? 7/	/if TV T 1 ?	?
Prvi slovenski dnevnik v	■ ■ ^^ I ^^ I ^^ ^A ^^	The first slovenic Dail>^in
Zjedinjenih državah.	M I ^^ I lf 1	the United States.
Izhaja vsak dan izvzemši 1 f ^^ ^^^^^^^^^^	Issued every~ day~ except
nedelj in praznikov. .	Sundays and Holidays.
(i^r List Slovenskih delavcev v o4meriki.	~	—
TELEFON PISARNE: ^279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON ARNE: 1279 RECTOR.
NO. 280 — ŠTEV 280. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 28, 1906. — V SREDO, 28. LISTOPADi^, 1906.	VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
RADI JUTRAJŠNJEGA PRAZNIKA (THANKSGIVING DAY) j IZIDE "GLAS NARODA" V PE- ; TEK DNE 30. LISTOPADA
UREDNIŠTVO.
Iz delavskih krogov. Povišanja plače.
BALTIMORE & OHIO JE POVIŠALA SVOJIM USLUŽBENCEM PLAČO ZA ŠTIRI CENTE NA URO.
lato je storila tudi Southern Pacific železnica.
V MASSACHUSETTSU.
-o-
Cincinnati, O., 28. nov. Baltimore či Ohio železnica nazuanja, da poviša svojim uslužbencem plačo za 4 cente na uro. Druge železnice še sklepajo o povišanju plače.
llou>ton, Tex., 28. nov. Texas & New Orleans železnica je potom le-jtakov razglasila, da poviša svojim uslužbencem plačo za 4 cente na uro.
Amobury. Mass., 28. nov. V tukajšnjih Hamiltonovih predilnicah in tkalnicah so danes z lepaki naznanili, da se povija vsem uslužbencem plača za 10 odstotkov.
BEDNI INDIJANCI.
Kapitan Helmick priporoča ustanovitev agenture za Copper-In-dijance v Alaski.
Washington, 27. nov. Častniki, kte-ri »> dusedaj preiskovali žalosten položaj Copper Hiver-Indijancev v A-la--ki, so bili vedno mnenja, da jim vladina podpora bolj škoduje, nego koristi. V objavljenem letnem poročilu vojaškejara tajnika F. C. Ains-wortha je pa tipkano tudi poročilo kapitana Eli A. Helmicka, ki je v K. i t Biscumu, Alaska. On priporoča, da -< tamkaj ustanovi posebna agen-tura za Indijance, kteri naj dobivajo od vlade potrebno podporo, kakor njihovi rojaki v Zje«l. državah.
-o--
Lepa novost.
1/ Chicaua smo dobili od tvrdke J. Tri ne r. izdelovalca znanega Ameriškima "i-t-iikeiia vina. krasno izdelan stenski koledar, čegar originalne sliki' it* naslikal č< >ki umetnik E. Nad-li> ni v. Jedna predstavlja izkrcanje prvih nasdjencev v Ameriki, druga i.i nabiranje zelišč v ;<t.arej domovini za pvMukte. k«.M.. i/deluje Mr. Tri-n«-r Koledar zamore dobiti vsakdo, kdor i*>šlje 10 centov v znamkah Jos. Trine r ju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Žrtve podulične železnice.
Včeraj so našli na ekspresnej progi jtodulične železnice pod 20. u.ieo v Xew Vonsu razkosano truplo Japon-ca JmIco Vanada. kterega je povozi.o in raztrgalo več vlakov. Najbrže je padel -kozi zadna vrata vlaka, nakar ga je drugi vlak povozil.
i'od 1+'.». ulif" in H rook Avenue izvozil je vlak ita ijanskega delavca Michele Duerierre.
OBRABA.
Nadškof v Mavence je običajno trdil, da j« človeško truplo ravno tako, kakor mlinski kamen: ako denete pšenieo pod njega, jo spremeni v moko, oziroma zrnelj*-. ako se pa vrti sam brez pšenice. potem zmelje sa-mega sebe, oziroma se obrabi in ni več za rabo. Človeško truplo, dokler dobiva običajno količino hrano, slednjo zmelje in razdeli po vseh organih; »ko pa ne rnore sprejemati hrane, po-t.-m obrabi kakor mlinski kamen. Vsaka sprememba pri Vašem teku mar i. da je prebavalni sistem pokvarjen in tedaj morate Abiti Trinerjevo ameriško grenko vino. Vaš tek se bode k malo izboljšal in vsi organi bodo »opet izvrševali svoje dolžnosti. V vseh želodečnih boleznih Trinerjevo ameriško grenko vino pomaga in Vi se lahko zanesete na to sredstvo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chieago, HI.
Potjomkinove vasi na prekopovem ozemlju.
KAKO SO RAZKAZOVALI PREDSEDNIKU ROOSEVELTU DELO PRI GRADNJI PANAMSKEGA PREKOPA.
Dvajset parnih lopat je delovalo tako, kakor da bi bile na delu.
TUDI ROOTA SO "POTEGNILI".
-o-
Ivo se je mudil predsednik Roosevelt na ozemlju panamskega prekopa. <e je tamkaj storilo vse, samo da se prikrije resnica o pravem napredku de.a pri prekopu. Ko je Roosevelt [»ogledoval delo pri Culebri, videl je tatu v največje zadovoljstvo, da je kar dvajset parnih lopat na delu in da so vse nosile zemljo v pripravljene vagone. Pred-ednik je bil vsled take deavnosti zelo vesel, to tem bolj, ker se mu je preje poročalo iz Paname skoraj neprestano o goljufijah.
Sedaj se je pa dognalo, da so v Panami predsednika jnjšteno vlekli za nos. Onih dvajset parnih lopat so zakurili le v s ed Rooseveltovega ob i.-ka. kajti pred prihodom predsednika so bile le štiri lopate na de.u. 1/. Paname so prišla sedaj tri skoraj sočasna poročila, kako se je Roosevelt a goljufalo.
Jednako se je tam postopalo tudi Izvodom obiska vojnega tajnika Taf-ta. kteri je odšel domov s prepričanjem, tla delo pri prekopu kar najboljše napreduje. Tudi tedaj je bilo parnih lopat na delu, d očim delajo inače le štiri.
---o-
TILLMANOVO DIVJANJE PROTI ZAMORCEM.
"K vragu taki zakon!" izjavlja caro-linski senator.
Chicago, II... 2S. nov. Senator Ren Tillman iz South Caroline je včeraj govoril v tnkajšnjej orchestra Hall ' akim 3000 poslušalcem o .zamorskem vprašanju. On je v svojem govoru grozno napadal zamorce in pravil, kar pomenja zamorsko delav-stvo za jug in za belo prebiva.stvo. Poslušalci ga večkrat s kričanjem prisilili obmolkniti. Enkrat je Tillman zakričal nečemu poslušalcu: "K vragu v>i zakoni! '
Med govorom ga je prekinil tudi :ick zamorec, toda takoj se je ogla--i o na stotine poslušalcev, kteri so zahtevali, da se zamorca vrže iz dvorane. Končno je divji Tillman napravil zopet mir. Tako razburjenega zborovanja že dolgo ni bilo v Clii-eagu.
Mayor zaprt.
Ottawa, Out., 20. nov. Mayorja mesta Buckngham, Quebec, so aretirali, ker je obtožen, da ni hotel preprečiti izgredov povodom štrajka delavcev tamošnjili parnih žag. Zajedno z ma-yorjem so zaprli tudi šest štrajkarjev.
Longworth v Washingtonu.
Boston, Mass., 27. nov. Član kongresa Iyongworth in njegova žena Alice, rojena Uoosevelt, odpotovala sta danes od tukaj v Washington. V lio>tonu sla se mudila pet dni.
Ustrelil svojega brata.
V	Hamilton ("enter, Madison Co., X. V., je 13 etni l^eslie Newton ustreli svojega pet let starega brata Louisa, ko sta bila sama doma. Dečka <ta se igrala s staro očetovo mušketo.
Dve ženi in j eden mož.
V	Long Island City, N. Y., sta včeraj dve ženi obdolžili 291etnega George iS mall a bigamije. Gospa Margareta Smallova je dejala sodniku, da je {»ostala v februarju Smallova žena in4 da je z njim povsem srečno živela, dokler ni pred par tedni čitala v nekem časopisu, da je bil nek George Small aretovan. ker je ostavil svojo ženo. Nato ni mirovala preje, dokler ni našla te žene v Manhattanu in od nje izvedela, da se imenuje Julia Small, s ktero se je Small 1. 1902 o-ženil v Detroitu, Mich. Small je delovodja neke tovarne in dobiva lepo plačo.
Po Gamsovem vzoru. Škofje in zdravniki.
POMOŽNI POLICIJSKI KOMISAR MATKOT NAZNANJA DA JE TUDI NEKI ŠKOF ŠČIPAL ŽENSKE.
Operni pevec Enrico Caruso je vložil proti obsodbi priziv.
"POVSEM NAVADEN SLUČAJ".
-o-
Vsa javnost v New Yorku, se Še vedno bavi s slučajem Caruso, kteri je bil te dni obsojen v denarno kazen, ker je v Centralnem parku ščipal neko gospo za nežne dele. Caruso ni hotel plačati denarne kazni, ker bi se poteui ne mogel več pritožiti. Raui tega je položil $100 jamščine.
Tretji pomožni policijski komisar William L. Mathot se je včeraj izrazil o Gamsovem slučaju, da njegova obsodba ni nič novega, kajti aretacije in kaznovanja radi nadlegovanja žensk so pri nas na dnevnem redu. V takih slučajih skuša policija vedno, da ostane vse tajno. Šele pred par dnevi so radi istega delikta areto-vali in kaznovali nekega godca Metropolitan Opera House.
S ščipanjem žensk se bavijo v New Yorku |h) zatrdilu policijskega (komisarja pred vsem tudi duhovni, zdravniki. odvetniki in igralci. Pred par tedni je bil aretovan radi tega tudi tajnik Young Men's Christian Association. Baš te dni je newyorska po-ieija aretova k tudi nekega škofa, kteri je ravno tako ščipal ženske za nežne dele, kakor se sedaj očita opernem pevcu, Signor Carusu.
-o-
PROTI JOHN MITCHELLU.
Obtožitve okrajnega predsednika Dettyja v* Pennsylvaniji.
Tamaqua, Pa., 27. nov. William Det try, predsednik 11. okraja organizacije prernogarjev, kterega so iz unije izobčili, objavlja v nekem listu razne obtožbe, naperjene proti predsedniku organizacije John Mitchellu. On trdi, da baš Mitchell je tiral pre-mogarsko organizacijo v politiko in da je v tesnej zvezi z lastniki rovov, od kterih dobiva podkupnino. Sedaj se bavi Mitchell s tem. da pridobi premogarje za to, da bodo podpirali predsednika Roosevelta, ko bode v tretje kandidiral za predsednika. Mitchell nosi tudi diamantni prstan, ki je veljal $500 in kterega so mu kupili lastniki premogovih rovov.
—.-o-
Peary pride danes v New York.
Boston, Mass., 28. nov. Vodja eks-pedieije na severni tečaj, Robert E. Peary, vozil se je v minolej noči skozi tukajšnje mesto proti Washingtonu, kjer bode prebil zahvalni dan s svojo rodbino. Pearyja spremlja njegova žena, ktera ga je pričakovala v Sydneyu.
Na svojem potu v Washington se bode Peary danes ustavil za par ur v New Yorku, da obišče razne člane Are tic kluba. V Washington se odpelje popoludne. Tekom tega tedna obišče tudi predsednika Roosevelta.
Ko se je vlak ustavil v Bruns-vvieku, Me., pozdravilo je več sto dijakov vseučilišča Bowdoin Pearyja.
Kaznovan milični pok.
Albany, N. Y., 28. nov. Ysled priporočila generalnega majorja Koe je governer Higgins odredil, da se 8. polk newyorike milice razpusti, tako da ostane samo jeden bataljon. Častniki imenovanega po.ka se že več let prepirajo.
Velik požar v New Britain.
New Britain, Conn., 28. nov. Tukajšnje poslopje organizacije krščanskih mladeničev je zgorelo. Škoda znaša $100,000.
HKo si namenjen •>.:>;
sorodnike ter pri|ateQe v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSEk, 109 Greenwich St., New York, N. Y, ker tu bodeš najpoSteneje in najbolje postrežem Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh ir»-pitnih parobrodnib drulV
Parnik Jones potopljen. Šestindvajset žrtev.
KATASTROFA SE JE PRIPETILA NA HURONSKEM JEZERU V ZALIVU GEORGIAN BAY.
Utopljence in razvaline je vrglo va-lovje na kopno.
ZIMSKI VIHAR.
-o-
Cleveland, Ohio, 28. nov. Iz Col-iingwooda. Ont., Canada, se poroča, da se je eanadski parnik Jones potopil v delu Huronskega jezera, kterega nazivljamo Georgian Bay. Šestindvajset osob je pri tem utonilo. Več trupelj utopljencev je vrglo valovje pri Collingwoodu na kopno.
Owen Sourid, Ont.. 28. nov. Parnik Junes se pogreša že od zadnjega četrtka nadalje. Do sedaj se je mi-s.ilo, da je dospel v kaiko luko na Georgian Bay, sedaj so pa Indijanci iz Penetanga prinesli vest, da so našli na Christian Islandu jeden rešilni čoln in mnogo razvalin imenovanega parnika.
-o-
Proti Maroku. Vojna demonstracija.
FRANCOSKO VOJNO BRODOVJE JE 0 STAVILO LUKO TOULON.
Generalni governer Algiera poroča o položaju v Maroku.
ŠPANSKA BRIGADA.
-o-
Toulon, Francija, 28. nov. Fran-cosiko vojno brodovje pod poveljem admirala Toueharda je danes zjutraj odplulo proti Tangerju v Maroku. : Brodovje obstoji iz oklopnie Suffren, 1 Saint l-fouis in Charlemagne. Spremlja ga transportni parnik Lanive.
Paris, 28. nov. Kabinet se je včeraj pod predsedstvom predsednika 1 F a lieresa j>osvetovai. o položaju v ' Maroku. Algierski generalni gover-I ner Jonart, kteri je prišel v to svrho 1 v Paris, je natančno poročal o polo-L /.aju v Maroku in o pripravah, tktere >o Franeozje izvršili na meji.
Madrid. Španska, 28. nov. Iz Ca-• diza se poroča, da so tam organizo-vali brigado 4000 mož. da se tako pripravijo za vsako eventuelnost v Maroku.
Tanger, Maroko. 28. nov. Bojevniki iz rodu Angera so včeraj napadli neko hišo v predmestju. Hišo so branili netkaj časa vladini vojaki, kterih " je biio več ubitih. Jednaki napadi L so sedaj na dnevnem redu.
-o-
1	Opij v Brooklynu.
Včeraj so policaji postaje na Clas-) son Avenue Brooklyn Borough v New . Yorku slučajno prišli v neko hišo, , Ikjer so našli več osob, ki so kadili opij. Šest kadilcev je aretovanih.
Pet osob zastrupila.
Philadelphia, Pa., 28. nov. Tukaj so zaprli 37 let staro Bridget Careye-vo, ktera je obdolžena, da je pet osob zastrupila, da bi dobila zavarovalnino. Zastrupila je tudi svojega moža in dva otroka.
denarje v stare domovino
pošiljamo:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nase denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
| Denarje nam poslati je najprilič-I neje do $25.00 v gotovini t priporočenem ali registrovanem pismu, večje | zneske po Domestic Postal Money ' Order ali pa New Tork Bank Draft.
FRANK SAKSER, I 109 Greenwich Street, New York. 6104 8t.01air Ave. N.E. Cleveland, O.
Vesti iz Rusije.
Ubegli jetniki.
V VLADIMIRJU SE JE 35 JETNIKOV UPRLO, NAKAR SO PREGNALI PAZNIKE IN UŠLI.
Šolske reforme; pomnožitev učiteljev in učiteljic. — Pouk v materinem jeziku.
IZGON POLITIČNIH JETNIKOV.
-o-
Vladimir, 2S. nov. Tukajšnji jetniki so se včeraj uprli in 35 jih je ušlo. Jetniiki so napadli paznike in uradnike, jih povezali, odvzeli orožje in civilno obleko ter odšli.
Petrograd. 28. nov. Minister za nauk je odredil, da se pomanjkanju učiteljev odpomore z določitvijo minimalne plače, instanovitjo novih učiteljišč in preinačenjem pouka. Viada bode ustanovila tudi za druge narodnosti elementarne šole, v kterih se bode podučevaJo v materinem jeziku otrok.
Varšava, 27. nov. V minolej noči so od tu poslali 299 v izgon obsojenih političnih jetnikov s iwsebnim vlakom v severno Rusijo.
Petrograd, 27. nov. Minister za vzgojo je ravnokar predložil kabinetu reformni načrt za šole, ktere postanejo ko.ikor mogoče liberalne.
-o-
SMRTONOSNO CEPLJENJE PRO TI KOLERI.
Deset za posknšnjo cepljenih filipinskih jetnikov je umrlo.
Manila, 27. nov. V zaporih Bilibic so za poskušnjo cepili zdravniki 24 kaznjencev s serumom proti koleri Od teh jih je 10 umrlo in sicer pa:
■	dni po cepljenju. Tozadevne ekspe rimente je vodil zdravnik R. P
I	Strong. Slednji sedaj trdi. da s<
■	jetniki umrli vsled tega, ker se j< r	po naključju zmešal serum proti ku ' gi z onim proti koleri.
Generalni governer Smith je z jav no izjavo proglasil dr. Stronga ne 1 dolžnim, oziroma da on ni provzroči smrti desetih kaznjencev. Filipinski komisija bode skrbela za rodbine po kojnikov.
-o-
Živa zgorela.
Stara in slepa gospa Elizabeti Hameljeva je v svojej hiši blizo An dersona, Ind., živa zgorela. Pri prižiganju pipe se je njena obleka slučajno vnela.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Statendam 27. nov. iz Rotterdama i
52S pot nfei. Vaderland 27. nov. iz Antwerpena s 1657 potnika.
Dospeti imajo:
Macedonia iz Hamburs-a. Victorian iz Liverpoola. Koenigin Louise iz Genove. Oceanic iz Liverpoola. Chemnitz iz Bremena. Moltke iz Genove. Pretoria iz Hamburga. Hiivlson iz Havre. La Lorraine iz Havre. Campania iz Liiverpoola. St. Paul iz Southamptona. Trave iz Bremena. Cretic iz Genove. Finland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Georgic iz Liverpool^.
Odpluli so: •
Nientw Amsterdam 28. nov. v Rotterdam.
Odplnli bodo:
La Provence 29. nov. v Havre. 1 Cedric 29. nov. v Liverpool. 1 Gregorij More 30. nov. v Odeso. Caronia 1. dec. v Liverpool.
■	Philadelphia 1. dec. v Southampton Princess Irene 1. dec. v Genovo.
• Columbia 1. dec. v Glasgow. - Patricia 1. dec. v Hamburg.
Iz Avstro-Ogrske. Madjarski fanatizem.
MINISTER NOTRANJIH ZADEV, GROF JULIJ ANDRASSY, PROTI NEMADJAR-SKIM NARODNOSTIM.
Andrassyjev tozadevni govor je naperjen pred vsem proti Hrvatom.
UPLIV NEMADJAROV.
-o-
Budimpešta, 28. nov. Tukaj se govori mnogo o govoru ministra notranjih zadev, grofa Julija Andrassyja. Slednji je te dni v javnem govoru napadal nemadjarske narodnosti na Ogrskem, kterih se Madjari, ki so v manjšini, vedno bolj boje.
Njegovi napadi na slavjanske narodnosti tembolj dokazujejo strah , Madjarov, ker so še nedavno skušali ustanoviti prijateljstvo s Hrvati, kterih so se pa sedaj nakrat ustrašili, dasiravno tega ni bilo pričakovati, i V gotovih krogih si tolmačijo An-. drassyjev govor tako, da namerava vlada uravnati svojo politiko proti i nemadjarskim narodnostim oziroma njih uplivu.
Dunaj, 28. nov. Xovkn francoskim poslanikom na Dunaju je imenovan Jules Cambon, sedanji poslanik Francije v Madridu.
Dunaj, 28. nov. Newyorski pek Mvrok postal je žrtev necega Mad-jara, kteri je želel potovati brezplačno iz New Yorka v Budimpešto, ki pa ni imel potrebnega denarja. Ome-nejni Madjar je peka obiskal v New Yorku in mu je dejal, da je madjarski goljuf Kecskemety, na čegar pri-
*	jetje je razpisanih $12,000 nagrade. ^ Dozdevni Kecskemety je Myroku
*	predlagal, naj kupi za oba vožnje r listke do Budimpešte in naj ga tam " izroči policiji. Nagrado bi potem de-
*	lila. Myrok je bil s tem zadovoljen > in na to sta odpotovala na Ogrsko.
*	Ko sta^ v Budimpešti šla na policijo, " je Mvrokov spremljevalec ušel. Ubogi pek je danes dobil pismo od tujca.
-	da on niti ni Kecskemety in da je le
-	želel poto\ati brezplačno v domovino.
*	Dunaj, 27. nov. V proračunu za 1	1. 1907, ki se predloži prihodnje dni
delegacijam, bo zahtevala vojna u-prava prvi obrok za tri nove bojne ladije. Nadalje se bo zahteval primerni prispevek za pomnožitev av-ditorijatskih praktikantov. mornar-1 skih zdravnikov. elektro-inženirjev in komisarijatskih uradnikov pri mornarici. Vsi ti izdatki bodo zvišali redni proračun za 13 milijonov kron. Pa tudi izredni proračun se zviša, in sicer za približno poldrugi milijon kron. Za tri nove bojne ladije je pro-računjenih 120,95G,000 K, ki se raz-dele na več let. Letos se bo zahtevalo le toliko, da se prvotno določeni proračun za vojno mornarico v znesku 57 milijonov kron ne bo preveč prekoračil.
Iz visokih strokovnjaških krogov poročajo, da je grof Beck moral odstopiti vsled pritiska od strani voj-. nega ministerstva. Vojnemu ministrih ni bilo namreč po voiji, da je grof Beck »kot šef generalnega štaba smel vsak teden osobnn cesarju ust-meno poročati o vojaških zadevah in potrebah. Grof Bec-k pa je dobri* vedel, da mora imeti generalni štab precej samostojni de okrog, ki obsega tudi zadeve vojnega ministerstva i:i obeli deželnobrambnih ministerstev. kajti drugače je nemogoče voditi u-spešno armado in jo preurejati. Vojno ministerstvo je v Avstriji od nekdaj metalo »enerailnim šefom štaba polena pod noge in jih oviralo na samostojnem delovanju. V tem ozira se je posebno odlifkovai rajni Kuhn. ki je delal šefu generalnega štaba Johnu vse mogoče sitnosti. Gotovo je, da novi šef generalnega štaba ne bode imel prijetnega položaja.
-o-
Išče se 200 funtov težka žena.
Fort Edward, N. Y., 27. nov. Eks-centričen starček George Marshall je te dni objavil inserat, s kterim išče 200 funtov teško žensko, ktera je pri-stašinja stranke proti ljudskem samomoru in ki zna kuhati. Javilo se je več težkih dam, toda do sedaj mu ni še ni jedna ugajala.
Razne novosti
iz inozemstva.
NAŠLE DNIK POZNANJSKEGA IN GNEZENSKEGA SKOPA STABLEWSKEGA.
Ogromni dolgovi Nemčije, splošna mi-zerija radi nemške vojske in mornarice.
LAKOTA NA KITAJSKEM.
Raznoterosti.
-o-
Poznanje, nem. Poljska, 28. nov. Vsa javnost v Nemčiji se bavi sedaj z vprašanjem, kedo postane naslednik pokojnega poljskemu škofa pl. Stablewskega. Xemei žt-le, da dobi poznanjsko in gnezensko skotijo kak Xemec. Provizorično bodeta upravljala škofijo sedaj prosta Likowski in Andrejewicz. Vratislavski kardinal Ivopp, kteri je renegat in vladi n podrepnik; je sedaj v Rimu, da agi-tira po naročilu berolinske vlade proti Poljakom. Vlada želi. tla ostane Vatikan v sedanjem nemško-polj-skem sporu neutralen.
Berolin, 28. nov. Poslanci so predložili spomenico, ktera se nanaša na dolgove Nemčije. Dne 1. oktobra znašali so dolgovi Nemčije $950,000,000. ^ eč nego polovica teh dolgov je na-stala vsled vojske in mornarice. OgTomni dolgovi so tudi vzrok, da vlada v Nemčiji splošna beda in po-■ manjkanje.
Shanghai, 28. nov. Posebni odbor l konzulov, trgovcev, misijonarjev in. kitajskih uradnikov je sklenil, prositi Ameriko in Evropo za pomoč
-	stradajočim prebivalcem pokrajine
-	Kiang Su. Tamkaj so povodnji uni-
•	čile vse pridelke in 10,000,000 ljudi 1 trpi lakoto.
? Hamburg. Nemčija, 27. nov. Vče-1 raj je prišel na damtorski kolodvor nek elegantno oblečen moški, ki je 1 dejal, da je pruski železniški minister Breitenhach. Uradniki so mu ' vrjeli in izvršili vsa njegova povelja.
Tako je preiskal tudi blagajno. Le | nek delavec se je spomnil na kepni-ško afero in pozval policijo, ktera je imela toliko srčnosti, da je prijela | "ministra", v kterem so spoznali nekega odslovljenega bavarskega železniškega uradnika.
i
Rim. 27. nov. Grški kralj Georgios je v spremstvu svoje hčere, žene ruskega velikega kneza Jurija Mihaj-loviča, obiskal papeža, kteri je oba z vso iskrenostjo sprejel v velike j . dvorani z vsemi častmi. Danes se je kralj odpeljal v Brindisi, od kjer se ^ vrne preko moija v Atene.
Kanton, Kitajska, 27. nov. V pokrajini Liian Chow pričelo se je zopet misijonarjem sovražno gibanje. Domačini so že oplenili razne krščanske cerkve. Konzuli so zahtevali od podkralja varstvo za misijonarje.
Madrid, 28. nov. Poslanska zbor-niea je včeraj sklenila z 161 proti 4 glasovom, da se polovica zasedanja državnega zbora posveti izgonu verskih ret.jv in druga polovica proračunu.
-o-
JAPONSKO VPRAŠANJE.
Metcalfovo poročilo o položaju v San Franciscu.
Washington, 28. nov. Predsednik Roosevelt se je včeraj dalj časa posvetoval s tajnikom Metealfom o položaju v San Franciscu živečih Japoncev, ktere sedaj vse belo prebivalstvo boj ko tuje. Kako je Metcalfovo poročilo, ni znano, stvar je povsem tajna.
-o-
Cubanski banditi.
Washington, 27. nov. Vojni tajnik Taft dobil je iz Havane od governer-ja Magoona naslednjo brzojavko: . Vojaštvo je pri Cienfuegos obkolilo j tolpo roparjev, ktero so razorožili in i- dovedli v Cienfuegos. Bandite je vodil prejšnji policijski šef Ruis. S pri-
•	jetjem te tolpe je zginol tudi zadnji ! nered te vrste na Cubi. V vseh knH i jih otoka vlada sedaj mir in nikjer
ni opaziti nereda.
"GLAS NARODA"
Uat •lavetukih delavcev v AmerlkL
Izdaj« slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK^EI^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906.
Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za EvTopo, xa vse leto.......4.50
" pol leta.......2.50
« « <4 četrt jeta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve ___številki._
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the
Su ite of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Moncv Order.
Pri spremembi kraja naročnikov Tosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo raslov-
niko. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Telefon 127'J Rector.
Dezerterji.
Iz letnega poročila o tanju naše stalne vojske je razvidno, da se število dezertaeij izvanredno hitro množi. V primeri s prejšnjim letom so se beguni tako pomnožili, da pride na vsakih >!<» vojakov po sedem dezer-terjev. Častnike iu vodstvo nase vojske -e že več let pritožujejo radi begunov in priporočajo, naj se vsled teira vojaške kazni irlede dezertaeije p,ostre. Toda med vsemi sredstvi je to gotovo najmanj zanesljivo, ker pri tem ne pridejo v ;>"-tev vzroki bega. Te slabosti ne bode moiroče nikdar odpraviti i/, naše vojske, kajti tozadevnih vzrokov je pred vse miskati v značaju ameriškejra ljudstva. Američan -ieer -poštuje svoje zastave bas tauo, kakor drugi iju<lje. toda on nikakor ne -luži rad v mirnem času, dasiravno je v slučaju vojne najboljši
Število mlad«-nieev, ki bi bili za vojaško službo -jK.s-.bni. je zelo maj-
materijal. *Mp» v Z j.-,In jenih drža- : va i. Američanu pa nekaj druzega
njegovih prcdpostav^enih, To pa z<-da bi bilo to euv-tvo pri onih GOOO vito. ne«»o i>ri ostalih 5o,0tM> voja-
Nadaljni vzr >k.i dezertaeij so tudi	|
materijelne kakovosti. Naši vojaki	t
dobivajo prešla!*'> plačo. Plača. kte-	t
ro dobivajo vojaki danes, je še ona	f i »t a- kak<>r>:ia je bila nekdaj, dasirav-
no -..... razmere ze o spremenile.
Ve ika krivica >e je z_r nlila vojakom tadi s tem, da so jim odvzeli	■ ka .'i v k:eri i ».<• se lahko zaba-	1 vali „„-.l seboj. I-
"F 1 i r t".
Ljudje, ki jirihaiajo iz Evrope, so ' ' , . . , i v v»akem |*»«ru-.lu do skrajnosti čudni in — kakor znano — oni nočejo v.->e boljše vedeti, nego domačini. Ta-
'ko n. nr. prišla je v New York neka * ! Italijanka imenom Lina Gavalien,
ktera trdi, da je — najlepša ženska na svetu. Nadalje ona izjavlja, da ' ameriške ženske premalo koketirajo in da je pri nas takozvani "flirt" prema o razvit. Kje neui je dobila Lina to čudno modrost t Da Američankam niti na um ne pride gojiti flirt, dokazal je dogodek v Central parku pri opieah. kjer je pevec Cart i »o doživel neljubi dogodek z Američanko Grahamovo. Ako želi Lina o tem (kaj več izvedeti, zamore o tem vprašati Caruso, kteri stanuje v istem hotela.
Lina nadalje trdi, da imajo Američanke premajhne noge. To dokazuje, da lina Cavalieri Se ni bila v Chicago. Ako obišče mesto prešiejih in vdovskih klavnie ter človeških konserv, bode videla, (kako velike noge intin Chieažanke.
Nad vse se pa dopadejo Lini oči Američanov, še bolj jej bodo r>a oči uirajale. ko ugleda prve "goo-goo"-oči. Potem bode tudi svoje oči bolj
Končno je pronašla Lina, da imajo naše ženske ~ kožo. Ona bi naj-brže vedela, kako milo rabijo Američanke — toda tega ne bode zvedela,
iker Američani ne izdajo radi tajnosti ehieaških klavnic.
Kar se pa tiče "flirta", Američankam gotovo ne more očitati, da one tega. ne razumejo, ali celo ne znajo. Ubogi šimpanz Knoko v opičnem pa-vi.jonu Centralnega parka bi gotovo še živel, ako bi se tam tako grozno ne 4 * flirtalo'
i _a m _
)
Drang nach Osten napreduje.
Z<rodilo se je zopet nekaj neverjetnega. nedostopnega za navaden člbve-ški razum, ali možnega in verjetnega j v — Avstriji!! Iz raznih poročil vedo že čitatelji. da je hotela bosanska vlada uvesti v Bosni in Hercegovini nove poštne znamke z izključno nemškim napisom in brez vsake sledi de-
r
želnega hrvatsko-srbskega jezita, dasi vsa Bosna-Hereegovina ne premore z vsemi nemškimi priseljenci .niti 1% ljudij. ki bi umevali nemščino, j Na odločen skupen protest jugoslovanske javnosti zdi se, da je vendar
■	malce zabliskalo v glavah modrih
( vladnih krogov, (kajti javljalo se je -poiuradnim potom, da so odstopili od rečene svoje nesmiselne nakane in si- i . stirali razpečavanje dotičnih nemških : znamk v hrvatsko-srbski Bosni. Mi smo sicer veliki skeptiki in nismo navajeni čuti o mnogo modrih in raei-jonalnih odredbah avstrijskih vlad. Ali to ]*»t. ko se je stvar javila v taki obliki, se nam je vendar moralo do- < zdevati, da je bosanska vlada enkrat res pogodila ta sicer negativen, ali vendar v tolirko pametni korak, da je preklicala svojo prejšnjo brezsmisel-nost.
Motili smo se tudi to pot in smo ] <e uverili. da tudi po tolikih izkuš- ' i njah še ne poznamo dovolj neusahljivega vira — avstrijskih v.ad.
Pametno snoznanje je trajalo koli- <
<or šteje pol meseca dnij. Ne, ka j
I taeega bi zastonj iskali (kje drugje, j
Ce se hoče doživeti kaj taeega, se mo- <
ra živeti pač le v Avstriji! Čujte! ] i 1
Sv.»j pametni sklep, s kterim je bo-<anska uprava preklieala svojo prej- j -njo brezsniiselnost, je ista uprava zopet preklicala in uveljavila prejšnjo < brezsmiselnost, da se v čisti hrvat- ; sko-srbs\i deželi, bosansko-hereegov- j >ki kraljevini uvedejo s prvim novembrom čisto — nemške znamke za lo- j kalni poštni promet. Da-li so si naši j slovenski fantje, ki so pod Hrvatom <_ Fi ipovičem šli vojskovat v Bosno in -kterih junaško vedenje zna toll lepo j opevati naša sic-cr dična družba sv. Mohorja — da-li so si ti naši fantje "J ;no-_;]i misliti, da s<i oni predhodniki t — nenemžkih znamk: nemškega dran-ja v B' siui in Hercegovino?!	j
U. klo bi lahko, da st var preti- / ij.-mo in jo jemljemo pretragično, k ,:i:r napisi na i>oštnik znamkah na vse za I nje vendar niso tolikega pomena n v laro.hiem jmirledu. da bi bila odvis- i na od njih narodna eksistenca hrvat- ii -ko--rb.-kei:a ]«rebivalstva v Bosni in z Ifen-t-irovinL Vse prav. Ti*li mi ne jj :."is imo. da že tiste nemške poštne e /:ian»<e — te žive priče avstrijske birokratske borniranosti — raznarode % tamoš i je prebivalstvo. Ne, tega se i, ne b-jimo. A .i bojimo se tiste poli- j tike, tisteira sistema, ki se med dni- n gim j>osliižuje tudi tega sredstva, da
I. i a poti velikemu nemškemu valu r na Iz.ok. V nemških poštnih znam- 7 <ah ne vidimo toliko bolezni, nego le j -'mptom velike in nevarne bolezni. [ Nemške postne znamke so le člen v s |\eri^i drn"!1, "od ko v, ki naj odpi- f rajo vrata Drangu...	r
Bi-marekov program se izvaja do- j sled no. Te doslednosti ne moremo j odrekati nemškemu Dunaju. Toda j prijem'.jemo se za glavo in se vprašu- , jemo. so-li tain gori res že talko udarjeni s slepoto, da ne vidijo — kam 2 mora slednjič to dovesti. Historia . doeet! Prevažanje Rakoczyjevih smrtnih ostankov je spremljal blago- r sla v; ja je ves Balkan. A to so sadovi j prav iste germanizatoriene agresivno- j sti proti Iztoku, prav iste, ki vsiljuje , politično nememu Bosancu — nemške znamke. Evropa ni še pozabila, da , je Avstro-Ogrska dobila v Berolinu , le man^lat za upravo kraljestva Bos- r : i e-H e rcegovi n e in da državno-pravno j ramerje tega kraljestva v konštelaeiji t Kvrope — še ni rešeno in določeno!
A čear bi se Slovenci-, kakor Slo- , vani, morali sramovati, je dejstvo, da , tudi premnogi Slovenci in celo izvest-^ ni \xnlilni krogi ne morejo dovolj raz- ^ umevati ci.je Dranga nach Osten, oziroma politike, (ki služi temu Drangu. , Neki slovenski list je pokazal n. pr. prav v tem hipu, kako nimajo izvest- , ni Slovenci nika&ega smisla ne srca { za veliko borbo, za veiiki odpor vseh ' narodov na jugu proti Drangu nach Osten. Kar videlo se mu je, kake mu krvavi staro patrijotieno srce nad nesrečnim naključjem, da isti čas, iko 1 je pal avstrijski minister, se vrača v , 1 deželo " re volucijonarec " ! Še je Slo-
■	vencev, ki ne nmejo Slovanstva!
i Kaj je bil Rakoczy, kaj je bil tisti avstrijski padli minister? O Rako-► czyju bi se moglo reči, da se je pre-
■	rrešil proti obstoječemu "državne-• mu redu", proti zaikonu, da je poga-, zil dolžno udanost do monarhije, ali
--—— ■ i
jed nega. mu ne more odrekati nikdo, tega namreč, da ga ni pri vsem, kar je storil, Todila gorka, čista ljubezen do svojega naroda. Torej: vzvišeno, plemenito etično čutstvo. A tisti ravnokar padli minister — kaj je storil ? Skozi dolgo vrsto let je bil voditelj prav tiste balkanske politike, ki uvaja v Bosni-Hercegovini nemške znamke, tiste politike, (ki 'bi neizprosno prinesla pogubo vsem Slovanom na jugu, ako bi bil j tako obnemogli, izmoz-gani in nacijonalno že tako degenerirani, da bi se ne mogli in ne znali več upreti! Zaslužuje-li ime Slovenca, kdor si vspričo takih okolnožti z levo briše solzo za padlim ministrom — z desnico pa meče (kamenje na krsto R-Uikoczvja... ?!
No, v tolažbo kažejo znamenja, da so Slovani še sposobni za odpor proti Drangu nach Osten!!	Ed.
Prvi zajcc.
Spisal Rado Mttmik.
Hudobni prijatelji so svarili dobrodušnega gospoda Tepko, naj ne čepi po vse ljube božje dni samo v kavarni in gostilniei. ampalk naj pojde razši z njimi na polje in v gozd na lov. Slikali so mu imenitnosti in izredne u-žitke lovskega življenja tako mično in tako dolgo, dokler jim ,ni šel res na limanice in svečano prisegel smrt vsem jerebicam, fazanom, zajcem in drugim okusnim zverinam.
Gospod Tepka je bil v letih najlepše možjke dobe. Kar mu je vseh muh polna mati priroda skopo prikradla na dolgosti, to mu je radodarno nadomestila z bujno razvitim trebuhom, ki ga je možakar ponosno imenoval "globus". Njegov okrogli obraz se je odlikoval z zanimivo barvo oprane zrele repe, samo prešerni nos v cviček zaljubljenega dobroživčika je žarel ne»kako slovesno v spreminjastih rdečih bojah. skoro tako lepo, kakor gorenjski snežniki ob solnčnem zahodu.
Po enem svojih sorodnikov je bil podedoval lenkestrovtko; kupil si je lovski list, torbo, patron in lovsko obleko. Dal si je namazati škornje z mastjo in osnažiti puško z mlekom pa petrol jem.
Ko je lepejra jesenskega jutra odrinil doprinašat slavne čine. je bil pristnemu nedeljskemu lovcu že od-galee tako podoben, da je bil kar sam sebi všeč. Žena je sicer rekla odhajajočemu. da bode l'e velik čudež, če ustreli kaj žive divjačine; gospod Tepka pa možikarici ni zameril prav tako zlobne kakor ne|»>trebne opazke, antpau se je veselo peljal v nedeljso jutro in gleda! s svojimi očmi tako zadovoljilo v svet, kakor pujsek po
kosilu.
Niti zli prijatelji na shaja iščui mu niso mogli kaliti zidane volje. Zabavljali so mu, da njegova le-nk est rovka ni vredna starega vraga ne in ga zbadaii, da zajci in draga zverjad ne nosi tarč na trebuhu. Opravljali so eelo njegovega psa. češ. da ni lovski pes. ampak čisto obskurno scene brez vsakega talenta; očitali so živali, da bode, najxd slepa in napol gluha, zbujala neprisiljeno veselje vsakega pametnega zajca.
Toda potrpežljivega gospod a Tepke niso nikakor nič žalile te in take zbadljive besede. Branil je svojo in pasjo čast. rekoč, da je on, Tepka, izza mladih let, narobe podoben pastirčku Davidu, mnogo in uspešno s fračo streljal na vrabce, ki tudi ne nosijo nobenih tarč s seboj; kužka pa je pohvalil in trdil, da 'e dika vseh lovskih psov naokoli. Prijazno jim je ponujal svoj brinovec, preden so odšli na lovišče.
Gospod Močerad, dolgoikrak človek z glavo v tri nadstropja, ga je postani za smreko do križpotu.
"Le pazi", mu je dejal. "Pa niar ne meri predolgo. Tvoj pes je spodaj pri gonjačih. Kadar ti zažvižgam, pojdi z menoj! Stal bom tamajle malo višje, ondi vrh lanca."
Gospod Tepa je čaal dolgo cisto nepremično za smreo. Nič se ni geni o v gozdu. Pač! Zašumelo je v gr-nočju. Gospod Tepa je napel oba petelina in privzdignil1 pc£o. Priletela je pa le drobna sinica.
"Dobro slišim!" se je pohvalil gospod Tepka. "Dober lovec bom, pri-maruha !"
Iz njegove polne lovske torbe je prihajal zapeljivi duh pečenega ko-puna in krače. Gospodu Tepki so se eedile sline, vendar se je premagoval junaško. Vsatk čas je mogel pri-dirjati zajec! Gonjači zdolaj so kričali in razsajali., kar so le mogli.
"Žejen sem in j>a mraz je!" si je mislil gospod Tepka. "Ali ne bi bilo lepše doma	v gorki postelji ali
pa tudi sedeti v topla kavarni, kakor pa tu zastonj tlaiko delati v hladnem gozdu? Par požirkov brinovca bomo, da se malo -nopre'- globus, pa bomo kar takoj dobri!'*
Kjo je ustregel svojemu globusu, mu je pa vedno huje silil v nos prijetni vonj nedolžno umorjenega kopu na. Zdelo ee um je, da ni jedel že tri dni ničesar in da bi mahoma lahko pogotnil' pet vatlov klobas.
v	———————————
Zdajci pa je zaslišal za seboj močan šum. Priletel je lep gozdni jereb. Gospod Tepka je v 'božjem imenu sprožil prvega petelina — cek! — in še drugega — eek!
"Da bi te hudir!" se je jezil. "Pozabil sem puško nabiti! Le še enkrat mi pridi takole 'lepo blizu mimo l Če >i bil imel nabito, bi ti bil I že pokazal, kdo da sem, in te po-turčal. Letal pa ne bom za teboj in ne bom, ampak takoj nabijem pušiko! Le pojdi, sa jpovedati ti nimam tako nič več. Če je tebi tako všeč, bodi pa še meni! Jo skupiš pa pri drugih lovcih, če ne prej, pa poslej, pri moji zeleni!"
Nabil je puško, zavaroval petelina in vzel iz torbe kopuna, kračo in (kruha, položil božje dari na papir vrh štora in jel rezati velike kose. Pravzdaj pa je švignilo kar dvoje zajcev mimo njega.
"Ti hudič ti, kako to bežita! Kakor bi se jima mudilo v Ameriko! Kako sta to tiho prišla, tihotapca grda! Plašni so pa res ti zajci, presneto plašni! Nobene prave ikorajže nima I ta žival in nobenega pravega zaupanja do lovca. Vzemi ju vrag! Komaj bi bilo, da bi nosil zelje za njima! Pa me v uiho pišita, če me hočeta, če pa ne, no, pa ne!"
Zopet se je hotel obrniti h kopunu, kar je zaledal nekaj rdečerjavkastega spodaj med grmovjem.
"Oho — lisica"' se je razveselil. "Lisica je vredna pet zajcev! Nabito imam, petelina sta napeta, vse je v redu: Bog in sveti križ božji, zdaj pa lahko streljam!"
Pogledal je na smrt obsojeno žival s pogledom, ki ni obetal nič dobrega. Previdno je pomolil puško in sprožil. —
V grmovju se je jelo nekaj mete-ljati in cviiiti.
"Jo že imam! Juhubu!" je vzkliknil vesel in hitel v grmičje. Ko je prisopihal in prismrčkal doli, je videl rjavkastega psa, ki je bil lahko ranjen na nogi in jo je tudi precej odkuril po zdravih treh.
"Da bi te strahomel!" je g>dr-njal gospod Tepka. "Mislil sem, da je lisica ali pa lisjalk — pa je bil pes. Rjavkastih psov ni treba na lov. Veseli me pa le! Zadel sem ga. Če bi bil ta pes lisica, bi bil ranil divjo zverino in si pridobil nevenijivo lovsko slavo na prvem lovu! In ali ni poglavitno, da zadeneš? Moja bi bila lisica na vsak način, šepala ne bi daleč in z drugim strelom bi ji upi-hnil luč življenja. Smola, sama črna smola!"	i
Gospod Tepka bi bil modroval še dalje, ako ne bi bi! počil nad njim strel. Hitel je k svoji smreki in je prišel ravno prav, da je videl, kako odnašata dva psa kračo in kopuna. Cisto osupel je odprl usta tako Široko, kakor bi hotel zapeti na ves irlas.
Odzgoraj je slišal žvižg. Ves zbegan in potrt je krenil gospod Tepka za Močeradom.
"Ljubi moj Tepka", mu.' je dejal prijatelj, 4'nikar se ne ustraši preveč! Nekaj ti moram povedati!"
"Iva—aj?" je vprašal gospod Tepka klavrno. Držal se je tako žalostno in skesano, 'kakor bi bil deležen vseh smrtnih grehov. Mis.il je na ranjenega psa.. .
"Zajca si ustrelil, bratec, zajca!"
"Jaz? Ali sem ga res jaz. Močerad?"
"I kdo pa drugi?"
"Saj je bilo dvoje strelov!"
"Tepka, ne bodi siten. Ti si dobro zadel, jaz pa ne! Čestitam ti!"
"Hm, pa —"
'1 Tepka, ne bodi tepec! V razburjenosti menda nisi slišal dobro. Na, tu ga imaš!"
In Močerad je vrgel krvavega zajca pred presenečenega prijatelja. Polagoma je novi nedeljski lovec ven-dar.e verjel, da je ustrelil on sam zajca, Močerad pa da je ranil psa, kajpada.
Po lovu so mu jih dali po lepem lovskem običaju tri po hlačah, pa še prav gotike in ga vsega ginjenega slovesno imenovali za lovca. Za to čast je moral plačati deset Štefanov vina.
Zgodil se je torej čudež. Gospod Tepka je ustrelil prvega zajca, dasi ni bil nikdar sprožil nanj. Pravijo, da je več takih vzornih lovcev.
Domov pa gospod Tepka ni prit-re-sel samo zajca, temveč tudi velikansko opico in je užival drugi dan pre-lestnega maoka. Tako je mogel s svojim prvim lovom biti popolnoma zadovoljen.
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino v Črnomelj pozdravljam vse Slovence sirom Amerike, posebno pa sestro v Calumetu, Mieh.
New York, 27. nov. 1906.
Ivan Kren.
Iščejo se
A O £ K T I
v vseh ameriSkih mestih s stalno plačo in provizijo. Ni treba znati an-gležko, temveč zadostuje poznanje med Slovenci, Hrvati in SrbL Dobra plača, delo lahko. Pišite na:
Boom 1, 67 W. 67th St,
Hew York, N. T.
Kje je LUKA GRUDEN? Doma je iz Stare Oselice nad Škofjo Loko. Pred letom dni je bival v Murray, Utah. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Martin Rumar, Box 4, Unity Station, Pa. (28-11—4-12)
Kje je MAT. KAMBIČ? Doma je iz Metlike. Pred dvema leti je bil v Napa, Cal. Kdor izmed rojakov- ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Louisa Kambieh, 530 Elm St., Leadville, Colo. (2S-11—4-12)	R
DELO! DELO!! DELO!!!
Potrebnje se 200 delavcev za delo v šumi v Richwoodn, W. Va. Delo je dobro in stalno za več let. Plača je od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa po $2 na dan.
Natančnosti je poizvedeti pri: Prank Homovch, P. O. Bvx 205, Kiehwood, W. Va.
SLOVENCEM V POGLED.
Cenjeni Dr. E. C. Collins, M. L,
New York, N. Y. Jaz Vam naznanim, da sem Vaše poslane medicine ponucal in sem se popolnoma z njimi ozdravil. Nobene bolezni ne čutim več in Vas srčno lepo pozdravim ter se Vam srčno lepo zahvalim za Vaš trud. S spoštovanjem
Jakob Spehek, P. O. Chisholm, Minn.
POZOR, ROJAKI!
Podpisani opozarjam rojake, da se varujejo pred mojo ženo ALOJZIJO TOMAZIN. ktera
je zgoraj naslikana. Stara je 20 let in ima jednega otroka. Doma je iz Medvode pri Ljubljani ter se je pisala preje PETAČ. Bila je svoječasno v Kemery, Ohio. Ker pa ne vem. kam je zginila in kje je otroka pustila, prosim cenjene rojake, če kdo zve za nje naslov, da ga mi blagovoli naznaniti.
Joseph Tomazin,
Box 123, Saxman. Cambria Co., Pa. (27-11—3-12)
Kje je ANTON SURINA? Doma je iz Sapjan, fare Jelšanske, Primorsko. Zvedel sem, da dela v šumi nekje v Pennsy Ivani ji. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovo.i naznaniti njegovemu bra-tru: Josip Surina, P. O. Box 44, Delagua. Colo. (26-28—11) Č
NAZNANILO.
Članom društva sv. Barbare št. 33 J. S. K. J. v Trestle, Pa., se naznanja, da bode v torek dne 4. decembra 1906 ob 9. uri dopoldan peta sv. maša v slovenski cerkvi na Butler ulici v Pittsburgu, Pa. Društveniki naj se zberejo ob 9. uri v dvorani pod slo-j veiisko cerkvijo. Udeležili se bode-! mo sv. maše z društveno zastavo in J z regalijami ter pričakujem, da se polnoštevilno udeležiti.
Nada.je se vam naznanja, da bode v nedeljo dne 9. decembra ob 1. uri popoldan letno zborovanje in volitev novega odbora. Vsi člani, kteri niso 6 milj oddaljeni, se morajo gotovo udeležiti.
Frank Schifrar, P. O. Box 26, Trestle, Pa. (26-11—3-12)
VABILO na
VESELICO,
ki jo priredi Zveza slovenskih društev za Willock, Pa.,
▼ četrtek dne 29. novembra 1908
(na zahvalen dan)
v tukajšnji Germania Hali.
Začetek ob 9. uri dopohidne. Plesišče odprto ob 2. uri popoludne do polunoči.
Vstopnine za nečlane teh društev 50c. Vsi Čiiani naj nosijo znake Jed-, notine in društvene vidno.
Za sveže hladilo in dober prigrizek bodisi go rak ali mrzel bode sferb-ljeno.
Vsi somišljeniki so vljudno vabljeni	ODBOR.
(26-28—11) j
Kje je IVAN KUPEC T Doma je iz St. Paula v Savin ski dolini na Spodnjem Štajerskem. Pred tremi j leti bival je nekje v Washington Canty, Pa., in je odšel v New Mexico. Za njegov naslov bi rad zvedel Bernad Potočnik, P. O. Box 187, West Newton, Pa. (26-30—11)	k
Slovenski katoliško
n	J- _ I
podp. društvo svete Barbare
^^^^^^ ____
18 ZJedlnjene države Severne Amerike.
(	Sedež: Forest City, Pa.
•mfeua INK H OIHJ dO« a«, januarja 1903 -v driavi Pwinsyttwrtr
l	t> o---
ODBORNIKI:
j	Predsednik: JOSIP ZAL AR ml., Box 547, Forest City, Pa.
Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Bun, Pa. 1	L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa.
H. tajnik: ALOJPIJ ZA VER L, Box 374, Forest City, Pa. *	Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 23, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAH, Forest City, Pa. ;	ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa.
i	Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. Box «07, 9*-
> rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
J. A Dr^VIP in N0V0 LET0 1 ZiA DUZilL sio- i
_____ venci kaj radi V
darila svojcem v staro domovino in iz Zje-	J dinjenih držav zgolj gotov denar; to pa na j=
A bolje, najceneje in najhitreje	m
I preskrbi	|
I FRANK SAKSER CO., I
f 109 GREENVICH ST., 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. f J NEW YORK, N. Y.	_ _ CLEVELAND, OHIO.	I
1
Bratom Slovencem in Hrvatom
, naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANEJ CENI izvrstna domača NA-j RAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35c galona in sicer do .1 1. marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se pošlje | polovico zneska in ostanek se plaea pri sprejemu vina. Za obilna naročila .: se toplo priporočam.
Frank Stefanich,
i posestnik vinogradov, R. R>. No. 7, Box 34, Fresno, Cal. __
? MARKO KOFALT, |
j 249 So. Front St.,	Steelton, Pa. I
< Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za	|
izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmacht) in	A
drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni	?
| I izvršujem.	§
Dalje prodajem parobrodne UstUe za v stari kraj za I ! vse boljše parnike in p..robroc!ne proge ter pošiljam dwnarje v ^ i I staro domovino po najnižji ceni.	I
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga ? | p rojakom toplo priporočamo.	2
FRANK SAKSER CO. 1
"i
Zdravju
najprimernejša pijača je
, »♦LEISY F* I V O «$>«$»
j ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hirela. Radi tega r' naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
L.elsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših 1 i gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri deo. Travnikar-ju 6102 St Clair Ave. N. t. L, kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Jugoslovanska Katol. Jednota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA-
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mica.,
Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI :
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik. Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, ni. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in mbenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatv« tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov n«j se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki, vsake pritožbe.	5
Dmštveno glasilo je: "GLAS NARODA".
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
Smrten padec. V Kranju je posestnik Jos. Gogol a skočil z okna svojega stanovanja na ulico. Pri tem si je zlomil roko in ker se je tudi na hrbtu hudo poškodoval, je drugi dan umrl. Gogoli je menda omračil um. Bil je brat pokojnega notarja Gogola in nečak pokojnega škofa Gogola.
Poizkušen samomor. Obesil se je na Rimski cesti v Ljubljani sedanji gostilničar pri "nemškem vitezu'' z vrvjo. Grgljanje je slišal preglednik Vičic, ki je poklical ključarja, da je odprl klet, nato pa pre rezal vrv. Nato so ga spravli s pomočjo nekega mizarskega p tmoi-nika v gostilniško sobo. Gostilničar je pa bil vsled tega, ker so mu rešili življenje, nejevoljen in se je .-pustil v rešilca tako, da je moral priti policijski stražnik, ki je gostilničarja odpeljal v zapor. Vzrok j j m r-kušen»-za samomora so baje domaČi prepiri.
Kako Jesenice rastejo. Menda ga i ni kraja na Kranjskem, kjer bi se j pitbivalsivo tako hitro množilo, ka-; kor v jeseniški župniji. Nedavno je | županstvo preštelo, koliko prebival- ■ cev je v vaseh Sava, Jesenice, Plavž, ! llrušica, Plavški Kovt, ki tvorijo je- j seniško župnijo. Od hiše do hiše je hodil olu-iMski sluga ter zapisaval. j koliko prebivalcev je v vsaki hiši. j Začetkom novembra 1906 je bilo na- j štetih vseh prebivalcev v jeseniški župniji 4.~>4!>. ko jih je bilo 1. januarja liMJl le 32! HJ in 1. jan. 18'Jl samo 17'JO. V zadnjih 16 letih se je pomnožilo v jeseniški župniji število prebivalcev od 175Ki na 4.")4!>, torej za 2753 ali za 153 odstotkov. Poglejmo, kako se je množilo prebivalstvo v posamez- j nih vaseh: Jesenice so imele 1. 1890 i 719: 1. 1900 875; 1. 1906 1166; Sava : je imela 1. 1890 681; 1. 1900 2004; 1. I 1906 2611; Hrušica je imela 1. 1890 1 226: 1. 1900 242; 1. 1906 547; Plavž je imel l. 1800 93; 1. 1000 08; 1. 1906 155; Plavški rovt je imel 1. 1890 77; j 1. 1900 71; I. 1906 70 prebivalcev, j Najbolj se je pomnožilo v zadnjih 16fi letih prebivalstvo na Savi, namreč za j 283 odstotkov. To je storila industri- j ja. Na Jesenicah se je pomnožilo za j 62 odstotkov, na Hrušiei za 142 i (vzrok gradba predora), na Plavžu za 66, na Plavškem rovtu pa se je i število zmanjšalo za 7 oseb ali za 9 j odstotkov (vzrok, ker ni nikake industrije, sami kmetje). Hiš je bilo 1. : januarja 1901 skupno 280, sedaj jih j je 386, torej v dobrih petih letih se jih je na novo zgradilo 106. Na Hru-šici je praznih 22 hiš, ker -so delavci po zgradbi predora odšli. Ponujajo jih za stanovanje železničarjem, pa teh nič kaj ne veseli tam stanovati, ker je s Hrušice na Jesenice predaleč (3 km).
PRIMORSKE NOVICE.
Kuga v Trstu? Dne 7. novembra so sprejeli v tržaško bolnico 261etne-ga mornarja Andreja Daboviča, ki je služil na parniku "Calipso". Tresla ga je mrzlica. Drug dan je Dabovič umrl. Pri obdukciji se je dognala oteklina žleze in ko so to mikroskopično preiskali, so bili v njej bacili bubon-ske ali indijske kuge. Zdravniki so imeli vsled tega obširno posvetovanje, na ktere m so sklenili najstrožje od- j redbe, da se bolezen ne razširi. Da ae docela prepričajo, če je imel Da-
bovič res kugo, vbrizgnili so serum iz njegovega trupla morskemu pre-Sičku. Govori se, da je žival poginila.
Dva poskušena vloma sta se izvršila nedavno v Trstu. Tatovi so vlomili v prostore špecerijske tvrdke Fratelli Gondrand ter v trgovino Silvestri. Dobili so vsega skupaj le o-koli 50 lv, dočim so se železnih bla-gajn lotili z neuspehom. V eni blagajni je bilo 9300 lv. Sodijo, da sta se izvršila vloma zato, da se izkaže ne-krivda enajstih obtoženih, ki stoje pred goriškim sodiščem in so obtoženi hudodelstva vloma.
Zastrupil se je v Trstu 19letni trgovski pomočnik Alojzij Bustja, ki so ga pa še rešili. Bustja ni popolnoma normalen in se je že večkrat hotel končati.
Odšla je, ne ve se kam, vdova železniškega uslužbenca Greisel. ki je prebivala v Pokopališčni ulici št. 21 v Gorici. Napravila je baje precej dolga Zapustila je štiri otročiče, koje hranijo sedaj dobri ljudje
Izpred sodnije v Gorici. 201etni Fr Brajdot iz Mo.še se je skregal z Iv. Teresinom. Ko sta se pretepala, je Brajdot iz nekega starega "samokresa streljal na Teresina ter ga le malce [»oškodoval. Dobil je za to tri mesece težke ječe. — Radi tatvine iz vrta Jak .Lutmana je obsojen R. Šuligoj iz (Jorice na mesec dnij v ječo. — O-pmščen je bil N. Kandolfa iz Št. Lo-renca pri Neblera, ki je v pretepu u-bil Martina Sfiligoja. Smatralo se je. da je storil to v samoobrambi. — 17-letni Al. Mušič iz Brd je bil radi tatvine obsojen na 14 mesecev ječe.
ŠTAJERSKE NOVICE.
V Savinjo je skočil v Celju vrtnar Abdon Bader, a ga je neka delavka potegnila iz vode.
Z doma je pobegnil 15Ietni Fran Kranjc iz Maribora. Bil je vajenec pri ondotnem ključavničarju Sinko-viču.
Iz zapora je ušel tapetniški pomoč-ški pomočnik Henrik Kovač iz Gu-štanja pri Velikovcu doma. Bil je zaprt v Mariboru in bil namenjen v 1 j ubij ansko prisilno delavnieo. Kovača so že prijeli v Gradcu.
Potres. Iz Rajhenburga poročajo: Dne 10. nov. ob 10. uri 35 min. dop. [ je bil tukaj močan vertikalen potres-: ni sunek. Dne 15. nov. je bila obletnica, odkar so se začeli prvi sunki ; lanskega tukajšnjega potresa, kterih ; je bilo nad 30.
Povodenj v Celju in Savinjski do-| lini. Vedni nalivi so spravili Savinjo j in nje pritoke visoko nad bregove. Po mnogih k*jih stoji voda na javnih cestah, tako da je oviran ves .promet. ; Celo na državni cesti med Št. Pavlom in Vranskim stoji voda, kjer priteka Poljska od Št. Jurja ob Taboru.
BALKANSKE NOVICE. Iz delovanja bolgarskih minister-stev. Bolgarsko pravosodno minister-stvo bode še v sedanjem narodnem sobranju predložilo projekt postave, po kteri se bode omejila prostost zborovanja na Bolgarskem in poostrila kazen za hujskače po shodih. Od dveh do 10 let bodo kaznovani sklicatelji shodov, pri kterih se bode zgodilo motenje javnega miru. Od 6 mesecev do 3 let bodo pa kaznovani govorniki pri takih shodih. — Isto ministerstvo je sklenilo zidati nove ječe na Bolgarskem. Za zidanje se bode potrošilo 500,000 levov. — Poljedelsko ministerstvo je že izgotovilo načrt postave, po kteri se bode ustanovila na Bolgarskem kmetijska banka. Načrt se bode v kratkem v sobranju razpravljal.	,
Oboroževanje Srbije. Srbija je .] sklenila v pogodbi s tvrdko Schneider, da naroči 60 poljskih in 25 gorskih baterij za 19 milijonov frankov. Srbski finančni minister odpotuje v Berolin, da sklene novo posojilo. Streljivo namerava Srbija naročiti v I Nemčiji, da dobi lažje posojilo.
RAZNOTEROSTL
Časnikarji ministri. V minister-stvu Clemeneeau na Francoskem je zastopanih ravno šest časnikarjev, to je ravno polovica celega ministerstva. Vsi ti ministri so bili svoj čas zdravniki, odvetniki in celo trgovci, { a so zamenjal svoj poklic s časnikar- * stvom. Kot taki so bili voljeni za poslance in pršli v zbornico in odtod v senat.	1
Prvi ženski razrednik na ruski ] gimnaziji. Nedavno je bila od nauč- { nega ministerstva gospa J. V. Z., učiteljica na tretji moški gimnaziji j v I^trogradu, imenovana razredni- ( co v prvem gimnazijskem razredu. 4 Ruski listi so s tem odlokom zelo zadovoljni, češ, da učenci prvega gimnazijskega razreda potrebujejo še mehkosti in nežnosti, s ktero jih mo- i re v zija jat i samo materinska skrb ženske.
Sedanje evropske cesarice in kra- , ljice so večinoma višje nego cesarji < in kralji. Nemški cesar Viljem je le I srednje velikosti, njegova soproga je pa precej visoka in ko se da Viljem tako pripovedujejo — mora vedno ce- ( sarica sedeti, dočim on stoji. -— An- i gleški kralj Edward je za več centimetrov nižji, nego kraljica Aleksandra, ruska carica presega carja za [ celo glavo. — Male postave je tudi 1 italijanski kralj, dočim je kraljica Helena visoke rasti. — Portugalski ( kralj je sicer precej visok in tudi j ((lebel, ali vendar je mnogo manjši nego kraljica. Princ Valeški je za deset centimetrov nižji nego njegova < soproga in mladi španski kralj Al- i fonzo je tudi manjši nego kraljica.
Iz Rima do morja v 20 minutah. V j Rimu se je ustanovila velika delni- s ška družba, ki ima namen zgraditi ( električno železnico od Rima do mor- ] ja. Po tej železnici bo možno v 20 1 minutah dospeti iz središča mesta do morske obali pri Castel Fusano.
Papeška palača v Avignonu. Palača v Avignonu, v kteri so v 14. stoletji stanovali papeži, je od časa : francoske revolucije služila za vojašnico, je sedaj deložirana. Vojaki | so jo morali zapustiti, da se palača : popravi ter da se ohrani kakor zgodovinski spomenik. Palača je še sedaj vrlo dobro ohranjena ter predstavlja krasno zgradbo srednjega veka. — .	'	,
O avstrijskem poslancu dr. On-ciulu, ki je imel nedavno znano afero z grofom Sternbergom, prihajajo v javnost čudne stvari, ki dokazujejo, . da mož le ni tako nedolžen, kakorš-nega se je pokazal pred grajalnim odsekom avstrijskega parlamenta. , Dr. Onciul je bukovinski okrajni gla- i var v pokoju. Ker pa si je kot "pri- ! deljeni" na Moravskem pridobil po- ; sobnih zaslug za nemštvo, imenovan j je bil za vrhovnega ravnatelja mo- ' ravske deželne zavarovalnice. Kot tak ima seveda poleg pokojnine še ' prav lepo plačo in visoke provizije. ' S tem pa Onciul še ni zadovoljen, 11 temuč trdi, da ga minister ni imel M pravice prideliti moravski deželni 1 vladi, zato smatra ondotno svoje služ- ( lxjvanje za — službeno potovanje ter ! toži državo za 60,000 kron dijet. To- l da bolje še pride. Dr. Onciul je bil medtem izvoljen za državnega in deželnega poslanca v Bukovini ter je potemtakem vedno ali na Dunaju ali ( v Crnovcih, pri moravskem deželnem ' odboru pa vleče poleg pokojnine visoko plačo gene rahlega zavarovalnega ravnatelja. Potemtakem pač lahko živi na Dunaju tako, kakor mu je očital grof Sternberg.
O ravnoupravnjenju starovercev je ;
izdala ruska vlada nedavno odlok, ki i bo vkljub svojemu polovičarstvu ve- 1 lik pomen imel. Staroverci smejo svobodno ustanavljati fare in zidati cerkve z dovoljenjem gubernatorja. Ako bi se v njih verskih občinah vršilo kaj nepostavnega, zamore jih guber-nator razvezati. Vsaka občina voli svoje duhovnike, načelnike občine, upravlja svoje premoženje itd., potreba je za vse samo " sezrješenja" gubernatorja. Duhovnik ne sme biti, kdor nima 25 let, ne zna citati in pisati ali je bil sodnijsko kaznovan. Duhovščina staroverska je prosta vojaščine, dobi potni lrst od gubernatorja in sme nositi cerkveno obleko.
Največja romanja v sveto deželo prirejajo Rusi. Vsako leto loma v Palestino 30,000 do 40,000 Rusov.
Planet Jupiter je sedaj oddaljen od zemlje samo 640 milijonov kilome- 1 trov, kar se dogaja le vsakih enajst ' let. —
Rusinska narodna stranka (tako- ! zvana moskalofilska) je imela nedav- ' no shod zaupnikov. Na shodu se je * razpravljalo o političnem položaju ( galicijskih Rusinov. Sklenilo se je v reorganizirati stranko in poslala se ( je ministerskemu predsedniku izja- ' va, v kteri se protestira proti razdelitvi mandatov in proti ločitvi občin, ' ki imajo 1500 prebivalcev. Enaka brzojavka se je poslala tudi predsedni- 1 ku gališkega deželnega zbora.	1
Kje je NEŽA PLANT ANO T Bila sve Skupaj skupaj v Havre 13. okt. ter od tam skupaj potovale v Ameriko. Omenjena ima moj kovček z obleko in vozni list od New Torka do Leadville, Colo. Mislim, da je nekje v Pittsburgu, Pa. Kdor izmed rojakov ve za nje naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Mary Dolinar, 104 W. 2nd St., Leadville, Colo.	(26-28—11)
Knjige družbe sv. Mohorja
smo pričeli naročnikom že razpošiljati. Vsak naročnik dobi
a KNJIG.
V zalogi pa imamo par sto iztisov več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali ekspres stroški vred.
Rojaki iz Clevelanda, Ohio, in okolice dobe iste tudi tudi pri našej podružnici v Clevelandu, 0.", 6104 St. Clair Avenue, N. E.
Upravništvo "Glasa Naroda".
ZA BOŽIČ V STARO DOMOVINO.
S spodaj navedenimi pa mik i je mogoče pravočasno dospeti na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, Istrijo in Dalmacijo za božične praznike:
LA LORRAINE odpluje dne 6. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
LA BRETAGNE odpluje dne 13. dee. ob 10. uri dop. iz New Tort a v Havre.
VADERLAND odpluje dne 5. dec. ob 7:30 dopoludne iz New Torka v Antwerpen.
ST. PAUL
odpluje dne 8. dec. ob 9:30 dopoludne iz New Torka v Southampton.
Rojaki, kteri želijo z navedenimi parniki potovati, naj nam naznanijo svoj prihod, da jih zamoremo pravočasno pričakovati in potrebno poskrbeti za nadaljno potovanje na parniku.
Se priporočamo spoštovanjem
Frank Sakser Co.
m	---- ■ n _...... |L| |_____
Za bližajoče se božične praznike priporočamo rojakom
krasne božične razglednice
Sta. CIaus, Zvonovi, Angelji, Božje drevce, itd. itd.
Cena :
ena 3c, tu cat 30 centov
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St„ New York, N.Y,
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4'GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
I AFSTBO-iMEBICIN Lil
Regularni potni parniki
I "GERTY" Odpluje 15. decembra. | ^GIUJUIA" 31. decembra.
\ "FRANCESCA" 5. januarja. \ "Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja. !
|	New Yorkom, Tretom In
J	Najpripravnejfa in najcenejša parobrcdna črta v
| Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub-
t	le SCTcentov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko
S od doma gredo.	!
H	•	3
I Phelps Bros. Co., General Agents, i
*	3 Washington St., New York:.	' t
|	Rojakom na znanje !	j
I Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kuoovali « ^ I ft> nar,.kar si lakko sami napravite in sicer za 80 odstotkov SSS2 Mi	l
!s mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriiS orosi J / Ta izvleček kupujejo zdaj treovci. kavanarii in t^Hir.;;^-;	v Milanu-
) je odlikovan v mnogih velikih d^vah ^SSml fSljna^ ^ ^ ker|
D	; Napravi jati žganje In likerje ni; težko.	1
| tam fe^^ntŠ	11
f V^°ta S^o^totkov maS^To^e^rav/-^an^sto^ednee^^ ^ !, ^^^ | morali izdati, plačate le io centovP namesto JedneSa dolarja, kterega *bi J
t SPRIČEVALO ^i^tT ^- *43'- sklenienem 24 junija!
| nib uradnikih; če so čisti/odtls^Vse nzn^ŽJ^ ^^	S-Kj
tf .r, Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več.	1
f/ Kdor ge ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Om«i »	,, (i
| m, v napravo itlitrov (3 galon) fterega »WiSSe«ffi,.-J®U	P°51cmo i
I * liter slivovke	1 liter Pelinovca	1 liter	i
| 1 „ Vlahova	i „ Koniaka	i ^»artreussa 1
I } » Maraskina	i Sovca	" ^SinS	t
? r J «trov 3galone) «amo za tri dolarje	J
l se dJSSf^a^ iedno	v ktere, je popisno, ka.o 1
Kkoj »^I^KStt^Jtejt .poacmoVam -i
i	nadalje PRODAJAMO	i
l vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en ^ i | .. Prodremo zdravilno milo zaliSajasto kožo inVazne nriL^ «• ,
,i"tel°ellnapraVljen0 " £lSt,h Wninic' zdravil- in oS^i^^)
K	MI JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI.	j
K Pišite nam za uplivo, karkoli potrebujete tukai ali v	■	^
gj Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "OroS"	1
I «0 bolezen.	'	» ictera imamo za vsa-)
V Pisma in vse poizvedbe naslovite na	(
[AMERICA-EUROPE COMPANY !
_______ NEW	N. T.i
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo ^ZDRAVJE"
Knjiga »ZDRAVJE'*
Katera v lcratkem izide od slavnega im obce znanega:
Dr. E. C. COLLINS M. L
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najza nesli ve jši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
v
Citajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. 1.	Velespostovanl Dr. E. C. Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zah-	se Vanl najPrvo leP° zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve.
valim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da ta-	Sel° sP°ročnieia. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi
keea zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša.	lahko deIam vsako delo Varn naznanim častiti gospod, da jaz sem po
ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti nrizadeval pri druzih zdrav-	Vašlh zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem
nikih, pami niso nič'pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do me-	tr°stal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravni'
ne obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen	klh; vsaki m' obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zamaa same
zdravnik, da lacega nima več svet.	so m' žePe praznili. Šele potein sem se na Vas obrnil, ko sem uvi,
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega ^	ne	Jaz Vas bodem vsakemu bolniku
priporočal, da naj se do \ as obrne.
ANTON MIHELIČH	Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
13 E. 3Qth St. N. E.	Važ iskreni prijatelj
Clevelan. O. j!	I- LOWSHA,
[1	Jenny Lind, Ark.
Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34th ST.,	NEW YORK, TV. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	i
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1
popoludne.
^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IS ^ NAJCENEJŠI DNEVNIK!
i-(io Tam liocv na svetu bolj mnogo dokaza diiti d a Viss ozdravi? lu d j Vam povedamo. D:i dano denar t.:koj na z j; kateremu
na ;;<Ii\.vlit: 1 e bodo pomagala. Zdravita „CIt,)SL"* se rabijo v stari domovini in po celem
i/.obraze^ .:in(-m svetu, za: Bolezni na prsih jetrih, plulali, vraneali, Selndcu, remati/.n.u; gl 1 vol soli bolest v križa, kila, astma, kiv, .	hi,,shie mo"ke in ženske, bolezni Gouorea
^Š/' 11 i S zastrupljeno kri, ženske bobezni na HM Brfw iimibiib at» 1-nic-i, beli t< k oči, nos, ušesa, usta i.t.d.
/	I Zdravila ..OTlOSp« Vas bodejo ozdravila
' ■
jOgL - V ko na nas pipete, bode Vaše pismo prišlo ired celi zbor z.lravništva, kateri se bodejo :ned saboj posvetovali zaradi Vaše bolezni. zu:lte lla so tr'->e z^ravnit° Soto smožni I IjiA I zada Va dobra zdravila kakor san jeden to iilŽifnS T je čisto ne mogoče da biVam pozabili kaj tAdati kar bi bil° v korist bolezni. ST	Naši zdravniki so tako gotovi da Vam morejo
■	bolje in pred pomogat, in da se jirepriea te
f^pf	da je to reznica imate tukaj naše garancije
W^^msMStw Ako pet dni kasneje ko ste sprejeli naše zdra-vila. ne ne čutite boljše in ne vidite da Vas bodem-• ozdravili, po liite nam jili nazaj po
rc? r o or \	r \ ,. . , ,
Lgjj^	expresn i»ia auo z dozvoljenjpm pregJeaanja,
■■llfM^UHHB iu ako Vi ni-t.' rabili več kakor eno tretinjo •v	plačamo V .m takoj denar nazaj.
Ci^a^R Najboljši zdravniki na svetn preporočajo , /y&Hr^' ?,OROSI" zdravila, katera so dosegla željo iS^H^r Profesorja Dr. Yulpiana, kateri je izrazil M^Hj^^^^B željo na zdravniškomu kongresu v Parizu, 22. ■BMk-IBM Oktob. 1SS2 da bi se iznajdel jen Ijek za oz-draviti kri brez da človeškem organom ško-
nM	duje-
J/lv*	Naša garancija je tiskana jasno v tem časo-^
" *	pisu zato Vam mora biti to gotovi dokaz da
smo mi popolnoma prepričani Vas vselej ozdraviti od rsake bolezni. Zato bratje Slovenec ne pojdite nobenim dragim zdravnikom kateri ne morejo to spolusti kakor mi.
Prid ate ali pišite na :
Zdravni-ki oddel'ek za Slovence od:
AMERICA-EUROPE CO.
4dA rm HMQMC A\/rMiir kic-\./ vnm/
"Winnetou, rdeči gentleman".
Spisal Karl May. Prire lil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)	j
To porabi Old Doath in stavi konečno toliko zaželjeno vprašanje: I "Kdaj so odpotovali zadnji ljudje?"
*	• Včeraj. Okrog trideset novincev je bilo; zato sem jih spremljal sam d liopkinsove farme. Ž njimi sta bila tudi dva zasebna gospoda."
"O; ]H><iljate tudi zasebnike*" varata. Old Death začudeno. "Ne. To je prenerodno. Le včeraj je bila izjema, ker je bil jeden izmed teh dveh moj dober znanec. Sploh bodeta pa imela izvrstne konje in jih lahko dnjdete, če odrinete takoj zjutraj, še predno pridejo do Rio
Grande."
••Kje pa pojdejo čez vodo?"
*	• Blizu sedla Eagle. Ker se pa ne smejo pokazati tamkaj, pojdejo bolj severno. Med Ifio Nueres in Rio Grande križajo stezo za mule, ktera drži iz Antonia; nadalje pojdejo mfcno Fort Ing«, kterega se pa morajo tudi ogibati in iti med pritokoma Las Moras in Moral preko Rio Grande; tam je namreč neko plitvo mest., za prehod, kterega poznajo moji vodniki. Od tam jih vodi pot Proti zapadu iti pridejo mimo Bava, Oruces, San Vineente, l Tabal in San Carlos v mesto Chihuahua."	_ w
Vsi ti kraji se meni španske vasi. Old Death pa potrjuje z glavo in in ponavlja glasno vsako ime. kot bi okolico poznal najbolje.
'4Midva jih res lahko dojdeva, če dobiva dobre konje in če so njih slabši," pravi. "Ali nama tudi dovolijo, da se jim pridruživa?"	z
< ortesio pritrdi živahno. Moj prijatelj nadaljuje:	^	z
"Ali bodeta zadovoljna oba Mastra, kterim pravite zasebnika?"	z
"Vsekakor. Nimata nobene besede in morata sploh biti vesela, da d smeta potovati po.] mojim varstvom. Ko jih dojdete, vama lahko že zdaj C povem, da jih bodeta smatrala za gentlemana. Jeden je rojen Mehikanec r 7 imenom Gavilano in moj dober znanec. V glavnem mestu sem preživel ž i] njim vesele ure. On ima jedno mlajšo sestro, ktera je vsem senorjem zme- s šala glave."	j
"Potem je tudi 011 lep človek?"
"Ne. Nista -i podobna, ker sta vsak od druzega očeta. Ona se piše Foliza PerilIo in je kot imenitna eantora (pevka) in divna ballerina (ple-fralka) občevala med najboljšimi krogi. Pozneje je zginila; šele zdaj sem zve.lel od brata, da živi še v okolici Chihuahua. Natančneje mi ni mogel povedati, ker mora še sam poizvedeti, kadar pride tje." "Ali smem vedeti, kaj je bil oziroma je ta senor?"
"Pesnik."	d
Old Death napravi začuden in zaniČljiv obraz, na kar Cortesio do- S
stavi:	P
*	* Senor ( iavelano pesni zastonj, ker ima precejšno premoženje in mu d ni treba jemati denarja za pesni."	P
"No, potem se ga pa lahko zavida!"
"Da, zavidajo ga; toliko časa so spletkarili napram njem, da je moral zapustiti mesto in celo deželo. Zdaj potuje z nekim Yankeejem, kteri želi spoznati Mehiko; prosil ga je tudi, da ga upelje oziroma seznani s pesništvom. V glavnem mestu namerava sezidati gledišče."	5i " No. miioj ' -n <"e. Ali je < Iavelano vedel, da ste vi v La Grange?" ~ "Ne. Slučajno sem bil pri reki, ko je parnik pristal, da bi potniki prenočili tukaj. Takoj spoznam sefiorja in ga povabim z njegovim sprem- c< ljevalcem k meri. Zvedel sem, da sta hotela iti oba do Austina. potem pa n čez mejo; zato sem jima ponudil, da se poslužita ugodne prilike in prideta prej ter gotoveje do cilja. Po Tex asu se potepajo ljudje zelo dvomljive vrednosti, o kterili se ne ve, odkod so in kaj nameravajo. Veduo se sliši od raznih nasilnostij. napadov in umorov, ne da bi se vedelo za njih vzroke, g I>:>l>ovi zginejo brez sledu, kot so prišli; oblasti si ne vedo pomagati." "Ali >0 to mogoče Kukluksi?" vpraša Old Death. "Tako vprašajo mnogi; šele v zadnjem času «0 prišli toliko na sled, da vedo, da pripadajo najbrž tej skrivnostni tolpi. Predvčerajšnjem so dobili pri llalletsville dva trupla, na kterih je bil pripet listek z napisom: 'Yankee Hounds'. V S bel by ju so neko rodbino pretepli do smrti, ker je oče te družine služil pod generalom Grantom. Danes sem pa zvedel, da so našli pri Lvonu črno kapo, s ktero se zakrije ves obraz; na njej so bili beli, martinčkom podobni našitki."
"Vsi zloniki! Ali nosijo Kukluksi taka pokrivala?"	žl
" Da. Na glavi in čez obraz nosijo taka zakrivala. Vsak posameznik A ima vrh tega še svoje znamenje, tako, da se niti med seboj ne morejo po- li znati."	n
"Kot se vidi, začenja ta zveza tudi tukaj svoje delovanje. Pazite se, Don Cortesio. Semkaj gotovo pridejo. Začeli so najpreje v Halletsville. is jhitem >0 šli višje v Lyons Ta kraj je gotovo bližji kot prvi?"	r<
"V.-ekakor. seiior, vi imate prav. Od danes hočem vrata in okna še kl bolj zapirati in imeti pripravljene moje puške."
"Tako je prav. Tem postopačem se ne sme prizanašati. Kdor se jim ° uda brez sile, misleč. <la bodo postopali usmiljeno ž njim, se navadno motu ^ •laz bi govoril ž njimi samo s smodnikom in svincem. Sploh pa že gori v gostilni ni prav varno; mi srno videli ljudi, kterim ni nič kaj zaupati. Pa- g met 110 -torite. da se ognete vseira, kar bi utegnilo kazati, da ste v zvezi z Juarez«nn. K*- danes storite t... Boljše je, če ste jedenkrat tudi po nepo-trebuem previdni, kakor pa če se da^te radi najmanjše stvari pretepsti ali ^ celo ustreliti. Jutri zjutraj se zopet vidimo. Ali imate mogoče še kaj pri- „ pomniti?"
"Ne, seiiores. Za danes smo gotovi. Veseli me, da sem vas spoznal in upam, da zvem kmalu kaj veselega od vaju. .Prepričan sem, da bodeta ^ srečna i>od Juarezom in da kmalu napredujeta."	p
S temi besedami sva odpuščena. Cortesio nama da roko in midva od- 5; ideva. Ko se zapro vrata za nama in stopava proti Langovi hiši, ne morem q si kaj, da bi starega ne sunil s komolcem in rekel:	\
"Master, kaj vam je bilo prišlo na imsel, da ste tako lagali! Meni so D kar lasje ustajali!"	B
"Tako! Hm! Tetra ne razumete vi, Sir! Lahko bi se bilo zgodilo, da ** bi naju bil spodil. Zato sem moral vzbuditi pri senorju kolikor mogoče ve- |J liko poželenje po naju."
"Še celo denar ste hoteli vzeti! To bi bila pa naravnost prevara." "To bai ne, saj ni vedel o tem. Zakaj bi pa ne vzel, kar ponuja prostovoljno?"	i "Ker ne nameravava zaslužiti ta denar." E "Tako! V tem trenutku seveda ne. Odkod pa veste tako natančno, ^ da se nama ne ponudi prilika, s ktero zamoremo koristiti Juarezovi stvari. Mogoče bodeva prisiljena storiti to. Sicer je pa dobro, da nisva vzela de- o narja. ker sva dobila mesto tega potne liste. Najbolje je pa, da veva, kam je šel Cibson. Jaz poznam pot čisto natančno. Ce odideva zgodaj, sem n prepričan, da ga dojdeva. Vsled naših listin ne bode vodja niti trenutek 1' ]M»niiš|jal. da nana izroči oba." j, Pri Langu nama niti jm.tikati ni treba. Med odprtimi vratmi čaka na p ii;i.j 1 in naju pelje takoj v v>l*.. Ta je imela tri okna, ktera so bila zaprta y; z debelimi zatvori. p " N<- čudita se radi teh zatvorov. Messrs.!" pravi. "Te sem naredil P^ nalašč. Sploh hočemo govoriti potih 1 una. Ni treba vedeti Kukluksom, da t< sta pri nas." ^ "Ali ste videli te falote?" ™ "Vsaj njih ogleduhe. Ko ste bili pri seiior Corteeiu, šel sem radi dol-zega r-asa ven in sem čakal na vaju. da bi vama ne bilo treba trkati. Kar zaslišim, da >e nekdo plazi od gostilne semkaj. Takoj priprem vrata in gle- ~ dam -kozi ozko odprtino. Trije možje pridejo in obstanejo prav pred © vratmi. Kljub temi zapazim dolge, široke hlače, pravtake kamižole in pokrivala. ktera so segala čez obraz. Vsa obleka je bila iz temnega blaga in \ , obšita z l>elim." \ "Aha, to je navada pri Kukluksih." ( "Popolnoma pravilno. Dva od teh počakata pri vratih. Tretji pa se ( splazi k oknu in skuša skozi odprtine gledati v sobo. Ko se vrne, naznani, M j da je v sobi samo neki mlad človek, najbrž sin; starega ni, dasi je jed na (f mizi. Potem pravi jeden, da hočeva najbrž večerjati in iti potem spat. ® Potem so se zmenili, da pojdejo okrog hiše in pogledajo, kod se pride naj- ffl laže notri. Nato zginejo; zaprem okna in grem na prag, kjer ugledam vaju i bas pred hišo. Kljub tem falotom ne smem pozabiti, da sta vidva moja go- f sta. Sedita! Jejta in pijta! Danes je pri meni evropska hrana; kar * imam, vama dam od srca rad. Govorimo lahko med jedjo o nevarnosti, ktera mi preti." t«
(Dalje pr hodnjiž.)	P
Ne trpite za reumatizmom. .
Drgnite otekle in bolne nde z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitre, ga ozdravljenja. —Ha bil sem Va3 Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z i zborni mi vspe-hi v slučajih renmatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sliČnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
O Rev. H. W. Freytag, Hamel, IU.
Na vsaki steklenici je ^JAnaša varnostna znamka \|r "sidro".
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER&CO.
E215 Pearl St., New York.
—■—
NAROČNIKOM NA ZNANJE.
Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list ' in opravljal tndi drage v našo stroko , spadajoče posle ter ga cenjenim ro- 1 jakom najtopleje priporočamo.
Slovenska gostilna
— prij—
Fr3.uk Cechu.
S oveneeni in Hrvatom naznanjam, da sem odprl SLOVENSKO GO- j STILNO, \ kterej točim vedno dobro j pivo in domače vino, kjer imam vedno j dobri in sveži prigrizek. POTUJOČI ROJAKI DOBE STA- \ NOVANJE IN HRANO.	i
Za obilen obisk se priporočam	>
spoštovanjem	)
FRANK ČECH,	]
568 Center Ave.,	Chicago, HI. i 3
Podpisani naznanjam vsem znan-	5
cem in prijateljem, da sem dne 15.	1
marca 1906 odprl	f LEPO UREJENI
SALOON j
S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO < DVORANO-	(
na 163 Reed St., Milwaukee, Wis.	\
Za obilen obisk se priporoča	j
FRANK LESKOVIC,	\
lastnik gostilne.	j
NAZNANILO.	j
Slovensko katolišfco podporno dru-	«
žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J..	<
Allegheny, za Pittsburg, Pa., in oko-	<
lico, ima svoje redne seje vsako druge-	1 nedeljo v mesecu.
Družtvecikom se naznanja, da bi se	j
istih v polnem številu udeleževali ter	*
redno donašali svoje mesečne prispev-	1
ke. Nekteri udje, ki se radi oddalje-	<
nosti ali dela ne morejo sej udeležiti	'
naj svojo meseenino na nelkterega iz-	<
med izvršujočih uradnikov pod spodaj	' navedenim naslovom dopošiljajo.
Predsednik Dominik Strniša, 221	1 Spring Garden Avenue, Allegheny;
podpredsednik Fran Kresse 5106 Na-	1 trona Alley, Pittsburg; I. tajnik Jo-
sip Musk a, 57 Vil.a St., Allegheny;	\ IT. tajnik Fran Strniša, Water Alley.
Cor. Basin St., Allegheny; blagajnik	] Vincenc Volk, 2S Tell St., Allegheny:
delegat Fred Volk, 122 42nd St.,	«
Pittsburg. — Odbor: Ivan Borštnar,	'
57 Villa Street, Allegheny; Fran	1
Golob, Nikolaj Povše 2S Tell St..	'
A1 egheny. — Zastavonoša Anton	! Drašler, 416 Bell Avenue, North Bra d dock, Pa.
Ura za vse življenje $5.95.
#Prava 14 karatna gold filled
ne pozlačena ura,na kterej * ie označeno 14k jamčena 2 za 20 let od strani izdelo- j val cev. Izgleda in se nosi kakor solidna zlata ura,
4
tetera je pa močnejša, ker j ima jake dvojne pokrove krasno izrezljane in je ■ opremljena z ameriškim niklastim kole- -soviem, dragimi kameni in Brequctovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, i možke veličine št. 1 ti, ali pa srednje št. d lf"» in ženske št. 6 ter male, veličine O. Ure r^zp šil;amo po ekepressu C. O. D. i in \ do jih 1. l.ko pv-.glt.dn, pri dro 4 plnč.:, in alio mr ug ja, potem p!ača ager.tu "~> in els:.>:(sne stroške. Z 1 vsako uro f šliemo rasno verižieo brez- J ptačno in al.o se denar pos'je v nr.prej, podarimo še lepo p-ro "fou tnin"ali pa 1 zlnto verižico s križem brerplscno. Razun ^ tegn še prihranite tudi ekspresnestroške. Ne hojte se, mi ostanemo pri tem, kar ^ rečemo. Te vrste ura z F.l inovim kole- 4 sovjem velja $2 več. Pišite na ančno: CROWN JEWELRY CO., Dept 172 * 163 E. Randolph St., Chicago, III, *
[	Skušnja uči!	11 1
\) Podpisani naznanjam rojakom, w 4
{j da izdelujem	(r
f ZDRAVILNO 6RENK0 VINO | !
' ) po najboljšem navodilu, iz aa|bolj>	f i1
/ > gih rož In korenin, k.i jih je dobiti v	/ \
w Evropi in Ameriki, ter iz finega,	\ > <
naravnega vina.	r >, ( V Kdor" boleha na želodcu ali ^ 1
prebavnih organih, naj ga pi-	/ [
( je redno.	5 ( *
!	Pošilja se v zabojih po 1 tucat	4
\	(12 steklenic) na vse kraje zapad-	®
^	nih držav Severne Amerike.	»J	*
\	V obilna naročila se priporoča	®	j
i)	JOSIP RUSS	f
^	432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.	^ 1
RED STAR LINE
Prekomorska ^roarodna d;užfca „Rudeča zi?zdaa
posredu je redno vožnje s poštnimi parni ki med
New Yorkoai in Antwerpesos: ♦ ♦ ♦ ^ Fhiladciphijo in Aistwerpeaotr,
* sledečimi robnim: paniik? k
VAOERLAUD in 'llaiw I20i7 fen. KROCnIAND........... 12760 ton
ZEELAND...........>:J05 tou.lFiNNUHC...............I27S0 ton
Pri cenah za rr -dkrovie so vpoštete ' «« potrebščine«. dobre hrana, najboljša po«tr*tb«.
Pot čez Antwerper, je jedn? najkrajših in na>prijetn-jših za potnike iz al v Avstrijo ; na Kranjsko. Slajfsko. koroško, Primorje. Krvstsko, Dalmacijo c
druge deie Avstrije.
is NEW YORKA odpljujeio parniki vsako soboto od 10:30ur" dop<^
ludne od pomoia štev. 14 ob vznožju K ilton Street. — iz PHII .AOrLj PMiJt vsako
Jrugo sreilo od pomoLi od vznožju Washington StrfCb	I
Glede vprašan kuoovania vciauh listkov ««e obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
90—96 Dearborn Street, CHICAGG. — Century Building, SAINT LOUIS. _21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
I	f	zaloga vina in žganja |
^ Prodaja belo vino j»o 70c ga'lon |
I W WWH; I) rož 11 i k 4 <r->llone za.......1.00
« p 1 rir;nj«'\ TJ sr«'klenw; v„i ? 12.00 » I	ali 4 gail. (Siidcek) za................|
b]	'j Za obilno naročilo »e priporočal A
f	1 Matija. Grill, $
I	I 1548 St. Clair SL	CLEVELAND O. \
I	GLAVNA SLOVENSKA	I
g IBBHILHICH IU POSOJILHIC01
K	registrovana zadruga z neomejeno zavezo	5r
g v Ljubljani, Kongresni trg št. 15, g
£2	nasproti nunske cerkve	J*
W sprejema in izplačuje Hranilne vloge ter jih obrestuje i>o S«
i	i
W	tO je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva
«	vložitve po do dneva d riga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži {J
M*	bodisi da. dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne iz-
H	n ^ na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice J?
g?	priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki JrJ H rejuezentuj- j ) 5 milijon v kron čistega premoženju. Ti člani
m	j'liin-ijo, vs e 1 registrirane neomejene zaveze zavoda, s c lim «« svoji in premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zato raj poz; vljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli po- vi S vrniti v domovino, tla svoje prihranke direktno pošilja v hIo- Si
5x	vensko hranilnico v Ljubljano, s čenn,r se obvaruje nevarnosti W da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in vr
g	imsk ob jedne.rt to dobro, da mu ta takoj obresti nese. g
g GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA g
^	v Ljubljtini, Kranjsko, Avstrija, g*
g	Predsednik: Dr. Matija Hudnik.	«
Ti |1 Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje | r? H )| g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York,	j £2
POGODBA EA IZDXLOVAKJl D0#.
Ml kupujem* im izdelujem« vgrndb* u fr&ncosk* dag* im u Aogm n kmdi Posodim« tail potrtbil denar u ii# delovanje dog. Alte imate doge aa pre daj, piiite nam, nail pegeji m agedaL FRTEDLAEKDES * OLIVEN OG. ■krsrepert. La. P. O. Bex HI
^^mn^fcln^^M^fcl iiirta^nii^iiiij rt^i-A
i Ako hočeš dobro postrežbo |
z mesom in grocerijo, I
tako se obrni na	^
J Martin Oeršiča, [
i 301-303 E. Northern Ave., p ^	Pneblo, Colo.	(j
i Tudi naznanjam, da imam fl * v zalogi vsakovrstno suho 1 1 meso, namreč:	|
, klobase, rebra, jezike, g t	šunke itd.	a
<	Govorim v vseh slovanskih 1
j j	^ ----yX-— sc -d §
i obilni obisk.	I
<	ww w w	............
-	^toi " I
Hranilnih t;log je:	Itezcrvnega zaklada je:
22 milijonov kron.	8DO.OOO.— kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge m j;Ii oorestuje i>«» Kentni davek pli.čuje hran:!n ca sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseli u!og jaim-i njt-n l>og;«t zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem srojitn premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti noben« izgube. To
pri oznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloMnib otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
liojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. | Nas zaupnik v Združenih državah je ie več let naš rojak
FRANK SAKSER, 'žaSB®o*™"-'-1
Compagnie Generale Transallanllque.
|Francoska parobrodna družba.j
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARMKI SO z
"La Provence" na dva vijaka..............14,200 ton, 30,noo konjskih močL
La Savoie ,, ,, „ .................2i» Oi>t»
"La Lorraine" „ „ ...................12.'W0	, 2.-.'i«»0
"Lajouraine" „ „ „ .................1o,<hh>	"
"L Apuitaine „ „ ...................khnhi	],; • ,0
"La liretange" .............................. 8,(K)0	u ,
"La Chamqaene" ............................ 8 "O0	" 9 n0'i "	"
4'La Gascogne"......................!.IIIII 8.0«»0	" 9,'tmjo
Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK,
Parniki odpluje jo od sedaj naprej vedno ob četrt kili ol> 10. nri dopoludne iz pristanišča št. 42 >orthlti¥er, ob Morton St., N.Y.
La Gascogne	24. nov. 1906. *LA PROVENCE 27 dee 1906
•LA PROVENCE 29. nov. 1906. 'LA LORRAINE	3. jan. 1907
"LA LORRAINE	6. dec. 1906. La Bretagrje	10. jan. 1907.
La Bretagne	13. dec. 1906. *LA SAVOIE	17 jan 1907
*LA TOURAINE 20. dec. 1906. *LA TOURAINE 24. jan. 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. W. Kozminski, generalni agent za zapad.
__71 Deaborn St., Chicajjo. (II
CUNARD LINE
PARMKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO iN NEW YOR^n^,
PARNIKI IMAJO JAKO OHSKŽKN POKIH T P::; STCri > V. KROVU ZA ŠETANJE POIMKOV TRETJE« \ 1UZHF04
Ml^, SLAY0HIA SF"
CAR0H1A ««
TTLTONIA, S L AT0XIA in PANNOMA so parniki na dva vijaka. Ii parniki so napravljeni po najnovejšem kroju iu zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan t,ri mizi ]>ostrež na.
Vožnje listke prodajajo ]>ooblaščeni agentje in
Tbe Ciari Steamsblp Co., Ltd,
BOSTON :	iVllIN^ EAPCLIS:	C HICAGO j
1State St. ..Guaranty Building. e>"7 Deurborn St. 21-24 STATE ST., NEW YORK.
I	i
| Telefon 2034.
I Frank Petkovsek 1
t 214-218 Market Street	Waukegan, III. |
:	priporoča roj kom^svoj	"f
] S A L O O IN, ^ i
f	v k tereni vedno toči sveže pivo, dobra vina in nhiskey, ter	|
f	ima na razpolago fine sinodke.
p	Y svoji PRODAJALMCI ima vedno sveže groce-	4
f-	rije po nizki li cenah.	^
f Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v	4
I	zvezi je z Mr. Frank Sakserjeni v New Yorkn.	^
U	i
■iMirtittlri irift>m«ftiinill8l-iiiiillž-	I .....<«3: .-iSi......^	I..^-......■>........ ..-i-1 _«>?.,. "i