GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays, s— -i 50.000 Readers, f- TELEFON PISABNE: 4687 CORTLANDT. Entered ax Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1870. TELEFON PISABNE: 4487 COETLANDT. NO. 07. — STEV. 67 NEW YOBK, TUESDAY, MABCH 21, 1916. — TOREK, 21. MARCA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Splošno prodiranje nemških čet proti mestu Malancourt. NEMCI SO RAZŠIRILI SVOJO BOJNO ČRTO PRI DOUAUMONTU IN VAUXU. — FRANCOZI SO SE MORALI NA VEČ MESTIH UMAKNITI. — LE MORT HOMME JE BAJE V NEMŠKIH ROKAH. — KAK ŠNO MNENJE IMA 11 FRANKFURTER ZEITUNG" O SITUACIJI PRED VERDUNOM. — FRANCOZI IMA JO PRECEJŠNJE IZGUBE. — BRZOJAVKA FRAN COSKEGA VRHOVNEGA POVELJNIKA. j Zračni napad. 65 zavezniških letalcev je napadlo Zeebntgge. — Opirališče nemških podmorskih čolnov. London, Anglija, 20. ni aren. — Danos vlada po coli Angliji velikansko zadovoljstvo, ker se jo posrečil največji zračni napad v zgodovini letalstva, ki pra je priredilo 85 zavezniških letalcev na Zee-brugfre v Belgiji, ki služi Nemcem kot morsko in zraeno opirališče in izhodišče 7a nemške napade. Splošno domnevajo, da pomenja ta uspešni zračni napad novo dobo v zračnem bojevanju. Napad na Zeebrugge je bil izvršen le nekaj ur potem, ki j** nekaj nemških le- jtaleev napadlo angleška mesta. — - Tukajšnji ill pariški Angleške oblasti mislijo, da bodo ..... * • — j odslej tudi zavezniki poplačali vsak nemški zračni napad na Angleško na podoben način London, Anglija, 20. maiva „ „ vojan'ci strokovnjaki zatrjujejo, da se bliža borba pri Ver „ \ » » r 1 • skega letalca blizu obale. Boneja Pariz, Francija, 20. marca. — Danes se je obnovila smatrajo v časopisih za junaka ter bitka za pa dno od reke Maas. Francoski generalni stab je zelo proslavljajo, ker je prvi, p dal opolnoči sledeče uraduo poročilo: 1 ki mu ->c' posrečilo uničiti na - - , . , , I angleških tleh nemškega letalea. Pred \ erdunom so zaceli Nomn strahovito obatrclje- Sedanji zračni napad na Zee- vati )*a>c utrdbe. Njihov namen je v prvi vrsti razširiti hrupge smatrajo za sijajen zgled, svojo fronto, kar se jim pa najbrze ne bo tako zlepa posre- k«*j zamorejo storiti velikanski ae- čilo. Ko so stopili v akcijo oddelki naših strojnih pušk, selropIanL Vso?a fikuPa-i so vrgli na je morala sovražna artilerija z velikimi izgubami umakJ!jfcnp^n^" ,ra/streljiva' kar.j? to" ..... , . , ... lilto, kolikor ga morejo nositi pe- nit i. Nemška artilerija je eel dan obstreljevala vismo štev. teri Zeppelini. Vsak aeroplan je ^<•1 V/hodno «xl reke \laas in na planjavi Woe vre se ni ra- imel dvesto funtov bomb in poka-/,<-n manjših ait ilerijskih spopadov ničesar posebnega pri-'2"*0 se da so Angleži zelo go-t i t i 1* tovi v zadevanju. Če bi se jim nem- n i ■ v ... ,w. ... .. . ški letalci hoteli postaviti v bran, Berlin, Nemčija, ^ mmi. Vrhovno poveljstvo & um brezdvomu,> r*i uničenL ? cinike armade naznanja: j ker so bili v manjšini. \ -t-raj je bilo izvanredno dobro vreme za razne artile- Zeebrugge leži oh belgijski obali rijske operacije. Posebno vroče obstreljevanje se je vršilo I,lizu <>slen,io Odkar so Nemci za- pri V. » dimu ob obeh hrenovih reke Maas * * vzeh It?.me.sto: T tam važno v i , , ...... . * . opiral isee in izhodišče za svoje Neka rancoska divizija je vprizonla pri \ auxu splo- podmorske čolne, ki so potem uni- n-ipad na na>e ]»ozierje, da bi preprečila razširjenje če v al i zavezniško trgovino v an- ]i;»se bojne črte. Francozi so se morali po kratkem boju z kanalu in sploh krog An- ve!ik«mi is gubami umakniti. firlijfe. Berlin, Nemčija, 20. marca. — Francosko poročilo, da ........... je hrib Le M O rt Homme še vedno v francoskih rokah, je Zavezniški vojni svet. neresnično. "IjotaUanzeigern" je poročil posebni poroee- Pariz, Francija, l»o. marca. — \ ale«*, ki se nahaja na front i, sledeče: |,)anes ->e dospel sem italijanski vr- Fr nn-nsiL-i 1.,; -+..K ," - - , hovni poveljnik Cadorna. da se bo laiuoski ^ neralm stab noee preveč razbtiriti udo|(,žil 2aVPZnižk vojn m ij prebivalstva m pravi zategadelj, da je hrib Le svetovanja. Jutri bosta dospela rT ll^inine se vedno v francoskih rokah. Na francoskih srbski min. preds. Pasič in srb- generalnoštabih kartah sta zaznamovani višini štv. 265 in ski prestolonaslednik Aleksander. štv. 295 kot Le Mort Homme. Ti dve višini sta že več kot Au?lijn bo zast°Pal ministrski m teden v naših rokah. Če pravijo Francozi da to ni res pi'Cf?sedn^ ™ni- mnrnir, " „ 1 T t VT^' 10 111 reSt strskl predsednik Broquev e, Ru- nioia.jo imeti daleč za Ironto se nek hrib, ki nosi ime Mort sijo pa general GUinski. Vojnemu Homme. Pari«, Francija, 20. marca. — Vse tukajšnje časopisje si ie svesto, da se bo bitka pri Verdunu končala ugodno za Francoze. Nekateri časopisi celo pravijo, da preti nemškim četam popolen poraz. ••Journal des Debat«" piše: — Bitka, ki se je začela pred enim meseeom pri Verdii-nu se bliža svojemu koncu. Nemške čete dožive vsak' dan najmanj en popolen poraz. Francoska fronta je nepoškodovana, nemške čete so izčrpane. London, Anglija, 20. marca. — General Sir Douglas liaig vrhovni poveljnik angleških čet na francoskem bo-psču. je poslal vrhovnemu francoskemu poveljniku, generalu Joffre-ju sledečo brzojavko: Obžalujem, da je padlo v bitki pri Verdunu toiiko hrabrih Francozov, obenem vam pa čestitam, da ste tako junaško za usta vi U nemško prodiranje. Želim, da bi bila bitka prejkomogoče končana in da bi vi slavno zmagali. General Joffre mu je odvrnil: Francoska armada se zahvaljuje angleški za njene iskrene čestitke. Prepričana je, da bo v silni bitki pi-e-nmgat;* svojega naj zagrizene jšega sovražnika. Berlin, Nemčija, 20. marca. — ^Frankfurter Zeit-ung piše sledeče: Pri Verdunu se je situacija Zii Francoze precej poslabšala posebno zategadelj, ker so zavzeli Nemci vi--mo lie Mort Homme. Naša infanterija je razdejala že našteto francoskih postojank. Neki drugi časopis piše: Francozi so zdaj podobni možu, ki si z roko pokriva obraz, da bi ga ne ranil sovražnik, toliko poguma pa mma, da bi udaril s palico. Francozom ne preostaja ničesar drugega kakor začeti med trdnjavami Nancv, Toul in Gironville S splošno ofenzivo proti naši fronti* med St. Mihielom ,n Pont-a-Mousonom. Ce bi se jim to posrečilo, bi prišli v neposredno bližino Metza. Francozi bi se nadalje tudi lahko rešili, če bi začeli V Flandri^ kar 86 Pa ^jbrže Mmro_ d^ia ^^r p^b*1 ** raZen inanj§ih upadov ne Vmro&u ° ***** svetu bo predsedoval franeoski ministrski predsednik Briand. Vročinska bolezen v Texas. Austin, Tex., 20. marca. — Tukajšnja zdravstvena oblast je do bila danes poroeilo, da se je pojavilo v vaseh ob mehiški meji dvanajst slučajev vročinske bolezni. Zd ravniki bodo poskušali to ne-varno bolezen omejiti. Deportirani Mehikanci. San Antonio, Texas. 20. marca. Mehikanci, ki se nahajajo sedaj na tej strani meje v Združenih državah ter napadajo Združene države v pisanju ali govorjenju, ker so prekoračile ameriške «*ete mehiško mejo, bodo deportirani. Xaznapjeno je bilo, da vlada Združenih držav nikakor ne trpi, da bi imela tukaj kake mehiške intrigante. Izročila jih bo mehiškim oblastim in tam bodo bržčas ustreljeni od svojih sovražnikov. Nemški letalci rabijo nove bombe. Pariz, Francija. 20. marca. — Xek nemški vojni avijatik je vrgel blizu neke francoske baterije nekaj bomb, ki so popolnoma nove. — Te bom he same na sebi sicer ni-so nevarne, a napravijo zelo veliko prostega dima, ki dolgo časa ne izgine in služi lastni artileriji kot vodnik, da vedo kam streljati. POZOR ROJAKI! Kdor de nima Slovensko-Ameri skejja Koledarja za leto 1016, naj ga nemudoma naroči. V salogi gm imuno samo ie nekaj izvodov. — Stane s poštnino vred 36 centov. Avstrijci in Italjani. Avstrijci so pognali sovražnika iz postojank južno od Mrzlega vrha. Obstreljevanje Gorice. Berlin, Nemčija, 20. marea. -Vrhovno poveljstvo avstrijske ar made razglaša : Ob dolenjem teku reke Soee vla-dn skorai popolen mir. — Italijanska artilerija obstreljuje z vso silo Gorico in druge sosednje kraje. — Pri Tolminu so vprizorili Avstrijci več uspešnih napadov. Italijani so imeli južno od Mrzlega vrha veliko važnih postojank. Včeraj smo navalili nanje in jih pregnali. Pri tej priliki smo vjeli 283 mož in zaplenili veliko vojnega materijala. Rim, Italija, 20. marca. — Vrhovno poveljstvo italjanske armade razglaša : Ob celi fronti, posebno pa ob srednjem teku reke Soče se vrše vroči artilerijski spopadi. Zadnji s smo dobili precejšnja ojaee-nja. tako da se bomo lahko postavili sovražniku v bran. -Wt Sabotinu jo sovražnik par-krat navalil na naše pozicije, pa se je moral vedno umakniti. \"a kraški fronti vlada mir. e Pnbliahhiff Oo. ftt. Ve« York. Aneksija Albanije. Grška vlada je anektirala južni del Albanije. — Veliko razburjenje v Italiji. — Atentat. Rim, Italija, 20. marea. — Iz A-ten poročajo, da je izdal grški ki ■alj poseben dekret, v katerem razglaša aneksijo severnega Epira in južnega dela Albanijo. — Ta vest je povzročila povsod, posebno pa v Italiji, veliko razburjenje. Ze včeraj je bilo namreč razglašeno. da se j.- vrnil v Albanijo nemški pri ne Wied in z dovoljenjem Avstrije, Nemčije in Grške zopet postal albanski knez. Angleži pravijo, da so Grki prekršili določbe londonsko konference. London, Anglija. 20. marea. — Tukajšnja Reuterjeva agentura je dobila iz Soluna brzojavko, da je močna francoska kolona okupirala vasi Macikovo, Karadač in Ko-ztuio, v katerih so se nahajali bolgarski vojaki V albanskem ozemlju, katerega je anektirala Grška, je samo grško prebivalstvo. London, Anglija, 20. marca. — Sem je dospelo poroeilo, da so neznanci vprizorili na bolgarskega ministrskega predsednika Rado-slavova atentat, ki se pa ni obnese!. — Atentatorjem so na sledu. Petrograjska vest. Petrograd, Rusija, 20. marea. — Ruski generalni štab je podal danes o situaciji na nemško-avstrij-ski fronti sledeče poroeilo: Južno od Dvinska so se vršili vroči artilerijski spopadi. Po dolgotrajnem prizadevanju se nam je posrečilo zavzeti Valiskije Selo, ki je bilo že dolgo časa v nemških rokah. Nemška poročila o naših izgubah so zelo pretirana. POZOR SLAMNIKARJI! V. s. Hat Co., 588 Broadway je ena največjih tovarn za izdelovanje ženskih in otroških slamnikov. Slamnike šivajo saiuo ženske, blo-karji so pa možki. Gospodar je elan '' Družbe bosov? \ Delavci so Ta že od «S. januarja nagovarjali da naj sprejme unijo, česar pa on ni hotel storiti. Včeraj so mu še enkrat odločno stavili svoje zahteve. Ker jim ni hotel ugoditi in zvišati plač (ta tovarna je plačevala najnižje plače) je zastavkalo 50 šival k in 25 blokarjev. Slanmikarji se opozarjajo, da naj ne iščejo pri tej tvrdki dela, iokler ne bo stavka končana. lobe vri naši naročniki ? Femupl 'enlji knjižico "P «UL" Spisal i« trn m— K* Za večjo armado. Predloga za 220,000 mož močno vojsko 2avrnjena v poslanski zbor-niči. — 183 proti 103. Washington, D. O., 20. marea. Danes je glasovalo v poslanski zbornici IS3 zastopnikov proti in 103 so glasovali za povišanje stalne vojske na 220.000 mož. Proti je bila večina demokratov in precej republikancev. Zagovorniki večje stalne vojske upajo, tla bodo prodrli s svojimi načrti in povišali armado na 220 tisoč mesto samo 140.000 mož, kakor je sedaj. Sicer pa je večina onih, ki smatrajo sedanjo" stalno vojsko Združenih držav za premajhno, zelo zadovoljna in mislijo, da ho precej ugodno glasovanje v prilog večje vojske zelo ugodno uplivalo na senat. Predsednik Wilson je smatral sprva povečanje stalne vojske za izvanredno zadevo, a je kasneje sam izpremenil svoje mnenje v tem vprašanju. Kongres je dovolil, da sa poveča vojska za deset tisoč mož v prihodnjih petnajstih mesecih. a nekateri mislijo, da je to premalenkostno .število in da to sploh ni nikaka vojaška pripravljenost. Podmorski čoln v severnem atlan-tiškem morju. Petrograd, Rusija. 20. marea. — Ruski parnik ''Xeora Jaslabda" je bil po semkaj d oslih poročilih torpediran dne 9. marca v severnem atlantiŠkem oceanu. Baje se je rešilo vse moštvo s parnika. Velike ruske izgube. London, Anglija. 20. marca. — Tz Berlina jc dospelo preko Amsterdama poročilo, da so imeli Rusi prve dni svoje ofenzive na 5C5 milj dolgi fronti pri Naroez jezerih 20.000 mož izgube. Predno so začeli prodirati; so 24 ur neprestano obstreljevali nemške pozicije. Največ škode so po vročile v ruskih vrstah nemške strojne puške. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom roj ne mo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posa mesnim osebam na KRANJSKO ftTAJERSKO, ISTRLIO, KORO 6KO, HRVATSKO, in druge kra le v AVSTRO-OGRSKI bliao 7 m i-lijonoT kron. Vse to poiilja tre so dospele v roke prejemnikov ae tako hitro kakor prej v mim—t Sašu, toda sanesljivo. Od tukaj sc vojakom ne more denarja pošilja ti, ker jih vedno prestavljajo, lah ko pa se pošlje sorodnikom al snanoem, Id ga od tam poiljejc rojaku, ako vedo za njegov naslov Denar nam pošljite po "Dome itic Postal Money Order" ter pri ožite Vaš natančen naslov In na dov osebe, kateri ae ima izplačati Cene : K SIK. $ 6--------.85 j 120____ 1C.2I 10.... 1.50 j 130..,. 1?.65 15---- J/JO | 140____ 18M 20---- 2.85 | 150____ 20.2; 25---- :t.55 j MU.... 21.61 30.... 4.20 J 170.,.. 22.» 35 ---- 4.90 j 180____ 24.30 40---- 5.55 j 190____ 25.66 45.... 6 25 | 200 ____ 27M- 50---- «.90 I 250.... 83 Tf 55---- 7.6» J 300..., 40.5» 60.... 8.25 | 350____ 47.2f 65.... 8.05 j 400.... 64.00 70.... ».«0 J 450..., 00.7f 75---- 10.30 j 600____ «7JM 80---- 10.95 j 600____ 81.01 85---- 11.65 J 700____ 1*4.51 90.... 12.30 1 800.... 108.fr 100---- 13.51» | 900.... 121.5« HO---- 14.85 I 1000____132.0* Ker se sdaj cene denarju ikoraj ■rsak dan menjajo, smo primoran -ačunati po najnovejših eeoah tr bomo tudi nakasorali po njih. — Včasih ae bo zgodilo, da dobi na ilovnik kaj w§6, Tflaafli pa Ml k»i uanj. Ust dospe vadi par dni kasneje in i co dobi naslovnik Ust v nri aasoea Francesco Villa v pasti. Pogodba z mehiško vlado. VILLA OBLEGAN V NAMIQUIPA. — CARRANZO VE ČETE POD POLKOVNIKOM GANOM. — POL KOVNIK DODD SE BLIŽA OD SEVERA. — VIT .T. A V STISKI. — MEHIKANCI SO SE UMAKNILI OD CA SAS G-RANDES. — MEHIŠKI POSLANIK, ARRE DONDO, SE POGAJA Z AMERIŠKO VLADO. — PO GODBA ZA DVE LETI. — STARA POGODBA IZ LE TA 1882 — OKROŽNICA NA GUVERNERJE E! Paso,.Texas, 20. marea. — Nocoj so sporočili Car-ranzovi uradniki, da so spravili Villo v past. Ubili ali pa ujeli za vse leto.......... 4.50 „ pol leta .......... 2.55 ......četrt leta........ 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan IzvzjtoSI nedelj in praznikov. "G LAS NAROD AT ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00._ Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisa iu osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pobijati po — Mutiey Order, l'r! spremembi kraja naročnikov prosimo. da se nam tudi prejšnje bi* bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Do risom in poSilJatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" H'-: Cortlandt St., New York City. Telefon 4GS7 Cortlandt. Kako misli nemški cesar Viljem o delavstvu.' N. ruški cesar Viljem j«1 kakor domala vsi Prusi po svojem zna-čaj j vila ošaben. Svoje prste uti-k.i v vsako stvar, ee ga kaj briga, ali ne. lloče biti vsestranski iu do-mišljuje si silno mnogo stvari, ki jim niti od daleč ni kos. Kakor Roosevelt v Ameriki, tako je tudi Viljem zelo velik prijatelj zvenečih, a po vsebini ue pre-ve<* duhovitih govorov. Vsako priliko porabi, da ijudeni pripoveduje o t«-j ali drugi stvari in ponavadi hvali na vse kriplje samega Že davno pred vojno je prepotoval vse križem svojo domovino Xctn'ijo, ki je tako srečna, da ima njega za svojega vladarja. O raznih prilikah je govoril svojemu ljutlsivu o velikanskem pomenu N«*mčije in o njenem napredku, ] ii iVmer je naravno vse drugo na sv»'tu zapadlo v nič. Govoril je o silni moči nemške armade, v čemer se tudi. kakor smo imeli priliko spoznati tekom sedanje vojne, ni motil. Povdarjal je nemško nadkriljevanje v vseh stvareh in znane so neštete besede, kakor "sehimraernde Wehr" in drugi bli steči izrazi, ki jili je rabil in ki jih je človek večkrat imel priliko poslušati ali čitati tudi v Avstriji, <*e se je malo oziral krog sebe. Ko je Viljem (Veliki?!) v svoji preveliki in od višjih sil navdahnjeni previdnosti zanetil sedanjo vojno, je slovesno naznanil svojemu navdušenemu ljudstvu, da je prišla velika ura, ko se mora nemški narod braniti (!) in povdarjal je, da ne pozna v svojem cesarstvu nikakih strank več in spozna vse svoje podanike za brate, ki se bodo ramo ob rami borili proti so-vragom in »e mnogo podobnih lepih be*ed. ki se jih je tekom svojega vladanja navadil. Seveda je na ves videz takrat še najbolj mislil na socijaliste, ki so bili na N.-mškem zelo močni in se jih je vlada nekoliko bala, in na druge delavske organizacije, ki jih ni malo na Ne mike m. N< wyoriki nemški socijalistični list Volkszeitung'* pa se cel čas vojne ni uklonil nemškemu cesarju in marsikdaj pore kako bridko resnico svojim rojakom, ki Še v tej deželi niso pozabili svojega polboga tam onkraj morja, v blaženi Nemčiji. V svoji zadnji nedeljski štovilki navaja ta list razne stavke in reke, ki jih je bil rabil nemžki ce*ar Viljem v svojih govorih, ki jih je imel pri raznih prilikah. Navedene besede prav jasno kažejo domišljavost nemškega cesarja in njegovo prepričanje, da je nekaj nadzemskega v njegovem od Boga na »vet poslanem brtju. Jtaoo ka-iejo tudi njegov« Uatn« besede, da je zagrizen nasprotnik -henzollerneem) je posrečilo doseči to, kaj* je bilo doseženo, je treba pripisati dejstvu, da. vlada v naši hiši stara tradicija, da se smatramo za od Bega postavljene." — (Spominski govor v Bremenu, dne 21. aprila 18D0.) "Po Viljemu II. ima šola glavno nalogo v tem, da prevzame boj proti soeijalizura." — (Govor, dne 4. decembra 1890.) ''Zalo je za časopisje skrajno nespodobno, razlagati si govore zastopnika po božji volji tako ali tako. prepovedano je tako delati, ker tudi danes še velja beseda Rudolfa Habsburškega: 'Cesarskih besed se ne sme zavijati in razlagati'." — (Slavnostni govor v Hamburgu, dne 21. aprila 1S90.) "Prisegli sle mi zvestobo, to pomeni. da ste zdaj moji vojaki, zdaj ste se meni predali z dušo in s telesom. Za vas obstaja zdaj samo en sovražnik in ta je moj sovražnik. Bolj kakor kdaj dviga zdaj nevera, in ntzaupnost svojo glavo v domovini, in dogoditi se more. da boste morali postreljati ali poklati svoje lastne sorodnike ali brate. Potem podkrepite zvestobo l žrtvijo svoje srčne krvi. zdaj pa pojdite domov in izpolnjujte svoje dolžnosti." — (Govor pri zapriseganju novincev v Potsdamu. dne 25. novembra J 801.) "Tako zastopani tudi jaz kakor moj cesarski stari oče kraljestvo po božji milosti." — (Slavnostni govor, Kraljevi gradeč, dne G. septembra 1894.) Pozno jeseni leta 1896. je izbruhnil velik* štrajk pristaniških delavcev in mornarjev* v Hamburgu. V različnih časopisih je bilo čitati dne 38. decembra on^ga le-• ta sledeče naznanilo: "Cesar je izrazil svoje veselje nad dejstvom, da so delodajalci v Hamburgu tako odločno nasprotovali neopravičenim zahtevam stav kar je v ter je tudi obravnaval podrobno o vprašanju koalicije delodajalcev. S pomočjo take koalicije bi bilo lahko mogoče z neuspehom nasprotovati vsem zapeljevanjem in hujskanjem. Taka koalicija bi bila tudi delavcem samim pravi blagoslov." Taki in podobni odlomki iz govorov nemškega cesarja prav živo dokazujejo, da je njemu več za svojo kožo in oblast, kakor za ves nemški narod. Pa pravijo, d* je na Ruskem slabše! Oe slučajno mase nemškega naroda ne bi dosegle tolike stopnjo izobrazbe in ne bi bilo delavstvo tam tako dobro organizirano, kakor je, potem bi bila Rusija in Sibirija prava nebesa v primeri z državo, v kateri vlada nemški cesar in njegova dinastija. Dobro je oživiti take stvari v spominu, ker je vedno dovolj lju-t di, ki bi res radi žrtvovali svojo j "srčno kri" za človeka, ki v svoji j nezdravi pameti misli, da je več, kakor so Kakor pravijo, bomo imeli letos štiri konvencije. Tu imamo najlepšo priložnost delovati za združitev. Vzemimo naprimer J. S. K. Jednoto, katere član sem. To Jed-noto bi morali nekoliko reorganizirati ter s tem ugladiti pot do zbližanja z bolj naprednimi Jed-j notami in Zvezami. Možje, ki so ustanovili Jednoto, so imeli dober in vzvišen namen. Če hočemo, da bomo z duhom časa napredovali, moramo gledati, da jo letos zopet malo dvignemo. Pozdrav! — V. jPetemsii. j Rich Hill, Pa. — Dne 12. marca | je ustrelil neki I tal j mi rojaka Mi-' naela Dolenca, doma iz Pre d jame pri Postojni. Star je bil osemindvajset let. Krogla mu je šla skozi trebuh in mu je obtičala v zahrbt-niei: 14. marca zjutraj je umrl v strašnih bolečinah. O morilcu ni nikakega sledu. Pokojnika smo pokopali lfi. marca. Na pokopališč.' . me je bogato nagradila, za ves trud. Zdaj mi je žal, da sem klel Missouri. Vsega sem pridelal veliko več kot sem si mislil. Imel sem pšenico, katera je dala 2t» bušljev na a ker, sena toliko, da je vse natlačeno, koruze in ovsa imam dovolj za I vse potrebe. Če bo še letos taka letina kot je bila lani. me čisto nič ne briga, a ko eno leto nič ne zraste. Tudi pijače — domačega vina — mi ne manjka. Tukaj je kakih 12 slovenskih družin. Povsod se opaža veliko blagostanje. Kaj pa zraste tukaj? Pšenica, ovec, razne trave, detelje, koruza, dvojen krompir, ližol, repa, vsakovrstno sadje in izvauredno fina vinska trta. Kaj pa kmet lahko proda? Vse, kar ima. posebno pa govedo. Za vsak rep je pet kupcev. Krave 'so od :i in pol do 5, voli pa od 5 do 8 centov žive vage. Pšenica se je prodala ob mlatvi po $1.00 do .$1.10 bušelj. Stare farme, na katerih so bili Amerikanci, so le ma-. lo po-gnojene. Sadili so koruzo, dokler je rasla, ko je pa prenehala rasti, so odšli v druge kraje. Ti ljudje še uc poznajo gnoja in tudi hlevov ne. Govedo je v letu dni na prostem. Jaz rečem samo to, da se tukaj prav dobro živi. Veliko se sliši o bolezni. Prvo let o je bila moja družina res nekoliko bolehna, zdaj smo pa vsi zdravi, kot da bi bili v Coloradi. (iotovo boš mislil, bralec, da prodajam zemljo. Ako se nisi še nikdar zmotil, si se zdaj. Sploh rajše I vidim, da ni nobenega Slovenca I sem. Dokler nas je bilo veliko, je bil večen prepir, zdaj pa živimo vsi v miru in zadovoljnosti. Če hočeš iti na kmetijo, prinesi s seboj denarja in koš potrpljenja. Prvo in drugo je neobhodno potrebno. Ako bi bil kje kak Slovenec, ki je I vešča k v čebelarstvu in ni ože-. njen. bi lahko prišel sem. Sveta bi mu ne bilo treba kupovati, ampak bi živel pri kakem Slovencu. Po-jsamezni Amerikanci dobijo za I med 200 do 300 dolarjev kot postranski zaslužek. Med naših krajev je najfinejše vrste. Pozdrav vsem drugim kmetovalcem! — John Trebeč, Route 1, Box 61, Naylor, Mo. LISTNICA UREDNIŠTVA. F. M., North Chicago, HI. — V Združenih državah rojeni otroci so državljani Združenih držav, neglede na to, če so starši državljani ali ne ter imajo naravno tudi volilno pravico, ko dosežejo potrebno starost. Seveda, morejo tudi tukaj rojeni izgubiti svoje J državljanstvo, če se mu javno od-j povedo. ' Ruska publicistika. Piše: Jakob Tarabanin. Nadaljevanje. t i lavna misel pa je morda pravilna. Nekatere glavne črt** ruske-ga duševnega ustroja so tuje neruskemu človeku, toda imajo mogoče analogije v njegovi preteklosti. Deloma se to lahko trdi o njegovem razmerju do tiska. Zapad-na Evropa je pač že davno preživela ono globoko, pri nekaterih včasih celo naivno spoštovanje do tiskane besede, to čisto vero v njeno silo. katera se večkrat kaže pri Rusih. Vsaka vlada, ki se ne čuti varno, se zateče po pomoč k uslužni žtirnalistiki. Toda delo te žur-nalistike ne izziva nikjer tako splošnega in globokega pre/, i rail j a v družbi kakor bas na Ruskem. Menda ni slučaj, da je sedaj ostala ruska vlada brez svojega organa. Imela je svoj "'Bereg'*, pozneje "Rossijo**, toda oba sta propadla. Zadnja celo pred kratkim, baš v času, ko bi se bilo zdelo, da treba kabinetu posebne podpore pri utemeljevanju njegove politike. ko so s*1 nasi loma razbila kmečka posestva, kar je naletelo na hud odpor. Realizem mišljenja iix obenem svetli idealizem ziKiča-ja sta glavni črti ruskega narodnega značaja. <;lavna nositeljiea ' in nje glavni izraz je bila in ostane ruska literatura. Nje razevit 1 je kupljen za drago eeno. V literaturi se udejstvijo vse tvorne in umstvene sile naroda samo tedaj, kadar so mu zaprta vsa draga pota svobodnemu družabnemu delovanju. Zgodovina ruske inteligence je vse do naših dni polna baš takih težkih udarcev usode. Serija nadarjenih ljudi, ki so bili s silo odtrgani od svojega dela. znanstvenega, političnega itd., je brezkončna in se še ni sklenila. Mnogi izmed njih so posvetili svoje sile literaturi, deloma tudi žur-nalistiki, da bi ne bili živi mutei. V državi z urejenim pravnim ustrojem, kjer se politična svoboda ne krati, beletristika in žurna-listika ne moreta igrati take vodilne uloge glasnika in branitelja ■ idealov in stremljenj kakor v Ru-Isiji. To je posebnost, ki se kaže |tudi še sedaj, ne glede na to. da imamo dumo in nekako svobodo besede. V prejšnjih časih, ko je bila publicistika popolnoma izolirana, se je to kazalo še bolj jasno. Ruska publicistika je prebila mnogo težav in gorja. Nje težavni položaj se je nekoliko olajšal po krimski vojni leta 1855., katere nesrečni konce je vladi za čas od-|prl oči. Leta 1865. je bil izdan nov tiskovni zakon, ki je odpravil preventivno cenzuro. Za tem je sledila poživitev obrti in trgovine, ki je tako dolgo staguirala. Brzo se prilagodita položaju mednarodnega trga. Snuje se banka za banko :n stavijo se nove železnice. Dogodki na Balkanu, posebno pa o-svoboditeljna vojna leta 3876., vse to je znova zainteresiralo javno mnenje. Delo Aksakovskega slovanskega komiteja je bilo v tem, da se je nabiral denar in da so se odpošiljali celi voji prostovoljcev. Dasi je bilo v tem mnogo navdušenja in malo direktnega, smotrenega umevanja momenta, je vse skupaj vendar izredno vplivalo na razvoj žurnalistikc. Toda že proti koncu vlade Aleksandra II. se je vlada ustrašila svojega lastnega liberalizma. Projekt konstitucije ni prišel na dan. Preganjanja, ki so sledila za tem. so v prvi vrsti zadela žurnalisti-ko in povzročila obnovitev preventivne cenzure. Določbe, bolj ali manj stroge, odvisne od tem-peramentnosti odločilnih politi-j kov, toda v bistvu, ki je zabranje-j valo vsako svobodo, vedno enake, ! so dolgo oteževale življenje ruski publicistiki. V boju pridobljena perijoda njene svobode, ki je, kakor se je zdelo, položila temelje novemu življenju in ki je nazadnje prinesla svobodo tiska v letih 1905—6, ni dolgo trajala. Vojna je zavzela Moskva- in celo -vrsto drugih mest. Vlada se je povrnila in začela se je "'pacifikacija'* (geslo Stolypina1!. Prvi udarci, globe, konfiskacije, ustavitve, so zadeli zopet liste in časopise. Cela vrsta publikacij je naenkrat prenehala. Nekatere so se žilavo branile in parkrat začele izhajati pod novim imenom. Toda premoč jih je vedno udušila. Tako imamo do danes še takšne razmere, da so morali n. prs novi spisi Leva Ni-kolajeviča Tolstega izhajati v popolnoma pomanjkljivi obliki, okr-1 njeni in najpozneje v izvirniku. Pr«vodi na razne jezike izhajajo prej in so bolj popolni. Izdajatelji raznih, posebno provincijalnih listov se večkrat z vsemi silami' irudijo. da bi bila zopet uvedena preventivna cenzura, ki je po zakonu odpravljena. Boljše se jim zdi, da Črtajo vse neprimerno in nedopustno prej, nego pozneje plačevati velike denarne kazni. Ogniti se jim ni mogoče. Paragrafi se razlagajo zelo poljubno in na vsakem kraju drugače. Vsled ovadb provincijalnih cenzorjev so -e že večkrat morali opravičevati petrograjski in moskovski cenzorji zaradi člankov, ki so jih do-! volili v tamošnjih listih. Za članek. dasi je podpisan, po zakonu aii odgovoren pisce, ampak urednik. Baš tak slučaj se je zgodil z znanim romanopiscem, častnim članom akademije, Boborvkinom. Obsodili so. kai* je napisal, in kaznovali urednika Ovsjauik-Kuli-kovskega. Boborykina pa so pustili pri miru. Provincijalna vlada. iz naklonjenosti do usmiljenja. pomaga včasih nesrečnemu izdajatelju in neoficijalno prakti-cira preventivno cenzuro, kakor je bilo pred dobo konstitucije. Število ruskih publikacij ni tako veliko, kakor bi moglo biti. Po podatkih i/, leta 1012. je vsega skupaj ISiK) listov in časopisov, med temi samo 315 dnevnikov. .Tega ni kriv samo analfabetizem. Le dobro fundiran in bogat list lahko srečno preboli nevarnosti, ki mu tako pogosto grozijo. Ruski tisk ima težavno nalogo. V zadnjih petdesetih letih bi se moglo mnogo spremeniti. Literatura jasno kaže vse spremembe v posameznih družabnih komponentah, ocenjuje rastoče sile in pre-nehajoče vplive. V tem času se je vrlavni krog čitateljev popolnoma spremenil in z njim vred tudi značaj publikacij, ki so mu na razpolago. Ne samo za časa Puškinovega Onjegina, ampak tudi pozneje, v sredi 19. stoletja, so, kakor priča I. Aksakov, ki je mnogo potoval, čitali mnogo več dvorjanski, plemiški gradiči nego mesta. Plemkinje, zaprte in osamljene na , deželi, so dolgo sanjale za knjigami in željno pričakovale v jeseni prve številke listov in časopisov, ko so se mogle pripeljati šele, ko je zemlja zamrznila. Primerjaj "Povesti Bjelkina" pri Puškinu. Oni, ki so brali Turgeujeva, vedo tudi, -da je bilo med štirimi stenami osamljenega plemiškega gnezda navsezadnje več aristokral iz-raa duha in rafiniranega življenja, kot v bednih, mračnih hišicah an-alfabetskega mesteca. Sedaj pa baš nasprotno odloča mesto s svojimi masami čitateljev življenje kraja. Aboneutov na liste in časopise je zdaj več. masa je bolj demokratična, glavne črte ji dajejo delavske mase in inteligentni proletariat. Taka družba ima drugačne nazore in druge zahteve. Prej je skoro vsa nova literatura izhajala v debelih mesečnikih ali bolj ali manj redno izhajajočih almanahih. Sedaj pa je beletristika postala integralni del vsakega lista. Znani novejši pisatelji, kakor Anton Čehov, Leonid Andrejev. so postali znani in dostopni širši publiki baš s pomočjo dnevnega časopisja. Cas, v katerem so se pisatelji ponosno ogibali žur-nalistov, je davno minil. V svojem najboljšem delu se ruska publicistika trdno drži visokih starih tradicij. Oporoka u-mirajočega satirika Saltvkova-Sčedrina, ki jo je zapustil svojemu sinu: ''Xad vse ljubi domačo literal uro!"' — velja tudi za pe-rijodične publikacije. On, ki je izrekel te besede, je bil sam urednik časopisa '" Otečestvennyja zapiski", ki ga je v sedemdesetih letih čatila vsa mladina, posebno učeča se, z mrzlično razburjenostjo in ki je nanjo največ vplival. Spremenile so se tudi navadne literarne oblike; v novi ruski literaturi ni več navaden veliki roman s širokim obsegom mesta in dejanja, ki bi točno prikazoval množico raznih oseb in na koncu dal popolno družabno sliko. Tako popolnoma nepristransko in široko nam kažejo določene perimde ruskega življenja le romani Tur-genjeva — ne vsi enako točno! — kronike Salt vkova-Ščedrina in prekrasna epopeja L. N. Tolstega "Vojna in mir"". Sedaj tega ni več. Današnje rusko življenje se je razdrobilo na celo vrsto posameznih in malih potokov. Težko jo videti, kam gredo, ker teko zelo brzo in zelo samovoljno spreminjajo konture svojih bregov. Ni jim še tisojeno, da bi se zlili vsi j v eno veliko, mirno reko. Razni družabni toki se ne morejo brzo strniti v eno strugo. Čas sinteze Še ni prišel in tako prevladuje sedaj drobne črtice ia novele. Vsa večja dela se neizogibno pokažejo kot enostranska in neuspela. Ni-komu ni dano, da bi videl in razumel vse, kar se godi, ker za to še 9 ni nobenega splošnega kriterija. Splošno razočaranje je zbudil veliki roman Ropšina "Kar ni bi-lf>". Ko je izšel, je bil lakoj sen-zacija, vsi v,, to velja poskutene karakteristike šv bolj novih časov. C'-1 naj verujemo tožbam Bobrova, junaka ' Pete rane" Remezova, je po revoluciji vsa Rusija postala kraj podivjanosti in idijotske razuzdanosti. To je ena sama dolga obtožba ruskega sveta in roja gnusnih duhov. ki ga obst lli. Zastopnik popolnoma druge, klasikom bliž-ne. realistične manire, akademik (Bunin, je podal vrsto pripovesti i m črtic i/, kmetskega življenja, povest •'šiihodo!" i:; pripovedko •Nočni razgovor", ki spominja i po zunanji obliki na Turgenjeva J"Bežnov travnik", v katerem avtor tudi posluša ponoči razgovor i kmetov pri ognju. Jezik teh pri-jpovedk je prekrasen, psihologija j brez dvoma živa, toda če mu naj | verujemo, potem je duša ruskega j kmeta, večno uboga, popolnoma pasivna. samo strašne cksplo-j zi je blazne podivjanosti p reki n j a-s jo njeno slepo topost. Ruski kmetje pa vendar niso vsi in po vsoti i taki. Isio velja tudi glede opisovanja inteligence. Vrsta knjig So-j loguba. posebno ' Slajše kot strup" in "Malenkostni vrag", j s svojo pretirano manirirauostjo uas skuša prepričati, da je inteligenca nekaj neznatnega, pustega, dolgočasnega in brez potrebe posiljenega. V romanu Arcybaseva "Pri zadnji črti" pride Naumov, | ko je ubežal vislicam, v malo rne-j steče in začne taui pripovedovati, da i skupaj za nič vsled naše slabosti- Najboljše je uiti življenju: — in sedaj se v mestecu 'začne epidemija samomorov, ker J se ljudje čutijo dolžni, da tako store. Po sili dalje živeti in brigati se /a javne posle, to lahko delajo samo naivni trdoglavci. Kljub vsemu novega življenja ni mogoče doseči. V resnici bi celo v času najhujšega splošnega brezupa bilo težko najti primer take splošne epide-j mi je. V zadnjih letih ni družim v celoti nikdar mislila, da ni nobene rešitve in nobenega izhoda. Število takih primerov pačenja j resničnosti s ten, da se ne prikazuje v celoti, bi lahko še zelo povišali. Tudi \ literarni kritiki ni j nobenega pravega soglasja. O simbolistih iu dekadentih niti ne govorim: saj ni vsakemu dano, da i bi umel njih šaren stil. poln razlili ii nenavadnosti. |_(Pride še)._ Suhe dežele? Rojakom naznanjam, da ; pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino. Pišite po cenik! JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo. IZDELOVALCI ŽENSKIH KLOBUKOV j bodo slavili SVOJO ZMAGO v soboto, dne 25. marca pri maškaradni veselici in banketu v Sultzer Harlem Casino na 127. cesti in 2. Ave. Delavei v-eli narodnosti se bodo zl.rali in praznovali zmagoiiosno orjpuilzaeijsk« karajjaiijo. ki j.» je uprizorila letos Unija. Vslopniee lahko dobito \ uradu unije, r.^ IZa^t 1th .St. *■■■" Pridite vsi na veselico in pripeljite seboj svoje prijatelje. l ilija naznanja vsem svojim elannm. ki s«, plat-all vso pri-stopnino. da pri«lej<» p.» svoje izk.iznlee in U:i vplaeajo svoje prispevke. • Mlini pa. ki ^e niso plačali vse pristopnine, da deset dni <*1- I losa. da to store, ker po preteku te^a Časa izgube vse pravice do j delnih vplačil. I radniki unije 1»h1o obiskali vsako delavnk-o. in člani, ki ne bitdu imeli svojih linijskih izkaznic ali pa ako tlol-ujejo več kot -I tedne v unijo, bodo zagotovo morali prenehati z delom. Povejte to tudi svojim prijateljem v delavnici. SKUPNI ODBOR UNIJE IZDELOVALCEV SLAMNIKOV krajevne postaje 24 in 42 U. C. H. & C. M. of N. A. združeni s American Federation of Labor. ® Frank Petkovšek 718-720 MAE K E T S T E E E T I PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, PKODAJA vožne ilstke vseh prekomor- PHONE 246 slSih ——— POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in Zastopnik pošteno. 'GLAS NARODA" UPRAVLJA vse v notarski posel spada 82 Cortlandt Street, JOČa dela. New York, N. T. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, WVWWWW IF ^WWirm'** ^ ^ TV ^ W ^ ■■y-y KRACKERJEV' BRINJEVEt je najstarejše in od l il zdravnikov pripoznano t kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim Cena za "BRINJEYEC je: 6 steklenic $ 6.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TROPIN JE VKC In SLIYOV-KA kuhauu t naši lastni dlstllerijL Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.25, $2.50, f2.75 In £i.00 Slivovitz per gal.................$2.75—00 Tropin jevec zaboj .................... $ 9.00 A* Sllvovitz zaboj ...................... $13.00 "06" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00 Itudeča Ohio vina per gal.....55c., 60c., 65c. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80o. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila Je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar all Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. ^ ^ The Ohio Brandy Distilling Co. ^^ffl^J 6102-04 ST. CUB AYL, CLEVELAND, 0. G-LiAS NARODA, 21. MABCA, 1916 — Slovens ko katoliško podp. društvo rn^Cm svete Barbare ZA_Z£X>INJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. IiUrpariruM <1m 21. juurja 1902 v drla vi Pttuyimia GLAVNI URADNIKI: PradMd&lk: JOŽEF PETEKNEJL, Box 95, Willock. Pa. L podpreUMHin'k - KAIiuL /.AT.AR, Box 547, Forest City, Pa. Q podpredsednik: LOUIS TAUCHAK, Box 835. Bock Springs. Wyo. Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City. Pa. Blagajnik: MAltrIN MUHlC. Box 537, Forest City, Pa. Poot»la££ri«se: JOSIP ZALAB, 1004 North Chicago SU Joilet, HL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC. 800 Chicago St. Jollet. DL NADZORNI ODBORt Predsednik: IGNAC PODVASNIK. 4734 Hatfield St.. Pittsburgh. Pa. L nadsoruik: JOHN TORN IČ, Box «1*2, Forest City, Pa. LL oadaornlk: FRANK PAVLOVČlO, Box 706. Conemangh, Pa. IU. nadsonilk: ANDREJ SLAK. 7713 Issler Ave%.. Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Prsdsednlk: MARTO! OBREŽAN, Box 72. East Mineral, Kana L porotnik: MARTIN STEFANČIČ, Box 7a Franklin, Kana O. porotnik: MIHAEL KLOPClČ, 028 Dsrson Are-. K. F. D . L Greea (laid. Detroit. Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HO^EVAH. H. F. D. No 2. Box 11%. Bridgeport, O. L upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135. B rough ton. Pa Q. opramlk: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, I1L Dopisi naj ae potiljajo L tajniku Ivan Tclhan, P. O. Box 707, Forest City Pcnna. DrufttTSOO glasilo: "8LAB NARODA." Avstrijski glavni stan. >e v nemško-franeoski vojni je veliki glavni »tan, ki he imenuje eesar-ko in kraljevo armadno višji« poveljstvo", sledil četam v sovražno deželo. Izpopolnitev brzojavk in iznajdba telefona je že v rusko-japon^ki vojni privedla do eg.i, da ima visi je armadno poveljstvo svoj sedež dale«" za bojno čr- L i. (\ bnei It.T« v ne •aki >b priliki največjih bitk se »• j*1 menjal z ozirom na potek operacij; sedaj se nahaja v majhnem mestecu na severni meji arstr. države. V gradu, ki se rzdi je na Marohistoričnih tleh, sta more vsakdo misliti, da se tu nahaja važna vojaška postojanka. Podnevi se zdi, ila leži nad tem mestom globok mir; šele ponoči. ko iz vseh okenj pada svetloba na ljudi prazno eesto, se opazi, kako mar-lj iva delavnost tam vlada, kamor prihajajo z vseh kotov in krajev različnih bojišč brezštevilna brzo javna poročila. O teh brezštevilnih poročilih razmišlja gospodar črne-nega avtomobila, ki se skoraj vedno nahaja pred hišo. Dohod do sedeža annadnega višjega poveljstva ni lahek. Ko sem s«1 preteklega leta prvič pokazal pred njegovimi vraii. sem opazil, da se ne vodi sicer zelo očita, ali vendar zelo natančna kontrola. Ta se še zojstruje, ako se hoče dospeti v oni oddelek, v katerem dela na- COPVRICMT UNDEttWOOO A UNDERWOOD '''^Angleški vojaki defilirajo pred Sir Johnom Maxvellom (prvi na sliki) v Zatunn, Egipt. kem glavnem stanu. Mogel sem si malo bolj natanko ogledati delov no sobo. Skozi dvoje oken se vidi ua trg in na v daljavi ležeče gozdo-ve. Pri lev«'in oknu stoji Conrado-va pisalna miza, pri desnem njegovega krilnega pobočnika. Med obema oknoma stoji še stoječi pult. V sredi sobe. na dveh velikih mi-*ah so razprostreti velikanski, s kamenjem oteženi zemljevidi. Na njih leži zbirka barvastih in črnih ivinčnikov. kakor tudi merilo in sestila. Veliki zemljevidi so obešeni po stenah in omarah, tukaj -iusija, tamkaj Italija, med n,)ima »rejrleden zemljevid Evrope. V nekem kotu s*- nahaja umivalnik, ra-^en tep-a nekaj lesenih stolov — to je eela oprava. Delo. ki ga izvrši v onrad. je na tančno razdeljeno: Ob 7. zjutraj /stane, t>i umije telo z gorko vodo n okrepča telo s telovadbo. Nato je zajutrek, ki obstoji iz kave in luhega vojnega kruha, nato pa .prejme svojega krilnega pobočnika podpolkovnika Kundmanna, ka-eri mu prinese došta poročila in naznanila, katera sprejema Conrad, ako je nujno, tudi ponoči. Po-roila se takoj preštudirajo na zemljevidih. nato na kratko pregle-Ja časopise, od katerih navadno bere "Reichspost "N<>ue Freie Presse". 'Zeit" in lokalni list. Ob Dol desetih gre v'spremstvu svoje-?a krilnega pobočnika na enourni zprehod. Te navade se strogo drži. Samo v zadnjih tednih pred pravljene naredbe. Razdeli jih K«dera Furlanov po nedolžnem Conradov krilni pribočnik, katere ustreljenih. ;e potem sporoče na določeno me-! <"«rdo so usmrtili tudi sedem do-■sto. aH s pomočjo telefona ali pa mačinov v Vilesse. Mučenike so Ringe, Kana.: Mike Pencil. | Conemangh, Pa.: Tvnn Pajfc ln John Calumet. Mich, in okolica: Pavel Znpančič. Claridge, Pa.: Anton Jertna. Boughton, Pa. in okolica: A. Dera Shaltz ln M. F. Kobe. Manisiuiue, Mick: in okolica: J*'rank Kotzian Aurora, Minn.: Jcsip Fujjina. Cbisholm, Minn.: K. Zgonc in .Takoti Petri Duluth, Minn.: Josei»li ShnraL»on. Ely, Minn, in okolica: Ivan tiouže,' T Eveletli, Minn.: Jurij Kotze. : r.eben. S«. Range. Mich, in okolica: M U. č ? I i^ Likovfeh Fitz llenn'» 1 E. (lotliclier. M. L. Kapsh, Jos. J. Peskel in Loui*' in oliolica: Joae,.!. M. 1'erašek. Sovak. sar. Darragh, Pa.: Dragutln Slarlo. Dunln, Pa. in oKolica: Krauk Tro- Forest City, Pa.: K. Xalar ln FVank Gilbert. Mian, in okolica: L. Vesel. Hibbiug, Minn.: Ivan 1'ouAe. Kltzville, Minn, in okolica: Joe Ada-mlelu Nasliwank, Minn.: Geo. Maurin. New Dulutli, ."Minn.: John Jeriun. Virginia, Minn.: Frank HrovaciHi. St. Louis, Mo.: Mike Grabriau. Klein, Mont.: Gregor 7:ot»ec. Great Falls, Mont.: Math. Urloh. Red Lodge. Mont.: Joseph Jeraj. Koundup, Mont.: Tomaž Pan lin. Gouanda, N. Y.: Karl SternLša. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. ,T. Marinčlč, Chas. Karlinger, Jakob Ites-nlk in John Prostor. Barberton, O. in okolica: Math Kra-« nel Iniu, Pa. in okolica: Fr. Dem>ar. Johnstown, Pa.: i'rauK «>abn*nja in Jobn Polanc. Luzerne, l'a. in okolica: Anton O solnlk. Meadow Lands, Pa.: »ieorjr Srhultz. Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. in okulica: Z. Jak she, L Podvaanik, I. Magister in U. li. Ja-kobieli. South Bethlehem, l'a.: Jernej Kopriv 5ek. Steclton. Pa.: Anton I Iren. Unity Sta^ Pa.: Joseph Skerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: lr. S,t. je delovna in sprejem- Brezi frsk« ;; dve i itn veli na opravila avstro avnega stana izvršuje-:i skupini, katerih vsa jega šefa, obe sta pa na soba Conradova. Zraven te so be se nahaja št. 92, "atelje", na iaterem s»> nahaja napis: "Z na-čeluikom operirajoeega oddelka - . . , . i«e lnor^ nobeden govoriti od 10. odvisni od vrhovnega poveljstva 3 , , , ,. . , 7 . . do 1. Friderika in jegovega od marša l bojnih sil, torej najtežja in najbolj važna naloga, pripada višjemu poveljstvu, katero neposredno vodi ('onrad in katero se zopet deli v tri pododdelke; oddelek za vojne operacije |>od Conradom. kateremu | j^ najbližji general Metzger, oddelek za poročanje pod polkovnikom pl. Hranilovičem in končno potni o«ldelek t. j. personali ngo pod generalom pl. Kal di- nt in t< Zo| stvoni Iruiri rirajočim vrhovnim povelj najožjem stiku se nahaja | lavni oddelek: etapno vrhovno poveljstvo, katero nima naloge skrbeti samo za železnice in podobna prometna sredstva, ampak tudi za vse potrebe armade, kakor za proviant. streljivo itd. Sel' tega oddelka, kterega važnost .lf' jasna, je podmaršal pl. Kanik. l*od |>oveljstvom etapnega vrhovnega po vel jut v a se nahajajo razen polkovnika Strauha, ki vodi vojne transporte, vojne brzojavne naprave, intendanca in posebni oddelki za saniteto. pošto in pravosodje. Različni oddelki arinadnega vrhovnega poveljstva stanujejo v velikem dvonadstropnem poslopju, katerejra sprednja btran Šteje 23 o-ken. \ mirnem easu je bilo to po-lopje šola. Vsled straž, ki hodijo ure in od pol T. do 8. ure zvečer." Na to sobo meji številka 91. .»rejšnja velika risalna dvorana. Tam so razgrnjene ogromne karte. na katerih na temelju došlih joročil zaznamujejo generalštabni častniki sovražne postojanke •/. rdečim. avstrijske iu zavezniške pa z modrim svinčnikom. V obeh prostorih študira Conrad z generalom Metzger in mnogimi polkovniki ge- j vse natančnejše preštudira neralnega štaba mnogo ur. Cisto majhen prostor na desno, ^ravtn risalne dvorane, soba za 'modele" služi za čakalnieo za o-ne, s katerimi želi govoriti načelnik generalnega štaba. Skozi edi-•io okno se vidi na dvorišče, na ka-terem^stoji vrsta avtomobilov. Na* ! znancev pri krilnem pobočniku prrskcbi armad ni sluga Frane Ko- Točno ob pol 11. prihaja Conrad v svojo delavno sobo. Tu mu naj preje poroča general Metzer o po ročilih, katera so prišla po zadnjil nočnih vesteh, in izdaja potrebn; lavodila z ozirom na te vesti. Nate sprejema poveljnike posameznil oddelkov glavnega poveljstva, ge uerale Metzgerja, Kanika in Kal teuborna. podmaršala pl. Hoeferja polkovnika Strauba in pl. Hrani-lovi'a. generalmajora Sehamsehu-la. poveljnika poljskega brzojava u druge obiskovalce. Nato prebere vsa poročila, katera pridejo, dokončuje osebne stvari, proučuje na zemljevidu situacijo, operativnemu oddelku daje glavna navodila, ka tera se pozneje izdelujejo. Ob pol 1. uri gre redno v prostore operacijskega oddelka, da se dogovori z generalom Metzgerjem in z gene-•alštabnimi polkovniki, kateri delujejo v tem oddelku. Tu se potem izdelujejo tudi projekti, kateri se pošiljajo glavnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku, da izda naredbe za posamezne operativne oddelke. V posameznih slučajih sestavlja Conrad osebno vse važnejše naredbe. Drugače pa redno Nobe- na naredba ne sme biti odposlana, dokler je ni on sam pregledal. I>r-zojav in telefon omogoeujeta, da je v neposredni zvezi s poveljniki posameznih operativnih oddelkov, in da jim s posredovanjem generala Metzgerja tudi ustraeno izdaja zapovedi ali da od njih zahteva posamezna pojasnila. Proti 2. uri gre Conrad k vrliov-?ar. Pfešten Kočevar služi, kakor nemu armadnemu poveljniku nad-lokaz^iejo mnoge kolajne in križi vojvodi Frideriku, in šeie po poro- na njofnc.vih prsih, že dolgo. Navdušenje. katero goji za ekseeleneo Conrada, ne pozna nobenih mej. Prevedu,i*» o epizodah, in kar opisu- ka generalnega štaba. Samo presto-ie, vse >e hitro, ali kljub hitrosti lonaslednik nadvoj. Karel Frane polno karakteristike. . Josij je bil parkrat navzoč. Po do- Ta vtis sem dobil za Časa svoje-1 govoru in sporazumu z nadvojvo posebno dvoje: talent, da se v trenutku otrese vseh zunanjih vtisov, in njegovi fenomenabii spomini. Pl. Hoen mi je pripovedoval, da ve ('onrad ob priliki važnih dogodkov točno za kraj vsakega ba-aljona in da ga v najkritičnejših renutkih ne zapušča spomin. Ko obdolžili, da so usmrtili neko poiz-vedovalno četo jezdecev. Brez sodni jskega postopanja, ne da bi se sploh prepričali, ako je obdolžitev resična, je zapovedal neki italijanski stotnik, naj vseh sedem mož ustrele. Bili so to občinski tajniki Port.-lli iz Villesse, mlagea kraja južnozaliodno od Zagraja. sin ob-Činskega tajnika, en meščan in štirje kmetje. Mladega Portellija so ustrelili na pokopališču poleg zanj določenega groba. Nesrečni Portel-lijevi ženi, ki so ji umorili moža in sina, so prepovedali, obleči se v žalno bleko. Obleči se je smela v žalno obleko šele. ko se je izkazala nedolžnost vseh sedmih mož, katere so \4£irelili. Kako nesmiselno so jih obdolžili, dokazuje okolnost, da so Italijani takoj, ko so vkorakali v kraj, razorožili prebivalstvo in so pobrali eelo nože. Lahi prerezali avstrijski patrulji trebuh. T« mu gorostasnemu zločinu se pridružuje vrcedno tudi masakra-eija avstrijske patrulje. Neka avstrijska patrulja je neko noč poizvedovala na visoki planoti rued Tržičem in Za graj em proti italjan-ski bojni črti. Zadela je na zelo premočno laško patruljo. Ko so nekaj časa streljali drug na drugega .je sovražna patrulja obkolila avstrijsko patruljo, ki se je morala udati. ker je bila znatno sla-bejša. Ko so patruljo razorožili, so Lahi avstr. moštvo grozno mučili, vojakom prerezali z nožem trebuhe in jih take pustili ležati. Nemške ladje v Braziliji. Rio Janeiro, Brazilija. 19. mar- LouLs Ralnnt. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City. Ore?.: M. Justin Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge. Pa.: Frank JakSe. Bessemer. Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgcville, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa. in okolica: John Ker žišnik. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Davis. W. Va. in okolica: J. Brosich. Thomas, W. Va. iu okolica: Frank . Kocijan in A. Korenchan. Cirafton, Wis.: John StampfeL ( Kenosha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Ileronim Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok. Kock Springs, Wyo.: A. Justin, Tal. j Stalioh in Valentin Marcina. Kemmerer. Wyo.: Jos. Motek. CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. \ 82 CORTLANDT ST NEW YORK, N. Y MOLITVENIKI: Skrbi za dušo, v platno vez. —.50 Marija Varhinja, v platno vezano —.50 Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45 —.25 — 25 je pripomnil nadvojvoda Friderik - — poučenih krogov se je >isatelju teh vrstic: "Conradova zvedelo, da brazilijanska vlada še .kromnost je preveč" velika", je !n' storila nikakega koraka za za aila s tem izrečena popolno resni-; plenjenje nemških parnikov v *a. Načelnik generalnega štaba ni-! tamkajšnjih pristaniščih, dasi sena rad, kadar govori kdo o mno-!tako zatrjevala nekatera poročila, rih odlikovanjih, katere je (dobil i Kakor zatrjujejo braziljanski ea oosebno za časa vojne. Ne sme se j sopi*i. hi sti»ri!a Brazilija kaj ta-pa zato misliti, da mu ne napravi-1 kega samo v slučaju, da bi se na jo veselja mnogoštevilna pisma in i »rijazen način pogodila z vsemi pri-ookloni. katere neprenehoma do-1 zadetimi Nova iznajdba. Rim, Italija. IU. marca. — .Marconi je ravnokar končal neko novo iznajdbo, ki jo je uspešno preiskal v Genovi. Podrobnosti so seveda še tajne, znano pa je toliko, da bodo prinesle Mareoniju bržkone ministrsko biva. Najprej je ( onrad želel, da se ničesar ne piše o njegovi osebi, ij ego ve m delu in o odlikovanjih, ki so mu bila podeljena. Ali sčasoma se je pa vendar moral prepričati. da je temu nemogoče izogni- , ti. Malo se briga za slavo. "Popol- noma. vseeno mi je. kaj se, bo pozneje govorilo o meni'*, mi je rekel, "to mi more biti tudi popolnoma - ' ,00 NT. Chicago St., .Toliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZT'XICH, 421 -7th St.. .Toliet, lit PETER sfEIfAR, 422 X. 4th St.. Kansas City. Kans. JOHN Al\SE<\ 5427 Ifomer Ave.. N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIšNIiv, ftox l:«. Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JT'STIN, 1708 E. 28th St.. Lorain. O. JOSEPH Pl.SHLAtt, :M)8—6tk St.. Roek Springs. Wvo. C, J. I'OR I'NT A. Box 701, Blaek Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila iu Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOi is CJiAMPA. od društva sv. Sn a Jezusa, štev. 2. Ely, Minn. JOHN CRAHEK, st.. od društva Slovenec, Štev. 114, Ely, Minn. Y t dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-toxbc pa na pre.*m se , 1 »tel nasmehljati, loda moja liea , >o hila «"i.-»to leda kakor iz usnja. /. dlanjo «em se oprl ob klavir ter , se poklonil. Opazil nem v tistem , hipu njeno pritajeno kretnjo;! hotela se je umakniti, a bil sem', /.e preblizu. Nagnil sem tako-, globoko k njej, da Mtm «'-util vro-j •'•ino njenih lie; moj obraz, mo- , lal biti strašen, zakaj njene oei j so se širile oil bojazni. sem tisJi, gospodična ( Helena, ki vas je ljubit bolj nego j svoje življenje .... fo s*-ni vaiu povedal zato. da bi iue ta beseda ne tiščala v grlu, kadar umrjem! Moje telo se je skrivilo, pol od razhurj^uja. pol ©d slabosti, in kolena so mi omahovala. Prijel sem njeno roko 1er se je dotaknil /. ustnicami; obenem sem čutil. kako me je vleklo polagoma k tlom____ Težka roka me je stresla zal ramo. — He, he, gospod kontrolor! ITgledal sem pred seboj obraz adjunktov in nikdar še se mi niso zdele njegove oči tako grozne. Oei jastrebov*, ki si iščejo mrhovine.... Izpreletelo me je hladno, in slabost me je minila v tistem trenotku. Ozrl sem se po Heleni, ali okrog nje je stalo polno ljudi.... Nihee me ni opazil, ko sem od- j šel s sklonjenim životom iu tre j sodimi nogami. m. Dva difi sem ostal doma. »n ta-i'as s.* je v meni mnogo spremenilo. L«žal sem blizu okna in poslušal s«-m ves dan in vso noe. kakr jo padalo listje. Slišal sein to monotono, žalostno šuštenje eelo v spanju.... In legel j«» na mojo dušo krasen uiir. Nie tli treba ne strahu lie kosanja. Vse prid« tako mirno in polagoma in mine tako inirno iu polaproma — »"emu bi se vzuemir jal f Rok«' poloziiu v naročje in gledam, kako beži eas mimo me ne. Ali mi ni boljše, kakor da bi se pehal za njim ter plakal za vsako uro posebej in si delal skrbi zaradi prihodnjih, ki jih mor da nikdar ne bo*____ Listje je padalo, padalo, in ne katere veje so bile že čisto gole in črne. Pozno popoldne sem gleda' skozi okn$, in srce se mi je ne nadno razširilo v sladkootožnem hrepenenju. Izza gore je sijalo. e-..-nsko solnee, in kolikor je bi-o še listju na. drevju, je trepeta o in se zvijalo v njegovih žar-cih. Zrak je bil miren in topel. Odpravil sem se z doma. tes io zavit v sukno in robec okrog ratu. Ker nisem hotel skozi trg uimo hiš in ljudi, sem šel poeas' »b vrtu in po poljskih stezah dol rozda. Čudovita, sanjajoča tišina na-»koli; na nebu je plavalo par be ill oblakov in v isti smeri se je >lazilo po polju dvoje dolgih tene. Solnee se je skrilo za kra-ek hip; toda na zahodu je plam elo visoko, skoro do srede neba Vi še ugasnila svetloba, ko sem itopil v gozd, na šumeča, mehka la, vsa pokrita z rumenim list-iem. Mali jaseni so stali tod sko •o v ravnih vrstah: svetla, tenka lebla so bila na strani, obrnjen; ;>roti zahodu, vsa kakor prevle '•ena z žarečim zlatom. Sama meh ka oranžna barva, kamor s«_m se >zrl; svet lo oranžno listje nad nenoj in na tleh in izza debel se je bleščalo sv»«tlo nebo.... Ta svetloba me je upijanila, moji pogledi so plavali pol onemogli od radosti po teh mehkih barvah; oranžna luč mi je lib na obraz, roke so zamahovale otročje prešerno, kakor da bi plavale z razkošjem po teh jasnih valovih. Visoko vzravnan, glavo pokoneu. s široko odprtimi očmi in smehljajočimi ustnicami sem šel dalje, brez smotra, brez misli, brez določnih sanj.... Čutil sem samo nekaj tako neizmerno sladkega, nedzemskega inuje ustnice so se dotikale drobnih prstkov Heleninih; njen obraz, obrobljen od zlatih las, se je smehljal nad menoj. Dušilo me je od blaženosti; naslonil sem se na drevo ter gledal okrog s pija ni mi očmi; pred mano je trepeta 10 rumeno zlato, pred mano in pod mano in nad menoj: zlato je rosilo z neba in kapalo je name.-čutil sem gorke kaplje na obrazu in na rokah.... Sence so prihajale in luč je pojemala iu bledela. Solnee je bik že davno zatonilo; listje je tem nelo. in zdleo se mi je, da je pa dajo tem gosteje in glasneje, kolikor bolj se je bližala noč. Ten ka debla jasenov so se približe vala dmjzo drujzemu; bilo mi je kakor da se gneto okrog mene: zastavljala so mi pot. in steze ni bilo več nikjer. Toda me ni bile strah gozda; i z preletavalo me jf toplo in prijetno kakor po kope 11 ali kakor po sestanku z ljubico Ko sem stopil na piano, je bile vse pod menoj že v globokeir mraku; na vzhodu so se svetile prve zvezde — tiste jesenske — zvezde, ki ne čakajo zadnjih solnčnih žarkov. V dolini je bilo temno. Tam so stali visoki črni hraati. Pot jf bila posuta s peskom, in moji ko raki so slišali, kakor da bi m5 prihajal od daleč kdo naproti Hotel sem naravnost domov, toda ob vrtu sem se premisliL — Spomnil sem se svoje sobe in zaz-; dela ^ mi je ozka in dolgočasim, j Šel sem do bližne gostilne ter po-4 ^lušal pri oknu : notri ni bilo men-j da nikogar: o kita so bila slabo j razsvetljena in čuti ni bilo nobenega glasu,... Tisti eas so zašu-j meli koraki blizu mene — m prav j mimo mene. d« bi ju lahko dose gel z roko, sta šla hitro in t iti o j adjunkt in moja žena. V prsih sem začutil tedaj ne-j kaj ostudnega, kar me ni več o-i stavilo do zadnjih dni. Moji koraki so bili od tistega hipa trudni in drsajoči kakor prej; zaželel sem si počitka in odpravil sem se proti domu. * IV. Odtlej sem s«* plazil po sobah in po vrtu kakor senca. Nič me ni več veselilo iu nič žalostilo. Obetal sem pred rožnim grmom, dotaknil se veje na rahlo in zadnji listi so se usuli na tla.... None so mi bile lene in težke: viači 1 sem jih za seboj, kakor da bi imel čevlje od svinca, ('asih sem šel v lopo in žena mi je prinesla blazinieo. tla sem se naslonil udobno na stol. Lopa je stala na oglu vrta ; od tod se je videlo daleč- po dolini, do gozda, ti leda 1 sem, kako je stresal veter že napol «rolo drevje, iu od neke otožne utrujenosti, ki se je niti dobro nisem zavedal, so mi padale trepalnice na oči. Toda slišal sem 1 vse natanko okoli sebe; poslušalo ji' takorekoč vfte moje telo, kajti čutil sem na vseh svojih živcih vsak najmanjši šum. Kolikor , bližje je prihajal popolni propad toliko rahlejši in finejši so bili moji euti. Stvari, na katere prej nisem pazil, so se mi zdele zda; važne in pomembne. Med ljudi me ni bilo več; tudi k meni ni hodil skoro niUee. Ob šel me je smd. kadar sem ugle lal j »red sabo kak tuj obraz. In zdaj so mi bili tuji vsi obrazi — ia vseh je bil tisti gnusni izra? prisiljenega sočutja, radovedno ; sti in pritajene škodoželjnosti. V njih smehljajih je ležal tisti , samozadovoljni vzdih: — Ne boš več dolgo.... hvale < Bogu. da nisem na tvojem me itn________1 In kadar so mi dajali roko. se je skrivala v njih očeh zopernr savest. da dajejo roko okostniku ! i bo gnil čez par dni pod zem I jo. Silili so se s težavo, da bi nabrali gube svojih lie v žal oster izraz, da bi stopali tiho. resno ir umerjeno, kakor se spodobi v hiši bolnikovi, in da bi ne izprego vorili ničesar, kar bi me mogle spominjati smrti ali kar bi m* žalilo na kakoršenkoli način. Ta ko so bili kakor uklenjeni — ka kor skriti za krinko in oruotan" v rjuhe. Toda časih se je prikazal izza krinke naraven smeh. noga jf stopila trdo in roka se je za hif osvobodila izza rjuhe .... In ja? sem se krasno zabaval ob nastal zadregi iu ob imenitnem prizoru kako urno je ugasnil nepokliea ni smeh in kako spretno je smuk nila roka pokolnostih, kod so hodile njene »anje. Zadnje čase je slutila, da ;o ležali moji pogledi na. njenem >brazu. dasi je bilo troje sten ned nama. in da sem bil zalotil ijene misli na skritih potih; velel sem, da je živela vsled tega h> eele ure v smrtnem strahu in la je trepetala preti menoj, ka-lar se je čutila grešnico. Sel sem '•asih mimo nje, in ko sem se ozrl !ianjo, je sklonila glavo, kakor la bi pričakovala udarca. Tisti večer, ko se je izprehaja-a z adjunktom, so se ji tresle loge. ko sem stopil v sobo. Ali iaz ji nisem pogledal v oči, in ijena glava s plašnimi, velikimi »čmi in prebledelim obrazom se je obračala za mano čisto meha-lično. Mučil sem jo odtlej z radostjo; o je bila ostudnost, ki mi je le-rla na sree tisti večer. . . . Nenadno je prieel pihati gorek .eter: prej je bilo več dni nebo asno m hladno, a jutra so bila ako mrzla. Listje se je igralo po :raku, kakor da bi frfotale ptice ned drevjem. Se ena, še dve no-i, in vejevje bo čisto golo. Od uga so prihajali oblaki, a tedaj ;o bili še ozki in beli; prišli so nalo višje, razkropili se po ne-»u ter izginili. Zvečer sva sedela z ženo na verandi. Jaz sem bil skrbno zavit n ogmjen, pod hrbet in pod gla-ro pa mi je bila položila žena nehke blazine. Bilo mi je prijet-io in toplo; okrog glave mi je pihljalo ter se igralo z mojimi asmi. Prav na vrhu visoke plata-ic se je držal še en sam širok in rvetlorumen list; Čakal sem. kdaj veter odnese, toda ni ga od-tesel tisti večer. Polagoma se je temnilo, in na ibrazu svoje žene sem opazil, da jo je pričel obhajati nedoločen strah. Pogledal sem ji natanko v iiee in v prsih mi je postalo zo-perno. Naslonil sem se s komolei aa mizo, tako da sem se ji približal in ona je počasi odmikala ?Iavo. ne da bi se ozrla stran. — Zakaj me se bojiš. Ana ? Njena desna roka je ležala na mizi in tresla se, je vidno; njene ustnice so se odpirale, toda odgovorila ni. — Nič me se ne boj ; privadi se tega. To ti*aja lahko še Bog ve koliko časa. Poznal sem jetične ljudi, ki so ležali na postelji po deset let; izpovedali so se in napravili testament, toda zjutraj so se izpreliajali po cesti. To je vražja bolezen! — Jaz ti ne želim smrti.*... — To je lepo od tebe. Zakaj povem ti, če bi mi želela kaj takega, bi živel nalašč, da bi mi zrasla brada do kolen.... Daj mi vode!.... Ne polivaj, ljubica — tvoja roka se jako trese.... Hvaležen bi ti moral biti. zakaj prestala boš še mnogo, draga moja. Zdaj je tvoje življenje sladko; to je šele začetek. Toda jutri ali pojutrišnjem ležem, in nato bodo tekla leta____leto za letom.... počasi — . sekunda leto in lete večnost.... Nikdar še nisem videl v enem samem pogledu toliko groze kakor tisti eas. Ni fie zgenila, in zdelo se mi je, da niti dihala ni. Njene oei so bile uprte name kakor priearane. (Pride še.) OGLAS. Kojakom v Frontanac, Kan., in okoliei naznanjam, da sem odprl trgovino vsakovrstnih barv in v zalogi imam vsakovrstni stenski papir in vse stvari, ki jih potrebujejo pleskarji in tapetnikarji.. Zaeno sem pa tudi zastopnik zavarovalnih družb proti ognju in nezgodam. Moja trgovina sc nahaja na vogalu East Line. Za obilen poset se priporočam. (21-23—3) ANTON ROITZ. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1916. Velja 8 poštnino vred 35 centov. Obseg berila; Domovini in Barodtt. (Peščin.}] —< Običajni Koledar. Strain® itevill^ »—i Krogla.«—* Maska. Razkritelj petroleja. -— Bed Marije Terezije. ~ Francija ▼ vojnem času. • Jasna noč. — Moja ura,«— Svetovna vojna in katoliška Cerkev, i—» Duševni blisk. « Pri sanitetnih kolonah, na bojišču, Ekupl%» kivne snovi..• y lekarni "'Avstrija'*. Iznajditelj podmorskega čolna, Galipolis in Dardanele. » Julija Romain. «—< Rmena pošast, Doživljaji S zraku. Podzemljsko mesto v iWieliczkL < Čustvena udova. Kovač-Kolonijalna posestva Nemčije. Bodočnost Evrope. • Urednik. —» PoHafc ljenec. «—• Le BetaiL « O vzrokih svetovne vojne. « Petindvajset franka^, «—* Kako nastane strelni jarekE —■ Kdo je bil? <— Klasični topovi. Pe« v vaj« joL •—i Belgijska armada. « Pri gSneralnem štabu. <—* O podobnoiti dvojčkih •—i Ljubi denar. Srečanje. Mobilizacija v Venezueli. —» fJpeciaiiteto, «« Prvi polet iz Evrope v [Ameriko. Čudne zgodbe. Rdeči trak, —* Jfrgjclll iogodkex Kviifatvni ^o jaa« — Kitaj Bki tipi, Smelnice* —* OglanL Italijanski todljlvl zrakoplov nad Benetkami. Sestanek nemlkegx & avstrijskega cesarja. Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. < Turška artilerija na Galipoliso, » Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpal8» ne avstrijske granato. *—« Potop angleške ladij e "Majestic" t Dardanelah. «« Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. <—■ Ruska infanterija v zakopiti, — Italijani so vjeli avstrijskega ipijona. <—> Avstrijski oklopni vlak t Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. <—- Ita» iijanska gorska baterija pripravljena za akcijo.«—i Ranjeni Rusi, zapuščeni o4 Svojih ob priliki bega iz Variav&»~< Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejani 04 avstrijskih topov. <—• Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški froB* ti.«—. Učinek avstrijskih granat v Žagradii. ^Ameriški podmorski čolit. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali <—• forft ItV, H pred ftzem^^slom, katerega so Nemci zavzeli js bajonetnim naskokom. Avstrijska havbična baterija ¥ akciji. <> Pogled na del Varšave. • Bolgarski žete na gorskem prelum ob srbski meji >—• iAvstrijske prednjo straie v Bl> aiji. —^ Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. ^ Prizor ii L rova, Učinek avstrijske granate ▼ Anconi.Avstrijska invazija na Poljskem. Ruski vojni jetnikL ~ Vodljivi angleški zrakoplov, Bovee ■ Preitrelj. nikm. — Triglavsko tSl SLOVENIC PUBLISHING CO. n SomTLAJTOT RSm / mmw to*k, m, % 'DELO! DELO!! DELO!!! • The Cleveland Cliffs Iron Co., Lumbering Department, Marquette, Mich, j Potrebujemo 400 dobrih goz-j darjev za delati drva in plačamo! .$1.10 od klaftre. Gozd imamo lep! j v ravnini. Stalno delo pozimi in| poleti ter dobra stanovanja ozirJ .kampe, zdravo podnebje in dobra ,yoda. Damo delo tudi pečlarjem in družba jim preskrbi ves potre-( j ben les za šende. Za vsa nadaljna | pojasnila pišite našemu zastopniku : John Knaus, Box 66, Forest Lake, Mic? POZOR, Slovenci v La Salle, HI., In okolici! 1 * Kadar potrebujete koeije za po l grebe, ali krste, voznika za prevažanje pohištva, ali potrebujete premoga, pokličite telefon štev. 418 W in jaz vam takoj postre- j žem. Se vam vljudno priporočam! JOHN ŠE TINA, 1142 —5th St., La Salle, HI. i (9-24—3) HARMONIKE ftodlai Sakrlftefcoll mf ludelOjeM la poprarlju po sajalijta «mak. a delo trpežno La ■tnetljlve. V popra rj utnealjiTO raakdo poSJe, ksr sca i« cad 18 i* t t tem posla Sa sedAj t irojea Ustnem doma. V popravah i raamem kranjake kakor na drug* Harmonike ter 'računam pe dela ka-1 korino kde aantera ferea udaljniU' rpraieaj. JOHR WSNZKL. 1911 Bul ISni SI, Chntaai, OU*. DENARJA o«te zaslužili, če boste striirli laso pvojemu prija-elju. Prav lahko Je in e pomočjo škarij, glavnika n mašine boste etritrli prav lepo in gladko Po. kufiit«. POSEBNA PRODAJA. Brivske škarje, glavnik in maSina (4ft ^ A pf na striženje, popolna zbirka, vred- I ^ no $^.00 za........................ Y * • »»J Ne čakajte, temveč priložite 20 centov t v znamkah ali drobižu) v pismu ter nam takoj pošlj te, nakar vam bomo takoj odposlali popolno zbirka na vaš naslov. Ostanek boste plačali, kadar 1 oste prejeli »tvari. Naslovite tako: Hammond sales co.. Dep. c 9, __St. Louig, Mo. DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA prodaja JOSIP SVETE 1780-82 EL 28th St., Lorain> Ohio. CONKORD RDEČE VINO 1 DELAWARE BELO VINO $25.00 barrel | $35.00 barrel Pri manjih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar all Money Order. Kje sta moja prijatelja JOSIP BATISTA in JOSIP KOVAČ? Prvi je doma iz Male Bukovce, j drugi pa iz Paeja pri Ilirski P»i-i strici. Oba sta bila pri ineni na' Reitz. Pa. Zaeno pa tudi i^t-oni! FRANKA FAT UR, pod miuiir; Krznarjev iz Zagorja pri šeut! Petru. Ta j.- bil pri meni v Con-! neaut. Ohio, in potem v Cranes-j ville. Pa.. Še pred leti. _ Fr. Stefaru-ii". Josephine. Pa. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA. iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. £15.50. 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do iS galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 23 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50. 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4*/2 gal.l $12,10 gal. pa $25. Pri omenjenih' cenah je vštet tudi vojui davek | za vino. — Potovalni agent je ro-jak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKSE. Box 161 St. Helena, Cal. ! Kje je moj brat AXT0X PE"R HAJ, podomaee Slivarjev iz Pouikev štev. 31. poŠta Videm, Dobropolje. Pred desetimi leli je bil v Hibbing. Mian. Če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se sira oglasi ^voji sestri: Frances Perhaj, o-možena Adamič, liox 75, Canon City. Colo. (20-22—3) OPOMIN. 4 i Tem potom opominjam vse one, ki mi kaj dolgujejo, da se mi /glasijo in plačajo svoj dolg do 15. aprila t. 1. Kdor tega ne stori, ira bodem obelodanit s polnim imenom in rojstnim krajem. -John Čuk, 65 Meadow Lane, 1 20-21—:n Kast Palestine. Oh in. POZOR R0JAK3! Najuspešnije mazilo za ženske !aee. kakor tndl z* možke brke in brado. Od tejra mazila zrastejo v Stih tednih krasni Kosti in doliri lapje kakor tudi možiiim krasni brki in brada in nebodo odpadali in 'osiveli. Kevmatizem. ko-"tibol ali trganje v rokah, nogah in v križu, v osmih dneh popolnoma ozdra-| vim. rane, opekline, bule, ture, kraste in printe. ' Itotne nojre. kurje očesa, ozebline v par dneh do-I polnoma odstranim. Kedor bi moje zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za S5.00. Pičit« takoj po | cenik, knjižico in žepni Koledar in pošljite t centa 1 v mmrkab ta poštnino. 1 JACOB WAH&tf, 1092 E. 64. St.. CUvriand. Vojakove sanje. Spisal Rado Mumik. Pot^r. "Premalo je hilo. pa je! Včasih si nasitil kar pet velikih b.italjonov mož, zdaj pa noeeš še naju dveh ne. Ojej, kjp so dobri stari časi!" "Ne govori tako!" aj tebi bi bilo to vse- Že na vse zgodaj ivali tam po i mislil in /obal lepe zrele borov- otresti stare slabe navade T' nice. Kar so me vplazili gospod; -jt n\%0ia mism }mde-stotnik s sabljo pod telečnjak iu',»ar\ sami?'-" vprašam lačnega patronn naše prežalostne rumenkaste hiše. "Bog ne'daj!" mi odgovori sv. Peter zadovoljno; sit je pa že tako, da se mu kolee na glas. "Sem vesel, da me niso jK)tr-dili. veš, Janez!" pristavi hitro svetnik. "Vojaški zdravniki so dognali, da imam hudo notranjo bolezen, pa so me zavrgli za vse večne ease!"' "Aha, prerad si lačen, pa bi cesarju po hrusta l preveč koruisa*'.! si mislim na tihem. Na glas mu GLAS XARODA. 21 A J HI«. r= Rojaki! IŠČE SE slovenske I delavce za delati v usnjarni. Do |hra plača in stalno delo. ^ f C. Moench Sons Companv, lab Chestnut SU f ouemaugh, Pa. i 12-2 v d ) krili* j Columbia gramofone iu ploSee je dobiti vedno pri: IVAN TAJK, Pišite po cenik. Gowanda, N. Y. me povabili k raportu. češ, da ne pazim na sovražnika! Dobil sem šest Železnih rokavov na samem. Popohlne, -po povelju, mj se šli drugi lepo izprehajat, meno pa so gnali gospod kaprol na bistahor v ječo. Tam so mi vklenili desni-i-o k levi nogi in me pustili same ga na trdi leseni prečniei. Tiste železne okove so odpravili pozneje, sij se je sama cesarica Elizabeta potegnila za soldate. Živa duša m* bi verjela, kako kmalu se naveliča človek čepeti tako-le sključen v dve gube. Počasi, p<>-časi je minila ura za uro. Vse me je že bolelo. Leva noga mi je zaspala. potlej pa še jaz satu. Tedaj s mi je > injalo pa že nekaj tako J. pega. da skoraj ne bom mogel ] ivedati \-ega dobro in natanko. Zdelo .s<' mi je. da sem po jutranji vaji pral bele poleteliske hlače v Ljubljani«*i pred kosamo. Bilo je lepo vreme, samo malo prevroče, čeprav .v- je bila, vlila nekoliko prej hudourna ploha. Kar ti jo primaha mitno dvoje civilistov. Precej spoznam oba: dva: prvi je sam J^zus Kristus, drugi pa sveti Peter. Oho! Pod -n a rim kostanjem po&tojita v >:enei, jaz pa mirno perem in o-/•'iiia m svoje hlače in zvesto vlo- m na ul ln kad; ki veda ti! »jega. pO ar gleda k ves dal i reva. Ta le morem, ju skrivaj ►a j kaj takega pa tudi •pa vsak dan. Jezus dolgo belo oblačilo, ie, kakor na podobah, i, tako lep, da ne Zlata svetloba •ebno od čela iu I in le gledal bi iSv«-ti IVt-er je Hudo plešast j«-vi > ^iv. jvovrhu se pa še drži. Na sebi ima rjavo o prašno in povaljano, a eulo. IX žepa se mu a j x!at<-ga; tam iina svo-zavite v raztrgan papir. - ohladiva tukaj v sen-»lanjem", pravi Jezus, i* laziva po svetu!" zaveti Peter. "Treba na-ja obh-ka jr že v*a ji čevlji so že tudi an i. < > mo sreča nil imeti M1 kakšne l> ! M< i tv< vedi utee i bi it vs i j v< vsaj tj eekar .* sa-č perila! In rkvi seiu po-zdaj nimam vendar vzela bo, da bi na-ila bi ga člo-i [»o tobaka. > dovolj časa rajo iu naga- nH-. sveti Pe- Ne ma, J* b da bi in J. rja tudi nunava ze me: eni, kaj mislijo tatu gori doda ne pošljejo nič za nama. et grrmev imam. V Ljubljana slišal, no dobr* postrvi, e kakor v Jordanu iu Geneze ru. Pa nunava n« reže. To bi bilo lepo. kdo malo povabil v v Kani galilejski. Ali lela vsaj sveto Marto sabo. Oh, Marta je bila vredna s«' kar sami tajali na jeziku, aria. tapa. ta! Presneto, takoj si orani zavozlati robec, da ji ne •zabitn kupiti vsaj kakšen odpu-ek za spomin." se mu malo nasmehne •ter pa vzdihne: kisla jetrea bi se mi kaj egla zdaj-le! Pojdiva no v itino na kelih cvička! 8aj dam zanj! Nočeš f Pa pojdiva kam gani! Zdaj poleti v taki vro-L, predajava dolgčas po meatu, je vma boljša gos|K)da na krnela pomanjkanje trpiva, ka kor izgubljeni sin ali siromak Lazar, ko hi lahko vsak dan zastonj pa dobro kosila pri županu ali se gosposko vozila z dvema paroma konj ali pa na tiatem vozu, ki teče kar sam in mu pravimo po domače »mrdljireek! Oh, kako sein vendar Že lačen, lačen!" "Saj si v£*raj dvakrat večerjal pravi ZveliHr. *'I>a tudi ni-* nijfadar ait!" *'Kaj bi tiato!" zaoogavi avetij < »i t se opravičuje sveti Peter. "Ampak zobala bi najboljše grozdje, samo če bi ti hotel in rekel. da naj vzraste muškatnik na tem-le kostanju. To bi bilo dobro! Taka draginja jt? v Ljubljani, jaj-ea so skoraj po grošu. In vsak naju /.<■ podi od kljuke in naju goni delat." "Potres jim je naredil dosti ■-kotle, ves. ljubi Peter", zagovar-( ja Jezus Ljubljančane. "Zdaj nimajo sami nič." "Pa le zidajo na vseh koncih in krajih!" ugovarja sveti Peter.1 "IVgh-j, Gospod, tam so podrli Mesarski most in sezidali lepega novega, kamenitega. Moj pa ostu-' ne lesen! ' "Saj >o ti vendar sezidali cer-j kev prej kakor meni in vsakemu drugemu svetniku", ga zavrne Jezu--. nikar ne bodi bolj siten,-kakor j«- treba." Zdaj zapoje petelin na Pol.ja-j oah iu sveti Peter so li udu je: "Teb zoprnih ptičev imajo tudi vse polno tukaj. Naj pridem. ka-J mor hočem, povrni se oglasi edeu ali pa dva. To me pa res jezi, no!" "To *e mi n»i zdi čudno", mu pravi Gospod. "Saj vemo, kaj se je zgodilo na KajlVževern dvorišču." Pri tej priči se pripodita dva bos« dečaka proti kostanju. Manjši j«- privezan na konopec. večji pa v ihti bič in vpije za njim. Poredni konjiček obstoji nalašč na-sredi luže pred svetim Petrom, re/geta in brca in oškropi tujega moža z blatno vixlo. Šv«-tega Petra popade jeza, <>n pa paglavca in. ne bodi leti. ga zlasa prav krepko. Malte tudi in kriči kakor obreden iu skače od bolečine po eni sami uc»gi. Jezus pa naglo pristopi in da fantu pol rožiča da neha vpiti. "Ti spa k. ti, nemarni!" se srdi sveti IVter. "Le čakaj, ti griža mlada nagajiva! Tako razposajenih otrok jih pa ni nikjer kakor v Ljubljani!" "Le tiho bodi, Peter!" mu pravi Jezu*. "Ali si bil ti kaj boljši, ko »i šel z bratom Andrejčkoiu konje pa slepe miši pa skrivalnice tam okoli očetovih čolnov? Grdo se obnašaš, slabe konduite prinese; domov! Peter, Peter, Jonov sin, to ni lepo!" Takrat pribobni električni voz po bližnjem mostu, da ne razumem nobene b«-sede. Sveti Peter menda spet sili v kantino, vsaj gleda zmerom le tjakaj. Jezus pa stopi doli k meni! Skoraj mi zastaja sapa in srce mi bije do vratu. •'Prijatelj, daj nama kaj jesti!" me poprosi Kristus. "Lačna rva. b-j, pa šo kako!" ''Takoj vama postrežem", jima prikimam prijazno, ''le malo potrpi*a in pazita, da mi kdo ne ukrade mojih hlač, amen." Stečem v ko.-wimo iti jima prinesem svoj komaj načeti hlebec rjavega komisa. ' To jo vse, kar vama moreni dati", jima pravim. "Menažo imamo pa šele ob enajstih, amen." ' Zakaj se pa držiš tako žalostno?" me vpraša Jezus čisto po domače. "Kh, huda mi prede pri vojakih". mu potožim. "Gospod stotnik me kar živega ne morejo videti. Skoro vsako jutro stojim pti raportu in za vsak nič moram držati železne nianšete, amen." Tako-le pripovedujem Zvcliear-jtt, ne da bi se mu kaj lagal; saj to bi bilo pa tudi hudo neprevidno in nerodno, kajpa. Dobro. Kristus me posluša prav sočutno, sveti Peter se pa ne zmeni dosti zame. Veste, on ni tak dobrega in usmiljenega srca kakor naš Gospod. Le prav debelo gloda mož vame in otepa moj ko uiis, kakor bi zdaj-le pri marši ral z velikih vaj. Odrežem mu drugi kos, pa tudi tega pokleplje kaj naglo kakor nebeško mano in še zmeraj me gleda milo, uboga lakota. No, mu dam pa še tretji kos. Kakor bi pihnil, ga spravi sestra dani svetnik pod streho, lej, lej! Kristus poku«i komaj znalo sredice. ; "Imai pa že kaj opraviti v ko- mI ; Rad bi izvedel za moja dva pri-; EDINI SLOVENSKI 8ALOON : j jatelja FRANKA ČE LIG O J mi v Duluth, Minn. ; JOHNA L1POLD. Prosim ce-| Rojakom Slovencem naznanjam,: njene rojake, če kdo ve za rjujda se nahaja moj SALOON polj naslov, da ga mi javi. ali naj sej bloka od Union postaje na desni j sama oglasita. — Joseph Pote-jstrani "W. Michigan St. štev. 413: peu. Box 242. Sr. Marys, Pa. i Za obilen posest se priporočam. , „ 4 _ . „ (18-21—3J t JOS. SOHARABON. pa pritegnem, rekoe: "Prav imas, — prijatelj, da ne žaluješ zaradi vojaščine! Boga zahvali do komolca in vse svetnike, da si prost civilist! Med soldati ne pridelaš drugega. kakor velike težave in same sitnosti, pa še prečnieo v luknji. Samo v kantini je vsak peti dan nekaj življenja, kadar dobimo tlsie soide*-. Oježeš, da bi vendar mogel kam drugam! Amen." "No, ti si tako dobrega srca!" me pohvali Jezus z milim glasom. "Ne pridušaš se tudi ne. Lepo je to, Janez! Veš kaj? Ker si tak fant od fare, pa bodi zdaj-le takoj; brez raporta in brez vsake sitno-' sti prestavljen k sedemnajstemu regimentu v Deveto deželo! Bog ti povrni tvoj komi s! Le dobro se imej! Zdaj pa z Bogom, Janez!", ojdite k nantin zastopnikom v vašem mc^tu in poučite se, kako si morete i»r«'skrl»eti eno takih javnosti koristnih strojev. Dajemo primerna 'povračila za stare narrx!-nr "»'ash K«eistre'\ ki so bili dobri svoje dni. a vam ne služijo j>ojx>lnom;t dobro, kakor 191 r. JLlOi.ll'1- Xa^loyite Dept. Z. The National Cath Register Company Dayton, Ohio NCR SERVICE PAZITE NA TO ZNAMENJE V OKNlT. ill BJ " _■ _ Kandidiram. Ko sem stal kot praktikant za-stonjik s polno glavo pa praznim želodcem ie po.l prvim klinom birokratske lestve, sem bil smel junak in drzen pogu tunik. da ni<'- takih. Za to pa, kadnr >em se ozrl s svojega pritličnega stališča tja gor v nebeške višave zadnjega klina -— m v -vojetn hrepenenju -etu sloni to pogosto ne samo da >«» n,e ui polastila omotica, ampak obšla me je eelo nekaka samozavestna v- selost, eeš: Tudi ti boš enkrat široko sedel ondi pri vrhu in s prešernim zadovoljstvom jrle-dal na »>ne. ki plezajo proti tebi, pote«"- in kriveč se. da jiin pokajo koš< i< «' v hrbtišču. Sicer sem >i bil v svesti. da je lestva. računjeno od golili tal neplačanega praktikanta pa tja do zadnjega kolea. res precej visoka in strma; toda previsoka in prestrma se mi vendar ni zdela, seveda zato, ker sem hil neizkušen junak in drzen pognmnik. V zadnjem času pa je prišlo razočaranje in spoznanje, da v birokratskem svetu ni pravice, ne pri-poZli.iJij.1. K« s. da -.» ni se v/.iti-rnil od tal iu se povzpel za nekaj klin-čkov. Toda naprej ne gre in ne gr<*, naj plaše svojega prepriča-uja tako skrbno obračam po ve-tru. Xazadnj«* Zaire* obtičim za večne čase na tem klinu! In to bi bila kajpada škoda. Saj samega sebe vendar poznam, bolj ko me morejo drugi poznati. Zdaj pa poglejte! IV se premo-t mam od spredaj in zadaj, od »lesne in leve, pri najboljši volji rte najdem na sebi ne ene lastnosti, ki bi bila neprikladna visokemu dostojanstvu, pač pa vse polno takih, ki me priporočajo zanje. Samo videti jih je treba in pa v pošte vati. Pa to je ravno! Toda ljudje božji! Dokler se gibljem samo med štirimi stenami svoje pisarm* in zdim nad zaprašenimi akti, rešujoč iu registrujoe . jih, kako naj pokažem svoje zmožnosti in vrline, kit .jili nih«"e ne vidi ali pa videti noče! Zato pa. če ho-čem priti naprej, moram drugam kreniti. To min je bilo takoj jasno; in kam. mi tudi ni bilo treba dolgo premišljevati. Saj w vendar bližajo volitve in po Ljubljani iščejo kandidatu. — Išeejo! t« se pravi tako; ker iskati ga pač ni treba. Vsaj meni s« dozdeva, da sleherni Ljubljančan ki ga srečam na ulici, je latenten kandidat, ki ga je treba le vprašati: ''Prijatelj, ali sprejmeš kan didaturo.'' pa takoj dobiš povolj-iu odgovor. Samo preveč sramež Ijivi so tile ljubljanski gospo« i je. Zato si ne upa nihče na dan s svojo pritajeno zeljo. Sicer je tudi men" bila neko«*- sama sramežljivost : odkar pa sem i/.^uhil vero \ pravico iu aveueenient, je niman: prav nič več in zato sem sklenil proglasiti .svojo kandidaturo, če tudi v*>a Ljubljana |M>poka r»d za v isti in jeze. Kaj me skrbi! Samo da sem iz voljen, pa j- dobro. V areni dr /a v nega zbora, kjer se krese ta lent ob talent, vsaj človek lahke pokaže, kaj ve in zna, ter koristi iahko drugim in — sebi. V takih razburljivih mislih in « tem trdnim sklepom jo zavijem o-krog vogla naravnost v gostilno "Pri Raci", kamor se sploh zatekam, kadar mi vrši kaj važnega po glavi ali me pa griži nejevolja, in ker sem hil zaradi neuspešne koin-(»etenee v zadnjem času vedno na taknjeu. zaradi latentnega kandidat stv« pa vedno raztuišljen, zato sem zadnje dni pnsedal *'Pri Ha-ei več nego v uradu Ta • Lt 11 me j.* p;i gnal v gostilno še drug razlog. Tukaj, v svojem o/jen? prijateljskem krogu, sem hotel najprej proglasiti svojo kandiibituro. Sklepal sem takole: o-možita; saj moža imata pod palcem!" "Kje neki?"" se oglasi pismo-noša. ko posrka zadnjo kapljo lin-gerlskcga. soka. 4'Balon bo v nekaj tednih za pljuval eelo. svojo vilo na Bledu. Zakaj je pa tudi ta ................. ______L___±!._J____L-L ko trmrtst in uporen! Saj vendar ve, da je postava postava, naj jo sklene državni, deželni ali pa mestni zbor. Tu pa lahko čita na vseh koncih in krajih, da je v Ljubljani pljuvanje po tleh prepovedano do globe štirihsto kron. pa ta mreina pljuje in pljuje kakor za stavo: in ker je oko pravice budno, mu gre štiristo kron za štiristo kronami iz mošnjička. tako da od njegove vile na Bledu je njegov baje samo še napis "Vila Balon*'. Saj bi ne rekel. tukajle "Pri Raci", kadar smo takole sami med seboj, naj pljuje, kolikor hoče. Zastran mene lahko izpljune celega velbloda naenkrat. S;i j tudi jaz. kadar se lagotno raz položim za mizo. ne vstajam rad. da bi svoj pljunek nesel tja v kot v tisi o kalil jačo. ki ji pravijo hi-jenski pljuvalnik, ali k.iku že čof: — "ampak drugje ne." Kh! kh! si od kaši ja prijatelj mesar, ker se mu je zaletela cibela v grlu, potem pa pravi: "Prav tisto je s Pečarjem. Temu pa njegov neumni pes prizadeva toliko t roško v. Dasi dobro ve. da je hudo kaznivo jemati pse s seboj v javne prostore, se za to ne /meni pa ne zmeni in tako plačuje •iiobo za globo. Svojo ekvipažo je ua ta način že spravil na psa. In ravno glede psov so na rotovžn posebno strogi. Bog ne daj, sa s seboj v kavarno ali gostilno: takoj je po njegovi službi. Meni je že več takih slučajev znanih. Sicer je pa pri Pečarju to sama trma in prezirljiva noblesa. Ce se že ne more ločiti od psa, naj ga pripelje sem k Iiaei. Tukaj ga ne bo nihče z globami preganjal. Saj tudi jaz senile rad s seboj vzamem svojega Pinča — Piuč kom m her-da ! — ampak drugam ne.*" "No, Laeek!" poseženi slednjič še jaz vmes; "kaj pa vlečke tvoje milostive gospe soproge? Pravijo, da si zavoljo njih že mnogo volov zvlekel na rotovž. Sam k Ifaei naj pride z njimi! Tukaj bo dobrodošla tvoja gospa in njene svilene vlečke. Se bo vsaj soba enkrat pošteno pometla. Toda po Zvezdi in Tivoli, saj veš, se tudi častite gospe ljubljanskih mesarjev ne smeji* izpivhajati v oblekah v vlečka-mi. ''Paperlapa! Kaj tebe skrbi?-Njej se podajajo vlečke, pa pune-tum." "Lacek, reci rajši: Baba take hoče. pa punetum!" pristavi pi-smonoša. "Vesta kaj. prijatelja?" povzamem spet jaz besedo. "Vse. kar je prav. Tele naredbe, nič ne rečem so čisto pametne, a izvajajo se vse predrakonsko. Nekoliko milejše h se pa že lahko postopalo! Saj ni da bi s,, moralo takoj s štiristo kronami kaznovati, ako se kdo izpo zahi. dii nepremišljeno pluue, al če se kaka gospa takole v največ jih praznikih, o Božiču ali Velik: noči, pokaže z vlečkami na prome nad i: zakaj kolikor se jaz raz urnem na kupčijo, mislim, da mori pljunek biti že izredno masiven ir debel, da je med poštenjaki vreden svoto štirihsto kron. Zato va ma pravim: Ko bi imel jaz v mest nem svetu kaj govoriti, bi mel Ba Ion svojo vilo še danes nezadolže no. Pečar svojo ekvipažo. tvoji voli, Laeek. bi pa ne romali na rotovž." Tako je polagoma krenil naš pogovor na politično polje, kar je bilo meni čisto prav. da sem zado-bil priliko odložiti krinko svojega latentnega kandidatstva. In da bi se kot kandidat primerno uvedel, sem začel zabavljati kar čez vse: čez davke, postave, ministre in tiste, ki bi ministri radi postali, vedno previdno pristavljajoč, kako bi ja/. vse bolje napravil. Da bi pa še bolj razvnel svoja poslušavca. sem začel navdušeno govoriti o našem milem narodu in našem dobrem ljudstvu, o krutem sovragu in krivični vladi in govoril sem pa govoril. da sem se že sam začel čuditi svojemu govorniškemu talentu, iu govoril bi hil do jutra, da mi ni slednjič glas odpovedal. In kar sem uamerjal, to sem dosegel. Pismonoša, ki je bolj mehkega srea. se je začel čudno kremži-ti; spodnja ustna mu je zlezla navzgor. zgornja pa navzdol. Z zobotrebcem- pa je nervozno čečkal po umazani mizi. da bi zakril svojo zadrego. Mesar Laeek. ki je manj rabe čudi. je pa stiskal pesti in mahal z njimi po zraku, kakor da bi pobijal vola v klavnici. Ko se je pa slednjič polegla senzacija. ki jo je povzročil moj govor. in sta moja poslušavea spet prišla kolikortoliko v navadno razpoloženje, jaz pa zadobil nazaj svoj glas, tedaj pravi pismonoša: "Po Ljubljani iščejo kandidata za državni zbor! Čemu neki? Prijatelj, kandidiraj ti, ki imaš talent in znaš tako lepo govoriti, kakor bi rožiee sadil. Jaz pravim: Kandidiraj, prijatelj, kandidiraj!" "Jaaz? He, he, he! Na to še nikdar mislil nisem", mu hinavsko odvrnem. "Res; daj no!" pristavi Lacek.i "Vsi te bodo volili: to ti povem j jaz Vendelin Lacek. ljubljanski inesar in hišni posestnik." "Prijatelja, odkrito vama po-1 vem. da sta me skrajno presenetila. Toda" — tu sem nekaj časa navidez hudo zamišljen zrl pred sej — "toda če mi kandidaturo ponujata dva tako razsodna in vplivna! uioža. kakor sta vidva, pa jo sprej-j iiiein : zagotavljam vaju pa, da bolj nerad ko rad. Vendar javnemu1 mnenju se uklonim in za našo be-: lo Ljubljano se tudi žrtvujem." Zastaviti pa boš moral svoj vpliv, da se upokojencem starega! štila zviša pokojnina . pravi natoj iedalist pismonoša. "Nas rev so či-! sto pozabili, ko s«, ria novo uravnavali plače." "Gotovo!" mu pritrdim. "Tu na to boš tudi moral delati,j da se uvede za mesarje numerusj elausus". pripomni altruist Laeek. "Mi mesarji že kar dihati ne moremo. toliko je konkurence." "Sigurno!" GI^AŠ NARODA, 21. M-AIU A, 1 sns. Ko sta mi nato naštela še celo vrsto svojih zahtev, ki sem njih , uresničenje seveda brezpogojno j obljubil, je bila moja kandidatura ; soglasno sprejeta, nakar se je izde->lal podrobni agitaeijski načrt. • Le-ta je skrajno preprost, pa ivkljubtemu je uspeli neizogiben. Ima pa tudi to dobro stran, da agi ; taci j a mene ne bo stala niti vi-; narja. Vso agitacijo je namreč prevzel i mesar Laeek sam. ki bo med svo ijimi tovariši agitiral zame 2 ge i slom "numerus elausus". kar bo j pri gospodih mesarjih brezdvomno I vleklo. Ti pa bodo pritiskali na I svoje odjemalce in upornim zapre tili s povišanjem mesnih cena. Ker [pa izvestno ni nihče padel na gla • vo. da bi si zaradi enega neumne ! ga mandata dal dražiti meso, vsak ljubljanski volivec si pa vsaj ue-kolikokrat na leto privošči košček ! pečenke, zato je pribito, da bom j soglasno izvoljen. Zdaj se pa drugi naj le pehajo za mandate, jaz se jim smejem v pest, ker imam svojesra že v žepu. Za vsebino oglasov ni odgovor-30 ne upravništvo ne uredništvo. dobite "GLAS NAHODA" skosl itirl HV mesece dnevno, lznemši nedelj ln po-ik^l stavnih praznikov. "GLAS NAHODA" ^U Izhaja dnevno na i—tih straneh, tako, ^^^H d* dobit« tedensko 36 strani berila, r H^B mesecu 166 strani, ali 624 strani v štirih Ur^l mesecih. "GLAS NARODA" donaia H^^B^ dnevno poročila s bojišča In rasne sli-BB^HHHIH ke. Sedaj ga sleherni dan raxpoiiljamo 11,0001 — Ta itevllka Jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse oeobje lista Je organizirano in spada v strokovne unije. Zvonku Jakšetu. Iz Lancaster, Pa., nam je poslal nekdo sledečo pesmico: .Mister Zvonko. kak si bel bil v starih časih, bel si hodil in vesel 1 »o vsoh hišah naših t'elo modro Goethesk« j šuubart fin. naevirkan šlajTo / ziato knofeleo Icrogcle peglan. štirkan • 'tak nobel kotlel. vse na eigerl-migerl. kakor tam v Šternale kak ljubljanski gigeri. Slfelff ,-y- Ml^žii^^^gl^M Ampak zdaj ! Kako je to V Kaj se je zgodilo? Kaj te je naenkrat t ko grozno počrnilo ? Al postal si Senega le al' si tinto kradel? Al' postal si klerikaic al' si v tinto padel v Al te je-le tiho, na -te ni sram škandala? -kaka prav prei'arbana zamorka zapeljala ? PREKLIC. ~~ Tem potom javno izjavljam, da je bila moja trditev, da je g. Peter Petek iz Now Yorka jemal denar iz blagajne društva "Orel'? štev. DO »J. S. K. J. neutemeljena oziroma neresnična. New York. 20. marca 1916. Prank Kalan. ____ 240 E. 55. St. Iščem JANEZA ŠKERLJ in JOSIPA SIRCELJ. Doma je iz Kneza ka na Notranjskem. Pro-j sun cenjene rojake, če kdo ve /a nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se sama javita. Poročati ujima imam nekaj važnega. — John šircelj, R. R. 1, Box 4;». Bingham Can von, Utah.____ Rad b; izvedel za naslov svojih dveh prijateljev FRANKA IGLICI! in MIHAELA DOLENC. Bili smo skupaj lansko leto na Bulger, Pa. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za nju naslov, naj mi naznani, ali naj se sama oglasita. — Matthew Yehar, Kingston. SV Va. (21-23—3) Veliki vojni atlas fUKkvjocih se evropskih drža? in pa koloni? sirih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov na 20tih rtraneh ta vsaka stran je 10^ pri palca velika, j Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas ohaaga d**«t rasnih teml)«^do' > • 1 ne * straneh, vsaki stran 8 pri 14 palcev. Cena eamo 15 centov. Vri zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da ae vaak 1 ; lahko spozna. Označena so vaa večja meata, število pre-; bivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod t tudi označen obceg površine, katero zavzemajo posamezne \ države. [ Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah ln natančen naslo-v r ln mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popuit. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATEE-NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE ▼•akovratna pooblastila, vojaške prošnje iii daje potrebna nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite «e zaupno na njega, kjer boste točno ln solidno po- etreleni. Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?. Velikost je 21 pri 28 palcih 1—jp Cena 15 centov. Iflf 1 Zadej jc natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. V*i bo vezani v platno iu vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company. 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Zanesljiva pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem m prepričal, da dospejo denarne pofliljatve tod! tedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potres bnjejo poBiljatve ▼ sedanjem Časa 20 do 24 dni.1 Torej nI nobenega dvoma za poSiljanje denarje? sorodnikom bi znancem t staro domovino] 100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ka} pravijo itlsateTjl. učenjaki ln drSavnlkl o knjlrt Berts pL Hattner. "Doli z oroqemf Lev Nikolajevi« Tolstoj je pisal: Knjiao sem a velikim nllt- kem prebral in ▼ njej našel veliko koristnega. Ta knjiga sol« Tpilva na človeka in obsega nebroj leptn mlati.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Rtaal al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Sattnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doll a orožjem' je pravo ogledalo sedanjo* Ka časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo Človeštvu boljši časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lad. Jakobovskl: To knjigo bi človek najrajie poljubil, V duo srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Bosegger pile: Sedel sem v nekem gosdu pri Grleglacb in sem bral knjigo a naslovom "Doli a orodjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vas kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v šolah ne smelo manjkati. Na sveta so dražbe, ki razfiirjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi rasilrjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar asa jltf kdaj bral.... I^^H C. Neumann Hofer: — To Je najboljža knjiga, kar so Jih epi. sali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (ua shodu, katerega Je Imel leta 1880 v Berlinu)! Ne bom slavil knjige, samo imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom po> sadil. Nej bi tudi ta knjiga nafila svoje apostoli«, ki bi m Cnj« krlžemsvct ln učili vas narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni fcwjigj opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-nd strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta Berta pL Sattnerjeva. Prosim Vas, posvetite par nr temu delo. nirii^ da se ne bo nlkdo več navdufc i al aa vojno, Se bo prsbrsl to knjiaa, OKNA M CKNTOV. ■aroiajfet jo prt! Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York City, M. T- MODERNO UREJENA T1SKAPA GLAS NABDM wmem. VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH " CENAH, DELO OKUSNO. : ; IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNLJSKO ORGANIZIRANA POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y.