimajo posebnega pomena. Zato tudi Želim, da bi prišli ponje, ker s°» ali še bodo, zanje in za Ujih potomce zanimive. Tudi slike družinskih hišnih Urtov so posnete prav tako iz Prijaznosti zanje in jih kdor Želi lahko dobi. Imam tudi Uekaj slik važnih pogrebov, teh slik je veliko od vseh let. ■Kadar ste me videli slikati, ve-ulte, da imam vaše slike še v Arhivu. Lahko se priglasite °sebno, pismeno ali po telefo- Uu. ANTON GRDINA, Sr. 1053 E. 62 St. HE 1-2088 odgnal 20.000 ovac. — Dve leti pozneje je napadel turško četo ■ki se je privalila na Kranjsko do Novega mesta, in jo zasledoval do Kostanjevice. Tu je pognal Turke v vodo, kjer jih je čez 100 utonilo. Vse te praske in pohodi so bili le odgovor na ropanja obmejnih turških paš, do večje- NEWBURSKE NOVICE (Nadaljevanje z X strani) ne, da jih organizira za šport pa tudi za potrebni nauk, potem se ni čuditi, da je misijonar Baraga večkrat spal zunaj na prostem in še celo v snegu. Father Baraga je zmožen angleškega in slovenskega jezika. Zato je po stal vsem priljubljen. Ta nas veseli. * * * Površnikov Gašper je dolgo sedel pri birtu za mizo in pogosto gasil žejo z ohajčanom. Ko* se je končno precej čez polnoč vzdignil in se “po ovinkih” na- ga bojnega podjetja je prišlo potil proti diojmu, je opazil pri 1. 1566, ko je sultan Soliman napravil svoj zadnji naval na Ogrsko in oblegal trdnjavo Si-get. — Med tem ko je glavni del vojske pod samim kraljem in nadvojvodom Maksimilijanom imel braniti Ogrsko, je bila skrb za slovansko - hrvatsko Krajino poverjena nadvojvodu Karolu, ‘ki jo je imel braniti četami iz Štajerske, Kranjske in Koroške. Vrhovni krajiški poveljnik Ivan Lenkovič se v tem času ne omenja mnogo, tembolj pa njegov namestnik Herbart Turjaški. Že v marcu 1566. je zbral Herbart okoli sebe vse čete hrvatskih stotnij in pozval na pomoč tudi kranjsko gospodo. Na njegov poziv so pribite li v tabor Dietrich in Vajkard Turjaški, Herbartova brata, potem grof Ivan Turjaški s Šum-berga (Auersperg- Schonberg), poveljnik kranjskih vitezov Jošt Josip Turn in drugi. Še preden se je krčanska vojska zbrala, pride v Herbartov tabor turški prilbežnik Simon Sečič iz Udbine in mu naznani, da bi se ta trdnjava prav lahko dala o-svojiti, ako jo takoj napade. Herbart ni dolgo premišljeval. Ukazal je svojim četam iz Bi-hača in Ripča prodirati proti Udbini. Ko je prenočeval v Zavalji, od koder se je hotel preko Visoke Plješivice čez ta-kozvani Vražji vrst spustiti v Krbavo, so ga od tega odvrnili domači graničarji, češ da bi mu ljudje in živina od silnega snega in blata preveč trpeli. Zato se je Herbart s svojo vojsko vrnil nazaj v Repič. Da bi pa vendar ne odšel praznih rok, navali 14. aprila, na Veliko noč, v bosenski okraj Lušči in ga neusmiljeno opleni. Ko je požgal okoli 300 hiš, polovil mnogo Turkov in nagrabil obilen plen, se je vrnil na velikonočni pondeljek kasno zvečer zopet v Bihač. Ko so meseca avgusta bili hudi boji za trdnjavo Siget, je Herbart Turjaški vzajemno s hrvatskim banom Petrom Erde-dom napravljal večje pohode na turško zemljo, da bi motili sultana pri obleganju trdnjave. Dne 29. avgusta so se sešli pri Topuskem ban Erded, Herbart Turjaški in poveljnik kranjskih pomožnih čet, Jošt Josip Turen. Pri sebi so imeli do 3000 konjikov in štiri banderije pešcev. Prišel je tudi knez Fran Frankopan Slunjski s svojimi lahkimi konjiki. Vsa ta vojska je udarila proti Uni, da naskoči trdnjavi Novi grad in Kostaj-nico. Najpreje so navalili pešci na Novi grad, dočim so hkrati konjiki hiteli proti Kostajnici, pustošili in plenili ob Uni tja do Save in do požeškega sand-žaka. Enim in drugim so bili v zaslombo hrvatski knezi s svojimi lahkimi konjiki. Četa, ki je udarila na Novi grad, je osvojila in zažgala le mesto in začela oblegati trdnjavo. Med tem je izšla turška posadka iz Kostajnice, da pomaga obleganemu Novemu gradu. Toda kršščanske čete so jo počakale, zapodile v beg in razpršile, tako da se je prav malo Turkov vrnilo nazaj. Turški poveljnik v Novem gradu se je začel na to pogajati z oblegoval-ci o predaji trdnjave pod pogojem, da ga puste s posadko prosto oditi iz gradu. OMUe plbodnjtt). neki vili ob vratih napis: “POZVONI ZA OSKRBNIKA” Gašper je, tebi nič, meni nič, močno pozvonil. Ves zaspan pa nevoljen odpre čez dlje časa oskrbnik vrata. Gašper: “Ali si ti loskrbnik?” Oskrbnik jezno: “Da jaz sem. Kaj pa češ?” Gašper: “O nič. Hotel sem le vediti zakaj ti sam ne zvoniš.” • * * 300 prošenj imajo na uradu Catholic Charities za otroke, katere bi ljudje radi adcptirali — za svoje vzeli. Po dve leti in več čakajo, predno so njih prošnje uslišane. Na drugi strani pa ... no saj veste, kaj sem mislil reči. Hiša brez otrok, je dolgočasna, mrtva. * * * “Najbolj nečeden in gnusen prizor je nehvaležen človek,” veli pregovor. Kako resničen tudi je. To naj si zapomnijo vsi tisti, ki po sv. obhajilu brez vzro-ka bežije iz cerkve, kot bi gorela. * * * Zdaj pa, prosim poslušajte, kaj vam bom povedal. V nedeljo, 25. oktobra, ob 7. uri zvečer boste slišali zopet enkrat krasno petje. Pevsko društvo “Planina” prireja jesenski koncert v dvorani Narodnega doma v Maple Heights. Hargale, to bo brhko. Sami izvežbani pevci\ in pevke bodo nastopili in zapeli, da bo donelo tja do Akrona. Le pridite poslušat. * * * Če kedo ne mara tegale “pod- j listka,” pa naj ga pusti. Jaiz ne mislim nikomur kaj usiljevati. Če pa misli g. urednik tam doli pri Ameriški Domovini, da tele godlje ni treba, ima pa tudi prosto* roko. Kar izpusti naj brez vsakega procesa. Obljubim, da ne bom nič hud! (Urednik, g. monsignor, je Vašega pisanja prav vesel, kot so ga veseli tudi oralci! — Op. ured.) * * * V Duluthu smo bili zadnjič. Ali ne? Heh, Duluth! Mislil sem da ga dobro poznam, pa ga ne. Prvič sem prišel v to mesto kot mlad neiskušen osemnajstletnik, torej jeseni leta 1898. Doma je bilo dosti drugih za me noj, zlasti ker po> zimi ni tolike dela na farmah kot poleti. “Grem iskat zaslužka v sever-nominnesotske gozde,” sem rekel doma. Mati so takoj odsvetovali. “Oh, premlad si še,” so dejali. “Doma ostani in pojdita s Frankom v domač gozd in sekajte drva za prodaj.” “Eh, didma se ne zasluži. Ta,ko* mlad pa tudi nisem, da bi ne vedle, kaj je prav.” “Ali gre še kateri drugi s teboj?” je vprašal oče. “Sam pojdem, če vzamem koga seboj, bi mi znal pozneje očitati, ako bi mu ne bilo drugje po volji, da sem ga jaz zapeljal.” Prvič sem odhajal tako daleč od doma. Ni mi bilo lahko. Denarja sem imel ravno za vozni listek na vlaku. Nič nisem, mislil na ta, da morda dela ne bom dobil. V Duluth sem prišel sredi dopoldneva:. Tam poberem svojci vrečo z zasilno obleko in izstopim. Toda, kam pa zdaj? Tujec med tujci. Ker je večina potnikov lezla v hrib, sem šel z njimi tudi jaz. Hipno pa se spomnim, da sem nekoč slišal o nekem Jakob Stublarju, da ima gostilno*. Tam pri zidu stoji bolj slabo 'oblečen moški in na pol dremlje. Tega povprašam. Morda pa on ve, kje je Stublarjeva gostilna. “O vem. Kar z menoj pojdi.” Takrat sem zaupal vsakemu. Moje življenske skušnje me še niso naučile tega, da niso vsi ljudje pošteni. Prav kmalu sva bila pred Stublerjem. Svojemu vodji sem se zahvalil. Ta pa se mi malo' približa in pravi po tihem: “Can you give me something? I had nothing to eat today.”' A tako, sem si mislil. Ti si mi ustregel le “za denar.” Posegel sem v žep in mu dal zadnji kvo- der, ki mi je še ostal od voznega listika. In, čudno, ne spominjam se, da bi bil takrat v skrbeh radi tega. Računal sem, da bom jutri že delal kje in zaslužil. Stublar mi je res preskrbel delo v gozdu, 22 milj za Duluth-om. Odšel sem na deln v gozd, pa sigi me uši in stenice po 12 dneh pregnale, da sem pustil Za Vaš zmrzovalnik Vam pripravimo vsako količino mesa: ga zrežemo, zavijemo in dostavimo na dom. ZUTE’S MARKET 662 E. 140 St, MU 1-9160 Za prevode listin iz slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika na angleško in obratno se priporoča DR. IVO ČERNE 1421 E. 53 St. Tel. UT-1-9413 Cleveland 3, Ohio ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME CO 6016 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 1-3113 SLOVENSKA BRIVNICA (BARBERSHOP) 761 East 185th St. GEO. KOVAČIČ in JOHN PETRIČ lastnika—se priporočata ANTON HIBLER iz starega kraja izučen URAR se priporoča v to stroko spadajoča dela 6530 St. Clair Avenue Tel.: EX 1-8316 ftsfag- Once the busiest center of activity in the Ohio Country was this office of the Ohio Company at Marietta. This structure, built in 1788 as the headquarters of the organization of pioneers who established Marietta as the first permanent settlement in Ohio, is Still visited each year by many thousands of motorists. It was fifteen years after this office building that Ohio became a state. Courtesy The Standard Oil Co. (Ohio) was constructed Island Lake in odšel na Eve-leth k železnim rudnikom. Bom pa prihodnjič povedal, kako sva vozila z Father Edvinom od Du-lutha naprej. MALI OGLAS! Naprodaj Moderna hiša 7 sob za 1 družino blizu E. 260 St., blizu katoliške in javne šole, transpor-tacije in trgovin. Kličite RE-1-1084. (210) NAPRODAJ Na Huntmere Ave. v fari sv. Jeronima nov 4 in pol sobni bungalow, kopalnica z glinastimi ploščicami, predeljena klet, plinska kurjava; na gornjem nadstropju prostor za razširjenje. §16,300 Lepa dvodružinska hiša na Huntmere Ave.; 3 sobe na prvem nadstropju, 3 in pol na drugem nadstropju, vse ostalo kompletno, dvojna garaža z dovozom. §15,500 Za podrobnosti se obrnite na: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (210) Iščejo stanovanje Zakonski par srednje starosti, oba zaposlena, iščeta 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Kličite po 5. uri UT 1-8490. (212) Ženske dobijo delo Ženska za delni čas Išče se* ženska, ki govori angleško, da bi skrbela za malega otroka od 5 do 8 zvečer. Kličite EN 1-7043. (211) Za gospodinjstvo Starejša ženska se išče, da bi pomagala pri gospodinjstvu in kuhanju. Good Luck Cafe 4017 St. Clair Ave. ______________________(210) Ženska dobi delo Cafeteria sprejme na delo žensko, ne več kot 40 let stara. 5 dni, od 9 zj. do 3 pop. 90c na uro za začetek. Javite se osebno po 3. uri pop. v St. John’s College, 1033 Superior Ave., pri Mrs. J. Williams. — (210) KNIIGOVODKINJA Nekaj tipkanja in drugo . splošno delo Dobra plača Opoldne do 9 zvečer 5 dni v tednu NORTHEAST APPLIANCE & FURNITURE 22530 Lake Shore Blvd. (213) Hoški dobijo delo Naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 7 sob, prenovljena, na E. 160 izkušeni v električnem varanju, IZKUŠENI Moški za gradbo tovornih vozov (truck) St., blizu Waterloo Rd. Kličite lastnika RE 1-5401 po 6. uri. (211) Naprodaj V Newburghu na Vineyard Ave., 6 lepih sob za 1 družino, preproge, zimska okna in mreže, lep sadni vrt, garaža. Se proda po prav zmerni ceni. John Knific 820 E. 185 Street IV 1-7540 (210) tudi pomočniki. Stalno delo. Plača od ure. THE OHIO TRUCK EQUIPMENT CO. 3319 Regent Rd. Priložno do E. 79 St., Union, Broadway in E. 55 busov. (211) Mechanical Engineer Delo dobi fant, ki je pred kratkim graduiral kot meha- Hiša naprodaj j nični inženir ali zadnjeletnik, Naprodaj je prostorna hiša: ki se to uči< Bi pomagal v ■' sob za velik0 družino- Vse v! preiskovanju v metalurgiji. Do-izvrstnem stanju. Prodaja last- , . » » , , . ,v bra plača za začetek. Najvis- ZA VEČJO HITROST — Francoski iznajditelj M. Schaeffer kaže svoje kolo, s katerim je mogoče po njegovih besedah doseči veliko brzino z majhnim naporom. Kolo je bilo na jesenski pariški razstavi. nik po zmerni ceni. Pokličite ENdicott 1-0517 ali se zglasite na 900 E. 73 St. (x) Hiša naprodaj Garfield Heights, velik 6-?obni bungalow, plinska gor-kota, garaža, blizu vsega. Na 13211 Rexwood blizu E. 131 St. Kličite lastnika BR 1-6629. je delavske koristi. ADDRESSOGRAPH MULTIGRAPH CO. 1200 Babbitt Rd. RE 1-8000 (210) rTYTm T T T X ZXTT'T'l TTYTTTTTV Hiša naprodaj Vzhodno od Chardon v Hambden, lep nov dom na de-1” želi, 41/2 sob, furnez na olje,! avtomatični vodni sistem, klet pod celo hišo, visoko podstreš-1! :e, en aker zemlje. §10,500. Kličite BR 1-3907. Iščejo stanovanje Moramo se seliti, ker je hiša prodana. Nujno potrebujemo 6 ali 7 sob. Vsi odrasli razen mega. Kličite EX 1-7798. (212) V najem se odda Lepo urejeno stanovanje, 5 sob in kopalnica. Istotam se proda dobro ohranjen lijak ali sink. Poizve se na 1283 :E. 55 St., Tel.: ENdicott 1-5313. ZA DOBRO PLUMBINGO IN GRETJE POKLIČITE A. J« Budnick & Go. 6631 St. Clair Ave. PLUMBING and HEATING Business Phone: UT 1-4412 Residence: PO 1-0641 Izvrstno pivo - vino - žganje in okusen prigrizek Se priporočamo Three Corners Cafe 1144 EAST 71st ST. Frank Baraga, lastnik NAPRODAJ AJDOVA MOKA na debelo za trgovine v 5, 10 in 25 funtov Žakljih. LAKE ERIE FEED & SUPPLY North Broadway Geneva, Ohio Telephone: Geneva 4621 (oct.27,30,nov.3,6) A1 Kalcic’s Hauling Service Pobiramo smeti in pepel, čiščenje kleti in dvorišča. Kličite vnaprej: MU 1-9455 (oct.20,21,23) W' INSURANCE Fire — Windstorm Automobile zanesljivo postrežbo se priporoča Daniel Stakich Agentura 15813 Waterloo Rd. KE 1-1934 (Fri.-x) ŽA NAJBOLJŠI KUP ZA VAS NA RABUENEM AVTO ali TRUCK se oglasite pri Frank E. Terček DORNER CHEVROLET COMPANY 14115 SL Clair Ave. MU 1-7700 Lasallski glasovi in odmevi (Plie Matevž Iz “Sunny Spot Clty-a”) “DNT” prav kar objavlja izjavo našega župana, da v LaSalle imamo prepoceni vodo za sedanje razmere, in da radi tega je absolutno potrebno dvigniti ceno za vedo. Dosedaj smo plačevali povprečno nekako 75c. na mesec. Zdaj bo menda okrog $1.50 po novi ceni. župan izjavlja, da je mestni svet odobril pogodbo za izboljšanje in povečanje vodovc.dnega sistema, kar bo sta],;' mesto okrog $840,000. Ker pa denar iz neba ne pada, delati ga sami tudi ne smejo, bodo pa povišali številke na računu za vodo in rešena bo ta zadeva. Plačali bomo vsi, ti in jaz in sit bo volk in koza bo ostala cela. Pa recite če nismo Lasallčani kunšt-ni in iznajdljivi ljudje. O ja, tist pa tist, pod kapo jih imamo za. vse slučaje in zadeve. jnoči je Gonzales pozval Garcia ven in tam ga je baje pretepel. Garcia pravijo, da ga je suval v in druge dele telesa, ra- LaSalle, 111. — Naš dnevnik spomladi kandidate za župana, česar se je moral Garcia po- so pa kritizirali našega Matta|^a^ v bolnšnco sv. Marije poi Bildhaura, Ampak sedanji žu- zdravniško pomoč. Policijska pan kot kandidat je marsikaj ob- J oblast je Gonzalesa dala pod ljubljal, dajal nasvete, kako bi var®čino $500. Kako bo pa iz-to in ono bilo boljše. Pa mož, jPadla razsodba, se pa še ne ve. kakor zgleda čudežev tudi ne zna ITako je, če je prevroča kri. . . delati, kakor takšne, da se dvi- — Well, well! Here it is a gaje razne takse, kakor se bodo good news! Iz Madisona, Wis. zdaj na vodio'. Seveda, to zna pa poroča Associated Press, da so vsaka teta, več denarja ji dajte, tamkaj znanstveniki pred nedol-pa bo' vam pohala piške in pete- gim razpravljali o možnosti po-linčke, če boste hoteli. Ampak daljšanja letnega časa in pospe-brez novaca, pa ni nobene muzi- šitvi prihoda toplejše pomladi, ke. Nekaj podobnega smo pred leti V S. N. Domu na prvi cesti že čuli iz Rusije, namreč, da so pred nedolgim imeli neki pre- tamkaj znanstveniki skušajo pir v gostilniških prostorih. Poj spremeniti ledene pokrajine v pila v Domu. Par minut po pol- glasno rentačil, da župan dela po svoji glavi, itd. Tako je šla pravda na ves glas naprej in župan je od aldermana Cilia zahteval, da se ta javno (oprosti, kar je vpil proti večini, ki je za nabavo Ford automobila za policijski auto. Tako je, kri rada zavre v marsikateri glavi. — Smrt tudi po tej okolici neprestano kolovrati in pobira naše pijonirje in pijonirke. Zadnje čase imamo zopet nioive sl/oven-'ske grobove. Tu v LaSalle je preminul znani rojak Frank Strehar, ki je stanoval več zadnjih let kot vpokojen m a j nar pri Bre-gačevih. Umrl je v bolnišnici sv. Marije, kjer je bil na zdravljenju več zadnjih tednov. Bolehal je pa že zadnjih 4 do 5 let. Bil je samec in tihega mirnega značaja. Doma je bil od Vač pri imenu sodeč so bili menda Me-1Sibiriji v rodovitne pokrajine,1 Litiji. Pokopan je bil iz cerkve hikanci ali kaki drugi južnjaki. kjer naj bi rastle razne rastline, Mrs. Shirley Garcia, kakor por kakor n. pr. rastejo v bolj juž-roča “DNT,’ je podpisala obtož- nih toplepših krajih. Pa smo boi proti Ralphu Gonzales, da je mislili, da je to le bolj tako le za ta nekaj poškodoval njenega kratek čas, pa morda le ni in je To je eno. Kot smo pa izbirali moža Jesse Garcia, Baje sta oba morda le res, da se z gotovimi Mrs. Marija Adam, stara 81 let. SEDMAK VRŠIMO SELITVE IN PREVAŽAMO LAHKO EKSPRESNO ROBO — Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo — 321-325 E. 156th St., blizu Lake Shore BIvd. KEnmore 1-6580 IVanhoe 1-6370 Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE Slovenci, poslušajte novo slovensko nedeljsko oddajo na postaji WERE — 1300 začetek ob 8:30 zj. »tmtmnnnntnntummtmttnžtnntntnstnnmnttnutmmtmtnmmmtnnmn«« ZA VSE ŽIVLJENJE V SPOMIN VAŠIM DRAGIM V ■ ■ , JUGOSLAVIJlJfj^ Darujte nov SINGER šivalna stroj! Naroči se enostavno! Pridite v najbližji SINGER SEWING SEWING CENTER, in pozanimajte se za ugodne pogoje pod katerimi lahko pošljete* nov SINGER* šivalni stroj vašim dragim v Jugoslavijo. Če jim pošljete ta cisto nov SINGER stroj, je to več kot darilo. Vi jim daste š tem nekaj, kar je za nje neprecenljive vrednosti, ker prihranijo na denarju, lahko ga pa tudi uporabijo kot sredstvo za dodatni denarni dohodek. ~ _ Imamo tudi veliko izbiro SINGER šivalnih strojev za vašo lastno po-X»ifc| j trebo. SINGER SEWING CENTRI ; so zaznamovani z velikim rdečim S na izložbenih oknih. SINGER SEWING CENTER Uvrščen v vaši telefonski knjigi samo pod Singer Sewing Machine Co. Obiščite najbližji SINGER SEWING CENTER in oddajte vaše naročilo. Vse ostalo bo naredil SINGER. Poskrbeli bomo za: * VSE POTREBNO GLEDE ODPOŠILJANJA * IZROČITEV V ONI SINGER TRGOVINI, KI JE NAJBLIŽJA PREJEMNIKOVEGA DOMA * OD PREJEMNIKA PODPISANO PRIZNANICO KOT DOKAZ IZROČITVE •A Trud. Muk OC no (IHOER UTO. O«. kemikalijami da nekaj doseči. Poročilo pravi, da če se posuje in nasiplje na sneg gotove količine neke “žlindre,” da ta žlim dra ohrani sončne žarke, da se ne porazgubijo in njihova moč pospeši topljenje snega in ogrejejo hitreje zemljo, nakar se pomočjo tega dvigne iz zimskega spanja hitreje pogonska moč rasti. V Rusiji so si v tem eksperimentiram ju pomagali baje premogovnim praškom, ki jim je baje v tem oziru dobro služil. Dobro bi bilo, da bi se kdo izmislil tudi kak tak pripomoček, da bi ostro zimo omilil, da bi ne bilo ljudem potreba toliko izdati vsako zimo za kurjavo in gretje stanovanj. Well, morda pridemo kedaj do tega. — Na bližnjem Oglesbyu imajo zadnje čase sitnosti radi “side-walkov.” Nekateri lastniki hiš v mestu še sedaj nimajo pred svojimi hišami narejenih cementnih hodnikov, med tem, ko jih večina ima. Mestni odvetnik Tomaž Clydesdale objavlja glede tega neko pravnic dotočilo, ki določa, da so za mesta glede tega določbe, ki zahtevajo, kadar ima večina svoje hodnike urejene, da jih morajo tudi drugi napraviti. Mesto ima v takih slučajih pravno moč, da takim lastnikom hiš natoči, da zgradijo cementne hodnike pred svojimi hišami ob stah v teku 30 dni. Ako' jih sami nočejD, potem jih lahko mesto zgradi in naredi, lastnika se pa obdavči, kar tako delo stane. Te določbe je dobro, da ljudje poznajo. — V naši mestni zbornici v La Salle so včasih župan in mestni aldermani precej glasni. Pred nedolgim, kakor je poročal “DNT” aa se naši mestni očetje pokregali radi policijskega auta. župan in aldermani, ki z njim soglašajo so se zedinili, da mesto nabavi za policijski auto Ford autiomobil. To pa ni bilo po godu aldermanu Neal Cilia, ki je sv. Roka in cerkvene pogrebne icibrede je Idpravil naš domači č. g. župnik Rev. Mich. Železnikar. — Na bližnjem Oglesbyu pa je preminula znana rojakinja Imela je svoj dom na 318 E. First St., Oglesby. Njen soprog John Adam je umrl še leta 1932. Doma je bila od Kranja na Gorenjskem. V Ameriko je prišla leta 1914. Pokopana je bila iz cerkve sv. Družine na Oglesby. Zapušča eno hčer in enega sina in več vnukov in vnukinj. Vsem preminulim večni pokoj in mir, preživelim sorodnikom pa iskreruo' sožalje! Naj zopet za enkrat zadostuje, pa še drugič kaj, ko se nabere kaj novic. ‘Čitateljem pa iskren slovenski pozdrav! —Moderni poljedelski velesejmi v Ameriki imajo svoj začetek še v kolonialni dobi, ko so farmarji vozili svoje blago v mesta naprodaj. Zvesta naročnica piše Ely, Minn. — Oprostite, ko sem tako dolgo odlašala s poravnavo naročnine. Bilo je vedno toliko dela. že sem se bala, da mi boste list ustavili, kar se pa hvala. Bogu ni zgodilo. Lista gotovo ne bi pustila, mi je zelo pri srcu in ga vsega preberem. ičie ga ne utegnem prebrati takoj, ko ga poštar prinese, ga preberem zvečer. Kar ne gre mi v glavo, da je še toliko ljudi med nami, ki si ne dajo dopovedati, da naši doma trpe in da so veliki reveži. Če govoriš s kakim takim navdušenim “naprednjakom,” ti bo zatrjeval, da jim je v starem kraju sedaj dobner in da imajo celo več svobode kot mi tukaj. Njihovo časopisje je res prenekateremu glavo popolnoma zmešalo, tako da ne more več videti in spoznati resnice. Je vse preveč slabega berila med nami. Jaz veliko berem, naročeno imam “Duhovno življenje,” “Katoliške misijone,” “Ave Marijo” in “Ameriško Domovino.” Te liste bi morala imeti naročene vsaka poštena slovenska družina. Poslala bi prav rada še kak dolar za podporo, pa mi je za enkrat težko. Imeli smo v družini toliko nesreč. Mož se je ponesrečil v rudniku in bil bolan 20 let, pred dvemi leti je umrl. Sin je bil pri vojakih in je tam zbolel. Kmalu po povratku domov pa jo umrl. Zaradi nesreče, ki je zadela moža, sem se morala z družbo tožiti, da sem diobila nekaj 'odškodnine. Bilo je komaj za bolnišnico, zdravnike in advokate. Obrnila sem se sedaj na Blatnika, da bi mi pomagal, kar mi je tudi obljubil. Tako se človek ubija in ubija na tem svetu. Zadnjič sem brala v AD, “Kaj bi Ti storil če bi imel pet otrok, bolno ženo, pa nobenih dohodkov?” Tudi jaz sem imela pet otrok in bolnega moža. Vsi so bili v šoli. Vzela sem prihranke iz banke. Ko sem se čez čas obrnila na Rdeči križ za podporo — bilo je v letih 1932-34 — mi niso hoteli dati nič. Vprašali so me, kam sem dela denar,' ki sem ga dvignila v banki. O ja, to so bili težki časi! Prisrčne pozdrave uredništvu in vsem čitateljem pošilja zvesta naročnica. Frances Koprivnik. Če daš ciganu oblast Različni komunistični “gospodarstveniki” se kaj malo brigajo za Ijudskei potrebe. V prvi vrsti mislijo na sebe in svoje udobje. Tako so si zgradili komunistični veljaki v Šoštanju kegljišče, ki je stalo 16 milijonov dinarjev, da se bodo ob večernih urah zabavali na račun “delovnega ljudstva”. Zlati so bili tisti časi, ko človek še ni poznal zlata. Pobožni profesor “No, sinko, kako je bilo pri izkušnji?” — “Vse v redu, oče. Profesor je bil zelo prijazen in pobožen.” — “Kako to?” — “Pri vseh mojih odgovorih je sklepal roke in rekel: Moj Bog, mioj Bog!” ELECTRIC ■to VIAND INTERNATIONAL CO. 120 Greenwich Street New York, N. Y. • NAZNANJA, DA je v JUGOSLAVIJO MOGOČE POŠILJATI visokckvalifefce šivalne stroje za gospodinjstvo krojaške in univerzalne (Zig-Zag), izdelek največ j e nemške tovarne H AID & NEU Mod. 483—drop head, central bobbin, na železnem jalu, z garantirano dostavo do najbližje železniške postaje, s plačano carino. sto- $1325° Odlične radio aparate avstrijske tovarne INGELEN Najmodernejši INGELEN “COSMOS”, 6 cevi z 8 funkcijami, izredno selektiven, za dolge, srednje in kratke valove, do prejemnikove pošte. $gg.50 Hiana ni dovolj za Vaše drage — pošljite: jim tudi predmete trajne vrednosti Zahtevajte podrobnih informacij pri (LEAGUE C. S. A.) um K. S. L 238 E. 19th St. V New York 3, N. Y. QUEEN ELIZABETH največii super-prekoocaanski ladji sveta! Izlet bo osebno vodil LOUIS PASQUALE iz New Yorka 27. nov. via CHERBOURG in PARIZ Vživajte 5-dnevne oceanske počitnice z vsem krasnim Cunardovim luksuzom . .. odlično hrano, veselo poslugo, plesom, koncerti, filmskimi predstavami. Za vsako malenkost Vašega počitniškega potovanja bo osebno skrbel Mr. Pasquale. Za praznično potovanje k razvedrilu s svojimi v starem kraju . . . javite se sedaj po nizkih "Thrift Season" cenah. NEW YORK DO CHERBOURGA: Turistični razred $175.00; Razred kabin $240.50 (vključno francoski pristaniščni davek). Vlak iz Cherbourga za Pariz $8.50 (drugi razred). Pogoste in hitre železniške zveze iz Pariza v vsa jugoslovanska me}ta. Pripeljite sem Vaše drage iz Jugoslavije! Vi samo kupite vnaprej plačani vozni listek in Cunard bo izvršil ostalo. Ljudi«, ki imajo izkušnje, bodo pomagali Vašim sorodnikom, da dobijo potrebne potniške dokumente in uredili vse kar je potrebno za potovanje. To je popolna posluga, ki vas bo osvobodila vseh skrbi. Obiščite Vašega potniškega uradnika pooblaščenega po Cunardu Cunard Line 1040 Union Commerce Bldg., Cleveland, O. ‘ Councilman John Kovačič 1 \% X s s se zahvaljuje . to) i \rj< % Želim se zahvaliti vsem volilcem v 23. vardi, ki so me izbrali za svojega zastopnika v City Council. Prevzamem ^o čast s ponižnostjo in globokim čutom odgovornosti. Prosil bom Boga, da mi bo dal moč služiti vsem razumno, delavno in pogumno. Kadar potrebujete kakšno uslugo od mene, se ne obotavljajte ampak kar pokličite UT 1-1393 ali se zglasite na 6217 St. Clair Ave. Še enkiat hvala. Storil bom vse kar je v moji ^ moči, da bo naša soseščina najboljša v mestu. I Hvaležno vaš, JOHN F. KOVAČIČ CMsilman 23, varde & \ k- DRYERS FAVORED 3 to 1! Bodite Moderni... Sušile perilo eleklrkno! Da! Kadar kupite moderni učinkovit električni sušilnik, izberete sušilnik, za katerega se odločajo gospodinje v razmerju 3:1 po vsej deželi. Namenjeni za to, da vam prihranijo delo in neprijetnosti pralnega dne, se električni sušilniki lahkotno upravljajo, popolnoma avtomatično in brez plamena. Upravljanje je zelo ekonomično, kajti električni sušilnik vam da 100% čiste toplote . . . perilo ostane mehko, belo in sveže. In naj-bpljše od vsega, električni sušilniki stanejo manj od drugih, vključno instalacija. Zato odločite se sedaj za električnega in uživajte pri boljšem in lepšem sušenju perila. »IWm *T Y0!! 8 SERVICE IH V 8 E B E S*T 0 C»T!OH IH THE HtTlOH 88 AU HIT TUNES ALL TOP STARS "TEN O’CLOCK TUNES Mornings at 10 — WICA and WGAR — Monday through Friday ž /toto.-to-x.-;/ \toto-toto; toto-F; to vV-.. totolil V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN SKRBNE MATERE Jennie Zalar ki je zaspala v Gospodu dne 24. oktobra 19p0 Tri leta že Te zemlja krije, truplo zdaj tam v grobu spi; nam pa je težko pri srcu, a druge pač pomoči ni. Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ni bolesti, v raju tam, nad zvezdami. Tvoji žalujoči: TOMAŽ (ZALAR, soprog FRANK in STANLEY, sinova MARY in SOPHIE, hčere Cleveland, Ohio, 23. oktobra 1953. Jesensko listje V sredi mesta živim in zdi se mi, da gre življenje mimo mene. Pomlad pride, nimam toliko časa, da bi jo pozdravil kakor se Spodobi. Tedaj je že -poletje in Isonce peče, da ne veš kam bi se del. Nemara bi tudi jesen šla tako mimo, da ji nisem sam šel nasproti. Doma sva se z jesenjo srečala domala na hišnem pragu. Rdeče listje tistih dobrih hrušk mi je veter nosil v roke, po rumenem kostanjevem Ustju sem hodil po gobe. Tudi hrasto- hi se prelivajo v vijoličaste. Nevidna paleta slika vsevprek. Harmonično rasto barve. Topolov list je čudež. Ni ga slikarja, da bi ga posnel. Akacija, ki sem jo videl zeleno, je zdaj kakor zasanjan grad v večerni zarji. Tisoč in tisoč barvnih stolpičkov. Kot da iz nevidnih daljav sijlo raznobarvni žarometi. Užge se vijoličasti, ki ga preslepi karminasti, ugasne ta, se -zablesti zlati. Plaz barv se prelij a kakor voda čez visoke čeri, škropi naokoli, briz- Štritihu v Podbrezjah, topolovo ga na vse veje in vejice. listje sem nosil iz gmajne, kamor sem hodil po gobe,, udih rasto-vo sem nosil domov. Kdor je kdaj nabiral gobe, tisti ve, da Cela gmajna čudež. Zaprem oči in se mi zdi, da plavam skoz lepoto barv. Vse valovi, živi, utripa. S tihim šumom se spre- so v hrastovem borštu naj lepši' leti samoten fazan iz trave pod jurčki. .Črni kakor žamet, da se jim klobuki svetijio' kot kožušček krta. Kocen pa imajo bel kakor naj lepši kruh. Doma mi tioirej jeseni ni bilo treba iskati. Ko je prišla, me je objela vsega. Po vasi je zadišalo po sladkem moštu in po tropinah. S travnikov pri zvirških gmajnah je zadišal krompir. Pekli smo ga pastirji pozno v ve- grmič ,ki je kakor rožnat zastor sredi polja. Neba je na robeh zadimljeno kakor da nekje daleč pastirji kurijo ognje. Ne vidim obzorja, le slutim ga. In še tisti zadimljeni reto je ožarjen od barv. Sonce tone in s poslednjo silo brizga kri poletnega življenja po hladnem robu. Tam nekje je Ocean s hladno vodo. Tako sem srečal jesen. Iskat čer. Dim se je zavoljo večerne1 sem jo šel in zdelo se mi je, da megle zapredel med grmovja in me je spoznala. Saj sva si doma- skozi ta dim se je usedala rosa. Tako je bilo doma. Nekoč in ča. Spoznala me je, gmajnarja, gobarja. Kako me ne bi? Po je- tako je še danes. Zemlja se ni-genskih rosah sem doma lezel koli ne spremeni. Ostane vedno pod borovci s cajno-. V zvirški v istem krogotoku. Pomlad, poletje, jesen in zima. Na tujem je drugače. Človek, kakor jaz, ki je v gmajni doma, se ne znajde pfav. Pride pomlad, listje v brstu se napne, jaz bi ga rad z golo reko ohranil še nekaj časa. Toda todle je vse drugače. Roko odgrnem, pa je za listom že cvet. Poletje. Skopaj je iz cvetja že sad. Čas drugače teče. Ne tako mirno kakor doma. Menda tudi čas ve, da je ljudem malo mar, kako popje krsti, kako se rože narejajo, kako se oblaki raizpotegujejcOi po sinjini, kakšna je večerna zarja in kakšen je vzhod, kako poje kos in kako drozd, kje se čmrlji radi ustavljajo in kje čebele, kako mesec vzide in kako je ob mirnem potoku, ki pod vrbami žubori in se z nočjo pogovarja. gmajni me je včasih srečala, v Gobovcih, v črepinjeku, po Je-lovci sem lazil, vsepovsod. Takrat sva si bila domača. Govorila sva kakor da imava oba besedo. še z jurčki sem se pogovarjal, s tistimi žametnimi aj-dovkami v Hrastovju v prim-skevskih gmajnah. Zdavnaj je že vse tisto minilo. Toda spremenil se nisem. Malo mi je mar, če so televizijski aparati 20 dolarjev cenejši, tudi mi ni mar, če je meso cent dražji, malo mi je mar, če dobim v fa-briki točko več ali ne. Kaj mi yse to. Ko bo vsega konec, bo jesen ostala. Prišle bodo barve, nespremenjene in čiste kakor ved-npi, akacija bo spet kakor začaran grad. Vsako drevo zase bo čudež. pokaže na morski površini, je vloga topničarja zelo važna. —■ Pred njim se pijavi 15 do 30 metrov dolga, debela gmota, ki piha steber zraka in vode visoko v zrak. Če topničar previdno vodi ladjo, mora priti pred žival in na določeni razdalji sprožiti harpuno. Ko harpuna prodre v kita, se razleti bomba, ki je v njenem prednjem delu, in kita navadno takoj ubije. Ko nategnejo har-punsko vrv, se odpro na harpuni ventili, skozi katere prodira v kita stisnjen zrak. Kit pride na površino. Včasih je bilo kitov mnogo več. Take, ki plavajo večinoma po površini, so sta- ri kitolovci že skoro popolnoma !so težke do 20,000 ton in imajo iztrebili, zato lovijio' zdaj predvsem take, ki se hitro potapljajo, z modernimi tehničnimi napravami pa jim to uspešno preprečujejo. če kitolovci vidijo več kitov hkrati, zapičijo v že u-lovljene kopja z zastavami, da jih lažje najdejo čolni, ki pridejo za njimi. Zdaj love kite z modernimi ladjami, ki so' prave plavajoče tovarne za predelavo kitov kar na morju. Kitolovska ladja ima obliko zajetne tovorne ladje z odsekanim zadnjim delom, na katerem se krov spušča prav do morja, da po njem z lahkoto potegnejo kita na ladjo. Kitolovke do 400 mož posadke. V starih časih so rezali mast s kitov po kosih, zdaj pa predelajo celega kita že v eni uri ali pa še preje. Kita zvlečejo na krov. Z jeklenimi vrvmi odrežejo z njega štiri plasti masti. Nato ga spravijo na drugi krov, kjer razre-žejojo vse meso in razžagajo kosti. Pri predelavi parijo mast, meso in kosti pod pritiskom. — Olje hranijo v ladijskih tankih za gorivo. Meso, kostno in mesno moko pa dehidrirajo. Kitovo olje uporabljajo predvsem za izdelavo margarine ter v tovarnah mila in usnjarnah. Kostna in mesna moka sta odlič- Vse to je todle na tujem daleč ljudem. Govore o avtomobilih, In lahko bom hodil med temi o televizijskih aparatih, kaj bi čudeži, se pogovarjal z barvami bilo ko bi vrgli atomsko bombo in z grmiči, z nebem in s tistim ha Moskvo in kaj bi bilo, če bi zadimljenim obzorjem in ne bo jo vrgli na Chicago, ali bi politi- nič drugače. Pred sto leti je bi-bo bolje vodil Truman ali novi la jesen taka, čez sto let bo taka, ljudje, kaj bo, če se meso podraži še za en cent namestoi, da bi se dva centa pocenilo. Zato sem zadnjo nedeljo poiskal jesen. Prav blizu mesta je. Tako blizu da sem se začudil, da v mesto ne more. Podobna je haši, mestoma celo bolj slikovita. Samo listnato drevje pov-Sod, drobna platna za Nevidnega slikarja. In sem videl čuda- vsaka ustvarjena nam v veselje. Zamahnil boš z roko in odveč so ti te besede. Morda me boš krstil za norca (vsaj na tihem), nič zato. Nekoč boš nemara verjel, da si ob obarvanem listu samotne akacije srečnejši kakor ob vsem, kar si v letih pridobil. Pridobljeno bo nekoč odšlo. Kar pa raste in se vsako leto po-vrača, tisto pa v človeku vzbudi vite pejsaže. Na rumeni podla- misel, ki je včasih globlja od gi rdeče lise na robeh karmina- vsega, kar si z rekami ustvaril, sto navdahnjene. Oranžni nadi- Karel Mauser. Kako lovijo kile Moderni kitolov je v primeri z nekdanjim igrača Stari kitolovci še pripoveduje- s kitolovom na stotine ladij in j c zgodbe, kako so drzno zasledo- na tisoče lovcev. Ko se je šte-: Vali in lovili kite, največje živa- vilo kitov skrčilo, so se cela lad-li našega časa, v odprtih in lah-^evja klatila po vseh svetovnih kih čolnih po razburkanem mor-: morjih. | Ju, oboroženi samo z ročnimi | Radi čedalje večjega pomanj-harpunami. Seveda trdijo, da ikanja kitovega olja so v mladi današnji lov na kite ni več tako j naftni industriji zelo hiteli s 2animiv, kot je bil v starih ča-'proizvodnji nadomestnega go risih. Kitolovska industrija je se-.va za razsvetljavo', petroleja, daj večja, kot je bila v zlati do-1 Današnji kitolovci, po večini bi kitolovcev pred več kot sto | Norvežani in Angleži, so zame-leti. Kite so začeli loviti v seve- njali prejšnje preprosto orodje Vovzhcdnem delu Atlantskega j—ročne harpune, lahke čolne in Oceana v 12. stoletju, kasneje j lesene jadrnice — z modernejšo Pa se je kitolov počasi razširil j eprema. Kite gonijo s hitro lad-tudi na druga morja. Lovili sojjo, ki jo vodi harpunski topni-hajveč Francozi, Nizozemci in čar na ladijskem kljunu. Ta Angleži ki so odhajali v 18. sto-'mora ugotoviti vrsto in dolžino letju na lov že v arktično morje, kita, na katerega meri z močnim Minulih 150 let se je ukvarjalo harpunskim topem.' Ko se kit novi senzacionalni matchless % PLINSKI ŠTEDILNIKI prekašajo vse štedilnike y/ ' po kakršnikoli ceni v vsaki kuhinji! Dokler so v zalogi! $1.25 “matchless” lopatice SAMO 49p Med časom, ko vas trgovci seznanujejo z “Matchless” plinskimi štedilniki, imajo oni na razpolago tudi S‘1.25 vred •io izvrstno lopatico z zobčastim robom in ostrim koncem. Odlična kuhinjska priprava, uporabna ob vsaki priliki, za samo 49c. Pojdite po vašo k vašemu prodajalcu “MATCHLESS” plinskih štedilnikov TAKOJ! Samovžigalni — nobenih vžigalic! Pečica, broiler in zgornji ognji se vžigajo avtomatično! Neprekosljiva brzina — Takojšnja vročina n^, zgornjih ognjih kot v broilerju. Najhitrejše segrevana pečica. Izredna pripravnost — Avtomatična kontrolna ura . . . brezdimno pečenje . . . hladno, snažno, moderno kuhanje! Izbirajte med vsemi temi znanimi izdelki! Caloric Magic Chef Detroit Jewel Maytag RCA—Estate Perfection Grand Roper Sunray Tappan Universal The EAST OHIO GAS Company LJUDJE SO IZNAJDLJIVI — Ray Bryk, Jim McCullen in Lurry Zebrasky (od leve nu desno), vsi iz Clevelanda, si ogledujejo svoje dobro osvetljeno letalo, izdelano po njih lastni zamisli. Pod krili letala, ki so široka 45 čevljev, je pritrjenih S00 malih žarnic. S tem letalom upajo omenjeni trije vojni veterani dopolniti “zračno oglaševanje” v temnih nočeh in večerih. Za eno uro takega oglašanja bodo menda zahtevali $400. Dosti 'uspeha fantje! na piča za kokoši in govejo ži- lovsko sezono, število kitov, ki vino. Meso kitov pasebne vrste Ijih smejo uloviti, upravlja delo je dobra človeška hrana. Na v kitolovskih lOporiščih in dolo- Norveškem in Japonskem ga u-porabljajo kot glavni proteinski dodatek k prehrani. Najbolj nenavaden proizvod pri predelavi kitov je sivi jantar (ambra). — Uporabljajo ga za stabilizator v industriji parfumov. Ter je vos-kasta snov iz prebavil, najdejo jo pa le pri majhnem številu kitov glavačev, zato je seveda zelo draga. Kiti so naj večje in najmočnejše živali, kar jih danes poznamo. Dolgi so do trideset metrov, tehtajo pa do 160 ton. Ker bi jih z neomejenim lovom kmalu iztre- 11 za kiti. bili, so ustanovili mednarodno komisijo za kitolov, ki določa ča najmanjšo velikost kita, ki ga smejo uloviti. Komisija je popolnoma zaščitila tako zvanega “pravega kitat,” ki so mu dali to ime zaradi tega, ker je počasi plaval in je bil torej ravno “pravi” za lov. Moderni kitolov je tako uspešen, da bi kite prav gotovo kmalu popolnoma iztrebili, če bi ne bilo zaščitnih ukrepov. Stari kitolovci pa trdijo, da modernega lova ni mogoče primerjati s starim, ko so jekleni možje na kljunih lesenih ladij napeto opreza- Oglašajte v “Amer. Domovini” NOVI 1954 TV APARATI Oglejte si jih še DANES! feKCw 24' CINEBEAM TV TV aparat; za 1954 so že sedaj gotovi za vaše uživanje! Gledajte vaše omiljene športne in zabavne oddaje na velikem 24" Zenith aparatu, ki vas odstrani od takozvane končne zone in postavi na 50-jardno linijo. Slike so kakor na filmu—odlične, bilo 4 ali 10 čevljev od aparata. The Bailey, Model L2571R—-Načrt kabineta iz 17. stoletja —- krasen mahogoni furnir in gmota iz trdega lesa. Ima občutljiv 10-inčni $^^0.95 glasogovornik. PRIDITE K NAM ZA NAJVEČJO IZBIRO VELIKIH SLIK NA TV Poslužite se našega “Lay-A-Way” plana pn nakupu pohištva ali drugih potrebščin za vaš dom! Brodnick Bros. APPLIANCES and FURNITURE STORE 16013-15 WATERLOO RD. IV 1-6072 - IV 1-6073 ODPRTO V PONDELJEK, ČETRTEK IN PETEK OD 9 DO 9 V TOREK IN SOBOTO OD 9 DO 6 ZAPRTO CEL DAN V SREDO POŠTENA ZMOŽNA ZANESLJIVA Volile za Sue F. Mouse GeKn&il-aMarge mesta EU0L1D Volitve 3. novembra 1953 Skozi dvajset let biva v Euclidu,. poznana kot poštena in iskrena oseba. Mrs. Newhouse je zmožna za to službo, ker kot mati, stara mati in učiteljica, ameriške zgodovine v višji šoli, se zaveda kaj je potrebno za mesto Euclid. Njen program obsega primerne podcestne kanale, nizki davki, igrišča, odstranitev železniških križišč in druga potrebna izboljšanja. Volite X za SUE F.- NEWHOUSE EDINA KANDIDATINJA ZA COUNCIL-AT-LARGE katero pri Vabilo na JESENSKO VESELICO 'TSo SLOVENSKEM NARODNEM DOMU na St. Clair Ave. — Soba št. 1 ;XIXXZXXXXXII32rXXIXIXXXIXIIXXXIXXXXIXIXXXXXZXXXXXXXIX JOHAN BOJER: IZSELJENCI ROMAN Šele, ko je sedel v 'koči in bi moral južinati, se je izvilo iz njega. “Elza — ti si napravila neumnost, ki so me vzela. Pojdi vendar rajši domov k svojemu očetu. Saj morebiti še živi!” “Ampak za božjo voljo, Ola!” Obstala je- sredi koče in ga gledala. “Vse sem zapravil.” Zdaj ni hotel lagati, pa tudi sramovati se ni več mogel. Trdo ji je metal besede v obraz, da bi ji ne prišlo na misel, da bi mu odpustila. “Vzemi otroka, Elza, in odpelji se domov! Potem bo vsega konec!” Nekaj časa je tako govoril, potem je sklonila glavo in rekla: ‘Gotovo si potreben spanja, Ola. Najbolje je, da greš v posteljo.” Ali ko je hotel vzeti plahto z voza, je obstal in ostrmel. Na vsej poti domov je ležal na dveh vrečah moke, ki sta bili zdaj sploščeni. Kdo ju je kupil? Spet tovariši? Ampak kdo? Per Foil? Ali Morten? Za trenutek je čutil v grlu kakor ihtenje, potem pa je stisnil pesti in se razjezil. O takem usmiljenju ni hotel nič vedeti. Če je bil tako strašno neroden, zakaj ga niso pustili, da bi poginil? Čemu, vraga, so se vtikali vanj? Spet je prišla Elza iz koče. Doslej mu še ni rekla hude besede. To je bilo naj hujše. In zdaj pravi: “Še dobro, da tebi niso ničesar storili, Ola. Zdaj pa moraš pokazati, da si mož. In za prve tri vozove smo vendar dobili denar, tako da lahko plačamo vole in kosilni stroj.” Tako? Besno jo je pogledal. Še nikoli ni čutil takega veselja, da bi jo pretepel, kakor zdaj. Tolažba? Ni maral nobene tolažbe. Najrajšši bi bil vse po vrsti pretepel pa ga obdajajo kakor rešilni angeli. Pojte k vragu! Ko bi le še živel Erik Foss! Potem bi vsaj lahko šel k njemu in ga prosil, naj ga spet pošteno pretepe. In to pot ne bi mignil niti z mezincem. Proti koncu jeseni se je bližal mali naselbini samoten voz z volovsko vprego. Na kozlu je sedel Morten Kvidal, na vozzu pa človek z rdečo brado in naočniki. Bil je župnik iz North-ville-a. V blag spomin OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN LJUBLJENEGA OČETA John Zulich ki je v Gospodu zaspal dne 24. oktobra 1945 Minilo je že osem let, odkar zapustil si ta svet, odšel si tja, kjer ni nadlog, predragi naš oče in soprog. Solnce naj na trato sije, kjer počivaš dragi Ti, duša Tvoja pa srečo vživa, tam v raju večnosti. Žalujoči ostali: SOPROGA in HČERE Cleveland, Ohio, 23. oktobra 1953. 1 ' A: . .A, -Žftb Da, sicer je prebival v malem mestecu, ali njegove župnije so bile raztresene milje in milje po širni prerijski zemlji. Ta tukaj je bila bržkone sedma. In vse je moral obiskati, tako da je bil vajen potovanja in tresenja v prerijskem vozu. Za tako pot, ki je trajala dva tedna, je dobil deset dolarjev in—prosto vožnjo, hrano in prenočišče. Nekako prenočišče. Pa saj je bilo jasno, da si je morala mala naselbina po tako dobri letini privoščiti božjo besedo. In kmalu so otroci iz Skareta tekali od hiše do hiše in sporočali, da je župnik prišel. Erikovo kočo so uredili, kolikor se je pač dalo in Elza je prinesla tja namizni prt in posodo in nekaj jedi. Zvečer sedi župnik pri koncu sveče, ki tiči v grlu steklenice, in se pripravlja na pridigo. Tedaj se oglasijo koraki, v kočo stopi orjaški mož z mogočno rjavo brado. Per Foil. Ni prišel ponižno kakor morajo prihajati delavci v domovini, kadar obiščejo cerkvenega o-blastnika. Zakaj ta tukaj prav gotovo ni bil poklican od kralja, da vodi občino. O ne, danes je Per Foil vreden župniku. Zato mu da roko in ga pozdravi. Potem se usede in se obotavlja, preden prične govoriti. Ali ni prišel £ nekjm namenom? Seveda. Marsikaj resnega je, v čemer hoče preizkusiti župnika. Če le res kaj več razume kakor Per! Mine ena ura, mineta dve. Komaj je bil Per le za špranjo odprl vrata, za katerimi vre in kipi v njem, je takoj vse planilo na dan. Nazadnje se je izpovedal kakor otrok in je bil popolnoma brez moči. Ali mu župnik ve svetovati? Vse, kar je Per v samoti doživel tesnobe in videl strahov, je izvedel župnik od začetka do konca. Ko ga mož z naočniki končno spremi iz koče, mu sitsne za slovo obe roki. Lahko noč, dragi prijatelj! Veliko je naših rojakov, ki se jim v preriji tako godi. Spominjaj ?e tega. Ali minilo bo. Poskusi biti dober s svojo ženo in predvsem poskusi spati. Bila je nedelja z jasnim jesenskim nebom in toplim vremenom. Solnce ni več žgalo, samo sijalo je in grelo. Ljudje so se zbirali v nedeljskih oblekah, s pesmaricami v roki. Iz nove naselbine sta prišla dva voza polna ljudi, v katera sta bila vprežena po dva konja. Služba božja se je vršila na prostem. Končno so ljudje v divjini spet videli duhovnika. Talar in ovratnik ima prav tako kakor v domovini. Njegov jezik je njihov. Iste pesmi so, ki so jih tolikokrat peli v domači cerkvi. Zdaj jih spet pojo — kakor takrat. Nekaj jih sedi na klopeh, drugi na travi. Za njimi sta ravnina in nebo, vse poje. In duhovnik stoji na vzvišenem kraju in dviga roki: Milost naj bo z vami, mir z Bogom, našim Očetom, in gospodom Jezusom Kristusom. Ljudje sklanjajo glave. Ana, Perova žena, že ihti. V naročju ima otroka, ki ji boža lica. Per Toll strmi v duhovnika in se igra s svojo brado. Ola gleda napol v stran. Njegov od solnca in dežja razora-ni obraz je zaprt. Morten se čuti bolj prevzetega kakor cdajkoli v domači cerkvi. Niso le spomini, ki ga nosijo zdaj tja, da vidi mater in brate in sestre jasno pred seboj. Ginjenost drugih je, ki se zbira v njem. Ne zaradi tega, ker jim je to pot kakor nekak voditelj, ampak ker so mu sam ne ve kako čudno blizu. Odkar so bili v mestu, Ola ni več ogovoril. Danes si nameni dati mu roko. Po pridigi so spet zapeli cerkveno pesem. In zdaj so vse ženske ihtele. Ne da bi jim (bil župnik grozil ali jih prestrašil. Bili so spomini in domotožje, ki so jih v pesmi dvignili do nebes. Potem jih je župnik v koči obhajal. Za majhno mizo, ki je pokrita z majhnim prtom, ki ju je prinesel s seboj. Pred njim klečijo v polkrogu žene in možje na trdi zemlji, ki je bila -Eriku Fossu pod. Sklanjajo ogo-rele obraze, sklepajo svoje o-korne, od dela zaznamovane roke. In majhna ilovnata koča okrog njih je tempelj. Ko pa župnik položi Peru Fol-lu roko na glavo, jo zadrži na njej malo dalj kakor pri drugih. In Per čuti, kakor bi ga božal brat. Nekaj korakov od koče stojita dva moža, učitelj Jo in Ola Vatne in se tiho pregovarjata. “Kaj nisi šel k obhajilu?” pravi Ola. “Ne. Prav za prav ne vem, kako je s to stvarjo. Moram še nekaj časa razmišljati o tem. Pa ti? In tvoja žena?” “Moja žena je šla. Ampak jaz — jaz moram najprej postati drug človek, preden se odločim za kaj takega.” X V marsikateri koči na Norveškem stoji na omari slika tistega, ki je v Ameriki. Nekoč je hodil tod okrog kakor vsi drugi, zdaj pa je odšel tako daleč, tako daleč. Visoko se je že moral povzpeti, zakaj na sliki je tako mrk, s prečo v laseh in oblečen kakor pravi gospod. Njegova pisma berejo na glas kakor domače evangelije. Mati potoči solzo, oče gleda v tla, o-troci vidijo pred seboj nove in drzne slike. Morebiti so na o-knu rože, podobe na stenah, ^ kotu z rožami poslikana omara. Ali naj lepše v hiši je Ame-rikanec na omari. On je več kakor okras. Počasi se izpre-mija v domačega boga. Berit Kvidal je dobila svojega. Tam stoji Mortenova slika, in če je nekaj časa sama, se včasih dogodi, da se potihem pogovarja z njo. “Kaj misliš o tem in onem?” Pa saj njegovi koraki niso več odmevali trdno in odločno po veži., njegov glas ni več ukazoval, kaj vse je treba storiti, nič več ni prala in krpala zanj, kakor v starih časih. (Dalj-e prihodnjič) Muskatel grozdje IZVRSTNO MUSKATEL GROZDJE FINI SODI OD ŽGANJA Prodajamo na debelo ali drobno Naše cene so nižje kot katerikoli drugje. Predno mislite kupiti, kličite nas. 416 East 156th Street MARINKO’S Tel.: IV 1-3170 MONCRIEF CELO-LETNI zračevalni sistem HLADI poleti — GREJE pozimi Pojdite k vašem MONCRIEF trgovcu THE HENRY FURNACE CO, MEDINA, O. M* Grandma je bila zmeraj tako živahna; ali naj ne bo več! Po telefonu da duška svojemu mladostnemu občutju. Po telefonu obkroži veliko . . . obiskuje prijateljice . . . govori z odraslimi sinovi in hčerami . . . zve vse o ljubih vnukih in enem pravnučku . . . dokler jo spet ne obiščejo. Telefon ji pomeni mnogo. In kadar gremo kam, smo brez skrbi, ker se vedno lahko telefonsko pokličemo ... če treba. Da . . . penny kupi neprecenljivo udobje in užitek, ko plača za uro domače telefonske postrežbe. 4 NA TO POTREBNO STVAR SO DAVKI VIŠJI KO NA VEČINO RAZKOŠNIH! rVi plačujete 15% zveznega davka na krajevno in daljnjo postrežbo pod 25c. Na daljnje klice po 25c ali več pa je 25%davka. THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY 1 1 Jf 1875 1953 ft oznanilo in JZah^ala Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena mati, stara mati, tašča in sestra Frances Verhovec (po domače OBLAKOVA FRANCA) Previdena s sv. zakramenti je zatisnila svoje dobre oči 24. septembra 1953. leta. Rojena je bila 5. novembra 1875 v vasi Horjul pri Vrhniki, odkoder je pTišla v Ameriko leta 1910. Pogreb se je vršil 26. septembra 1953 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za pokoj njene duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih verskih in cerkvenih obredih je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k zemeljskemu počitku v družinsko grobnico. V dolžnost si štejemo, da se s tem prav lepo zahvalimo č. g. Father Matiji Jagru za opravljeno sv. mašo in za spremstvo na pokopališče. Father Cimperman in Father Rupar naj sprejmeta našo zahvalo za molitve ob krsti pokojnice in za asistenco pri sv. maši zadušnici. tč. gg. Father Henry Hofer in John Kilcoyne naj sprejmeta našo toplo zahvalo za obiske pokojnice med njeno boleznijo in za tolažilne be-l sede, ki sta z njimi lajšala zadnje dneve naše drage umrle. Monsignor Shannon naj pa sprejme našo zahvalo ker je prišel pokojnico kropit in molit ob njeni krsti. Srčna hvala vsem, lepe vence cvetja in ji zadnjo čast. ki so položili ob oder naše drage umrle tako si tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in Iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše, ter vsem, ki. so darovali za dobrodelne namene. Lepo se zahvalimo vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti ter tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Posebno se zahvalimo članicam podr. št. 10 SŽZ in Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete za ginljivo in nadvse lepo slovo od svoje umrle sosestre ter za častno spremstvo na pokopališče. Toplo se zahvalimo g. Martin Rakarju za lepe žalostinke v cerkvi Marije Vnebovzete pri pogrebni sv. maši zadušnici. Iskrena zahvala vsem pogrebcem-sorodnikom, ki so nosili krsto naše drage pokojnice. Hvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago brezplačno svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče. Lepo se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje in tudi vsem, ki so nam med boleznijo in ob času smrti naše drage umrle stali ob strani s svojo pomočjo in naklonjenostjo. Hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Ljubljena mati, stara mati, tašča in sestra, počivajte v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Vam bo gruda te Vaše nove domovine! Končana je Vaša živi jenska pot, po kateri ste hodili polni ljubezni do nas, pa tudi s polno skrbi in dela, ko ste nas odgajali. Za vse to in za vsa Vaša dobra dela Vas bo dragi Bog obilno poplačal v raju, kjer boste skupaj z našim dragim očetom uživali, v družbi izvoljenih, radosti večnega življenja. Mi vsi p