FOR
Freedom
AND
Justice
No. 34
Ameriška
Tt. ta i a »1 ik
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
CI SO? aw <3SW3 AA3H3 53	3 - 30£3 ’Id«
'3M aayniM sTst-oisdBisns 3wyis ‘da
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, May 2, 1989
VOL. 91
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Izstrelitev Atlantisa preložen na četrtek popoldne ob 1.48 — Črpalko na raketnem motorju zamenjali — NASA optimistična
CAPE CANAVERAL, Fla. — Strokovnjaki NASA bodo danes zjutraj začeli z novim izstrelitvenim postopkom za zrakoplov Atlantis, ki naj bi poletelo v vesolje v četrtek popoldne ob 1.48. Do izstrelitve Atlantisa bi moralo priti pretekli petek, komaj 31 sekund pred izstrelitvijo pa je odpovedala črpalka na raketnem motorju. Črpalko so zamenjali in vse kaže, da naprave na Atlantisu in na raketih so v zadovoljivem stanju za polet. Težava pri tem poletu Atlantisa je v tem, da bodo astronavti izpustili umetni sond, ki bo nato poletel proti Veneri, čas za tak polet je trenutno ugoden, ker sta Zemlja in Venera sorazmerno blizu druga drugi. Ako bi ne prišlo do izstrelitve Atlantisa vsaj do 28. maja, bi morali izstrelitev umetnega sonda odložiti za dve leti, taka odložitev bi pa stala čednih 100 milijonov dolarjev. Dalje, zaradi relacije med Zemljo in Venero, ima NASA samo kratek čas vsak dan, primeren za polet, da Atlantis izstreli v vesolje. Tako bo to izstrelitveno »okno« v četrtek dolg samo 64 rpinut. Ker rad pride do zastojev v izstrelitvenem postopku zaradi manjših, hitro popravljivih okvar ali napačnih signalov od kompjuter-jev, prav tako zaradi trenutno nenaklonjenih vremenskih razmer, mine to »okno« zelo hitro. Kot običajno, bo izstrelitev prenašana po televiziji. Atlantis bo imel petčlansko po-- sadko.
Praznovanje 1. maja praznika v ZSSR in drugih komunističnih državah poudarilo mir — Bush upa na Gorbačovov uspeh
MOSKVA, ZSSR — Včeraj so v Sovjetski zvezi in drugih komunističnih državah praznovali osrednji delavski praznik, 1. maj. Uradno organizirano praznovanje je poudarilo geslo za mir na svetu. V republiki Armeniji je pa več deset tisoč Armencev vzklikalo »Dol z vlado«, v Litvi pa oblasti sploh niso imeli praznovanja in to radi najbrž upravičeni bojazni, da bi prišlo do izrazite protisovjetske nacionalistične manifestacije ljudstva. Y Poljski je več kot 100.000 članov in podpi-mteljev Solidarnosti korakalo po Varšavskih ulicah. Mnogi so vzklikali »Dol s komunizmom!« V Kitajski večjega uradnega pra-znovanja 1. maja običajno ni, in tudi letos °blasti niso nič posebnega organizirale. Študenti in predstavniki oblasti se pa udeležujejo sestankov, na katerih razpravljajo o gla-s,1ih in tudi precej odločnih zahtev študentov za več svobode in demokratcije ter za razne druge reforme.
V Pragi, glavnem mestu Češkoslovaške, Jer je na krmilu še vedno izrazito stalinistič-n° vodstvo, so policisti priprli 76 oseb, ki so bili udeležili protivladnih demonstracij, ojicisti so celo aretirali nekoga, ki je nosil ^eliko Gorbačove sliko. Reforme, ki jih v ^SR zagovarja Gorbačov, namreč niso na-etele na nobeno odobravanje v vodilnih parmskih krogih v Češkoslovaški.
Predsednik George Bush je dejal včeraj, a upa, da bo Gorbačov uspel v programu S°spodarskih in drugih reform, ki jih zago-I arja za Sovjetsko zvezo. Ko se je bil srečal ani z Gorbačovom, je rekel Bush, mu je bil °vedal, da bi zelo rad videl, da bi »pere-^°jka« uspela v SZ. Prav tako, je dodal us v g0voru pre[j amerji<k0 trgovinsko °rnico, ZDA želijo, da bi uspel kitajski so>'POdarSki ref°rmni program. Povsod v ^balističnem svetu končno le ugotavljajo, s°cializem ni samo drugačen gospodarski
sistem, marveč predstavlja smrtni udarec gospodarstvu, je dejal Bush. Zaradi tega zadnji čas piha nov veter v socialističnem svetu.
Bush je hotel s svojimi pohvalnimi besedami do Gorbačova nekoliko ublažiti vtis, ki ga je bil napravil njegov obrambni sekretar Richard Cheney. V intervjuju je bil Cheney izrazil mnenje, da Gorbačov ne bo uspel in da bo končno padel oziroma bil odstranjen, ali pa prisiljen opustiti svoj reformni program. To stališče očitno ne predstavlja uradno ameriško vladno gledanje, čeprav so mnogi opazovalci sovjetskih razmer, tako v zvezni administraciji, kot v Kongresu in drugod, ki s Cheneyjem soglašajo. Ta tabor vključuje tudi mnogo takih, ki zelo želijo, da bi Gorbačov uspel, bojijo se pa, da ne bo.
Zahodna Nemčija povzroča težava v NATO zaradi stališča v zvezi z jedrskimi misili s kratkim dometom — Kompromisa še ni
BONN, ZRN — Zahodnonemška vlada vztraja pri svojem stališču, naj bi se ZDA in ZSSR tako pričele s pogajanji glede statusa raket s kratkim dometom, ki lahko nosijo jedrske naboje. Nemčija bi rada videla namreč, da bi bilo čim manj takih raket na svojem ozemlju oziroma v arzenalih NATO in Varšavskih vojaških zvez. Nemško stališče je, da je zaradi takšnega orožja najbolj in skoro izključno ogrožena ravno Nemčija, kajti v slučaju vojne bi bile take rakete uporabljene ravno na nemškem ozemlju. Tako misli tudi nemško javno mnenje, kar je zelo jasno kanclerju Helmutu Kohlu. Kohl in njegova vlada sta tako pod močnim pritiskom. Ankete javnega mnenja kažejo, da bi Kohl ne dobil zaupanja na volitvah, ako bi do njih kmalu prišlo. Vendar njegovo stališče otežuje obrambno strategijo NATO, kajti računajo v NATO in v Pentagonu, da zaradi ogromne sovjetske premoči v koncenci-onalni oborožitvi, bi lahko kljubovali sovjetski invaziji le z uporabo jedrskih raket, ki jih želi Kohl videti odstranjene.
— Kratke vesti —
St. Denis, Reunion — Na obisku na tem
otoku sredi indianskega oceana je papež Janez Pavel 1L, ki je pravkar končal obisk na Madagaskarju. V pridigi, ki jo je imel na Madagaskarju, je papež odločno zavrnil uporabo kontracepcijskih sredstev. To je pereče vprašanje na tem otoku, ker je rodovitnost izredno visoka kljub temu, da je dežela izredno revna. Zaradi vse večjega prebivalstva je narava na poti k uničenju, kajti so obdelovalne metode kmetov ali primitivne ali pa povsem zanemarjajo potrebe rodovitne zemlje, da se obnavlja.
Tehran, Iran — Iranska vlada bo kmalu
začela dobavljati orožje in razno vojaško opremo od Sovjetske zveze. Iranci so bili doslej skoro stoodstotno odvisni od zahodnih držav, predvsem evropskih, za sodobnejše vrste orožja. Zahodni analitiki menijo, da bodo Sovjeti dokaj previdni v prodajanju orožja Iranu, ker ne želijo povzročati težave v njihovih odnosih z drugimi arabskimi državami, predvsem ne z Irakom, s katerim je Iran uradno še v vojnem stanju. Sovjetsko-iranski odnosi so se v zadnjem času zelo izboljšali. Zbliževanje je bilo kronano z obiskom v Tehranu sovjetskega zunanjega ministra Sevardnadzeja februarja letos.
New York, N.Y. — Padec dinarja v primerjavi z dolarjem je bil prejšnji teden posebej izrazit. Sedaj je potrebnih 10.393 din za dolar (prej 9600).
Iz Clevelanda in okolice
Materinska proslava—
Slovenska šola pri sv. Vidu pripravlja materinsko proslavo to nedeljo, 7. maja, ob treh pop. v šolski dvorani. Učenci uprizarjajo igrico Pavelčkova Piščalka. Vsi vabljeni!
Kosilo lepo uspelo—
Preteklo nedeljo sta župnija Marije Vnebovzete in direkto-rij Slovenskega doma za ostarele priredila kosilo v korist tega zavetišča. Vabilu na kosilo se je odzvalo okrog 400 ljudi. Daljše poročilo sledi. Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo sv. Vida ima skupno sv. obhajilo to nedeljo, 7. maja, pri 8. sv. maši. Ob 1.30 pop. bo sestanek v Slovenski sobi. Članice vabljene!
Počastitev—
Podr. št. 25 SŽZ bo počastila go. Jennie Strumbel kot »Mother of the Year« in sicer v torek, 9. maja, ob 1.30 pop. v Sterletovi restavraciji. Za rezervacijo, kličite Jo Mohorčič (361-0334) ali Mitzi Andrews (881-1068).
Novi grobovi
Frances Sadar
V nedeljo, 30. aprila, je v Slovenskem domu za ostarele umrla 91 let stara Frances Sadar, rojena Majcen v vasi Štorje, Slovenija, v Cleveland je prišla 1. 1924 in živela 46 let na Bliss Ave., vdova po Louisu, mati Louisa, sestra Franka, Karle Dolgan in Mary Bratush (vsi že pok.), članica SNPJ št. 28. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na 6502 St. Clair Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 5. in zv. od 7. do 9. Darovi v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Anne Perusek
Umrla je Anne Perusek, rojena Škufca, vdova po Vincentu, mati Roberta in Elaine Krakora (Youngstown, O.), 9-krat stara mati, sestra Jamesa, Alberta, Alme Piotrowicz, Lillian Gent, 5 bratov in sester je pa že pok. Pogreb bo iz Gr-dina-Cosic zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Roberta ob 12. o-poldne in od tam na Kalvarijo.
Frances Zaller
Umrla je Frances Zaller, rojena Hitti, vdova po Franku, sestra Joanne Vovk (Lorain, O.), Julije, Anne in Therese (vse v Jug.) ter že pok. Johna, članica KSKJ, SŽZ in SPZ. Pogreb je bil 1. maja iz Grdi-na-Cosic zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na Kalvarijo.
Seja—
Klub absolventov svetovid-ske farne šole ima sejo v četrtek, 4. maja, ob 7. zv. v družabni sobi v šolski dvorani.
Za katoliško vzgojo—
Fara sv. Vida je bila obdarovana z darom v znesku $300.000 v spomin na Josepha in Antonijo Mihevc. Dar je bil darovan fari z edinim namenom, da se uporabljajo samo obresti za štipendije potrebnim dijakom te fare v katoliški višji šoli in prvo leto na visoki šoli. Odvetnik Edmund Turk, faran sv. Vida, je uredil vse potrebne listine za štipendijski sklad brezplačno. Spominska sv. maša—
DSPB Cleveland že danes vabi na spominsko sv. mašo, ki bo v nedeljo, 4. julija, ob 11.30 pri Lurški Materi na Chardon Rd. Maševal bo č.g. Pavel Krajnik iz Loraina. Ker je bil datum te maše prvotno objavljen za 28. maja, krajše pojasnilo: Dne 28. maja bo pri Mariji Vnebovzeti procesija Sv. Rešnjega Telesa, zato je bil datum spominske sv. maše spremenjen na 4. junij. Kdor le more, naj se te maše udeleži, posebno lepo vabljeni so vsi, ki imajo narodne noše, da se maše udeleže v le-teh.
V Slomškov sklad—
V Slomškov sklad so od zadnjega poročila darovali sledeči dobrotniki: $20 ga. Victoria Pianecki, v spomin pok. očeta Franka Rovere; po $10 g, in ga. Siefan Marolt, g. in ga. John Petrič, v spomin na pok. Josephine Zernič; po $3 ga. Zalka Likozar, ga. Ivanka Hirshegger, ga. Mara Krampel in Neimenovana. Naj Vam vsem svetniški kandidat Slomšek bogato povrne! Za darove se lepo zahvaljuje Slomškov odbor.
Spominska darova—
G. Janez Varšek, Euclid, O., je daroval $20 v tiskovni sklad A.D. v spomin na pok. ženo, Joža Varšek.
Jožica Vitulich, Wickliffe, O., je pa darovala $15 našemu listu v spomin na pok. mamo, Theresa Valenčak.
Darovi slov. šoli sv. Vida—
Slovenski šoli pri sv. Vidu so darovali sledeči: $50, g. Anton Meglič; $25, g. Joseph Zelle; $12, g. Frank Kogovšek; $10, g. Polde Zupančič; $8, ga. Jennie Tuma; $5, g. Anton Vogel. Vsem darovalcem se Odbor staršev iskreno zahvaljuje.
VREME
Deloma sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 56° F. Deloma do pretežno sončno jutri, z najvišjo temperaturo okoli 60° F.
AMERIŠKA DOMO VINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons;
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna):	ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas
No. 34 Tuesday, May 2, 1989	M
O »foteljaših«
Kar sledi, je izšel kot uvodniški članek za naj novejšo številko mesečnika »Naša Slovenija«, ki je namenjena tkim. »delavcem na začasnem delu v tujini«, prejemajo jo pa mnogi, ki so na razne druge publikacije iz Slovenije naročeni. Uvodničar Ludvik Škoberne, ki je obenem glavni in odgovorni urednik te sicer po svoje precej zanimive revije, tokrat analizira in komentira pisanje tujega tiska o Jugoslaviji. Seveda se opredeljuje za obstoj Jugoslavije in pravi, da druge izbire za Slovence ni — vendar je to pričakovati. Vmes pa kar precej močno zagovarja nujo po temeljiti demokratizaciji. Nekateri vidijo v tem, da zaradi pravno nespremenjenega sistema v Jugoslaviji, je vse takšno pisanje nekakšna skrbno pripravljena prevara, kar pa ne drži. Upoštevati je treba okoliščine, v katerih delujejo tisti v Sloveniji in najbrž mnogi v drugih delih Jugoslavije, ki živijo znotraj še vedno diktatorskega režima, a si prizadevajo, da bi svojo družbo iz tega sistema izkopali in si izoblikovali kratično ureditev. Citati med vrsticami je posebej v današnjih razmerah nujno potrebno, pod pogojem seveda, da to delamo po možnosti trezno in vedno kritično.	Ur.
Že dolgo v svetovnem tisku niso toliko pisali o Jugoslaviji kot zdaj, ko se pri nas domala vsa vprašanja o prihodnosti naše države zožujejo na to, kakšna naj bo pravzaprav Jugoslavija in ali je sploh mogoče v ozračju stopnjevanja medrepubliških in mednacionalnih zaostritev najti izhod iz krize. Vsekakor je ta čas temeljno vprašanje, ki bremeni notranje odnose v Jugoslaviji, položaj na Kosovu, Odločitev o uvedbi »posebnih ukrepov« je razmere vsaj navidez nekoliko pomirila, vendar bi se sprenevedali, če bi verjeli, da je problem razrešen. S policijsko in vojaško prisilo pač ni mogoče doseči sožitja ljudi. Ko novinarji kritično pišemo o smotrnosti tovrstnega »urejanja« odnosov na Kosovu in »ustavni zaokrožitvi SR Srbije«, se seveda na zavzemamo za tiste, ki si želijo razpada Jugoslavije. Tako kot velika večina Jugoslovanov, smo tudi mi za tako Jugoslavijo, v kateri bomo živeli v slogi in medsebojnem razumevanju. Nekateri politiki v tej zvezi zelo radi uporabljajo geslo o »bratstvu in enotnosti«, vendar se pri tem praviloma izogibajo določnejši opredelitvi, kaj s tem pravzaprav mislijo. Ce si želijo za to geslo skriti podrejanje drugih ali pa po načelu »solidarnosti« zahtevati, naj drugi plačajo njihove račune, potem je razumljivo, da ljudje temu nasprotujejo.
Ko danes v tujini pišejo o Jugoslaviji, pogosto omenjajo, da si v naši državi stojita nasproti v osnovi dva različna koncepta prihodnjega razvoja. Na eni strani so tisti, ki terjajo čiste račune, gospodarsko uspešnost ter vključitev v sodobne evropske (in svetovne) tokove, na drugi pa so zagovorniki »distributivnega socializma«, v katerem naj prevlada načelo »enakopravnosti v revščini«, pri čemer naj bo partija glavni (če ne edini) razsodnik o tem, kaj je za ljudi dobro in kaj ni, kaj naj vedo in česa ne... Pri tem je zanimivo, da se zagovorniki »realsocialističnega modela« sprene-
vedajo in nikakor nočejo sprevideti, da doslej prav nobena socialistična država, ki je sledila tej logiki, ne more pohvaliti s kdove kakšnimi uspehi. In še zlasti s tako »razvojno u-smeritvijo« niso zadovoljni ljudje, ki na koncu koncev plačujejo zavožene in megalomanske naložbe.
Gospodarske uspešnosti ni brez demokracije, v današnjem času je ta zveza še posebej izrazita. Sodobna tehnologija pač terja svobodnega, ustvarjalnega človeka. In kljub nasprotovanjem se postopoma to spoznanje uveljavlja tudi v Jugoslaviji. Naj ne zveni neskromno, če rečemo, da najbolj prav v Sloveniji. Vrsto primerov bi lahko našteli, najbolj svež primer pa so volitve novega člana predsedstva SFRJ iz Slovenije.
To bo 39-letni Janez Drnovšek, ki se doslej ni kaj prida ukvarjal s politiko. In najbrž je prav v tem eden od glavnih razlogov, da so mu ljudje na splošnih (in tajnih) volitvah dali več glasov kot Marku Bulcu. Naj zveni še tako grobo, prišel je čas, ko se bodo morali »preizkušeni kadri« dokončno posloviti. Ce bi to storili že prej, bi bila naša kriza najbrž laže rešljiva in o Jugoslaviji bi v svetovnem tisku lahko pisali nekoliko prijazneje, kot pišejo danes. Naj nam bo všeč ali ne, naša današnja podoba v svetu ni zavidanja vredna. Pa je bilo — kot vemo — še nedolgo tega drugače.
Naša Slovenija (upri! /989)
Lep izlet Pristavskih upokojencev
CLEVELAND, O. - Danes teden, 25. aprila, smo se člani in članice Kluba upokojencev Slovenske pristave zbrali na parkirišču Slovenskega doma na Holmes Avenue, da se popeljemo na izlet v amiško naselje jugozahodnega Ohia. Ob osmih zjutraj je naročeni avtobus družbe Anderson odpeljal izletnike proti St. Clairju, kjer je pred Slovenskim narodnim domom čakala manjša skupina, da se pridruži izletu. Vseh skupaj nas je bilo 47 in vsi smo bili v veselem razpoloženju in dobri volji.
Ko je voznik Dennis pognal izpred SND, nas je vodja izleta in tajnik Kluba g. Frank Urankar pozdravil in pozval, da zmolimo očenaš za srečno pot.
Kmalu zatem je predal mikrofon šoferju Dennisu, ki nam je podrobno razložil, kje se bomo vozili, kam nas bo pot vodila, nato pa postopoma med vožnjo razlagal način amiškega življenja. V avtobusu je bilo veselo in živahno, očitna je bila dobra volja in prijateljsko razpoloženje.
Brzdi smo po velecesti 77 proti Akronu, dalje proti Can-tonu, nato pa proti Doverju.
Začelo je rositi in tisti, ki so verjeli napovedim o lepem sončnem dnevu, so nekam negotovo gledali skozi okna. Veselega razpoloženja pa dež ni kaj prida pokvaril. Smeha in dobre volje ni manjkalo.
Najprej smo se za pol ure ustavili pri neki sirarni in trgovini s spominčki, nato pa se popeljali do nekakega amiškega muzeja (farme), kjer nam je prijazna amiška žena obrazložila in prikazala na slikah preteklost in življenje amiških skupnosti. Amiši so sekta me-nonitov, njihova prvotna domovina je v Švici in v jugozahodni Nemčiji. Versko prepričanje,.življenjske nazore in navade so Amiši od tam prenesli v novi svet, ko so se pred več kot poldrugim stoletjem pričeli seliti vanj.
Življenje Amišev je preprosto življenje obdelovalcev zemlje in živinorejcev. Orjejo s konjskimi vpregami, pluge pa imajo kar dosti moderne.
Elektrike in električnih naprav
ne uporabljajo, prav tako nimajo vodovodov s tekočo vodo. Na amiških domovih ni TV anten, v njih ni telefonov ne radijskih sprejemnikov. Amiški otroci obiskujejo svoje lastne šole, katerih učni programi so odobreni od države. Njih glavni smoter je pripraviti mladi rod na amiški način življenja in tega ohranjati za nove rodove. Družine so velike. Imajo po osem, deset pa tudi več otrok. Ostareli starši ostanejo do smrti del amiške družine, ki skrbi zanje. Amiši so izvzeti od Social Security zavarovanja, ker odklanjajo vsako javno zavarovanje in vsako javno podporo. Podobno kot katoličani plačujejo davek za javne šole, četudi svojih otrok ne pošiljajo vanje. V obleki so preprosti, pri odraslih je ta črna, le predpasniki pri ženskah so beli.
Ko smo se seznanili z Amiši in njihovim življenjem, smo si ogledali še gospodarska poslopja z živino in poljskim orodjem. Dež je preprečil, da bi si ogledali polje in travnike od bližje.
Hoja in ogledovanje zanimivosti sta nas utrudila, zato smo kar z veseljem vstopili v Dutchman restavracijo v Walnut Creeku, kjer so imeli za nas že pripravljeno kosilo. To je bilo okusno in obilno, pripravljeno po amiških kuharskih receptih. Dobra kava s kofeinom ali brez njega, kakor
Vabilo na izreden koncert v Milwaukee
MILWAUKEE, Wis. - Fara sv. Janeza Evangelista iskreno vabi vse farane in faranke ter rojake in rojakinje na pevski in orkestralni koncert, ki se bo vršil v soboto, 13. maja, ob 7. uri zvečer v cerkvi sv. Janeza Evangelista. Koncert bodo izvajali gostje iz Kanade in sicer pevski zbor in orkester Brezmadežne v Torontu. Peli bodo naše nabožne in ljudske pesmi.
Na ta koncert: »Slovenski odmev iz Kanade« ste vsi prijateljsko vabljeni. Vstopnina je $6 oziroma $5 na osebo. Pridite, ne bo vam žal!
je kdo želel, nas je poživila in po dobrem okrepčilu in počitku smo se nekako po drugi uri podali naprej.
V Doverju smo si ogledali razstavo »svetovnega mojstrskega rezljarja« Ernesta War-therja. Čudovito natančno so izdelane lokomotive od najstarejših do najnovejših, prav tako celi vlaki, med njimi tisti, ki je vozil truplo Abrahama Lincolna k zadnemu počitku. Te miniaturne lokomotive in železniški vozovi niso izdelani v vseh podrobnostih samo zunaj, temveč tudi znotraj. Vse se giblje in vrti! Večji del deli-katnejših kosov je izdelan iz slonove kosti. Ta razstava je res zanimiva in čudovita v podrobnostih izdelkov. Poleg Wartherjevih rezbarij je v posebni zgradbi zbirka gumbov njegove žene. Nad 72.000 gumbov, med katerimi nista dva enaka, je razporejenih v različnih zamislih cvetov in drugih okrasov.
Pred povratkom domov smo se ustavili v Sugar Creeku v zelo poznani vinarni, kjer smo pokušali njihova domača vina, sire in po »nemškem načinu« prekajeno meso. Prene-kateri naši izletniki so več teh dobrin nakupili in odnesli domov.
Celoten izlet je bil odlično zamišljen in skrbno izveden. Tajniku Kluba, požrtvovalnemu Franku Urankarju srčna hvala za vse!
Sedaj pa nekaj drugega. Klub upokojencev Slovenske pristave iskreno vabi vse člane Slovenske pristave, ki so v p°-koju, pa še niso njegovi člath. da to postanejo. Smoter Kluba je podpirati družabnost in ustvarjati dobro voljo med upokojenci Slovenske pristave, gojiti med njimi prijateljstvo in iskreno tovarištvo, nuditi medsebojno pomoč v stiskah, duhovno in stvarno, obiskovati bolne, žalostne in osamljene. Kot del Slovenske pr*' stave Klub upokojencev sodeluje tudi pri njenem delu i*1 skuša pomagati pri njenem ohranjevanju in napredovanju.
Po tako uspelem izletu v deželo Amišev, je na svoji zadnji seji Klub upokojencev Slovenske pristave sklenil pripravi*' za začetek julija romanje v Le-mont na ameriške Brezje ter izlet v Chicago in Milwaukee' To romanje naj bi bilo v sp°' min 40-letnice prihoda v Ameriko prvih slovenskih ljudi, k' so zapustili svoje domove sp0' mladi leta 1945, da so si reši'1 življenje in ohranili svobodo-
V Lemontu se bomo zahv" lili Mariji za vse milosti in d° brote, ki jih je izprosila nam vsem drugim, ki so se v on’ dneh stisk in žalosti zatekli Njej po pomoč. V Chicagu Milwaukeeju se bomo srečali ^ rojaki in rojakinjami, ki s° nami delili težke dni, ko sh1 iskali in gradili nove domove tujem svetu.
Prisrčno vabljeni, da se Pr' družite temu romanju in xl ^ tu! Vožnja, prenočevanje delno hrana za tridnevno P° (dalje na str. 3)
Ha-Hec-Hi-Ho'Humor!

i)

^ •*>
Skuhal - J ali pogrel mecan
LE ZAKAJ NE PO PRAVICI?
Prikupno dekle v Las Vegasu rine naprej s stodolarskim bankovcem v roki. Vsi se ji odmikajo in ji dajejo prostor, ona pa pravi, da se ne more odločiti, na katero številko naj stavi.
»Zakaj ne na vašo starost,« predlaga nekdo.
»Zelo dobra ideja. Tako bom tudi storila,« reče dekle in Postavi bankovec na številko 22. Kolo se zavrti in vsi rado-vedno čakajo, kaj bo. Končno se ustavi na številki 28.
»O, ne!« zavpije dekle in pade v nezavest.
Šaljivec, ki si domišlja, da je duhovit, zakliče natakarju: »Prosim vroč čaj z ledom!«
»Želite tudi slamnico, ali si jo boste kar sami potegnili 'z glave?«
Skrivnost dveh srečnih zlatoporočencev: »Cez dan se n'sva skoraj nikdar pogovarjala, zvečer sva bila pa navadno tar tiho.«
»Ali tvoj fant še študira matematiko?«
»Me prav nič ne zanima, kaj počne. Z njim sem nehala hoditi.«
»Zakaj pa?«
»Zadnjič mi je pisal, da leži v postelji in rešuje probleme * dvema neznankama.«
Vremenska napoved za jutri: Deloma oblačno, deloma sončno in deloma točno.
»Jernej, katero je glavno mesto Havajev?« »Honokaka.«
»Kakšna Honokaka? — Honolulu!«
»No, saj sem vedel, da je nekaj takšnega.«
Obupan nad površnim dojemanjem razložene snovi, reče učitelj:
»Če je kaj butcev v razredu, naj vstanejo!«
Čez nekaj časa vstane en sam učenec.
Učitelj: »Ti torej misliš, da si edini butec v razredu?« »To ne, ampak nerodno mi je, da samo vi stojite.«
»Kako vse drugače je bilo na cestah takrat, ko so vozo-'n kočije vlekli konje...«
»Zakaj?«
»Ker so bili konji trezni.«
desetar zahteva od Dolenjca, naj opiše puško in njene l^e- Dolenjec začne: »Puška ma sejdem ta glavneh tajlov: ta'Uj, ior, prejdna muha, zajdna muha, not parivač, vn iz-l ®tač, kevdrc za patrune inu pa ta glavnu - jarmen, da se hta* nejse.«
^dini ljudje, ki še delajo »house calls«, so roparji.
Prioj ^e^°' k' ie ®tir' mesece delal v neki tovarni v Nemčiji, ol 6 domov na počitnice. Sosed ga vpraša, kako kaj obvla-r’6rriščino.
>>^e kar dobro.«
k „ ‘>^ako, na primer, pokličeš sodelavca pri drugem stroju ebi?«
»Komm hier!«
11'n kako mu rečeš, naj gre nazaj?«
»Stopim k njegovemu stroju in rečem: Komm hier!«
..0r°čiti dekle zaradi njene lepote je isto, kot kupiti hišo ad| W lepe barve.
ta, ^ ® Sarno, da si mi ranila srce, ko si razdrla najino zaro-°kvarila si mi tudi ves večer.

0r'ška Domovina je glasilo svobodomislecih Slovencev in Slovenk po vsem svetu
P. Bernardin Sušnik
Arhitekt Jože Plečnik
Zvestoba v malem
Z isto skrbjo, natančnostjo in ljubeznijo, kakor je znal ustvarjati katedrale, se je zavzel tudi za prav majhne in neznatne stvarice. Treba je bilo napraviti svetilko, ki naj spremlja sveto Resne Telo na poti k bolnikom. Pazljivo je poslušal vrsto pogojev, ki naj jih ta svetilka ima: ker spremlja duhovnika majhen mož, ne več mežnar, ampak ministrant, mora svetilka biti majhna,, da ga ne bo tolkla po petah. Ne sme biti igrača, ki bi mikala otroka. Narejena mora biti tako, da nerodni mali mož nikakor ne bo mogel razbiti stekla. Izvede naj se tako, da bo sveča vedno v pokončnem položaju in da se ne bo cedila, tudi če jo ministrant še tako nerodno drži. Izmišljena mora biti tako, da noben nerodnež ne bo mogel vtakniti vanjo predolge sveče, ki bi svetilko okadila. Ker ima ministrant v eni roki svetilko, v drugi pa dežnik ob dežju, morata biti svetilka in zvonček tako združena, da bo zvonček tja grede zvonil, nazaj grede pa molčal.
Ko se je ustavil val teh pogojev, se je profesor nasmehnil in dejal: »No lepo skromni ste. Ali je morda še kak pogoj?« »Še.« »Kakšen?« »In lepa naj bo!«
Sklonil je glavo in svaljkal svojo bradico in rekel: »To pa — če bo Bog dal. Bomo poskusili.«
Ko je pred to svetilko stal mlad gradbeni inženir in videl, kako so vsi ti pogoji genialno izpolnjeni, je pretresen pripomnil: »Pater, imam občutek, kot da bi stal pred katedralo.« Ko je neki sivolasi inženir stal pred vrati, ki vodijo v Stranjah od velikega oltarja v zakristijo, je pobožal kljuko in vzdihnil: »Že samo zaradi te kljuke nismo Slovenci vredni, da Plečniku podplat poljubimo.« (Naj prav glede teh vrat pripomnim, da so s cerkvene strani iz hrastovega, iz zakristijske pa iz macesnovega leta. To sta dve sorti lesa, ki imata različen raztezni koeficient. Mojster mizar Koncilija, ki jih je izdelal, je potil krvavi pot, preden je našel dovolj ustaljen les, res pa je, da še danes ne zaškripljejo) (Op. BS).
Največji ponos, največja ponižnost
Svetovnonazorno nam nasproten človek bi vprašal: »Kako morete Vi sodelovati s človekom, ki je po svojem bistvu aristokrat, ko Vam je preprost človek bližji, kot imeniten?« In komaj je svojim ušesom verjel, ko je slišal odgovor: »Škoda, da se ne morete spremeniti v muho in sesti zraven za mizo, ko se Plečnik dogovarja s svojimi mojstri. Škoda, da ne morete videti spoštljive pazljivosti, posvečene vsaki besedi teh preprostih mož. Škoda, da ne morete doživeti hvaležnega sprejemanja
III.
vsake besede, ki je njemu nova, vidite pa lahko fotografijo (ki je priobčena v njegovi knjigi Napori), kjer ta ponižna ljubeznivost sije iz krp cestarja na njegovi zadnji plati in Plečnikove roke, ki objema roko tega delavca.«
Prevečkrat sem bil priča, kako je bil Plečniku mojster vsak navaden obrtnik in se je neštetokrat moral odpovedati lepoti, ki jo je narisal, ker mu jo je plašljiv, preračunljiv ali nevpet rokodelec objedel. Če bi se črkostavec drznil ugovarjati pesniku, da mu je neprilič-no vstaviti kakšno težjo besedo in naj pesnik zaradi lažjega teksta najde bolj komodno besedo...?
Če velja izrek, da je težko biti umetnik malega naroda, velja še neizmerno bolj, da je težko biti arhitekt malega naroda. Pa kakor je bilo močno že samo biti priča toliko poniževanjem, ni prišla iz njegovih ust tožba in na nase očitke je znal te ljudi zagovarjati. Da bo vsakomu.r bolj jasno, kakšna sila ponižnosti je v tem, naj za primero postavim tole: Glasbenik je napravil zelo lep preljudij za orgle, ki je igralca navdušil, da ga je začel skrbno vežbati. Komponist, v orgelski igri nikakor ne virtuoz, je neko mesto tako težko napisal, da je bilo virtuozu - igralcu nemogoče to mesto v pedalu odigrati. Stopil je h komponistu in poprosil: »Prosim, spremenite, to je neizvedljivo.« Dobil je odgovor: »Kar sem pisal, sem pisal. Kaj se pa, bedak, lotiš, če ne zmoreš.«
Veliki mojster Plečnik pa je ob takih prilikah vdano dejal: »Oh, dragi gospod, biti moramo veseli in Bogu hvaležni, da se da vsaj nekaj narediti.« Ne bom našteval toliko njegovih izjav, kot so: »Kaj pa zmoremo, kaj pa znamo, dragi gospod? Če bom mogel, če mi bo dano, če bo Bog dal. Nič ne morem obljubiti, jaz sem en revež« in tako naprej. Kratko lahko rečemo: vsak poln klas se sklanja in bolj ko je poln, bolj se sklanja.
Pa se poln klas svoje polni-ne tudi zaveda. Bilo je Čudovito doživljati, kadar se je nad globokim prepadom njegove ponižnosti zasvetil vrh njegovega ponosa. Zopet naj sežem po primeri: ko nam je študen-
Lep izlet
(nadaljevanje s str. 2) tovanje bo predvidoma stalo $110 do $130 na osebo. Prijave sprejemajo:
Joe Koren	942-3213
Tone Oblak	881-9947
Frank Urankar 531-8982 Prihodnja seja Kluba bo v ponedeljek, 29. maja, na Slovenski pristavi. Dotlej naj bi prijavljene! za romanje in izlet plačali po $50.
Na svidenje na seji!
Član KUSP
torn v osmi gimnaziji profesor z ljubezijo razlagal Prešerna, največjega slovenskega in morebiti tudi slovanskega pesnika in smo prišli do soneta »Sedela ti si z Lavro sestra mlaji«, je dejal: »Poglejte, fantje, nikjer v celem Prešernovem delu ne morete zaslediti ne ošabnosti, ne napuha, vendar se pa velikan svojega daru mora zavedati in biti ponosen nanj. Znak pravega genija je popolnoma naraven ponos.«
Bila je to nam mladim ena tistih besed, ki sploh ustvarjajo svobodnega človeka. Tako se je znalo enako prirodno pokazati pri Plečniku. Meni se je to prvič zgodilo pri stranjski krstilnici. Ko je predložil načrt, je, kot zmeraj, vprašal: »Ali Vam je všeč? Ali boste izpeljali?« To vprašanje je bilo vedno tako postavljeno, da se je čutila negotovost, s katero je tolikokrat pričakoval odločitve o izvršitvi svojih načrtov. Ko je slišal odgovor, da o tem ni dvoma, marveč da z veseljem in hvaležnostjo sprejemamo njegovo umetnino in da jo bomo čimprej izvedli, je pa dejal: »Zdaj Vam pa lahko povem. Poznate me in veste, da nočem vraga klicati. Pa Vam lahko povem, če boste to izpeljali, ste v svojem življenju dovolj napravili, ker drži, da je ne bodo hodili samo Slovenci gledat.« To je bilo leta 1947., ko je bila možnost priti v Jugoslavijo od drugod zelo majhna. In vendar sam sem doživel, da je prišlo to krstilnico gledat dvanajst narodnosti.
Drug primer je bil z načrti za cerkev v Šmartnem v Tuhinju. Kljub veliki skrbi in prizadevanju vseh prijateljev Plečnikovih cerkvenih del je stvar dokončno padla v vodo. Vse njegove načrte, za katere se je trudil dve leti, je zadela ista usoda, kot toliko drugih, ki so ostali samo na papirju. Potožil sem mu, kako mi je žal zaradi tamošnjih ljudi in otrok, pa seveda tudi zaradi njega. Odgovoril je: »Prav je, da se Vam smilijo otroci in tamošnji ljudje. Kar se pa nas tiče, pa Vam povem: narejeno je in Vam rečem, da je narejeno tako, da se imajo tudi tuji arhitekti iz tega učiti, kako naj se take naloge rešujejo.«
Plečnik — človek evangeljskih svetov
Biti umetnik kulturnih prostorov in kultnih predmetov je v katoliški Cerkvi zelo težka naloga, ker se zdi, da strogi in natančni predpisi omejujejo svobodo umetniškega ustvarjanja (ne pozabimo, da je bilo to pisano leta 1957, pred koncilom, ki je marsikatera vrata tako na široko odprl, da še danes čutimo prepih iz njih — op. BS). Za Plečnika ti predpisi niso bili nadležno utesnjevanje, marveč varna ograja. Ni jim ugovarjal, ni se zoper nje pritoževal, marveč je gledal, da v mejah, ki so mu dane, (dalje na str. 4)
IX. seznam darovalcev za Tolstojev obrambni sklad
Canada:
Mehle Frank in Magda.........................$3,000.00
Štepec Pavle, Sudbury.......................... 100.00
J. K. — Toronto................................ 100.00
Malevic Anton....................................43.00
Babič Lojze......................................40.00
Polajnar Andrej .................................40.00
Gregorčič Jože.................................  30.00
Skupaj Canada $3,353.00
Z.D.A.:
Tabor DSPB - Milwaukee (drugič)...................$500.00
Društvo Triglav - Milwaukee (drugič).............. 500.00
Družina Kolman (drugič)........................... 300.00
Mejač Frank (drugič)...............................100.00
Jakoš Ivan (drugič)...............................  50.00
Oberstar John (drugič)..............................50.00
Mejač Miha (drugič).................................50.00
Coffelt Mary (drugič).............................  50.00
Kotar Rudi (drugič).................................25.00
Zigoy Albert (drugič)................................5.00
N.N. — Indiana.................................... 100.00
N.N. — Cleveland ................................. 100.00
Planinšek Jakob...................................  76.00
Boh France........................................  50.00
Gregorič Lojze....................................  50.00
Skupaj ZDA $2,006.00
Argentina:
Hribar Marjan...................................$100.00
Čulek Franc......................................  30.00
Bezjak Zvonko...................................  30.00
Glinšek Ignacij....................................20.00
Burja Jože........................................15.00
Boc Milan.......................................  10.00
Skupaj v ZDA valuti $205.00 N.N............................v kanadski valuti: $100.00
(Sledeči darovi v argentinski valuti — Austral)
Dimnik Dušan......................................1,000
Langus Milan........................................875
Korošec Ivan........................................500
Dr. Luskar Franc....................................400
Dr. Kociper Stanko .................................400
Serko Danijel.......................................300
Družina Šproc.......................................250
Borštnik Maks...................................... 140
Inž. Matičič Anton................................  100
Kessler Ema........................................ 100
Oblak Franc........................................ 100
Cof Emil........................................... 100
Ogrin Matevž....................................... 100
Brezigar Zoran....................................  100
Mehle Francka........................................50
Mehle Franc......................................... 50
Benedičič Miha.......................................50
Buda Stane...........................................50
Odborniki Tabora DSPB................................45
Skupaj Australov 4,710
Dragi sorojaki!
S strahovito naglico se približujemo šestemu juniju, ko se bo v Londonu pričel proces proti grofu Tolstoju v zvezi s knjigo »Minister in pokoli«. Brez dvoma je to edinstvena prilika, da se tudi na strani zmagovalcev pokaže na zločin, nič manjši kot nacistični, ki je bil štiri desetletja skrbno skrivan in uradno nepriznan. Proces bo drag in Tolstoj sam bremena ne bo mogel nositi. Zato so v Londonu organizirali posebno kampanjo za Tolstojev obrambni sklad. Tu sodelujemo tudi Slovenci z vsemi narodi, ki so bili žrtev velike britanske prevare leta 1945 v Avstriji. Tudi mnogi Angleži prispevajo velike vsote z željo, da pride resnica na dan in da se z britanskega naroda opere ta grozni madež.
Deveti seznam darovalcev, ki ga danes objavljamo, priča, da svojih rojakov, ki so žrtvovali svoja življenja v tistih dneh, zlepa nismo pozabili. Zato se vsem zgoraj omenjenim Slovencem iz vsega srca zahvaljujemo za velikodušne prispevke v Tolstojev obrambni sklad. Tudi naši argentinski rojaki, ki se bore s strahovito inflacijo, so po svojih močeh priskočili na pomoč. Nedavno smo se obrnili na slovenske podjetnike, slovenska društva in posameznike, da podpro naša prizadevanja. Ko je bil zgornji seznam narejen, so začele prihajati nove pošiljke in v kratkem bomo objavili deseti seznam darovalcev.
Vsi, ki bi želeli še prispevati, se poslužite sledečih naslovov:
Milan Zajec, 15703 School Ave., Cleveland, OH 44110 Otmar Mauser, 338 Woburn Ave., Toronto, Can. M5M 1L2 Ivan Palčič, 224 Charlotte St., Hamilton, Can. L8K 4V6
Ivan Palčič
Zastopnik Slovencev za Tolstojev obrambni sklad
ARHITEKT JOŽE PLEČNIK
(nadaljevanje s str. 3)
ustvari umetnino. Težko je najti primer, da bi se mogla pokorščina sijajneje izkazati, kakor v umetniškem ustvarjanju, ki je najbolj delikaten izraz človeške duše.
Aliis vivere, živeti drugim, je bilo načelo vsega njegovega življenja. S svojimi deli bi si lahko nagrabil bogastva in bi lahko živel kot knez. V resnici pa je živel zelo skromno življenje. Skromen v obleki, skromen v prehrani, skromen v opremi stanovanja. Vsa njegova dela za javnost in za cerkve so bila zastonj in spada tako med največje mecene slovenskega naroda in katoliške Cerkve v Jugoslaviji. Če bi mu kdo plačal papir, ki ga je uporabil za načrte frančiškanskih cerkva v Jugoslaviji (Šiška, Bežigrad v Ljubljani in sv. Antona v Beogradu, pa Lurška Marija v Zagrebu), bi bil to že lep denar. Ce bi pa hoteli oceniti, kar je bilo na tem papirju ustvarjenega, kolika cena bi bila?
Glede tretjega evangeljskega sveta naj postavim poleg njegovega zgleda samo to njegovo ugotovitev. »Imam veliko poročenih slušateljev in se z njimi nič več delati ne da!« (če pomislimo, da so taki poročeni študentje živeli na stroške svojih staršev in hoteli živeti čim manj z bremeni obloženo življenje — sapienti sat — modremu je dovolj).
Misliti o Plečniku pomeni imeti pred seboj njegov vpliv na srca. Saj to je bila pridiga, ki je bila živeta. Tako so ljudje, ki so mu bili po svojem mišljenju nasprotni, morali priznati tisto, kar je v pogrebnem nagovoru priznal znani ateist in takratni predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar: »Bodite čisti, delavno in posvečeni!«
Ave Maria (Maj m9>
Združene države in Vatikan
Washington, D.C. — Predsednik Bush se je 20. marca sestal s kardinalom Agostino Casaroli, vatikanski minister za zunanje zadeve (Secretary of State). Privatni obisk je trajal 35 minut.
Isti večer je kardinal Casaroli sprejel in pogostil 6 ameriških kardinalov in več uglednih katoliških laikov, ob sprejemu pri predsedniku Bushu in na sprejemu zvečer je kardinala Casarolia spremljal nadškof Pio Laghi, papeški pronuncij za Združene države Amerike. Tajnik vatikanske ambasade v Washingtonu je pozneje izjavil, da je kardinal Casaroli izročil predsedniku Bushu osebne pozdrave od svetega očeta. Sprejem pri Bushu je potekal prisrčno in obojestransko koristno.
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
— Koledar prireditev —
MAJ
7. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. pop.
14. — Pevski zbor »Slovenska pesem« priredi koncert v semenišču v Lemontu, po šmarnicah.
19. — Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. ima letno sejo v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd.
JUNIJ
4. — Društvo SPB Cleveland priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd., Euclid, O.
4.	—	Otvoritev Slovenske
pristave, na SP.
4. — »Prijatelji Slov. nar.
doma na St. Clair Ave.<( priredi »brunch«, od 11.30 do 2. pop.
11. — Slov. šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski prisatvi. Sv. maša na S.P. opoldne, nato piknik. 17. in 18. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za pobite Slov. domobrance in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave.
25. — Piknik ohijske KSKJ
federacije na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, O. Igrajo »Button Box
Players«.
25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik na svoji pristavi.
JULIJ
1. in 2. — Pristavska dneva, na Slovenski pristavi.
1. in 2. — Slomškov krožek prireja romanje v Lemont.
9. — Misijonska /natakarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Začetek piknika s sv. mašo ob 12. uri opoldne.
9. — Misijonski piknik MZA
v Milwaukeeju, na pristavi SKD Triglava.
14., 15. in 16.—Fara Sv. Vida priredi poletni festival.
30. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester.
AVGUST
6. — Dan upokojencev na na Slovenski pristavi.
13. '— Slov. šola pri sv. Vidu prireja piknik na Slovenski pristavi.
13. — ADZ priredi Družinski dan piknik na svojem leto-
višču v Leroy, O.
13. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi drugi piknik na svoji pristavi.
SEPTEMBER
3. — Folklorna skupina Kres
praznuje svojo 35-letnico z večerjo in folklornim sporedom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
9.	— Fantje na vasi prirede koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
10.	— ADZ priredi Pečenje
školjk na svojem letovišču v Leroy, O.
17. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu priredi kosilo v svetovid-ski dvorani.
17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
24. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
24. — Slovensko ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer v SND na St. Clair Ave. 24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev na svoji pristavi.
OKTOBER
21.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
22.	— Občni zbor Slovenske pristave.
28. — Štajerski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci.
NOVEMBER
11.	— Belokranjski klub pr'"
reja martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igfa Tone Klepec orkester.
11. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Fred Kuhar orkester.
DECEMBER
1. — Slovensko ameriški kulturni svet prireja predbožično srečanje s škofom Pevcem na semenišču Borromeo.
3. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje.
30. — Pevski zbor Korotan poda igro »Noč božična, sveta noč« v Slov. nar. domu na St-Clair Ave.
Grdina—Cosic Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 86 let
Kanadska Domovina
Londonski »Ekonomist« o Gorbačovu

\
'

Mihail »Osvoboditelj«
TORONTO, Oni. - Po »Ekonomistu« (8. aprila 1989) pripravil Otmar Mauser.
To leto je v Evropi Gorbačove leto. Mihail »Prijazni« ima v načrtih ponesti svoj nasmešek in svoje govore o »skupnem evropskem domu« vsem štirim večjim državam zahodne Evrope. V Anglijo (tam je ^ bil, op. moja), v kratkem v Francijo in Italijo — kar pa je najvažnejše — v Zahodno Nemčijo v juniju.
V njegov potovalni načrt pa niso vključeni predeli kontinenta pod sovjetskim vplivom. Gorbačov drži roke proč od vzhodne Evrope, da ga tako tam vse več ljudi vidi kot Mi-haila »Osvoboditelja«. Zahod bi moral za nekaj časa opustiti oboževanje Gorbačova in več tnisliti na dogodke, ki se trenutno odigravajo v okrajnih Predelih sovjetskega imperija 'n vzbujajo pereče vprašanje: Kako odpraviti evropsko po-v°jno razdvojitev brez da bi Pri tem odpravili tudi povojno stabilnost?
Zanimive stvari se dogajajo v vzhodni Evropi. Na Poljskem sta vlada in opozicija Podpisali sporazum, o kate-rem pred šestimi meseci še mi-jditi ni bilo. V februarju je Madžarska privolila iti v smer ^čpartijskega sistema; ideja, 1 je bila še do nedavnega tako Sanjaška kot je Donava. Ko-ptunisti pa so še vedno na o-Ftsti. Toda obe, Poljska in pladžarska, sta na poti v °bo, ko bo opozicija z reži-nt°m delila oblast, in kdo ve, niorda celo v dobo resnične ■ ern°kracije, tam v drugi ponvici 1. 1990. Obe poskušate Preti svojo ekonomijo na S|9 0cj- Nižje na jugu v Jugo-Dav'ji pa stvari razpadajo, to a velesilam ne povzroča no-ene jugo-mrzlice.
bi.^Se lo je vzhodnoevropski poslov Gorbačovega libera-g*113- F)o sedanjih sprememb sntovo ne bi prišlo, če bi v fnrnlju sedel Brežnjev ali ’em1161^0' Ljudje pa se kljub b0 ,U sPrašujejo: Kako daleč M °. te reforme šle? Bosta Cel 2ars*<a 'n Poljska morda >>/^0 pFinlandizirani« ali lajiys,r'jan'z>rani«? To se prav Šni ° Z80c*'- Nevtralni in uspe-t0mSOsec*je lahko dajo Sovje-kot Ve^' občutek varnosti, Pas	c*osec*a,1j* obrambni
nes navideznih zaveznikov in težaveCnih tovarišev. Najmanj (hi n 'majo na meji s Finsko sevvji? potreben kakšen Clau-ne Vf,‘dua “gotovi, da Finska polkt ' °8Ve *<am’ dočim je da ki .T5' do Nemčije). To-Pejo- rk®11 bl se vzhodni Evro-nutnorvC' ZnaSl1’ ^ zanje tre-karnor le’ da Pridejo tja, ije ;P ° fe uumenih. Vpraša-Poriv’kako daleč se bo dalo 3,1 reforme, brez da bi se
izzvalo protireforme.
Mnogi na zahodu ugibajo, kako bi pospešili to najnovejše gibanje, ki je v teku. Za začetek naj bi opustili misel, da je gledanje drame v vzhodni Evropi nekakšen popularen šport. Že eno dokazuje, da se Gorbačovu laissez-faire v vzhodni Evropi popolnoma ujema z njegovim snubljenjem Zahodne Nemčije. NATO se bo znašel v še večjih težavah, če se bodo reforme razširile tudi v do sedaj »perestrojki« nasprotujočo Vzhodno Nemčijo; s tem bi bila Zahodna Nemčija gotovo potegnjena k nevtralnosti in k ideji združitve obeh Nemčij. In če bodo spremembe v Vzhodni Evropi Gorbačovu prinesle pretrese, se bo sunke teh pretresov čutilo tudi na zahodu.
Takim pretresom se bo težko izogniti. Zadolženi Poljska in Madžarska bosta preplavljeni s hiperinflacijo. Popuščanje kremeljske discipline pa povzroča še druge napetosti — carinsko vojno in zdraho v Comeconu — med poljskimi in madžarskimi reformisti na eni strani, ter vzhodnonemškimi, češkoslovaškimi in romunskimi konservativci na drugi. Pri tem se razgaljajo stari nacionalizmi, ki so bili v preteklosti zadušeni s silo. Gorbačov ne bi rad uničil svojega dosedanjega dela in bi gotovo ne prepričal svet, da je Sovjetska zveza »prijateljska« dežela, če bi moral poslati tanke na ulice vzhodne Evrope. Toda zna se zgoditi, da se bo znašel pred izbiro: Uporabiti silo v vzhodni Evropi ali izgubiti oblast v Kremlju.
Kna Jalta je bila dovolj
Kratko rečeno, spremembe v vzhodni, Evropi so v neredu in nekateri na zahodu že mislijo, kako obdržati red in celoten proces ohraniti pod kontrolo. Henry Kissinger je predlagal nov sporazum med Vzhodom in Zahodom, s katerim naj bi Sovjetska zveza dala vzhodni Evropi več svobode, v zameno pa naj bi Zahod pristal, da Sovjetom tam ne bo delal težav.
To bi pomenilo »Jalto II.«. Napaka bi bila. Današnja vzhodna Evropa je preveč v neredu za tak načrt. Sicer pa, zakaj bi bila potrebna pogodba, da bi Sovjeti popustili s svojo kontrolo v vzhodni Evropi, ko pa Gorbačov že itak zgublja tam trd sovjetski prijem? Poleg tega bi pa Sovjeti prav gotovo vztrajali na tem,
da se v vsako barantanijo o vzhodni Evropi vključi tudi zahodno Evropo, kar pa zavezniki v NATO prav gotovo ne želijo.
Zahod še vedno lahko pomaga na bolj koristen način, kot pa to predlaga Kissinger. Prvo in najvažnejše je, zagotoviti Poljski in Madžarski, ko se bosta izvili iz vzhodnega objema, da ne bosta odrezani od Zahoda. Zahodne države morajo biti pripravljene na stečaj odpreti svoja vrata vzhodnoevropskim deželam, ki resnično zasledujejo demokracijo in prosto trgovino.
Dolge vrste prosilcev za vizume pred zahodnimi veleposlaništvi morajo izginiti. »Gast-arbeiterji« morajo postati dobrodošli na Zahodu. Roba za izvoz, kar so jo zaslužni vzhodni Evropejci zmožni prodati na konkurenčnem zahodnem trgu, naj se uvozi. Drugo, s čemer Zahod lahko veliko stori, je z izmenjavo študentov, zlasti za trgovske Šole ter s skupnimi podvigi, predvsem pa z izobraževanjem vzhodnih Evropejcev o zahodnih trgovskih poslih in o zahodni kulturi.
Ali naj bi Zahod poslal tudi finančno pomoč v podporo reformistom? Za enkrat še ne. Pritisk tujih dolgov je bil namreč eden glavnih činiteljev, da sta se Poljska in Madžarska obrnili k prostemu trgovanju in ker na splošno v vseh vzhodnoevropskih deželah največji problem hitro rastoča inflacija. Neumno bi bilo od zahodnih vlad ta pritisk olajšati, dokler reforme ostanejo samo na papirju. (Lechu Walesi, vodji Solidarnosti, se mora prijazno reči »ne«, če ga bo poljska vlada po podpisani pogodbi poslala na Zahod s kapo v roki). Ko pa bodo reforme res sprejete — to se bo videlo s hitrim porastom brezposelnosti, večjega dotoka tujih privatnih investicij z Zahoda in z radikalnimi spremembami v devizah — potem bo čas nuditi pametno pomoč reformiranim dolžnikom, kot npr. v Latinski Ameriki: kapitalizacija plačila obresti nad določenim deležem izvoznih dohodkov.
Slabo - ime Jalte je bilo v marsičem nezaslužno. Sporazum sam je bil realističen in prožen: Vzhodna Evropa naj bi imela »svobodne volitve« in vlade naj bi bile »prijateljsko naklonjene« do Sovjetske zveze. Stalin si je to razlagal kot čezmerno uslužnost. Gorbačova interpretacija pa je povsem drugačna. Ve, da Zahod še vedno ne bo poslal svojih čet v pomoč uporniškim vzhodnim Evropejcem, ker je ZSSR ostala velesila. Njegova ideja o svobodi, ki jo vzhodnim Evropejcem lahko varno dopusti, je gotovo bolj velikodušna kot bi bila Brežnjeva, še manj pa Stalinova. Po njegovem gledanju je Finska »prijateljska« soseda, Švedska pa sprejemlji-
Politicna emigracija v slovenskem dandanašnjem tisku
TORONTO, Ont. - V družbeni krizi, ki pretresa jugoslovansko marksistično družbeno ureditev, in z njo tudi slovensko, se zadnje čase v tisku (zlasti slovenskem), pojavlja novo zanimanje za politično emigracijo, ki je 1. 1945 po zmagi jugoslovanskih boljševikov in stalinistov zapustila domovino in v tujem svetu ustvarila »Svobodno Slovenijo«, kakršno bi mnogi doma radi sedaj ustvarili, pa jim komunistični režim na vsakem koraku nasprotuje. To je novo potrdilo, da se takozvana OF ni borila za »narodno svobodo«, pač pa za napredek mednarodnega komunizma, ki mu je takrat načeljeval oče Stalin in njegova rdeča-fašistična klika Leninovih boljševikov.
Ustanovitev Kmečke zveze, Social demokratske zveze in Zveze slovenskih demokratov je brez dvoma junaški podvig, četudi je le v senci režima, ki skrbno nadzoruje ves potek razvoja politične opozicije, ki počasi zadobiva na ugledu in svoje ideje utemeljuje na neuspehih dobojevane revolucije komunistične partije, ki je predvsem gospodarsko pripeljala narode Jugoslavije na rob propada in jim pri tem odvzela kulturne in politične svoboščine, ki jim kot narodom pripadajo.
Pri tem smo presenečeni, da se je zlasti mladina, ki ni doživela tragičnega obdobja nemške in italijanske okupacije ter državljanske vojne, posebej pa tragičnih dogodkov po vojni, ko so nove komunistične oblasti potem, ko so Angleži iz Koroške (poleg Hrvatov in Srbov) vrnili v Slovenijo tudi o-krog 12.000 Slovencev, ki so bili brez vsakih sodnih postopkov masovno likvidirani v Rogu, Teharjih, Hrastniku in drugod, zavzela za spoznanje resnice, kajti samo resnica je tista, ki bo končno vodila do narodne sprave.
Razhod duhov na Slovenskem se je pričel s pobijanjem zavednih krščanskih Slovencev od strani komunističnih trojk, ki so hotele odstraniti čimveč protikomunistično usmerjenih Slovencev, ki bi komunističnim načrtom za »stalinistično Slovenijo« nasprotovali, in so tako postali nevarni za uspeh boljševiške revolucije, ki so jo komunisti s kamoflažo OF in s podporo zaslepljenih Kocbekovih pristašev izvedli.
vo »socialistična«. Tako imajo vzhodni Evropejci precej večje področje za uspeh kot kdajkoli od 1. 1945, da si svoje življenje urede po svoji volji. Ko pa bodo naleteli na skrajne meje redefinirane Jaltske pogodbe, bo čas za nova razmotrivanja. Do takrat pa: Živijo Mihail »Osvoboditelj!«
Da komunizem ne bo v korist slovenskemu narodu, je govoril že pokojni škof dr. Rožman. Pa ga premnogi Slovenci nisto hoteli poslušati. Navdušeni za svetovno revolucijo komunizma, so preslišali vse svarilne klice tega velikega Slovenca in raje verjeli Stalinu, ki ga je nedavna zgodovina proglasila za največjega kr-voloka 20. stoletja. Ko je Tito s svojimi revolucionarji 1. 1948 pretrgal zveze s Stalinom (znano jim je bilo početje v Sovjetski zvezi), in s tem postal »junak« zahodnega sveta, se je pri tem spregledalo, da se Tito dejansko ni oddvojil od stalinističnega sistema, le Stalinu se ni hotel pokoravati. Oblast v Jugoslaviji se je posluževala istih metod in načinov, ki so bile v Stalinovi ZSSR na programu. Te so še danes vidne po dolgih štiridesetih letih komunističnega vladanja v Jugoslaviji. Najizrazitejši primer je Miloševič v Srbiji, ki bi rad postal drugi Tito, in Jugoslaviji zavladal z železno pestjo diktatorja.
Zgodovinsko razčlenjevanje tuje okupacije in revolucije na Slovenskem je za sedanje slovenske zgodovinarje trd oreh, ker čas še ni dozorel za resnico in objektiven prikaz medvojnih dogodkov. Zato tudi najnovejša knjiga dr. Franceta Bučarja »Ob usodnih odločitvah« trpi na teh posledicah. Čeprav se prizadeva medvojno dobo prikazati na nepristranski način, ne more popolnoma razumeti in doumeti silnice, ki so nas Slovence vodile v bratomorno vojno. Ima svoje pridržke in ne more sprejeti dejstva, da so Vaške straže in domobranstvo ustvarili komunisti s svojimi pomori zavednih slovenskih rodoljubov, ki so tuji okupaciji nasprotovali od vsega početka (komunisti pa šele potem, ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo).
Prizadevanje ljudi doma za demokratičnejšo družbo in večjo politično in kulturno svobodo je gotovo za dolgoletno politično emigracijo velika uteha, saj je ta emigracija dolgih štiridesert let in več delala na tem, da se narodu doma odpro vrata v svobodo in v novo dobo narodno-kulturnega napredka in gospodarskega razmaha. Nihče od nas v emigraciji ne želi zlega slovenskemu narodu. Nasprotno! Prav to nas krepi v boju proti sedanjemu režimu, ki je zapeljal narod na pot uničenja in verske ter narodne pogube. Ostajamo verni in zvesti Slovenci, kar je predpogoj za narodno ozdravljenje in za našo narodno bodočnost.
Nedavno sem zapisal, da se krog, ki se je pričel širiti z ideološkim in političnim razho-
idalje na str. 6l
POVEST
r č e
Spisal SLA V KO S A UNŠLK
Nadaljevanje
Ko je odšel zdravnik, sta pri Vršanu ostala Klemen in Mana. Tišina je vladala v hiši, motilo jo je samo težko starčevo dihanje, ki pa se je olajševalo vedno bolj. Tudi bol na obrazu in otrpelost potez sta izginjali, in prav na lahko je začelo stopati v lice novo življenje.
Mana je od časa do časa obnavljala ovitke, dajala bolniku zdravil, Klemen pa je sedel nepremično ob peči in strmel v nezavestnega očeta. Kadar Mana ni imela opravka z očetom, je sedla na stol ob postelji, bratu nasproti. Zdaj zdaj se je ozrla vanj. Kadar sta se njuna pogleda križala, sta umaknila oči, in nista vso noč do jutra spregovorila besedice.
Ko se je že zdanilo, je postajal Vršan v postelji nemirnejši. Z zdravo levo roko je parkrat segel predse in v lice, kakor da tipa za bolečino. Nakrat je odprl oči in pogledal začuden okrog sebe. Tedaj je Klemen, ki ga je vznemiril očetov nemir, stopil k postelji in z njim Mana in oba sta zrla v očeta. -Vršanove oči so se nenadoma, po dveh dolgih mesecih srečale prvikrat s sinovimi. Ne oče ne sin ni pogleda umaknil; v očeh je obema nekaj zagorelo, je zaprosilo, zajokalo, pa zopet ugasnilo, zatrdelo in kle-nilo. Sin je stopil od postelje, očetov pogled je utonil vase.
Tedaj je Klemen brez besede, ne da bi se še enkrat ozrl po očetu, vzel klobuk, se pokril in odšel. Šele, ko so se vrata zaprla za njim, se je stari Vršan zopet obrnil za odhajajočim. Kdor bi bil videl ta pogled, bi slišal v njem očetov krik po sinu.
Mana se je sklonila nad očeta in vprašala:
»Ali Vam je bolje, oče?«
Oče je prikimal, potem obrnil glavo od nje in zaprl oči...
Ko je popoldne prišel zdravnik, je ugotovil, da je stari Vršan bržčas že izven nevarnosti, da pa seveda ni izključeno še kako poslabšanje. Oče je pričenjal počasi odgovarjati na zdravnikova vprašanja. Sprva sicer trdo in okorno, ali sčasoma se mu je zmehčalo in ugla-dilo ter je šlo bolje. Zdravnik je še povedal, da je bil župnik obljubil priti proti večeru, ko opravi v cerkvi, pogledat po bolniku. Nato je odšel.
Politična emigracija
(nadaljevanje s str. 5)
dom s pričetkom slovenske državljanske vojne, sedaj počasi približuje spojni točki, ki nas bo spet združila kot narod pod Finžgarjevim svobodnim soncem s pravicami za vsakega, ki je dobre volje in mu je slovenstvo oznaka njegove plemenitosti. To so naše želje, to je naš cilj.
Otmar Mauser
Ne dolgo po odhodu zdravnikovem je prišla k Belcjanu Vršanova dekla, poiskala Klemena, ki je s sinčkom v naročju sedel v hiši, in mu sporočila, naj bi prišel domov. Oče da menda žele, ji je naročila Mana. Klemen je prebledel, odgovoril, da že pride, in se spogledal z Lizo.
»Boš šel?« je vprašala žena, ko je dekla odšla.
»Morda.«
»Le pojdi, Klemen, oče so!«
Kako jo je mož hvaležno pogledal pri teh besedah! Dal ji je v naročje otroka, oblekel suknjič in pokril klobuk.
»Klemen, pa miren bodi, da se oče ne razburijo!« mu je naročila Liza.
Ni ji odgovoril, samo oči so povedale, da isto misli mož ko žena. Ko je odhajal, je stopil k njej in ji dal roko. Kakor tedaj, kadar v ponedeljek v jutro odhaja v dolino na delo za ves teden. Samo bolj toplo in prisrčno se je njegova žuljeva desnica oklenila drobne ženine dlani in gorko sta se poljubila s pogledi.
Ko je stopil Klemen doma v hišo, je ležal stari Vršan kakor bi spal. Mana je bila pri njem. Ni pozdravil Klemen, ko je vstopil, ni ga ogovorila Mana. Samo spogledala sta se, pa takoj oba uprla oči v očeta, ki je ostal miren in negiben, kakor da ni vstopil nihče. Klemen je odložil klobuk in sedel k peči.
Oče je molčal še dalje, še dalje imel zaprte oči. Tedaj je Mana doumela, vstala in šla ven. Takrat šele je Vršan odprl oči in pogledal po sinu. Dejal pa ni besedice. Tudi sin ne, ko je stopil par korakov po hiši, potlej pa sedel k mizi in gledal skozi okno v pozno popoldne.
Tedaj je spregovoril prvi oče:
»Klemen!« je polglasno pozval sina.
Mladi je stopil k postelji.
»Kaj bi radi, oče?«
»Sedi!« mu je z očmi pokazal oče na stol poleg sebe.
Klemen je sedel. Strmo so mu gledale oči v očeta; a tudi stari svojih ni umaknil. Tako sta ostala dolgo. In spet je prvi oče dejal:
»Si prišel pogledat, če sem umrl?«
»Oče!« je planil fant; ali domislil se je ženinega opomina in je tiho sedel zopet nazaj na stol.
»Poklicali ste me,« je pristavil.
»Davi, ne zdaj!«
Klemen je zardel v obraz, ali še se je zmagal in dejal:
»Ali naj grem?« in je vstal.
»Kakor hočeš,« mu je stari odvrnil in ni krenil oči od njega. Molčala sta oba, dokler ni pretrgal molka stari Vršan.
»Nisem še prepisal.«
»Čemu pravite?«
»Tudi testamenta še nisem
napravil.«
»Nisem vprašal, oče!«
Spet sta molčala. Zdaj se nista iskala, že sta umaknila poglede.
»Klemen!« je za nekaj časa spet pozval stari.
Sin ni odgovoril, samo pogledal je očeta, ki mu ni dal oči. Pa spet sta strmela vsak v svoje.
In zopet čez čas Vršan:
»Klemen!«
»Kaj je, oče?« se je odzval Klemen glasno polglasnemu klicu. Vršan je pogledal sina. Globoko v oči je šel njegov pogled, da je Klemena zapeklo in zaskelelo v dušo in so mu mravljinci zagomezeli po hrbtu, da se je premaknil. Ni zdr-
žal očetovega pogleda, ampak zopet in zopet se je umaknil. Pa spet in spet ga je iskal in čakal nestrpno očetovega odgovora. Tedaj je odgovoril oče:
»Nič!«
Trdo in glasno in rezko je padel ta »nič« sinu v srce. Vsesal se je z očmi v očeta. Ali starec se je obrnil vstran. In ni več za sinom pogledal.
Klemen je posedel še nekaj Časa. Nato in vstal in stopil po hiši za klobukom. V tem je prišla Mana in župnik Mihael z njo.
»Hvaljen Jezus!« je pozdravil župnik. A nihče mu ni odgovoril. Klemen je vzel klobuk in brez besede stopil mimo župnika skozi duri. Vršan pa je strmel v zid in se niti okrenil ni. Mrtvaško tiho je bilo v izbi, dokler ni iz župnika, ki je rdel in bledel, nakrat prikipe-lo, se utrgalo, planilo v tišino in jo preklalo na dvoje:
»Vršan, si res nor?«
Pet dni po Vseh svetih se je borovski župnik Mihael zopet gnal po rebri v Podsmrečje, stiskal na srce Jezusa v hostiji in vojskoval vročo vojsko s svojim Gospodom. Takole je trkal na nebeško Srce:
»Ti, Jezus, spet si me ponižal s svojo Previdnostjo. Pa sem mislil, da Ti bom kos s svojo puhlo modrostjo! Za onega sem prosil, za starega, da ga daj z bičem še po drugi plati, če po eni ni dovolj. Za mladega pa sem Ti dejal, naj mu bo za pokoro in v milost. Ti pa si drugače naredil in si staremu dal od milosti, pa mladega in njegovo Lizo usekal čez pleča in hrbet, da se zvijata pod udarcem. Kdo Te razume, Gospod, ki umeš svoja pota in samo Ti veš zanja! — Pa še rinem s svojo modrostjo, puhlo praznoglavostjo Vate in Te prosim: glej, Go-(dalje na str. 8)
ATTENTION: WOMEN WHO SOUGHT EMPLOYMENT WITH THE VOICE OF AMERICA (VOA), THE UNITED STATES INFORMATION AGENCY (USIA),
OR THE UNITED STATES INTERNATIONAL COMMUNICATION AGENCY (USICA) BETWEEN OCTOBER 8,1974 AND NOVEMBER 16,1984.
YOU MAY BE A VICTIM OF SEX DISCRIMINATION ENTITLED TO A MONETARY AWARD AND A POSITION WITH THE AGENCY.
UNITED STATES DISTRICT COURT FOR THE DISTRICT OF COLUMBIA
CAROLEE BRADY HARTMAN, et al„ Plaintiffs,
Civil Action No. 77-2019 Judge Charles R. Richey
CHARLES Z. WICK, Defendant
PUBLIC NOTICE
On November 16,1984, the United States District Court for the District of Columbia found in this class action lawsuit that the United States Information Agency (US lAor the Agencyh including the Voice of America (VOA), is liable for sex discrimination against female applicants for the following positions at the Agency. The USIA was also formerly known as the United States International Communication Agency (USICA). On January 19,1988, the Court issued its opinion ordering relief in a variety of forms to potential class members. Accordingfy, this case is now in the remedial phase.
JOBS COVERED
Specifically, the Court has found that the Agency has discriminated against women in hiring In the following Jobs:
•Electronic Technician (Occupatbnal Series 856)
•Foreign Language Broadcaster (Occupational Series 1048)
•International Radio Broadcaster (Other) (Occupational Series 1001)
•International Radio Broadcaster (English) (Occupational Series 1001)
■Productbn Specialist (Occupatbnal Series 1071)
• Writer/Editor (Occupatbnal Serbs 1082)
•Foreign Information Specialist/Foreign Affairs Specialist/Foreign Service Information Officer/Foreign Service Officer (Occupational Serbs 1085 and 130)
•Radb Broadcast Technician (Occupatbnal Series 3940)
WHO IS INCLUDED
All women who sought employment with the Agency In any of the jobs listed above between October 8,1974 and Noverrtoer 16,1984 and were not hired may be eligible for relief. Also included are thosewomen whoweredisoouraged from applying forthese positions during thattime period. Even those women subsequently hired by the Agency in some capacity may be entitled to participate In the remedial phase of this case.
Women who sought employment with the Agency as Foreign Service Officers or Foreign Service Information Officers may be eligible for different kinds of relief depending upon the date of application and whether they sought employment at the entry level or mid-level. Women who sought enrployment with the Agency as SDSty level Foreign Service Officers or Foreign Service Information Officers In the years 1974-1977 must use the procedure outlined below. Women who sought employment with the Agency asmkHevof Foreign Service Officers or Foreign Service Information Officers In the years 1974-1984 must also use the procedure outlined below. However, women who sought errployment with the Agency as entry level Foreign Service Officers or Foreign Service Information Officers in the years 1978-1984 cannot use the procedure outlined below, since the Court has ordered an alternative form of relief for them and selected women in this group will be notified individually as to their rights.
RELIEF AVAILABLE AND HOW TO OBTAIN IT
Relbl available to class meirbers may indude a monetary award and/or priority consideration for a current poeKtan with the Agency. If you think you may be entitled to relbf, you mal obtain adaim form, complete It lully. and return It to counsel lor the plabtitl dass, Bruoe A. Fredrickson. Esq.. Webster & Fredrickson, 1819 H Street, N.W., Suite 300, Washington, D.C. 20006 (202/659-8515), postmarked no later than July 15,1969.
You may obtain a claim lorm b person and/or in writing from several sources: counsel lor the plalntM dass. whose address Is listed above; b person from USIA, Front Lobby, 301 -4th Street, S.W., Washington, D.C. (8:15am -5:00pm), Office of Personnel Management (OPM), Federal Job Information Center (First Floor, Room 1425), 1900 E Street, N.W., Washington, D.C. (8:30am-230p.m.), or from area OPM offices throughout the country; b writing, VOA-Hartman, P.O. Box 400, Washington, D.C. 20044. You should carefully consider all questions on the claim form, elan It. and return II to counsel for the plaintiffs, fin not imHeranv circumstancee. return the claim form to the Judge, the Court or the Clerk of the Court. The Judge, the Court and the Clerk of the Court will not accent the claim
PROCESSING OF CLAIMS
The process for handling claims has nol been !baHy decided. Thus far, the Court has ordered that responding dass members demonstrate their potential entitlement to relief at an individual hearing lobe scheduled at a later date. However, the Court has reserved the right to reconsider this procedure in the event the number of claims filed makes this approach unmanageable.
Should bdividual hearings be used, you wll be fully bformed as to the date and time of your hearing. Moreover, you will be entltled to legal representation by counsel for the plaintiff dass or his designee at no cost to you. Legal counsel will discuss your claim with you prior to your hearing, hop you prepare your case and represent you at your hearing. You may, of course, retain your own attorney to represent you. If you so desire.
At the Individual hearing, you will be asked to demonstrate your potential entitlement to relief by showing that you applied for oneor more of the covered positions during the period October 8,1974 and November 16.1984 and that you were rejeded, or that you were disoouraged from applybg. Evidence maybe required In the form of testimony, documents, or both. Once you have demonstrated these facts, USIA is required to prove, by clear and convincing evidence, that you were not hired (for	position forwrftich you applied) for a legitimate, non-discrimlnatory reason, such as failure to possess requisite qualifications. Should USIA
make such a showing, you would then be entitled to demonstrate that the Agency's reason is merely a cover for sex discrimination or unworthy of belief.
Following the hearing, the Presiding Official will decide whether you are entitled to relief and. if so. what relief Is appropriate. You may be entitled to wages and benefits you would have earned K you had been hired (back pay) from the dale of your rejection until the date relief Is proved. Under the law. back pay is offset by earnings you may have had during the period. In addition, you may be found to be entitled to front pay (that is, compensation into the future until an appropriate position is afforded you). Similarly, you may be found to be entitled to priority consideration for employment with the Agency. If hired, you may further be entitled to retroactive seniority with the associated benefits and the value of any promotions you would likely have had H you had not suffered discrimination.
REQUIRED STEPS TO FILE YOUR CLAIM
Tppartcjpate in the remedial phase, yayjnwt (u||y Wmpte» the tWm fgimand return It. POSTMARKED NO L rR THAN July 15,1989. tocounsel for the plaintiff class. Yourfalluretodosowillresultinyourbsingallrigbtsyoumayhavelnthlslawsuit. If you have quest:	Lout your rights or procedures available
toyou, you may contact counsel for the plaintiff class:	r v p
Bruce A. Fredrickson Webster A Fredrickson 1819 H Street, N.W., Suite 300 Washington, D.C. 20006 (202/659-8515)
October 4, 1988
Date,
/s/Judge Charles Ft. Richey
United State* District Court Judge Charles R. Richey
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
Waterloo Slovenian
PENSIONERS CLUB President: Frank Slejko Vice President: John Prhne Sec.-Treas.: Steve Shimits Rec. Secy.:	Helen Vukčevič,
231 76 Gay Ave., Euclid, 0. 441 23 Auditing Comm.: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Tillie Vranekovic Trip Coordinators: Ann Otoničar, Adolph Somrak, Tillie Vranekovic Publicity: Helen Vukčevič Sgt.-at-arms: Ann Kristoff Fed. Reps.: Louis Jartz, Steve Shimits, Frank Slejko, Frank Bittenc; alternate: Jane Slejko Hall Reps.: Vera Bajec, Al Com-tnenchek
Slov. Home for Aged Reps.: Dorothy Silc, Josephine Commenchek Head Cook: Millie Bradač Sunshine Lady: Dorothy Silc Bar: Joe Muzic, Rudy Urbanic Meetings: Second Tuesday of the nnonth.
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH—MAPLE HEIGHTS President: John Taucher, Tel. 663-6957
Vice-Pres.; Mary Zivny Sec.-Treas.: Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts., °H 44137, Tel. 662-9064 Rec. Secy.: Clara Hrovat Auditors: Louis Champa, Frank Urbančič, John Perc Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month, at 1 p.m., alternating at the Slove-hian Natl. Homes on E. 80 St. and 5050 Stanley Ave,, Maple Hts. American Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio
i President: Vincent Lauter
Vice-Pres.: Joseph Yankovich Sec.-Treas.: Jennie B. Nagel, 245 - 24th St., N.W., Barberton.
44203 - Telephone: 1-216-«25-6227 or 825-2267.
Rec. Secy.: Julia Vadas Auditors:	Frances Smrdel,
hgela Misich, Mary Kovacic Substitute: Josephine Plainer ^ed. RepS ; Theresa Cekada, hQela Polk, Frances Smrdel, Jose-Phine Plainer, Jennie B. Nagel; alter-nate Mary Kovacic Meetings every first Thursday of 6 month at 1 p.m. in the Slovene Renter, 70- 14th St., N.W., Barber-,0h. Ohio
Progressive Slovene ^omen of America
SUPREME BOARD Resident: Florence Unetich fst Vice-Pres.: Joyce Plemel 2nd Vice-Pres.: Josephine Tom-
S|Q
j^'h. Sec.: Millie Bradač Sec.: Emily Starman “0rr- Sec.: Hildegarde Kazen reasurer: Marie Plevnik 2a, Uc*'tors: Jennie Zaman, Vida Skab *:rances Mauric, Josephine
^duc.-Welfare: Cecelia Wolf, 9a Pozar, Rose Gorman, Helen u cevic, Caroline Lokar.
'storian: Joanna Jadrich tdl>or: Agnes Elish
Relent: Frances sV->res, Sophie
SeJhdi,°rS: Juliann
Tomsic. Jea
■ Matuch
h™1
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.-Treas.:	Margaret Kaus,
30868 Harrison, Wickliffe, O., 44092 (585-2603)
Rec. Secy.: Marie Zakrajšek Auditors:	Mary Turk, Justine
Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Slovene Library Rep.: Jean Križman
S.N.H. Conf. Rep.: Mary Turk Slovene Home for Aged Reps.: Margaret Kaus, Anna Filipič Recher Hall Conf. Reps.: Marie Zakrajšek, Anna Filipič Klub društev Rep.: Chris Ujcic Meetings: 3rd Wed. of month, 1 p.m.. Slov. Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members welcome.
CIRCLE 3
President: Dorothy Lamm 1st Vice Pres.:	Josephine
Kostainshek
2nd Vice Pres.: Josephine Škabar Financial Secv.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St , No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Secy : Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Tillie Nosse, Loretta Hlabse, Jean Petrick Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Silicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch.), Millie Pike (Asst.)
Cookbook: Mickey Frank (481-8693)
Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wednesday of the month at 7 p.m.
CIRCLE 7
President: Hildegarde Kazen Vice President: Edith Zele 2nd Vice Pres : Irene Strancar Rec Secy.: Pauline Krall Treasurer: Frances B Weyant Auditors:	Angie Baranowski,
Mary Krnel, Mitzi Vesel Sunshine Lady: Katie Dohnal Reporters: Esther Larabee, Ann Stefančič, Lillian Ribanch Bingo Chairman: Pauline Krall Meetings: Second Wednesday of the month, 7:30 pm, Slovenian Workmen's Home, 15335 Waterloo Rd
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednika: Janez Nemec, Sylvester Staniša
Podpredsednika: Frank Lovšin, Jože Cerar
Blagajničarka: Marjanca Tominc Paula Hauptman, 25922 Highland Rd., Rich. Hts., O., 44143, tel. (dom) 481-1871, (delo) 731-8131 Nadzorni odbor: Cirila Kermavner, Mari Nemec
Odborniki: Jožica Cerar, Vida Gregorc, Pavel Lavriša, Joži Rus, Janez Semen, Barbara Semen Pevovodja: g. Rudi Knez
GLASBENA MATICA President: June Price 1st Vice Pres.: Daniel Ivancic 2nd Vice Pres.: Tony Mihelich Secretary: Joanne Fordyce, 6904 Sutherland Ct., Mentor, OH 44060 Treasurer: Tom Schiltz Auditors: Eileen Ivancic, Matthew Dolenc, Marie Shaver Wardrobe: Marie Shaver Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Betty Resnik
Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2,	8 p.m., Slovenian National
Home, 6417 St. Clair Ave.
New members are always welcome.

JADRAN SINGING SOCIETY
President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Treasurer: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Florence Unetich Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members!
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Bob Dolgan Vice Pres.: Jeff Lapuh Rec. Secy.: Mark Tomsic Att Secy.: Stacey Meden Treasurer: Matt Tomsic Historian: Wendy Lapuh Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month, Slov. Soc. Home, Recher Ave
Rehearsals each Thursday, 7 p.m,, Slov Soc Home, Recher Ave . Euclid, Ohio
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONTCHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič
Secretary: Susan Rigrer
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H.
Milwaukee, Wis.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor:	Dolores
Ivanchich
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Vicky Kozel
2nd Vice Pres.: Irma Pryately Corr./Rec. Secy.: Sophie T. Eler-sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 441 17, tel. (216) 531-8402 Secy.-Treas.:	Barbara Elersich
Musical Dir.:	Douglas Elersich
Asst, Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman
Auditors:	Rudy Kozan, Irene
Kelley, Vern Perme Planning Comm.: Irene Kelley, Mimi Stibil, Frank Kokal, Bea Pestot-nik, Ann Kokal, Jim Kozel, Marilyn Vidmar, Ned Zaller Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening, 7:30- 9:30, at the Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
Predsednik-President: Andy Lončar
Podpredsednik-Vice President: Mark Zakrajšek
Blagajničarka-Treasurer: Marianne Rihtar
Tajnica-Secretary: Theresa Kolarič, 30261 Meadowbrook Dr., Willoughby Hills, O. 44092 Odborniki-Board Members: Monica Gaser, Leo Košir, Mitja Pavlovčič, Mike Rus
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja;. Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY’S PARISH P.T.U. Holmes Ave., Cleveland, Ohio Spiritual- Advisor:	Rev. John
Kumse
Spiritual Chairperson: Sr. Nina Vitale
Honorary President: Dr. Ronald Brooks
President: Michaelene McNulty Vice President: Joyce Segulin Rec. Secy.; Joanne Carlson Corres. Secy.: Pam Lai Treasurer: Danetta Kozel
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplafn: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.:- Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid. OH 441 19, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of, the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John Oster 2 Year Trustee: James Logar, Sr.
1 Year Trustee: John Kirk, Jr. Auxiliary Liaison: Daniel Reiger
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655
President: Rose Poprik 1st V.P.: Georgette Paul 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Bonnie Mills Trustee 2 Yr.: Jo Sustarcic Trustee 1 Yr.: Jo Nousak Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS’ CLUB Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. AnnMarie Kanusek S.N.D.
President: Marie Azman 1st Vice Pres.: Beverly Hetman 2nd Vice Pres.: Betty Svekric Rec. Secy.: MaryLou Buehner Corres. Secy.: Sharon Fakadej Treasurer: Karen Matuszewski Publicity Chmn.: Marion Rozman Meetings are held on the first Wednesday of each month, except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Quelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik: Milan Smuk; podpredsednik: Matija Hočevar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr.. Richmond Hts., OH 44143, tel. 289-0843; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milenca Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Rezka Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slaviča Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki(-ce): Rozika Jaklič, Angela Radej, Tonica Simičak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Branko Senica
Nadzorni odbor: Marija Walentschak, Angela Pintar, Malči Koren-ko, Angela Moser, Frančiška Benko, Kristina Kobetitsch Razsodišče: Lojzka Feguš, Jože Rajšp, Marija Goršek, Lenka Miš-maš, Stefan Režonja
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Zorman Podpredsednik: Milan Dekleva Tajnik-blagajnik: Renato Cromaz Zapisnikar: Gus Babuder Orožjar: Lud Zorman Odborniki: Frank Cendol, Eugene Kogovšek, Ed Pečnik
I III. AMERICAN SLOVENIAN ( El II Ol SOI I II FLORIDA
President: Elite Meuser Vice Pres : Jennie Washio Treasurer: Paula Beavers I inancial Secy : Stephany Urbamc Recording Secy : Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, tdw Blatnik
Meetings at 2 p m . first Sunday of the month, at Nob Ffill Flail. 10400 Sunset Strip, Sunrise, Flori da JJ322
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Oliin
President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Cortes. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
SLOVENE HOME FOR THE AGED 1X621 Nell Road Cleveland, OH 44116
President: Dr. Rudolph M. Susel Vice Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Secy.: Joseph Skrabec Corr. Secy.: Maria Štepec Trustees: Stanley Laurich, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomsic, Sutton J. Girod, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Elmer Nachtigal, John Pestotnik, Marie Shaver.
Alternates: Robert Zaman, Agnes Turkovich.
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Michael Telich, Cecelia Wolf, Jean Križman Statutory Agent and Parliamen tarian: Paul J. Hribar, L P.A
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice Pres.: Tonia Grdina Hinkle Secy.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, OH 441 10, tel 486-3069 Corr. Secy.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
I HE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President: Jean Križman, tel. 692-2489
Vice President: Marsha Cohen Secretary and Rec. Secy.: Nancy Walden
Treasurer: Josephine Turkman Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Emilee Jenko Membership: Eleanore Rudman, Mary Sell
Chairwoman of Heritage and Stit chery and Design: Doris Sadar Consultant: August B Pust ' Bylaws: Nancy Walden Historian: Carol Maruszak Exhibits: Mildred Hoegler Program: Frances Babic, Sylvia Močnik
Federation of Slovenian National Homes: John Habat Newsletter Chairwomen: Doris Sadar and Mary Sell Legal Advisor: Michael Perme Meetings: Third Monday of each month (except July and Augustl at 7:30 p.m at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
AMERICAN M.O\ I NI. ( El l<
President: Gene Drobnič Vice Pres : Lmilee Jenko Rec Secy : Terri Hočevar Corr Secy : Bertha Walden Treasurer: Esther Hossman Meetings are held on the lirsi Monday of each month except nly and August, at the t uchd Publii, Library. 0.11 t v. St I or.lid Ohio	*
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
Hon. President: Frank J. Lausche President: Dr. Karl B. Bonutti Vice President: Ann M. Opeka Secretary: Dana Lobe Leonard Treasurer: James E. Logar Executive Committee (At Large)
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Dr. Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk
KLUB LJUBLJANA
Predsednica: Christine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor:	Ceal Žnidar.
Joseph Mateyka, Caroline Lokar Poročevalka: Jane Novak Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed SkubiTz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
WEST PARK BUTTON BOX CLUB
President: Bill llersich, tel. 238-4108
Vice President: Ed Anderson Sec.-Treas.: Rudy Pivik Rec. Secretary: Leona Nocifera Music Director: Joe Samsa Auditors: Dennis Madigan, Joe Samsa
Public Relations: Bill Zmrazek, Albina Capek
Members: Ella Samanich, John Carroll, Mimi Stibil, Joe Novak
Društvo upokojencev, Slov. pristave Pensioners Club of Slov. Pristava Predsednik: Jože Dovjak Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531-8982
Blagajničarka: Angela Bolha Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren-šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar, Tone Oblak, Marija Koren
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMA IŠKEGA DRUŠTVA LILIJA /a leto 1987-1988
Predsednik: Matija Grdadolnik Podpreds.: August Dragar Blagajničarka: Marija Nemec Tajnik: France Hren, 1 822 Sunset Drive, Richmond Heights, OH 44143.
Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Haupt man, Srečko Gaser, Peter Dragar, Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, Janez Tominc Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečko Gaser Točilnica: Tone Štepec, Miro Celestina, Rudi Hren, Stefan Režonja Reditelja:	Jože Tomc, Matija
Hočevar
Knjižničar: SreCko Gaser Športna referenta: Frank Zalar st., Frank Zalar ml.
Kuhinja: Anica Nemec. Marija Hočevar, Julka Zalar Nadzorni odbor: Viktor Kmetic, Stane Krulc, Frank Zalar st Seje prvi ponedeljek v mesecu, ob 8 uri zveCer v Slovenskem domu na Holmes Ave
LADIES AUXII.IAR> SLOVENIAN StH li n HOME RECHER AVE., EUCLID, O.
President: Christine Kovach V President: Tillie Nosse Secy Treas : Mary Ster, 18/1 Rush Rd , Wickliffe, O 44092, tel 944 1429
Rec Secy : Marica Lokar Audit Comm : Marge Koss, Dani ca Hrvatin, Norma Hrvatin
Shrimp fš I ish I ry every Friday from I I a m to 8 30 p.m Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken
WATERLOO BALINCA CLUB
President: Frank Zgonc Vice President: Stanley Preslan Corres. Secy.: Ed Lah Rec. Secy.: Mark Vesel Treasurer: Mary Zgonc Cooks: Emma Grk, Mira Puhalj, Dušano Grbac
Trustees: John Jackson, Tony Tolar, Frank Sluga
Meetings are called by the officers. Annual membership dues are $5.00. New members welcome.
S.K.D. TRIGLAV MilHaukiT, Wisconsin
Duhovni vodja: Rev. Di. Joseph Gole
Piedsednik: Jože Kunovai Podpieds.: Ivan Bambič Taimca: Helenca Frohna Zapisnikaiica: Maiija Kadunc Blagajničaika: Milka Modic
Upiavnik paika Tiiglav: Franjo Mejač
Pomočnik upiavnika Paika: Stanko Yakiic
Pevovodkinja: Maia Kolman športni referent: Frank Rozina Zastopnik S.K.D. Tiiglav pri USPEH: Janko Limoni Dopisnik za Arneiiško Domovino: Alojz Galič
Baia: Dan Mejač Kuhinja: Lom Limoni Nadzorni odbor: Karel Maieile, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Lojze Mohar Podpreds.: Lojze Hribar Tajnica: Lenka Mišmaš Blagajnik: Tone Škerl Odborniki: Ani Breznikar, Vera Žnidaršič, August Dragar, Angelca Hribar, Mici Mohar, Stane Švajger, Cilka in Tone Švigelj, Tončka in Ivan Berkopec, Minka in Viktor Kmetič, Janez Suhadolnik, Milena Jarc Nadzorni odbor:	Jože Dovjak,
Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru
—GRČE—
(nadaljevanje s str. 6)
spod, mene udari namesto njih! Mene, ki sem star in nadležen in ki ga nimam, da bi se za mano useknil! Saj sem tudi jaz kriv, ki sem jima dajal potuho. O, prav me je ošvrknil stari Vršan, ko mi je to v lice zabrusil. Jaz pa sem z roko šel nadenj, z roko, ki si mi jo mazilil, da Te smem nositi, jaz nevredni! Pa me ne udariš, onadva si namesto mene!«
Malo se je oddahnil župnik, ker mu je kri preveč poganjalo v glavo, potem se znova zagrizel v breg in je vnovič šel nad Gospoda na svojem srcu:
»Nisem mislil te plati Vrša-nove, Gospod! Ali si udaril zato tako, ker sem krivo delal in hudo želel noremu Vršanu? Kdo Te ume! Župnik Mihael ne, ker je sama puhlost v njem in v njegovem srcu tema namesto Tvoje luči! In kaj boš zdaj z njim? Gospod, daj, imej u-smiljenje z njimi vsemi, ki radi ljubezni trpe! Ne bodi prestrog z njimi, da ne omagajo. O, so grče, tesal si jih iz posebnega lesa in s posebno sekiro. Ali vsega ne bodo zmogli. Gospod! Malo vrzi na moja ramena, in čeprav ne zmorejo več mojega in županovega nahrbtnika obenem, Tvoje breme bodo! Ker je Tvoja beseda sladkost in je Tvoja milost z njimi, ki jo nosijo. Daj, Gospod, vsaj od te svoje milosti jim daj, da bodo zmogli nositi, kar jim boš naložil. In meni daj, da najdem pravo besedo in da jo postavim prav, ne kakor navadno po svoji zlagani modrosti, ampak tako, kakor ukrene Tvoja Previdnost. Gospod, Gospod, radi ubogega otroka se jih usmili, ki si mu Ti dovolil življenje. In radi njihovih duš, da se večno ne pogube! Amen!«
Tako je domolil, ko se je ustavil pred Belcjanovo hišo in z belo hostijo, ki jo je na srcu nosil, blagoslovil klečeče.
»Mir vsem, ki v tej hiši prebivajo!« je voščil, ko je stopil skozi vežo v hišo in zapičil oči v kot, kjer je ležal na postelji mladi Klemen Vršan in je poleg postelje jokala žena mu, mlada Liza.
»Radi očeta, ker se je gnal zanj na Jesenice in nazaj, da mu je otel življenje!« je mislil, ko je stopil k postelji. In še: »Tedaj jo je skupil, ko je vroč postaval okrog hiše! Trma, trmasta! Da mu ni gledal v trpeči obraz, volku staremu!«
Posluhnil je in videl, da je Klemen samo napol pri zavesti. Brž je opravil, kolikor seje dalo s spovedjo, in ga obhajal in mazilil.
»Gori, gori!« si je mislil, ko mu je zaznamoval s sv. oljem ude in ga je vročica spekla v prste. »Bo zgorel v par dneh in Liza bo vdova in otroče sirota!« je pomislil in uprl oči v Križanega, pred katerim je klečal. Iz srca pa mu je kanila na dušo kaplja krvi, da je s solzami v očeh zaprosil:
»Kristus, Križani, daj, milosten bodi, da ne poginejo brez
Tebe in Tvoje milosti! Odvzemi njim in naloži meni! In štej mu v pokoro, kar trpi radi očeta! In staremu, noremu Vršanu zdaj zmehčaj srce, da sprevidi in odneha, kakor mi je obljubil pri spovedi. Sicer tudi stari volk obupa v svoji bolesti!«
Tako je molil in domolil. Ko je potem še posedel pri njih in je bil Klemen povsem vročičen ter je ležal brez zavesti, so mu povedali, kako je bilo prišlo. Da se je pregrel, ko je divjal na Jesenice, prehladil, ko je zunaj taval pčten, da premaga bolečino. In da ga je že drugi dan, ko je prišel od očeta, ki ga )e klical, nakrat streslo. Pa ni maral zato, ampak je po prazniku šel zjutraj ko po navadi na delo. Tam se je štiri dni vlačil ko senca, pa ni odnehal, dokler se ni zgrudil in so gn prinesli v posteljo. Čim pa se je zavedal, je planil in hotel domov, ki Lizi, k otroku, bli' zu očeta, ki mu umira, je dejal. Do roba hriba so ga prip£' Ijali, gor v reber je pa še sam prišel. Na pragu se je sesedel in Liza, ki je' bila sama doma, ga je komaj zlekla na posteljo-Takoj nato je pričel blesti.
»Pa stari, že ve?« je pretrgal župnik.
»Mu ne upajo povedati, ker se boje, da ga ne bi znova za- ; delo.«
(Nadaljevanje prihodnji torek)
MALI OGLASI
Housekeeper Needed for elderly Slovenian v'/0 man. Own apt. and utilib65 inc. Couple considered.
9*2-1005 (33(34)
POTNIŠKA PISARNA DEKLE s srednjo šolo, orieo tirana na delo s kompjute1 *^ Izkušnja ni pogoj, ker bomo naučili dela ali P05'^ na tečaj. Prednost tistim, živijo s starši v Clevelandu ^ okolici. Ponudbe pošiljaj^ MAYFIELD MITRA, P-0. B°o 03736, Cleveland, °h' 44103.
Norwood Rd., Near Sl- C*.-For sale by owner. Handy ^ special. 5 suites 3 gara9e Office space. WorksS Storage space. $45,
289-4395. .a
For Rent	r
3 rooms, up rear. Off .ag-loo. $135. Stove & refr^0-rator nc. 1 middle-age0* j|5 d erred. Call j4l
man preferred or 381-7885.
• n Zh0'
Hiše barvamo zunaj in ^&\\-
traj. Tapeciramo.
(We
•n de'3 *'
paper). Popravljamo » ^-ce mo nove kuhinje in	jfi
ter tudi druga zidars mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTA Pokličite 423-4444