/Im e s? i s K/i Domovi m NO; 41 ^ %; ' SPIRIT \JAG€ ONLY S«rvli^ Cblcaeo, Sfllwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 13, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVII Japonska podvojila »skup olja v Kini v JSti&l&JiL.. Japonska se zbližuje z LK Kitajsko, ko se odnosi s Sovjetsko zvezo zategujejo, TOKIO, Jap- -— Japonska je podpisala s Kitajsko dogovor o povečanih, dobavah olja. Te bodo v tem letu podvojene na 58 milijonov sodov v skupni vrednosti okoli 600 milijonov dolarjev. Olje ima sorazmerno malo žvepla in Japonci so ga kupili celo za nekaj cenejše, kot je sedaj veljavna cena za tako olje na svetovnem trgu. To naj bi kazalo na izboljšanje odnosov med Japonsko in. L. R. Kitajsko. Pogodba o nakupu olja sama po sebi ne bi bila pomembna, če ne bi bila dokaz japonskega pri-bližavanja Kitajski pod novo vlado predsednika, Takeo Mikija. Prejšnja vlada Tanake se je Novi grobovi Anthony J. Mervar V ponedeljek je umrl v St. Luke’s bolnišnici 62 let stari i Anthony J. Mervar z 8601 Vineyard Avenue, rojen v New-bur-ghu, kjer je obiskoval šolo sv. Lovrenca in kasneje vodil Market of Noble Foods. Pokojnik je bil mož Valentine, roj. Bizjak, oče Mary (Rocky River), Mar-’ Proteva, Lucy Ann Dwyer, 10-krat stari oče, brat Franka — br. Jos. S.M., Rosalie Železnik, Mary Cray, Frances Smrdel in pok. Thomasa. Bil je član Ambassadors No. 62 in Knights of Columbus No. 4893. Pogreb bo jutri, v petek, ob 9.15 iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road, v cerkev sv. Lovrenca, ob 10., nato na Kalvarijo. Rose Marie Hicar V nedeljo je preminula v Geauga Community bolnišnici 42 let stara Rose Marie Hicar iz Mantue, Ohio, roj. Smrekar ogibala vsakemu videzu nagiba- Newburghu, žena Johna, mati nja na katerpkoli stran v sporu med Moskvo in Pekingom. Nova vlada je po vsem sodeč v tem o-ziru manj občutljiva. V Tokiu trdijo, da Japonski ne preti nobena nevarnost od L. R. Kitajske, da pa ni mogoče kaj takega reči o Sovjetski zvezi. S Sovjetsko zvezo Japonska se vedno ni sklenila uradno mi-ru> četudi bo od konca druge svetovne vojne skoraj 30 let. Japonska zahteva vrnitev južnih otoških skupin v Kurilih, ki $o biie del Japonske še pred rusko-japonsko vojno leta 1903-1904, čemur pa se Sovjetska zveza trdo upira. Odnosi so se med o-berna nekaj zategnili, ko je Tokio odklonil razgovore o sklenitvi mirovne pogodbe, kar je nedavno ponovno predložila Moskva, če ZSSR ne .vpne Japonski zahtevanih otočij., Judy in Susan, hčerka Josepha in Susan Smrekar (Maple Hts.), sestra Nancy Loeschen in Josepha. Pogreb je iz Ferfolia pogrebnega zavoda na Lee Rd. danes ob 9.45, v cerkev Pija X. ob 10.30, nato na Kalvarijo. Martin Cermely Sr. V Fairview bolnišnici je včeraj umrl 85 let,stari Martin.Cermely Sr., rojen v Ustju v ,Avstriji, od koder je prišel v ZDA 1. 1907, mož Mary, roj. Čermelj, oče Mary (Tocky River), Martina Jr. (Dayton, O.), pok. Josepha, Kathryn (Rocky River), Helen (Rocky River), Vladimirja (Wooster), Mrs. Margaret Hastert (Euclid) in Henry ja (Cincinnati), 15-kraL stari oče, brat Louisa (Avstrija). Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Sv. križa. Gosto naseljen otok Brezposelnost oslala v februarju rta 8.2%! Glavni vzrok temu je, ker se je nad pol milijona nezaposlenih naveličalo iskati zaposlitev. WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo j‘e objavilo, da je bilo v preteklem mesecu brez dela 8.2% ali okoli 7.5 milijona ljudi v naši deželi, ki iščejo delo. Število zaposlenih je padlo, ko je gospodarstvo v zastoju in podjetja omejujejo obratovanje. Pretekli mesec naj bi se število zaposlenih dejansko zmanjšalo za nad pol milijona. Kljub temu je število tistih, je dejal, da je sedanji obseg gi so se javili kot brezposelni in brezposelnosti največji od veli- ki iščejo zaposlitev, ostalo neke depresije sem. Blizu milijon ' spremenjeno — 8.2% ali neka-Ijudi je izgubilo redno zaposlitev samo v preteklem januarju. NAJVEČ OD DEPRESIJE — Julius Shiskin (na sliki), vodja oddelka za delavsko statistiko, ZA DODATNO POMOČ UDOM SO IZGLEDi ¥ KONGRESU SLABI Senatni in Domov pododbor sta sicer s pičlo večino glasovala za dodatno pomoč Kambodži, četudi v zmanjšanem, obsegu, toda demokratje v Predstavniškem domu so se včeraj z veliko večino odločili proti vsaki dodatni pomoči Kambodži in Južnemu Vietnamu v tekočem finančnem letu. ^----v ■■ no toliko prebivalcev je Pastes prevrata na PorfepSsksm ul uspe! Poskus vojaškega prevrata, , Pj1! odstranil sedanji Avstralija, četudi wviearski režim v Lizbo-1200-krat manjši. Je spodletel zaradi omejene podpore. Lizbona, p0rt. — v torek piislo do poskusa vojaškega revrata desničarskih in zmer-^ sn pod. vplivom, če ne pod eposrednim vodstvom gen. An-Spinole, ki so ga levi-rJi lansko lesen nriciuu t r,d. stopu, ko Načrtom Moskva dolži Peking iskanja kompromisa s Čangkajškom o Tajvanu MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski komentator A. Kantov je v poročilu za Novosti, sovjetsko propagandno novinarsko službo, trdil, da je Mao na skrivaj iskal preko Hong Konga stike s Čangkajškom na Tajvanu. Peking naj bi ponudil Cang-kajšku dosmrtno upravljanje Tajvana, ki pa naj bi priznal suverenost L. R. Kitajske. Čang-kajšek naj bi bil po tepn poročilu Maovo ponudbo odklonil in ponovil svojo namero po boditvi” kitajske celine. WASHINGTON, D.C. — V torek je pododbor Senata, ki mu načeluje H. H. Humphrey, odločil s 4:3 priporočiti zunanjepolitičnemu odboru Senata dodatno pomoč Kambodži v obsegu 125 milijonov dolarjev. Humphrey je glasoval proti, kot je preje že ko 7.5 milijonov. Predvsem je javno povedal. Predsednik Ford večje število odraslih žena in je predložil 222 milijonov do-mladostnikov prenehalo iskati datne pomoči, pa pristal i zaposlitev, ko so spoznali, da tre- zmanjšanje vsote, ko je bilo o-nutno skoraj ni izgledov, da bi i čitno, da je odbor proti podpori uspeli. {v Kongresu močan. Včeraj je za Predsednikov tiskovni tajnik! dodatno pomoč Kambodži glaso- osvo- Lon Nol zamenjal poveljnike vojske PHNOM PENH, Kamb. — Predsednik republike Lon Nol je odstavil' dosedanjega poveljnika vojske gen. Fernandeza in pozval predsednika vlade Longa Boreta, naj sestavi novo vlado. Predsednik Lon Nol bi rad s ■ Ron Nessen je priznal, da vse 'kaže na nadaljevanji “obsežne šibkosti delovnega trga” in je svaril, da je treba pričakovati porast brezposelnosti v naslednjih mesecih, predno se bo proti koncu leta začel položaj izboljševati. Predsednik AFL-CIO George Meany je po objavi teh številk dejal, da ne “more nihče najti v njih kako zadovoljstvo”, i Ko je odštete1- brezposelnih ostal v februarju na januarski ravni, je' število delovnih ur padlo peti mesec zapored, tokrat za 1.8%; Med tovarniškimi delavci je pretekli mesec padlo za 4% in je 15.6% manjše, kot je bilo pred enirti letom. : Pentagon proti popuščanju Panami WASHINGTON, D.C. — Vesti iz Pentagona trdijo, da tam kot od mere vsa Phnom Penhu in nje nu, pa verjetno ne bo v val v razmerju 4:3 tudi zunanjepolitični pododbor Predstavniškega doma, kljub temu in že potem, ko so demokrati v Domu tako pomoč z veliko večino odklonili. Demokrati Predstavniškega doma so se zbrali, na poseben sestanek včeraj na pobudo nasprotnikov dodatne pomoči Kambodži in Južnemu Vietnamu, kot jo je predložil predsednik Gerald R. Ford. Na sestanku so se odločili v razmerju 189:49 proti vsaki dodatni pomoči v tekočem proračunskem letu, ki se bo končalo s 30. junijem. Če bodo demokrati “v enakem razmerju glasovali v Predstavniškem domu, kadar bo predlog prišel v razpravo ih glasovanje, potem je usoda vlade v Phnom Penhu zapečatena. Predsednik Ford, obrambni tajnik Schlesin-ger in drugi člani vlade so izjavili v zadnjih tednih ponovno, da se more Phnorh Penh obdr- Najtežja doba je prav do konca junija, ker je sedaj suha doba, primerna za večje vojaške nastope. S koncem junija nastopi doba monzumskega deževja, ko razmočena zemlja brez trdnih cest ne dopušča kakega težjega prometa, če bi torej vladi, v Phnom Penhu. uspelo vzdržati do nastopa deževne dobe, ki dobila priložnost iskanja novih rešitev. Poslanik Kambodže v Washingtonu je včeraj izjavil, da je prepričan, da se bo Phnom Penh držal proti rdečim, dokler bo imel na razpolago strelivo. Izgledi na odobritev dodatne Iz Clevelanda i in okolice j Večerja in ples— Slovenski narodni dom-na E. 80 St. vabi s soboto, 15. marca, na večerjo in ples v svoje prostore. Prodaja peciva— Oltarno društvo pri fari Marije Vnebovzete bo prodajo v soboto popoldne in v nedeljo po vseh mašah domače pecivo. Gospodinje prosi, da bi ga mu po svojih močeh darovale. Krofi naprodaj— V soboto po enajsti uri bodo v farni dvorani pri Sv. Vidu naprodaj domači krofi. Razširitev letališča Hopkins bo draga— Prvotno so računali, da bo predvidena razširitev in preureditev letališča Hopkins stala 29 milijonov dolarjev, sedaj so prišli ' do zaključka, da bo stala nekje med 50 in 97 milijonov. Obtožen umora— Clevelandčanka Theodoria De-scott, stara 25 let in stanujioča pomoči V Predstavniškem domul n, ,0^. % , .v,.,,. . . I na 618 E. 126 St., je v torek po- so zelo pičli kljub ponovnim po- . , . .. p zivom predsednika Forda. Kong. |, ®za a na svojega prijatelja, 30 Carl Albert, predsednik Doma,! Pe?niSa Weave^a s je dejal včeraj novinarjem, da IP ' p ot raoDKa 24 let po včerajšnjem glasovanju de- |S aie lc e e C- Prince na nje-mokratskega kongresnega kluba ' °mU Chelton Rd., vse kaže, da bo vsak predlog o Sha£er Heights’ Pretekla soboto, dodatni pomoči Kambodži in !D- Weaver-^ je bil že leta 1968 obsojen zaradi ropa v Detroitu, ne razumejo”, čemu ZDA po Otok Formoza ali Tajvan ob' temi spremembami vsaj do ne- nepotrebnem popuščajo Panami vzhodni obali Azije ima približ-jke. mere ugodil kritikom v pri razgovorih o novi medseboj- žati pred rdečimi napadalci le z v Washingto- ni pogodbi, čemu so se priprav- dodatno ameriško pomočjo v tem Ijene odpovedati svoji suvereno- strelivu in drugih nu jnih poireb- jesen prisilili k od- se .1 c upiral njihovim uvajanja socializma. tnr "P1*1 '*e naPada J* v poseb-, “lavi zanikala eiP poskusom. vsako zvezo s V t emenski prerok Verjetnostjo dež.ia, (4 C)J temperatura okoli 38 F Jugoslovanska poročevalska služba Tanjug je koncem preteklega tedna ostro prijela glasilo sovjetske armade '“Rdečo zvezdo”, ker da se je v sporu o Macedoniji postavilo na bolgarsko stran. Obsodila je poročilo v 1 “Rdeči zvezdi” o podelitvi visokega bolgarskega odlikovanja Ven-ku Markovskemu, ki je ob izključitvi, Jugoslavije iz Ko-minforiha leta 1948 iz Mace-donije v Bolgarijo, kjer je sedaj član njenega parlamenta. Tanjug sodi, da “Rdeča zvezda” z, objavo omenjenega poročila sprejema bolgarsko stališče, da Macedonci niso poseben slovanski narod, kot trdijo v Jugoslaviji, ampak da so — Bolgari. To stališče z a g o v a r j a tudi odlikovani Venko Markovski, ki se smatra za Bolgara. Bolgarsko stolišče daje podporo bolgarski zahtevi po priključitvi Macedonije k Bolgariji, kot je bilo to v časa prve in druge svetovne vojne, ko so imeli Balkan zaseden Nemci. Sedanji režim v Jugoslaviji je proglasil na precejšnjo nejevoljo Srbov Macedonce za poseben narod in to, kar so nekdaj imenovali Južno ali Staro Srbijo, združil v Socialistično republiko Macedoni-. jo. Macedonščini, ki jo smatrajo Bolgari za bolgarsko narečje, srbski nacionalisti pa za srbsko, so dali priznanje posebnega jezika, enega izmed uradnih jezikov SFR Jugoslavije. Po sodbi Beograda in voditeljev SR Macedonije živi del Macedoncev v Bolgariji (Pirinska Macedonija), del pa v severni Grčiji. Vsi ti predeli so bili vsaj nekaj časa del srednjeveške srbske države, pred tem pa del bolgarske srednjeveške države. Srbi in Bolgari so se za ta del ozemlja borili že v srednjem veku. Tedaj je bitka pri Velbudžu, sedanjem Čusten-dilu, odločila v korist Nemanj iške Srbije, ki je v času carja Dušana raztegnila svoje meje daleč na jug in vzhod. Srednjeveškemu sporu med Srbi in Bolgari so napravili konec Turki, ko so obe državi spravili pod svojo oblast, oba naroda pa potisnili na položaj “raje”. V začetku preteklega stoletja so se Srbi uprli Turkom in dosegli postopno neodvisnost v svoji novi državi, ki je bila v prvem razdobju omejena na nekdanji turški beograjski “pašaluk”, pa se nato postopno širila v druge srbske predele. Bolgare so osvobodili Rusi in ustanovili po zmagi nad Turčijo “Veliko” Bolgarijo, ki naj bi obsegala tudi večji del .nekdanje “stare” Srbije ali “Vzhodne” Bolgarije ali sedanje Macedonije. Berlinski kongres je iz “Velike” Bolgarije napravil Bolgarijo, ki je obsegala le ozemlje med Balkanom in Donavo, pa morala priznavati turško nadoblast. Področje južno od grebenov Balkana je dobilo položaj delne samo-'uprave pod posebnim knezom. Bolgarski knez je to področje ob prvi priložnosti priključil svoji državici, pa se s tein zapletel v spor s Srbijo. Bitka ob reki Slivnici je sicer prinesla Bolgarom zmago, toda mir, sklenjen na pritisk Avstro-Ogrske, je obnovil staro stanje. V prvi balkanski vojni so Bolgari, Srbi, Črnogorci in Grki skupno premagali Turke in jih pognali prav pred vrata Carigrada, pa se nato sprli med seboj. Bolgari so bili v drugi balkanski vojni premagani v bitki ob Bregal-nici in so morali priznati Srbiji vso Macedonijo z izjemo Pirinske in dela, ki rje pripadel Grčiji, Turčiji so morali vrniti komaj osvojeni Odrin z .vso vzhodno Tracijo. Bolgare je poraz hudo zadel in 'vsi poskusi pomirjenja z dotedanjimi zavezniki so propadli. Bolgarija se je v prvi svetovni vojni največ zaradi sovraštva do Srbije pridružila centralnim silam v u-panju, da bo dobila Macedonijo. Jo je res, toda le za kratko dobo. Slično se je zgodilo v drugi svetovni vojni- Moskva spor med Bolgari in Srbi dobro pozna in ga spretno izrablja v svoje namene. Da je sedaj javno podprla bolgarsko stališče, pomeni, da so njeni odnosi z Bec-gradom zategnjeni. V čem naj bi bil vzrok, trenutno ni znano, saj govorijo o tem, da bi naj Brežnjev imel namen v maju iti v Jugoslavijo na uradni obisk. Zanimivo je, da je bil prav v dneh tega prepira objavljen uradni obisk predsednika j u g o s lovanške vlade Džemala Bijediča v — Washingtonu. Južnemu Vietnamu v sedanjem proračunskem letu zavrnjen. Enako je govoril načelnik kluba kong. Burton iz Kalifornije. V Senatu je razdelitev zago-vornikov in nasprotnikov pomoči bolj enakomerna, pa tudi tam je komaj mogoče misliti na to, da bi zagovorniki pomoči prevladali, kot je izjavil vodnik demokratske večine sen. M, Mansfield. * * Stališče Kongresa je težko razumljivo. Nad 15 let so ZDA podpirale nacionalne vlade in skupine v državah Indokine v njihovem odporu proti komunističnemu nasilju, v Južni Vietnam so poslale preko pol milijona lastnih vojakov, da bi preprečile prevlado komunističnega nasilja. Žrtovale so ogromno v krvi in sredstvih, sedaj pa je Kongres na tem, da tistim, ki so v Indokini še vedno odločeni braniti svojo svobodo, odreka celo strelivo, da bi se mogli upirati! To je komaj razumljivo in bo naši deželi ter njenemu ugledu v svetu v prihodnjih letih hudo škodovalo. Le kdo naj še stavi na ameriško karto, če nima nobenega zagotovila, da ga ne bodo ZDA nekega dne enostavna puste na cedilu? -----o------ Tito na Poljskem VARŠAVA, Polj. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je odšel v začetku tedna za tri dni na obisk na Poljsko. Kljub temu. da bo v letošnjem maju dopolnil 83 let, so vključili v spored njegovega obiska — lov- Na Poljskem imajo odlična in obsežna lovišča, Tito pa je kljub visoki starosti še vedno vnet lo- je Mrs. Prince ustrelil brez pravega vzroka. Streljal je tudi na njeno 5 let staro hčerko Sylvio, ki pa jo je nato odpeljala T. Descott v St. Luke‘s bolnišnico. Tam je stražnik opazil njun avtomobil in si zapomnil del njegove številke, kar je privedlo dr> prijema obeh Cenejša elektrika— Odjemalci Illuminating Electric bodo plačeli ta mesec nekaj manj za elektriko kot so v preteklem, ker se je znižala cena premoga. Cena kilovatne ure v marcu je 0.0065395; povprečni doma porabi mesečno okoli 500 kilovatov. vec. Kissinger bo ostal v državnem tajništvu WASHINGTON, D.C. -Kljub ponovnim govoricam, da bo Henry Kissinger tekom letošnjega leta zapustil vlado, trdijo njegovi prijatelji, da bo ostal na svojem sedanjem položaju do konca sedanje predsedniške dobe G. R. Forda, če bo seveda to temu prav. Zadnje vesti COLUMBUS, O. — Guv. Rhodes je včeraj predložil državni proračun Ohia za prihodnji dve leti s skupno 12.2 bilijoni izdatkov. Od skupnih izdatkov je predvideno za osnovno in srednje šolstvo 30.6%, za visoko pa 14.5%. WASHINGTON, D.C. — Bivši trgovinski tajnik Maurice H. Stans je včeraj pred sodiščem priznal, da je kršil petkrat zakone o volivnih kampanjah, pa trdil, da je to bila le pomota ali slaba presoja, ne pa namerna kršitev. NEW YORK, N.Y. — Varnostni svet ZN je včeraj pozval Turke in Grke na Cipru, naj obnove razgovore o mirni ureditvi sporov pod neposrednim posredovanjem glavnega tajnika ZN K. Waldheima. KAIRO, Egipt. — H. Kissinger je priletel včeraj ponovno sem pri iskanju novega delnega sporazuma med Izraelom in Egiptom. PHNOM PENH, Kamb. — Vladne sile so se umaknile na nekaterih delih bojišča in ZDA so za nedoločen čas ustavile dovažanje potrebščin, ko je postalo streljanje na letališče močnejše in nevarnejše. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so sestrelili včeraj nad Osrednjim višavjem civilno potniško letalo, pri čemer je bilo 25 ljudi ubitih, med njimi 4 Ameri-kanci AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 13, 1975 /llHEKlSM DOHOVIWl ■ i# i (- v x— i g o 'vi 6117 St Clair Ave. — 431-9528 — Cleveland, Ohio 441«! National end International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $<£3.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« • Kanado in dežele izven Združenih držav: $35.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto > SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. ’SfHfjffnwnjnfwnfrn wffMM'iMyfnmfiMwn'imin'immrntflUHHHIMHnsuttllllRg = ' | I BESEDA IZ NARODA I 1 I ?4llillllllllHlillilUillliHimillllUllllillliMIIIIUUIUUlUllUlllUlliUiUIUUUUIIliUUlV Si@vaissl¥G s© ssspešsio v« ■ sin SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 41 Thursday, March 13, 1975 Odkrita ideološka konfrontacija z marksizmom na univerzi v Ljubljani Titova odločnost in napor njega in njegovih najožjih za obnovo enotne linije, discipline, edinosti in notranje trdnosti Zveze komunistov v Jugoslaviji, vzroki in težave teh naporov so dosti jasno obrazloženi v obsežnem tolmačenju in dopolnilu poročila komisije predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov za Slovenijo, objavljenem v ljubljanskem listu “Delo” 15. februarja. Da bi omogočili boljše poznavanje sedanjega političnega položaja v Sloveniji vsem, ki se za to zanimajo, prinašamo ta sestavek našim či-tateljem v celoti. Sestavek je napisal Primož Žagar. V. Antisamoupravne sile, o katerih smo govorili, pa se,združujejo v nekakšno protisocialistično in protikomunistično “fronto”. Na področju raziskovalnega in študijskega procesa, filozofije in znanosti ni težko odkriti veznega tkiva, ki druži po idejni in tudi drugi plati skupino beograjskih profesorjev s praxisovci v Zagrebu in tudi z nekaterimi ljubljanskimi profesorji. Glede poglavitnih ljubljanskih nosilcev nemarksističnih in protisamoupravnih idej in pogledov, če smo konkretnejši, je komisija predsedstva CK ZKS v svojih ^predlogih za konkretne ukrepe, menila, da stališča tovarišev dr. Vladimirja Arzenška, dr. Janeza Jelovška, dr. Veljka Rusa in dr. Tineta Hribarja ne “dajejo jamstva, da bi mogli uspešno opravljati pedagoško delo na fakulteti,” ter da poleg tega tovariša dr. Vladimir Arzenšek in dr. Veljko Ruš ne dajeta jamstva, da bi mogla uspešno delati na opredeljenem raziskovalnem programu fakultete; zagotove naj se jima možnosti za zaposlitev na ustreznih delovnih mestih v drugih zavodih oz. delovnih organizacijah. Osnovna organizacija ZK na FSPN naj bi po tem mnenju razpravljala o partijski odgovornosti in nadaljnjem članstvu dr. Janeza Jerovška in dr. Tineta Hribarja. Osnovna organizacija ZK naj oceni dejavnost /seh komunistov, ki so bili v minulem obdobju, predvsem pa po 21. seji predsedstva ZKJ in 29. seji CK ZKS, v vodstvih fakultete, njenih pedagoških in raziskovalnih enot, v uredništvih družboslovnih revij, sekretarja osnovne organizacije ZK in sekretarja aktiva ZK pedagoških delavcev. To pa je seveda le del obširnih stališč in predlogov u-krepov za dokončno ureditev razmer na FSPN ter bo treba o problematiki s tega 'vidika še posebej spregovoriti. Zoper antisamoupravne sile postavljajo zveza komunistov in napredne socialistične sile, združene v SZDL, svojo fronto na vseh področjih družbenega življenja. Najbolj na-ravno orožje proti opoziciji našemu socialističnemu razvoju je ustava; na področju vzgoje in izobraževanja pa uresničevanje reforme vsega vzgojno-izobraževalnega procesa, ki so ga zakoličili partijski kongresi. Kljub zastojem, ki so objektivne in subjektivne narave, je naš boj uspešen. Dokaz za to: politika zveze komunistov na področju vzgoje in izobraževanja ta čas ni le sprejeta od večine delovnih ljudi in mlade šolajoče se generacije, marveč je že tudi podlaga za njihovo neposredno in konkretno družbeno aktivnost. Ta aktivnost je v nekaterih krajevnih skupnostih in občinah dobila že tak obseg, da predstavlja pravo organizirano gibanje v okviru široko sprožene akcije socialistične zveze in socialističnih sil za dosego moderne, angažirane in napredne šole, urejenega varstva in predšolske vzgoje, nadaljnjega razvoja delavskih univerz, racionalnejšega in usklajenejše-ga srednjega šolstva, kritično ustvarjalnega visokošolskega raziskovanja in pedagoškega dela. Ta množično sprejeta politika zveze komunistov, politika, sprejeta v naši bazi, pa je, se zdi, najbolj praktičen odgovor na gesla, ki jih pošiljajo v eter grupaško-frakoionaški in opozicijski elementi, gesla, češ da se v zvezi komunistov, ko zahteva nazorsko, teoretsko in kadrovsko razčiščevanje na podlagi jasnih načel o marksizmu kot temelju vsega vzgojno-izobraževalnega procesa ter sedanjih in zgodovinskih interesov delavskega razreda, pojavlja dogmatizem. Kaj pravzaprav pomeni dandanes sprožati taka gesla ob tem, ko že'vemo, da se želijo na podlagi take “kritike” znova vzpostaviti v svoji aktivnosti tehnokrati in liberalci, birokratski etaisti in socialdemokrati različnih barv? Pomeni odkrito ideološko konfrontacijo ne z dogmatizmom v ZK, ampak z marksizmom, ki je začel izrivati svoje kritike ali napačne razlagalce z vseh tistih -področij, kjer mora biti še posebej ustvarjalno in celovito prisoten. To področje pa je prav gotovo visoko šolstvo in znotraj njega zaradi svoje posebne narave zlasti družboslovje. Zveza komunistov je v obdobju, v katerem “vzcvetajo” gesla o dogmatizmu itd., razrešila mnoga družbena vprašanja nadaljnjega razvoja samoupravnega socializma, strla odpore birokratskih, tehnokratskih, nacionalističnih ter z imperializmom povezanih sil in utrla pot za uveljavljanje človeka kot nosilca celome družbene reprodukcije. CLEVELAND, O. — Slovenci smo se zopet postavili. V sredo ameriškega življenja in med ljudmi, ki dosedaj niso vedeli nič ali pa zelo malo o Slovencih. Od ne-Slovencev samih je navdušeno zavihral naš domači ples. Dogodek je bil tako nenavaden, da se ga splača opisati: V osnovni šoli Worden, Wick-liffe, Ohio, so 18. februarja otroci te šole podali lep slovenski spored. Prireditev je bila pod o-kriljem šolskega odbora učiteljev in staršev. Zamisel celotnega večera, kot programa, je bila delo naše rojakinje ge. Olge Pe- g- France, in njen oče, g. Zupan ■čič, sta skupno naredila kmečko orodje, noše so delo njene ma- Učiteljica Gertruda je učila 5. razred osnovne šole v vasi z 1,500 prebivalci na Madžarskem. Bila je brezverka. Hotela je izruvati vero iz src svojih učen- cev. 17. decembra 1957 je Gertruda pripravila satanski načrt, ua bi vzela otrokom vero v Jezuso- UlVJU-IC. liWOV- ‘UV-' \ t v v _1_ _ tere, sestra ga. Selan pa je pre-; vo navzočnost. Vpraša učenko vzela delo gostiteljice. Težko je Angelo: “Kaj napraviš, ko e razumeti, kako mora ena sama [ starši pokličejo?” — “Pridem, oseba organizirati in uspešno | odgovori deklica-spraviti na oder celotni večer, i “Kaj se zgodi, ko tvoji starši In tako je domačnost, veselje | pokličejo dimnikarja?” PH-in znanje slovenstva prešlo med j de,” odgovori Angela, ameriške otroke, še dolgo bodo j “Prav! Dimnikar pride, ker v pomnili čas, ko so bili tudi oni resnici biva. Tudi ti prideš, ker “Slovenci”. ■ A. B. Pust Drobiiitise Igiitoniikega Moka V sredi posta smo. Če se še nismo začeli postiti v tem ali o- dejansko bivaš.” Nato pošlje Angelo iz razreda. Za seboj zapre vrata. Sedaj reče ! učiteljica otrokom, naj pokliče-j o Angelo. “Angela! Angela!” kličejo deklice. Prestrašena deklica odpre vrata in vstopi. Tedaj pa hudobna učiteljica naredi zaključek: “Ste razumele? Kadar po- Celoten nastop se je začel z f^ j kličete koga, ki biva, ta tudi pn- naštopom ge. Cecilije Dolgan, ki je tudi kot napovedovalka povezovala odrske točke. Osvojila je tako srca otrok kot staršev z lepim slovenskim “Dober večer! da bi Bogu dokazali s kakim ( Kadar pa pokličete nekoga, . ____— J „ -t n 1 i VY1 /"'i — _ premagovanjem, da m i s 1 i m o ^ ^ ta ne pride_ Angela resno s pokoro za svoje grehe, j ^ posluša; Vi ^ pokličete in imamo še vedno čas. , ma pride Seda;j pa bi ve p0kli- Nekateri kadijo kot tovarniški; ^ Jezusa Med vami so še ta- Nad 400 gledalcev ji je ^ ^ rilo ravno tako v slovenscm,. S..., _ življenje nevarni Tem , , . . . .. on tudi sliši. , . , .... ... . on ne in uboge. Treba je le imeti slovenski otroci, bilo jih je 37, voljo in p& ljubezen do a .. . tej slabi, za tem so vsi poštah vsaj za tisb ^ M lahko daiwali za iač. večer Slovenci. Skoraj sami ne- so z navdušenostjo in prisrčnostjo plesali ples za plesom. Od zasanjanih, valčkov pa do poskočnih polk. Dekleta so s pravo slovensko ljubeznijo, v prispodobi, prikazala cvetlični vrt. Mlade Amerikanke so v slovenskih nošah žele, fantje so mlatili, kot da bi bilo to njih vsakodnevno delo. Gledalci so z zanimanjem gledali naše plese, ki so ponazarjali kmečko življenje. Ga. Dolgan, nam vsem poznana kot bivša Cilka Valenčičeva, je spretno ,in prikupno razlagala točko za točko. S svojim domačim nastopom je lepo opisala Slovenijo. Zapela je nekaj svojih naj lepših ob spremljavi diatoničnih harmonik, ki sta jih dovršeno igrala gosta Kathy Hlad in Bill Novak. Kathy je prikupno dekle, katera je dobila že veliko prizpanje za svoje talente*. Večerno prireditev je obiskal tudi naš slovenski prijatelj župan mesta Wickliffe g. Yanesh z družino. -Nadvse ponosen in vesel je povabil skupino na bodo- Boga, sebe in bližnjega. Odpoved alkoholu! To bi bila zmaga, ki bi osrečila alkoholika in njegovo družino. Koliko nesreče povzroči ravno alkohol. Družina strada, ko oče zapravlja denar v salonu. Kako so se mi smilili učenci, ki so morali sredi noči zbežati z materjo iz hiše, da jih ni oče pobil! Post je primeren čas, da se alkoholik odpove kozarcu. Kdor veruje v Boga, v njegovo pomoč, ima trdno voljo se poboljšati, prejema sv. zakramente — tak se bo odpovedal suženjstvu, v katerega ga oklepa alkohol. Molitev vse premore, more spreobrniti tudi starega alkoholika. Odpovejmo se v postu iz ljubezni do Boga kaki jedi, ki nam najbolj diši. Malo manj vzemimo tega ali onega, in ne bo nihče opazil, da se “postimo”. Še male otroke naj matere ponče, kako lahko veliko dobrega store s svojimi žrtvicami. Namesto, da bi tekli po sladoled, naj vržejo novec, v “šparovček” in denar če prireditve mesta. Starši se ni- darujejo o Veliki noči za misijo-so mogli načuditi svojim otro- ne. kom. Še ne misel jim ni prišlo, da bi se njihova mladina lahko naučila njim tujih šeg in običajev. Nastopajočim otrokom se še poznalo ni, da je slovenstvo tuja, njim nepoznana kultura- S plesom in dobro voljo so prekoračili vse meje. Ob koncu so nastopajoči navdušeno in polni zahvale z ginjenostjo pripeljali na oder svojo “učiteljico” go. Olgo Petek. Njej je šla zahvala celotnega večera. Med clevelandskimi Slovenci je poznana po svojih javnih odrskih nastopih, še kot dekle delavna, izhaja iz poznane družine' Zupančič, kjer se je že pri materi naučila spretnosti dela narodnih noš. Že v rani mladosti, doma je iz Trebnjega na Dolenjskem, je kazala navdušenje za oder. Ko je prišla v Ameriko, je postala ena izmed prvih plesalk Kresa. Bila je tudi igralna Slovenskega odra. Vedno pripravljena je nastopala, učila in pripravljala vse vrste nastopov v Clevelandu in drugod. Od leta 1958 spretno uči narodne plese Krožek št. 2 SNPJ. Ni naučila in vzgojila le svoje lastne otroke slovenskih plesov, temveč požrtvovalno uči tudi druge. S tem večerom je z nadvse posrečeno idejo osvojila srce tujcev in njihovih otrok. Več mesecev dela in prizadevanja je in bo še redilo'sad v korist ameriških o-trok in obenem tudi nam Slovencem. 'Spretno in v krogu svoje družine in sorodnikov je rešila pro- ! dukcijsko plat večera. Njen mož, lih, ki vanj verujejo. Dajmo post posebno jeziku, da bo manj opravljanja v soseščini. Odprimo TV samo za poučne, verske slike. Takih, ki so polni nemorale, seksa, bi sploh ne smeli nikoli gledati, tem manj še v postu. Dobri katoličani bi morali protestirati proti takim slikam, ki polnijo domišljijo s slabimi mislimi. Ne ustavljajmo se oh hladilniku. Pozabimo v postu na “snack”. V petkih bodimo zadovoljni s sirom namesto mesa. V postu, kjer nimajo križevega pota zvečer, imajo navadno sv. mašo. Ta pa je več vredna kot pobožnost križevega pota. Farani bi morali napolniti cerkev in se okoristiti z zakladi sv. maše, dokler , še imamo priložnost. Nekoč nam bo žal za vsako sv mašo, ki smo’ jo opustili iz lenobe. Napolnimo cerkve zvečer, ako le moremo in s tem zadostujmo za svoje grehe in tistih, ki jih niti zvon v nedeljo ne prikliče k sv. maši. Vsak je lahko apostol sv. maše s svojim zgledom, ako se je rad pogosto udeležuje. V naši knjižnici- sem našla knjižico “Kristusovo Telo”. Izdali so jo leta 1965 salezijanci v Trstu. Spisal jo je dr. Janez Jenko, SDB. V njej so razne zgodbice, vse resnične, dokazane s pričami. Dogodek: “Prišel je” — ima evharistično vsebino in pove, da Jezus ljubi otroke in kaznuje ti- da me “No, dobro! Poskusimo! Na ves glas kličite vse hkrati: “Jezus, pridi!” , Deklice ostrmijo. Nastopi mučen molk, ki ga prekine učiteljica s porogljivim smehom. “Tako! Nimate poguma, da bi klicale Jezusa, ker veste, da vaš Jezus ne bo prišel- On vas ne sliši, ker ga ni, prav tako kot Dedka Mraza ali Rdeče kapice. To so pripovedke za majhne otroke!’ Učiteljica zmagoslavno pogle da po razredu. Deklice molčijo. Vse so trde. Dokazati jim je zanje isto kakor zadati jim smrtni udarec. Tedaj pa Angela skoči pred vrstnice: “Dobro! Poklicale bomo Jezusa! Zakličimo vse naenkrat: “Pridi, Jezus!” Deklice s sklenjenimi rokami prosijo; “Pridi, Gospod Jezus!”^ Učiteljica tega ni pričakovala. Beseda ji je zastala v grlu. Mala Angela ponovi: “Še enkrat!” In z velikim zaupanjem, presunljivo prošnjo, ki bi mogla ganiti stene, deklice zaprosijo: “Pridi, Gospod Jezus!” Tedaj se neslišno odpro vrata. Vsa soba je naenkrat razsvetljena z nebeškim bliščem. V sredi svetlobe zagledajo deklice krasnega dečka. Brez besede se vsem ljubeznivo smehlja. Njegova navzočnost navdaja vse s sladkobo in milino. Jezus je o-blečen v belo obleko, podobno soncu'. Prikazen je trajala kako učno uro. Počasi je Jezus izginjal v žarkih luči. Vrata so se neslišno sama zaprla. Deklice so bile tako polne čudežnega veselja, da niso mogle spregovoriti besede Tišino pa je presekal o-ster krik gospe: “Prišel je, prišel je!” Tako je zaklicala učiteljica Gertruda. Njene oči so izstopile iz jamic in se stekleno zasvetile ... Zbežala je iz razreda. Morali so jo poslati v umobolnico. G. župnik bi jo bil rad obiskal, a ni dobil dovoljenja. Mali Angeli se je zdelo kot lepe sanje. Ko je prišla k sebi, je rekla: “Ste videli? Jezus v resnici biva. Zahvalimo se mu!” Pok. Frančišek Ačko slovenski skladatelj Ko se je iztekalo leto 1974, se je dne 30. decembra izteklo življenje priznanemu slovenskemu skladatelju, frančiškanu dr. p. Frančišku Ačko. Slovenski narod je z njim izgubil nadarjenega glasbenika, slovenska franc! škanska provinca pa sobrata, ki je bil kljub vsem svojim talentom v srcu skromen, preprost in iskren; v tem je bil podoben svojemu duhovnemu očetu sv Frančišku Asiškemu-. Frančiškovi sinovi že blizu 70C let oznanjajo Kristusov evange lij po Sloveniji. Tudi glasbo sc redno gojili, le žal, da je o ten malo ali pa nič podatkov. Iz no vejše zgodovme jih je več. P; bomo omenili samo p. Angelik, Hribarja, ki ga po pesmi “Ti, c Marija” pozna ves slovenski na rod in p. Hugolina Sattnerja skladatelja prvega slovenskeg; oratorija. Tema se pridružuje dr. p. France Ačko, kateremu spomin so namenjene te vrsti- Glasbenik Gounod nam je znan po svoji večnolepi “Ave Maria”. Nekoč je bil navzoč pri slovesnosti prvega sv. obhajila. Pri izhodu iz cerkve ga sreča prijatelj s sinom prvobhajan-cem: “Mojster] Moj sin je na* v d uš en za glasbo, posebno vašo. Po vseh blagoslovih, ki jih je danes prejel, mi podelite še vi Svojegfj.” Gounod je pokleknil na stopnice: “Sinko! Danes nisem vreden, da bi odvezal jermen na tvojih čevljih. Ti nosiš Boga v P. France Ačko je bil rojen v Mariboru leta 1904, kjer je tud. preživel mlada leta. Z devetin, letom ga je oče poslal k prof Johanu Groegerju, kjer je pri čel z učenjem violine. Profesoi je kmalu spoznal dečkovo nadarjenost za glasbo in ga je po leg violine poučeval tudi v dru-gih glasbenih predmetih. Lett 1920 je stopil v frančiškanski red. Nadaljeval je s študijem violine. Ko je v Ljubljani študiral bogoslovje, ga je upeljeval v skrivnosti . glasbe p. Hugolin Sattner. Po novi maši leta 1928, in po končanem bogoslovju je p. France ostal v Ljubljani in se vpisal na konzervatorj, kjer šc mu bili 2 leti profesorji Stanke Premrl, Janko Ravnik, Matej Hubad in Lucijan M. Škrjanec. Kompoziciji, ki jo je študiral pri Škrjancu, je posvetil največ svojega časa. Nastajale so razne skladbe in skladbice za violino, za zbor, za solo, predvsem pa za otroške zbore na besedila p. Kri-zdstoma Sekovapiča. Ačkove o-troške skladbe so se takoj uveljavile in so postale popularne ker so v njih otroci našli sorodno dušo in svoj izraz (Angelci stopajo, Hej pastirci...). Tudi ena najlepših slovenskih božičnih pesmi je tedaj nastala, “Pot čivaj, milo Detece”. Nekaj let pred vojno ga najdemo v Kamniku. Tedaj je študiral glasbo pri profesorju Srečku Koporcu. Nastajale so večje skladbe “Suita za klavir”, “U-vertura; za veliki orkester”, šaljiva opereta “Svojeglavček” za soli, zbor in komorni orkester, solospevi itd. Posebnost v slovenski glasbeni literaturi je “Missa solemnis” za soli, zbor in orkester (Ljubljana 1941). Posebnost v tem, da je to edina maša, v kolikor je znano, ki uporablja moderno kompozijisko tehniko z 12-ton-skim sistemom, moderni kontrapunkt in moderno polifonijo sploh. V letih 1941-43 je p. Ačko študiral v Rimu na papeški visoki glasbeni šoli (Ponfificio Istituto di Musiča Sacra)- Ta šola je bila ustanovljena leta 1910 (papež sv. Pij X.), leta 1914 pa je dobila naslov, papeške univerze in s; tem pravico podeljevati akademske naslove. V Rimu na tej šoli najdemo p. Franceta zopet v letih 1952-54, ko je pripravljal in branil svojo doktorsko dizer-tacijo z naslovom “Življenje in delo p. Hugolina Sattnerja”. P. France Ačko je bil prvi Slovenec, ki je promoviral na tej papeški visoki glasbeni šoli. Kljub vsemu študiju, se je v glavnem' posvetil skladanju, posebno v načinu klasične polifonije, kar se vidi iz njegove “Ave Marie” in “Fuge za orgle na temo Aleluja”. Obenem je pa znal lepo uporabiti modernejšo harmonijo. V teh letih je izdal v založbi ‘Editio Arx Fugae” 4 zvezke mladinskih skladb (Postne, Velikonočne, Obhajilne ...) peti zvezek pa vsebuje slovesno mašo za mešani zbor. , Od leta 1954 je bil na Viču. Iz teh let imamo zbirke “Otroci, hvalite Gospoda”, ‘Marijino življenje v glasbi’ (v 4 zvezkih), “Daritev naj mlajših”, “Sprejmi, Oče” (pesmi za mladinski in mešani zbor) in druge. Največje delo tega obdobja pa je “Sonata za orgle (1962), posvečena obhajanju 500-letnice ljubljanske i škofije. S svojo “Sonato za orgle” je p. France dal Slovencem prvo skladbo te vrste. Skladba je mogočno delo, zloženo v neo-klasičnem slogu in zahteva prvovrstnega organista, virtuoza. V rokopisu je ostalo še precej skladb, kakor tudi že imenovano “Življenje in delo p. Hugolina Sattnerja” (doktorska dizer-tacija), “nauk o oblikoslovju” in “Gregorijansko petje”. P. France je bil mojster melodije, melodije, ki vedno lepo teče in se preliva in nikdar ne u-truja. V tem se je posebej znal poglobiti v otroško dušo in se ji približati. Zato so tudi njegove otroške pesmi takoj našle odziv in delno že postale last slovenske mladine, last naroda. P. Ačko je bil tudi strokovnjak za zvonove. Bil je škofijski kolaudator zvonov. V tej službi je sestavil precejšnje število intonacij novih zvonov širom Slovenije, pa tudi izven. Poleg glasbenih sposobnosti, je p. France slovel kot dober pridigar, posebno pri ljudskih misijonih. Kot človek in duhovnik je imel vedno odprto srce za vsakega. Ko so prihajali k njemu po glasbene nasvete, je večkrat reševal bolj njihove življenjske probleme, kot glasbene' — Rad se je tudi povzpenjal na planine, na gorske vrhove. Tam, v naravi, “bližje Bogu”, kakor se je izražal, je našel marsikatero originalno zamisel za svoje skladbe. - Pokojni dr. p/ France Ačko bo s krepkimi črkami zapisan v slovenski glasbeni, kulturni in cerkveni zgodovini, posebno kot od Boga zelo nadarjen glasbenik ib skladatelj. Deček je naredil to, kar bi storil vsak drug na njegovem mestu- Ni blagoslovil Gounoda, i priložnosti, Dr. p, Vendelin Špendov Sldvenska evh&mfišsta frefjerednišfca ampak je zajokal. ste,- ki pohujšajo katerega ma-1 svojem srcu .in zato moraš ti mene blagosloviti!’ “Noben človek ne pozna sam sebe, ako se ne postavi v __ luč Hostije, ki je dvignjena nad ci-bbrijem.” (Maurice) * Z Jezusom v Hostiji smo močni in veliki. Brez njega slabotni in majhni. CLEVELAND, O. — V dnek od petka zvečer, cd 14. -pa do nedelje, 16. tm., ob petih popoldne imajo v župniji sv. Vida 40-urn° češčenje sv. Rešnjega Telesa. Vanjo je vključena tudi cR' velandska slovenska tretjerecb niška skupnost; ki ima ob tj. v nedeljo, 1^' marca, -od 2. do 4. ure svojo tozadevno evharistično pobožnost-Vodil jo bo p. Atanazij Lovreb' čič, OEM. iz Lemonta, vizitah^ slovenskih tretj erednikov. udje — moški in ženske — tret' jeredniki in tretj erednice, s° vabljeni, da se te svoje po-boŽ' sme j nosti gotovo udeleže. 1 Mir- in vse dobro! s. M. Lavoslava Mrs. Mary Panjan, tajnica S I AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 13, 1975 B. IZ GROBA VSTAL M HODI MED NAMI Trideset let je letos, ko so slovenski komunisti pobili 12,000 slovenskih domobrancev in četnikov, ne v boju med vojsko, marveč po njej, ko niso nosili orožja, marveč so imeli roke zvezane z jeklenimi žicami. Pri tem so tako nesramni, da ta svoj zločin trdovratno tajijo in ga nočejo niti priznati. Med nami pa hodijo Lazarji, živi ljudje, ki so vstali iz lastnega groba, v katerega so jih slovenski komunisti pahnili umret. Bog jim je pomagal, da so si rešili življenje, da nam lahko pripovedujejo o komunističnih bratomorskih zločinih. Vsaj sedem takih Slovencev hodi zdaj po svetu, vsak s svojo strašno zgodbo. Eden njih je g. Milan Zajec, ki živi med nami v Clevelandu. V naslednjem obnavljamo njegovo pričevanje: IV. j mrtva. Eden, doma z Rudnika CLEVELAND, O. — Žrelo ja-j pri Ljubljani — imena ne vem, me so Stražili podmm in ponoči. | v jami smo ga kar preprosto klr-Todi ponoči so streljali v jamo s1— - - M ™ » m strojnicami in metali bombe va-njo. Vpitje umirajočih je bilo Nepopisno. 5. junija je pa zavladala zunaj popolna tišina. Nas Pet, ki smo bili lažje ranjeni in srno še lahko hodili, smo čakali trenutka, ko bi lahko zlezli iz jame. Tretjega dne smo namreč našli še drug stranski rov, dolg kakih 10 metrov, vendar po njem ni bilo izhoda. Nekomu izmed nas se je posrečilo, da je priplezal do roba jenie, tam so ga pa zagrabili trije partizani in vprašali: “Šta si ti, Rupnikovac ali Nedičevac?” Odgovoril je: “D o m o b r a nec sem.” Cpz kakih 10 minut je tiho, brez strela, padel v jamo Nartov. Zaklali so ga. Tako smo °stali le še štirje, ki smo lahko hodili. Skupni grob minirajo 2 Mravljetom Vinkom sva si Napravila zaklonišče ob steni nekega kapnika tako, da sva si Uredila steno iz petih, šestih Mrličev. Mi, ki smo bili še živi v jami, smo komuniste dobro videli, ker jim je sonce svetilo v obraz, mi pa smo bili v temi. Vendar pa nismo kaj. preveč zi-]ali v nje, ker smo se bali, da cali “Rudnik” — je bil pa še živ in je čakal'pod odprtino, če bi mogel ven. Ko me je zagledal, se je začudil, ker je bil prepričan, da sem že umrl. Povedal mi je, da je zunaj še vedno straža in da od časa do časa mečejo noter bombe. Tisto jutro so noter na tiste skale vrgli tudi tri ra-nj ence. Rešen! Dan je potekel v čakanju na rešitev iz jame. Žejo sva si gasila tako, da sva srkala kapnike in si močila usta z lastno vodo. Tudi nekaj mesa mrtvih domobrancev sva zaužila. Ko se je začelo nočiti, sem nagovoril “Rudnika”, naj poskusiva ven. Pa ni mogel, ker mu je postalo slabo. Jaz sem se vzpel na drevo, ki je bilo padlo v jamo. Bilo je že temno, ko sem s težavo prilezel ven. Ob izhodu je bilo toliko muh, da sem imel občutek, kakor da me hočejo spraviti nazaj v grob, tako so se zaletavale vame. Slišal nisem nič, ker mi je po glavi vse šumelo. Pred jamo je bil nekdo za noge obešen na grmu. Ognil sem se ga in zdrsnil v dolino. Ne da se povedati, kako sem dihal o-svežujoči zrak. Hodil sem vsevprek po gozdu in srečaval div- nas utegnejo le opaziti. Potegni-1 je merjasce, ki mi pa niso nič 11 smo se nazaj v rov in čakali,1 hudega storili; tudi bal se jih ka3 bo. Govorili nismo veliko, nisem, samo pred komunisti sem v&č smo premišljevali. Tudi mo- ^ imel strah. se nam že ni dalo, le angel- Skrivač sho češčenje smo zmolili skupaj Drugi dan popoldne med če- časa in 'molitev o premila Devica časa do Spomni se, Ntarija.. , Kmalu potem, ko so vrgli v ]amo zaklanega domobranca, se ‘:e 2aslišalo zunaj kopanje in vse K kazalo, da bodo rob jame za-^inirali. .Ni minilo pol ure, že |e Zagrmelo in v jamo so se va-e velike skale in kamenje na hirajoče domobrance. To se je Pcriovilo še štirikrat, kajti vsega ^ uPaj je bilo pet detonacij. Ne-n°mu izmed, nas je počila mre-ušesu zaradi pritiska. trto in peto uro sem prišel v vas Kobler e. Med potjo sem si gasil žejo z roso rastlin, hranil pa s kislo deteljico. V Kobler ah pri Kočevju je bilo v vasi polno komunistov. Počakal sem,, da se je znočilo, in v mraku sem se približal vasi. V neki hiši sem dobil vodo, jajce in krompirja. Od tam sem šel proti vasi Otavice, kamor sem prišel okoli dveh ponoči. Sprejela me je zelo dobra družina, kjer sem pet dni počival in se zdravil. Iz jame sem'prišel 6. junija d- ^ se je zgodilo 5. junija do- kr°g devetih zvečer. Potem sem P°ldne. Nam rova ni popolnoma se skrival po dolenjskih gozdo-■ aful0; ker je bila jama na dnu kr ° široka. Trupla so bila po-1 a s kamenjem, vendar ne ša0tfhn0ma; Še vedno je bil° sii' kr 1 r°Penje in umiranje domo-^ancev. Potem so nametali no-r lleke bombe, ki so zadimile, Se ni prav nič videlo. število živih vedno p manjše ris uškovali smo iz rova, da bl hognai' rešite- čeh °’ 86 rnrači, smo se za- la Pr:iPravl.iati, da bi prišli iz 6’PrePričani, da je to zadnja v - ko se še lahko rešimo. Pre-vSemSmo že bili izčrpani. Kljub Vzn U 86 Pa nismo prevčč smoeK-rjali' Lahk0 rečem> da ut-., Ul Popolnoma mirni, če- vih do 1. aprila 1946. Tedaj sem se podal čez Ljubljano, Brezovico, Vrhniko in Horjul v Trnovski gozd. Mejo sem prekoračil med Sv. Gabrijelom in Sv. Mihaelom in prišel v Gorico 4. a-prila 1946. Milan Zajec H« Pripis: Iz Zajčeve družine v Velikem Gabru na Dol. je bilo kar 10 sinov pri domobrancih, za °fnab’ o® Je še kaj možnosti pet jih je ostalo pri življenju, rpofev ali ne. Kp se nam je snio računali, da ostanemo ar tam popolnoma zako- Prav ianko k Pani.. ša| sem Usti večer sku- se rfrUi iZ iame’ pa komaj sem Vest Taknii’ Sem Padel, v neza-*1' -Prebudil sem se šele dru-So^e- Prepričan sem bil, da ost-,i rU^ rešili in da sem sam t&„ med mrtvimi, pa se zaradi Po ^ n^sem razburjal. Začel sem kL,Seh Stirih lesti naprej in tem tU PriSe! boll na svetlo. Med ta I56® nfšel Mravlj eta Vinko- tem V6 leŽal °b skali mrtev, za-drugega in še tretjega, oba Angina pectoris Angina pectoris je neprijetna srčna bolezen. Je to stiskanje, davljenje, napadi, pri katerih se občutijo bolečine v prsih ali v predsrčju, ki preidejo v ramena in na notranje strani rok. Napadi angine pectoris se pojavljajo zaradi" naporov, vznemirjenja ali česa drugega, kar povečuje napor srca, popuščajo pa z odpočitkom ali jemanjem nitroglicerna. Devetdeset odstotkov obolenj angine pectoris izvira od sklerotično obolelih, zoženih ali zamašenih srčnih krvnih žil in srčne arterije. Obolenj angine pectoris je pri moških petkrat več kot pri ženskah. Najpogosteje se ta bolezen pojavlja po šestdesetem letu življenja, ker je tedaj tudi skleroza krvnih žil najmočnejša. Na;angini pectoris obolijo tudi ljudje med 30. in 40! letom življenja. Bolj pogosto od drugih obolijo tisti, ki se močno vznemirjajo,- ki težko- delajo, ki imajo visok srčni pritisk, sladkorno bolezen, sifilis in še nekatere druge bolezni. Angino pectoris moramo razlikovati od dolgotrajnih bolečin v predsrčju ali od neprijetnih občutkov, zaradi katerih trpijo tisti, ki bolujejo od dolgotrajnih bolezni in ob tem živčno in telesno. oslabijo. Najpogosteje trpijo zaradi angine pectoris tisti ljudje, ki živijo v negotovosti in strahu zaradi kake življenjske zadeve. izpovedal o njem: “Neizbrisen je v naših srcih spomin nate, bodisi da te gledamo pri dnevnem sv. obhajilu zatopljenega in zbranega, bodisi preudarnega med tovariši, bodisi nepogrešljivega v boju.” V drugem zvezku knjige “Taboriščni arhiv priča” je na strani 257 slika vse Zajčeve družine. VE! Tl Požar opustošil pokrajino nad Gračiščem Izredno suho vreme je v letošnjem januarju in februarju povzročilo vrsto požarov. Eden naj večjih je uničil 130 hektarov mešanega gozda nad Gračiščem blizu vasi Butari in Lukini. 23. februarja. Po napornem delu koprskih poklicnih gasilcev, ki si jim pomagala gasilska društva iz vse širše okolice, se je posrečilo požar omejiti po 8 u-rah. Andrej Bajt, poveljnik poklicnih gasilcev v Kopru, je dejal, da je te dni vsa Istra kot šene-. na kopa in da zadošča ob vetrovnem vremenu že iskra, da se razdivja požar. Kmetje pri ( pomladanskem čiščenju polja | premalo pazijo na nevarnost, ki jo povzročajo njihovi “mali” ognji ob robu njiv, je trdil A. Bajt. Pomemben uspeh Mladinska knjiga v Ljubljani je v osmih letih izdala v svoji zbirki “Naša beseda” 90 knjig v skupni nakladi več kot tri milijone izvodov. S tem smo Slovenci dobili izbor naše literature, nacionalne misli in prispevke k svetovni miselnosti. Vsekakor je to pomemben založniški. podvig, S tem je ciklus zaključen. Spomladi se bo nadaljeval z izdajanjem izborov iz jugoslovanske literature. kov v Sloveniji. Služila bo spomeniški službi za oporo in vodilo pri vršenju njenih nalog v prihodnjih letih, pa tudi vsem drugim, ki se za preteklost Slovenije in njene kulture zanimajo. Kulturni spomeniki Slovenije Po več letih napornega dela so pretekli mesec objavili obsežno knjigo s seznamom najpomembnejših kulturnih, spomeni- Požar v Kemofarmaciji v Ljubljani napravil 71 milijonov dinarjev škode Popoldne malo pred tretjo uro 18. februarja je prišlo v skladišču Kemofarmacije do obsežnega požara, ki ga je gasilo preko 20 gasilcev, pomagalo pa je tudi vojaštvo. Škodo so ocenili na 71 milijonov dinarjev, kar je približno dvakrat toliko, kot je znašala škoda vseh požarov zadnjih pet let v Ljubljani. Požar naj bi bili zakrivili slabi varilci, ki naj bi bili premalo pazili na nevarnost požara. Zapuščen grad v Negovi v Pomurju Na prvih obronkih Slovenskih goric je gručasto naselje Negova. Poleg stare cerkve in šole je stari grad. Listine ga prvič omenjajo' v 11. stoletju. Vse do zadnje vojne je grad služil stanovalcem in je bil dobro vzdrže- \ l l I I r pet žrtvovalo življenja za Boga, Cerkev in narod. Milan in Karel živita v Clevelandu, Lojze je tu nedavno umrl, France v Argentini, Ciril, ki je bil tudi vrnjen iz Vetrinja, pa kot mladoleten izpuščen, je vstopil k salezijancem in postal duhovnik, služboval v Beogradu, bil do lani župnik na Rakovniku v Ljubljani, zdaj je pa v Črni gori. Tone, Ignacij, Jože in Stanko počivajo v kočevski jami, kamor je bil vržen tudi Milan. Tone in Ignacij, sta bila dvojčka in kot domobranca na straži v škofijski palači v Ljubljani, hkrati pa študirala gimnazijo, ker sta želela postati duhovnika. Janez je padel kot domobranec na pragu Bele krajine leta 1944 in zapu s lil mlado ženo z nedavno rojenim sinčkom. Njegov soborec je na pogrebu v št. Vidu pri'Stični Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 Sr. Clair Avenue 431-0628 van. Trenutno ni nikogar, ki bi se zanj zavzel in ga rešil starostnih problemov. V tem kraju so bila odkrita tudi grobišča iz mlajše kamene dobe. Kraj je turistom do sedaj nepoznan, čeprav zelo bogat pristnega življenja. Kanal in Tolmin dobila avtomatski centrali Pretekli mesec so namestili v Kanalu ob Soči novo avtomatsko telefonsko centralo z 200 priključki, v začetku tega meseca pa enako tudi v Tolminu. Izdelala jih je tovarna Iskra v Kranju deloma iz uvoženih delov. Sv. Miklavž dobi novo šolo Do začetka novega šolskega leta bodo zgradili novo šolo. Imela bo 340'5 kv. metrov površine z 18 učilnicami, kabineti, kuhinjo in dvema telovadnicama. Ob njej bo zrastel tudi vrtec za 80 otrok. Takrat je dobra pšenica, kadar se ji klanja žanjica. * Kdor rad potrpi, si rože sadi. V koprivo ne trešči. * Slaba trava hitro raste. * ; Najvljudnejši ljudje niso vedno tudi naj plemenitejši. * Pijanec in norec ne obdržita nobene tajnosti. MALI OGLASI V IGRI IN POLITIKI — Državni senator Jack Faxon v Michiganu je- tudi vnet odrski igralec, ne le politični. Na sliki ga vidi-mi, ko je zadnjič nastopil v Straussovi opereti ‘Netopir’ kot princ. Otroške doklade V novomeški občini že dve leti prejemajo otroške doklade tudi kmečki otroci do 15. leta starosti. Deležni so jih tisti otroci, katerih staršev katastrski dohodek na presega 2,000 dinarjev. S tem se počasi zmanjšujejo socialne razlike, ki so najbolj občutljive na kmetih. Ljubljana dobi novo zimsko kopališče Ljubljana je edino veliko mesto v Jugoslaviji brez večjega zimskega, pokritega kopališča in plavalnega bazena. Prihodnji mesec bo tako kopališče dobila, če bodo dela v Tivoliju končana po načrtih. Poleg večjega bo tudi manjše kopališče in bazen za šolarje. Manjši plavalni bazen je dobila Ljubljana v kopališču Ilirija že kmalu po prvi svetovni vojni, pred blizu pol stoletja. Laško pivo v ZDA? Laška pivovarna že nekaj let ni mogla v poletni vročini izpolniti vseh naročil, ker ni mogla napolniti dovolj steklenic. Zato so se odločili za gradnjo nove polnilnice in za nakup novega polnilnega stroja z zmogljvostjo 50,000 steklenic na uro. Ko bo nova polnilnica urejena in v o-bratu, bo pivovarna lahko napolnila na uro blizu 90,000 steklenic. Kasneje mislijo graditi tudi novo sladarno. Laško pivo je kakovostno in priljubljeno zaradi svojega okusa. Vodstvo pivovarne je razkrilo, da je dobilo ponudbo za izvoz svojega piva v ZDA. Poslali ‘so tja že tudi svoje vzorce, toda razgovori za prodajo laškega piva v ZDA se bodo začeli šele v par mesecih- Trdijo, da so izgle-di in možnosti za izvoz v ZDA zelo ugodni, ker je “pivo v Ju-I goslaviji desetkrat cenejše kot v f ZDA”. V MEDALJAH'—Na sliki sta dve najbolj odlikovani veteranki ‘’velike domoljubne vojne”, ki sta pripadali četi samilnstrelk. Na des ni je Serafjna Vasina, na levi pa Nina Lob-kovskaja tekom razgovora ■ na, nedavnem ses stanku - veterank v Moskvi. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM no 106.5 MC, katero vodita dr. Mi lan in ga. Barbara Pavlovčič. Ljudski reki Če te mika jedro, zgrizi lupino! * Gre sKozi les, ne vidi dreves. m Če dolgo sekaš, pade naj debelejši hrast. Dokler lipa "cvete’, ji ne manjka čebel. ❖ Za pridnega je za vsakim grmom petica. * Tudi iz majhnega grma zleti velik ptič. Kakršno seme seješ, takšno žito boš ... žel. BLIZU E. 185 CESTE zidan bungalow, z tremi spalnicami, pod $30,000. 6-6 hiša za dve družini, vse velike • sobe, blizu Neff Rd. in Lake Shore Blvd. GEORGE KNAUS REALTOR 819 E. 185 St. 481-9300 (42) LIVE EASTER LAMBS For sale at the farm. 30 to 50 lbs. weight. $40.00 and up each. Orwell, Ohio, 35 miles east of Cleveland. — 437-6602. (50) ODPRTO V PETEK 5-7 na 19007 Cherokee ave. od E. 200 3t. ranč hiša z dvema spalnicama, polna klet, $20,000. Leo Baur, Realtor, 486-1655. Kličite SADRA PERKO 481-7359 KUPIM dobro ohranjeno žago-cirkular-ko. Kdor jo prodaja naj kliče po peti uri 486-7955 za dogovor. (11,13,14 mar.) Avto naprodaj 74 Camero naprodaj, v dobrem stanju. Kličite 391-2084. -(44) EUCLID ZIDANA HIŠA za dve družini 6-6, boljša kot nova, delana po naročilu, pet Tet stara, tri spalnice v vsakem stanovanju, jedilna soba, IVz kopalnica, predeljena klet. Dvojna priključena garaža. Brez madeža NOVA HIŠA V EUCLIDU od E. 260 St. tri spalnice, z aluminijem obita, 1% kopalnica. Polna klet. Kompletne vdelane (built-ins) in popolno karpeti-raria. Se lahko takoj vselite. GLEN DRIVE Od Route 91 nov z aluminijem obit ranč, dvojna priključena garaža. Polna klet. Delana po naročilu, z vgrajenostmi, IVz kopalnica, karpetirana. Se lahko takoj vselite. LAKE OKRAJ—SPLIT LEVEL Lake Shore Blvd. krasna hišg s tremi spalnicami, rekreacijska soba, ognjišče na drva, formalna jedilna soba, vse vgrajeno v kuhinji. Zidana odspredaj, dvojna priključena garaža. $45,000. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (42) V najem pet sob, kopalnica, furnez, "na 6011 Bonna Ave. spodaj. Vprašajte zgoraj ali kličite 831-7122. (42) Euclid ^Duplex, Brick and Aluminum, 5 rooms, basement, needs repairs. — 531-9053. ____ -(42) Help Wanted Male or Female KUHINJSKA POMOČNICA dobi zaposlitev, od ponedeljka do sobote, v slovenski restavraciji. — Kličite 361-5214. (x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’i Church. Anyone interested cal 761-7740. Living quarters available. (x) HELP WANTED MALE .J/ Need reliable man to sweep and clean office and shop; also dc some factory work. Steady work, Company paid benefits. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. (go south on E. 152 St. to end of street). (44) -Tt)Qooocw^oocoooc»oocioc»30oo6a^<»oooe»oooc8CPoooroc ~ VELIMIR DEŽELIC: KRAGULJ HOMAN IZ 9. STOLETJA ooooooooooooooooaoeooccoocro^ccoooooooooooooooooo- Mladi Sloveni začno glasno jo-1 “Konstantin, učenik in apo-kati ko dete, ki ga je ranil tuji jstol Slovenov, umira.. človek, pa se je zateklo' v krilo | Stari Mile cepi na vrtu cepič materino. Papež Hadrijan bla-: breskve na mandelj in zaliva goslovi nežno vsakega posebej'svoje delo s solzami. Spominja in spregovori toplo, ko da boža: | se Soluna, vrta na domu gospo-“Sloveni, otroci ljubljeni, na Ida drungariosa Leva in detinstVa one, ki so med vami pripravljeni, bi položil roke, da bodo duhovni slovenskemu rodu.” In okrene se h Konstantinu ter vzklikne: “In še več! Pastirja, škofa bom dal slovenskim ljudem. A vem in verujem, da je naš brat Kon- svojega gospodarja: “Ko se je rodil, je bil siabi-ček; majhen ko srebrni kropiv-ček za sveto vodo. Po krstu ga je duhovnik prvikrat obhajal. Pomočil je prst v kelih in ga nesel rožnatim ustcem, a mali je posesal kri Kristusovo kakor stantin najvrednejši, da sprejme ; dojenček pi’si in se smehljal ko čast in breme škofa, v kolikor je človek sploh zmožen, da prejme Svetega Duha!” Škofje zapojo: Pripaši, junak, ob bedra svoj meč, čast svojo in svojo' krasoto, zakaj narodi bodo padli pod tvojo oblast! A duhovni in ljudstvo zapojo ko da vzklika ves Rim: Tebe Boga hvalimo, Tebe Gospoda poveličujemo! ZAOBLJUBA “Ne puščajte našega učenja!” (Ž. sv. M., knj. VIL) V Rimu, v začetku leta 869. Hudi napori so zrušili šibko in bolno telo Konstantinovo; hudo bolan ieži že nekaj dni. Po dolgem dvoriščnem hodniku grškega samostana svetega Andreja v Rimu. tavajo gor in dol mladi Sloveni in med njimi Metod. Molčijo. Celo škripanje sandal po kamenitem tlaku se jim zdi preglasno. Bolnika je v skromni celici obiskal sam papež Hadrijan II. Tedaj je apostolih prišel v obednico med Slovene in milo rekel: “Mnogo zemelj je preromai vaš učenik in apostol; in Bog ga je privedel sem, da izroči dušo nebesom, a telo večnemu Rimu.” Brat Metod zadrhti: “Naša mati je prosila, ko smo se napotili v daljni svet: Otroči, obljubite mi! Tisti, ki bo med vami najdlje živel, naj zbere vse grobove mojih hčera in sinov okrog očetovega in materinega groba! — In obljubili smo ji takrat, da se bo zgodila njena volja.” Starček papež odvrne naglo: “Našo cerkev v Lateranu kličemo mater vseh cerkva, a rimski papež je oče vseh kristjanov. angelček. Bil je pameten, mil, pobožen otrok. Kakor jaz nadevam na grenki mandelj breskvo, da bo plemenito drevo, tako je on plemenitil vse okrog sebe ... Radi njega sem sadil cvetje na, vrtu, ki ga najbolj ljubi. Pod starost postajam, znova vrtnar, da bom s cvetjem zaljšal njegov grob.” Metod, ki se je s Sloveni pomikal po samostanskem hodniku, je "[mislil o" bratu: “V slabem telesu toliki duh! Z darom močnega razuma in velike modrosti ga je obdaril Sveti Duh. Njegova duša ima velike oči, da vidi, kar presega obseg navadnih milosti. Kdo bo naš učenik, ko bo šel odtod?” V tem se iz bolniške celice razlije pesem, ko da jo poje angel. Slišal sem božje oznanjenje! Rečeno mi je: V dom Gospodov bom šel; in duša se mi veseli In srce raduje. Oblačim se v haljo meniško in obleke mašniške. Pojem. Pojem. Pojem . .. Zakaj odslej nisem več zemeljski in ne več ne svetu. ves se izročam Bogu, svojemu stvarniku. ❖ Oče Ciril — zakaj tako se je skromno poslej imenoval škof, učitelj in apostol Slovenov — oče Ciril je živel le še petdeset dni. A ko se je približal čas, da bi stopil v pokoj in se preselil iz tega življenja v večno, pokliče okrog sebe svoje najdražje: brata Metoda, učence, mlade Slovene, in dobrega starčka Mileta. “Molimo!” pozove; in ker ne more dvigniti bolnega telesa, dvigne roko in izreka Bogu ves solzen molitev: Gospod, moj Bog, ki zmerom Grob častitpga moža bo torej v poslušaš one, ki vrše tvojo voljo resnici ob očetu in materi! V in se te boje, usliši mojo posled-cerkvi svetega Petra mu je od- njo molitev.. prta moja grobnica, saj ga lju- “Usliši, Kristus!” šepečejo bim ko sina radi njegove sve- Sloveni. tosti. Ali naj leži v cerkvi sve- j “Brani, Gospod, svojo zvesto tega papeža Klementa; saj je čredo, kateri si dal mene za pa-njegove bele kosti prinesel iz Čr- stir j a, ter reši jo brezbožne in Me I ONE FAMANE DRIVE oodetv' JOUETi (L. 60434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine Officers President ....-.......... First Vice-President ..... Second Vice-President Secretary ............. Treasurer ............. Recording Secretary ... First Trustee.......... Second Trustee ........ Third Trustee ......... First Judicial ........ Second Judicial ....... Third Judicial......... Social Director........ Spiritual Director .... Medical Advisor ....... Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M.' Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola ' John Kovas Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D, nega morja in vem, da ga svetnik ljubi.” Mladi Sloveni tavajo gor in poganske ziobe...” “Reši nas, Gospod!” Pogubi trojezično herezijo, CHICAGO, ILL. PLASTERING & PAINTING A-l at reasonable prices 32 years exp. dol po dolgem samostanskem; Gospod, in pomnoži svojo Cer-hodniku. Molčijo. Ono, kar je kev!... Saj v Tebi je bilo, da si doslej sleherni tudi pred seboj nas izbral, naj pridigujemo evan-tajil, je bilo izgovorjeno. gelij Tvojega Kristusa sloven- skim ljudstvom .. . Povečaj svojo Cerkev, Gospod! Spravi vse ljudi v eno! Dihni v njihova srca ljubezen.. .” “Povečaj svojo Cerkev, Gospod!” “Brani, Gospod, slovenska ljudstva! Ščiti jih s silno svojo desnico, pokrij jih s širokim plaščem ... Ljudstva slovenska, ki si jih zaupal meni, Gospod, izročam v Tvoje roke, moj Bog...” Ko zagleda Ciril svojega brata, dihne: “Glej, brat Metod! Tovariša sva bila na skupnem polju in isto brazdo sva orala. A jaz zdaj padam v grob in končavam svoj dan ... Ti, brat, zelo ljubiš samo-Got a few pieces? Call (312) Hu . stan na Sveti Gori... A radi No job too large or small (312) 568-7590 (41) J & W TOWING & Auto Wrecking All junk cars removed FREE, TOP DOLLAR PAID for used & junk cars. 24 hr. pickup. (312) 847-5981 or .(312) 254-2768. (41) MOVERS 9-1438 and save! Gore ne puščaj najine brazde, ne puščaj učenja, ne hodi od na- THE HOLY FAMILY SHOIETY OF 0 S A OSO JflLIET, HUMS fh@ išnistes of fits Aitmial ieelmg of the Supreme Boafd — Januarf ISth, f§75 (Continuation) President Joseph J. Konrad, Society. I have xound them in now called upon the 3rd Trus- good order. tee, Anthony Tomazin, for his I also want to compliment the report. President, the Secretary and Mr. President and members of the Supreme Board of the Holy Family Society: I whole heartedly agree with the reports of the other two Trustee’s report to you. I also have witnessed the audit at the bank, of the securities and other valuable papers of the ših Slovenov... Zaklinjam te!” In Metod izreče zaobljubo: “Svete so tvoje besede, Ciril! Svete so meni in vsem tvojim učencem.” “Svete so nam tvoje besede!” potrdijo vsi. “Šli bomo med Slovene s tvo- the Treasurer for the excellent work they have performed during the past year. I thank you, - Anthony Tomazin;, 3rd Trustee A motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by Matthew Kochevar that the report of the 3rd Trustee be accepted as given. Carried. Board member Anthony Tomazin raised the question regarding the matter of the Society vs Mr- Tressell, the former Actuary. The Secretary Robert M. Kochevar spoke of the progress to date on this matter, stating that jimi knjigami, Ciril, in oznanjali Kristusa vsem Slovenom od Ja- it will be some time before it drana do Severnega morja. Tako nam Bog pomagaj!” “Tako nam Bog pomagaj!” Ciril se nasmehne: “Pridite, moji bratje in otroci, da vas poljubim s svetim poljubom! Kako lepo je, če bratje žive kot ena družina. Ko olje na glavi Aronovi, ko rosa v Hermonu, ki pada na gore sionske. Kako je lepo, če bratje žive kot ena družina.” Ciril zapre ganjen oči in šepeče, ko da popeva: “Blagoslovljen, Bog! Blagoslovljen, dobri Bog, ki nas ne da v plen našim sovražnikom. Blagoslovljen, ki nas bo rešil skušnjav in ubranil zla. Amen.” Nastane dolga tišina, ki jo zmoti glas Mileta: Umrl je Ciril. Izročil je dušo will be all cleaned up. As of this date the matter is still being followed up- Secretary Robert M. Kochevar read the financial report of the Presidents Ball which was held on October 26, 1974. Tickets and incidentals sold are in the amounts of $2679.50, the expenses of the dinner and entertainment amounted to $5,860.02, therefore the cost to the Society Is $3,180.52. 1st V-President, Ronald Zefran, elaborated on the President’s Ball. Taking everything into consideration, the dinner and the entertainment, the President’s Ball was a success. I’m sure that everyone present had an enjoyable evening. It is my proposal at this time that we continue this affair in Gospodu! Ne živi več med nami the future The proposal was svetnik ...” ! accepted by the Board members. KONEC I Secretary Robert M. -Koche var, now read the requests from the lodges for grants to help them out. . / At this time, 1st Y-President Ronald Zefran requested that a grant of $1000.00 be added to the request of the lodge of St. John’s; this to be used for the Senior Citizens. A motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by John Kovas that the requests be granted. Carried. President Joseph J. Konrad presented the following motion to the Board, for adoption. I, Joseph J. Konrad, do hereby move, that in view of the ever risihg expenses of the economy, I propose that the per diem of the Supreme Board be increased $10.00 per member, per meeting and that this increase be effective as of this date. The motion made by Joseph J. Konrad and. seconded by Joseph Šinkovec that the motion be accepted as given. Carried. President Joseph J. Konrad presented another proposal to the members of the Board which is as follows: I would like to request that the Supreme Board give consideration to the granting of a 6% increase in salary to the General Manager and Business Manager of the Holy Family Society. Ronald Zefran put the proposal of the President in. the form of a motion and seconded by Mary Riola that the Supreme Board at this time grant the General Manager and Business Manager an increase of 6% in their salaries. Carried. President Joseph J. Konrad now called upon the , Secretary for his report. Mr. President and members of the Supreme Board! May I first of all welcome all of you to our meeting and particularly the members of the Judicial Board. Since we had our last meeting, a great deal has happened in our country including the resignation of one President under rather difficult and complex circumstances. Our new President Ford took office faced with many problems including an exceedingly high rate of inflation which has now been joined by a very serious recession. In spite of the political and economic problems in our country, The Holy Family Society has had an excellent year in 1974 as you’ve all heard in our Treasurer’s report. This was the result of a great deal, of hard work; including cutting the expenses whenever possible and watching the Society’s investments so that the Society’s money would earn the highest possible interest. As for the Society’s highlights, as I reported earlier, the second annual Presidents Ball held last October was a great success and we have received many compliments and thanks from persons who attended. I am alsb happy to report that our lodges are holding more functions for their members and guests all of which helps to promote the Society and the spirit of fraternal-ism. Some statistics which I know will interest you are that 1974 saw another record year in our Life Insurance premium collections and we now have some $13,745,000.00 dollars of Life Insurance in force which is also an all time high. Our Life department did not grow as much as we would have liked last year and now that the economy has slowed down, I think each and every has a responsibility to try even harder to try to enroll some new members for our Society. Our Benefit Department also had another good year in that we again paid well over one million dollars in benefits to our members. In one particular case, one of our members in Chicago was hospitalized for 16 weeks and under two of her accident and health policies with the Society, we paid benefits of over $20,000 for her claim. This represented the largest single claim the Society ever paid in our Accident and Health Department. In other areas, during the past year, the Illinois Insurance Department passed a new law that now requires an attorney to certify that any new policy form we want to approve1 meets all Department requirements. This requirement will cause our legal fees to increase in the future. In Florida, a new law which is now effective will require us to make some major revisions in our accident and health policies we offer in that State, and Pennsylvania continues to be a State that is making extraordinary demands on all Fraternals, including our own Society. It is almost next to impossible to get a premium increase approved and securing their approval for a new policy form is also extremely difficult. However, we will continue to do our best to overcome all of these inconveniences. In conclusion, the year of 1974 I thank you, Robert M. Kochevar Secretary A motion was made by Mat’ thew Kochevar and seconded W Joseph Šinkovec that the repoJ of the Secretary be accepted ^ given. Carried. (To be continued.) At this time President, Joseph J. Konrad, now called on 1st g President for his report. Islf Fasnilf Sodgf*/ fšo* Our society has been hoidirS their monthly meetings on 3rd Sunday of the month aft61 the 8 o’clock Mass in Laret^ Hall across the street from Joseph’s Church. The following officers ha'’1 been .elected and' installed f®1 1975: Pres. Frank Golf Jr.; ^ Pres. Matthew Kochevar; Sec’)’ Mae Barbie; Rec. Sec’y. IVD’-Lou Golf. Trustees are FraF Skul, A1 Skul and Joseph Pru£: Our next meeting will be h^ on' Sunday, March 16 after tie 8 o’clock Mass. At this meeti1^ members of the society bring their wives or husbao0’! was one of solid growth for the^ as we will have a little brea^ Society and wTe look forward to : fast of ham and rolls. Please Y another year of slow solid ; to attend this one. growth in 1975. [ J. P. EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jaica ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid 531-8187 jir -1 < - tp * f 4.- S C 4 f ■ S; s ,, V BLAG SPOMIN ob četrti Obletnici, odkar je v Kenmore, N.D.. umrl naš dragi brat, stric in svak rev. mmi imun Do maja 1945 je bil duhovnik v 'Sloveniji, nato 3 leta v Avstriji, in končno tu v Ameriki do svoje smrti 12. marca 1971. Ponižno Te prosimo, o Gospod, daj duši svojega služabnika-duhovnika blaženost večnega življenja. Žalujoči: .v L „ f PRIJATELJ NARAVE — Arthur Godfrey se zabava % 12 čevljev dolgim udavom v Ross Allen Reptile Institute na Cypress Point, Fla. Institute je na otoku, kjer živij0 kače, ptiči, aligatorji in ribe v naravnem okolju tropičnega pasu.