Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 Dir. Št. 28. Leto XIX. - Kranj, 13. julija 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. I. Telefon št. 73. ^Gorenjec1' izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za nGorenjcaP: celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos.št. 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Ozdravljenje! Vesel pojav moramo konstatirati v našem narodu! Ko je nastopila nova vlada, ki hoče državo konsolidirati in privesti v njej do sporazuma in /.drznih razmer, se je vse oddahnilo in vsa slovenska javnost sedaj hiti obsojati nasilne in zločinske metode kramarske in pofarske politike. Razen par najbolj zagrizenih in popolnoma demoraliziranih elementov se je vse oddahnilo in vse brez ozira na nekdanjo strankarsko pripadnost pozdravlja novi režim. Potrebno je, da to konštatiramo. d*i navdušenje za novo vlado ni kako strankarsko navdušenje, ampak res narodno, ker ga odobrava ves narod brez ozira na strankarsko pripadnost. Ljudje, ki so bili morda kdaj največji nasprotniki dr. Korošca, danes odkrito priznavajo, da je on danes vodja vseh poštenih Slovencev brez razlike strankarske pripadnosti. Mi lahko trdimo, da so se v Kranju morda najprej preko malenkostnih strankarskili ozirov združili vsi dobro misleči, za narod in državo čuteči krogi. Klike, ki so pri nas pod krinko „nacijo-naiizma,. ubijale narodno gospodarstvo, zatirale narod in ubijale ljubezen do države, so s svojim nasiljem združile v eno fronto vse poštene ljudi, katerim je nacijonalizem in ljubezen do države nekaj resnega in svetega, ne pa konjunktura za lastno korist. Državotvornost, na cijonalizem, patri jotizem, ali kakor že hočete, ne sme biti v naši državi nikdar več predmet kupčije ali ..kšefta" za de-moraliziriine elemente, ki bi pod krinko ..nacijonalizma" in „patrijotizma" kradli državni denar, ubijali ljudi in škodovali narodu in državi. Končno ni take važnosti, ali je na krmilu ta ali ona stranka, dr. Korošec ali Peter ali Pavel, eno pa mora biti: vsak, kdor dobi v roke oblast, mora biti takih moralnih kvalitet, da je ves narod lahko prepričan, da hoče delati le za narod in državo, ne pa za lastne ali klikar-ske interese. Na Angleškem se bore za oblast v državi tri stranke: liberalna, konservativna in delavska. Enkrat zmaga ta, drugič dobi krmilo države v roke druga. Nikdar ni enemu Angležu še prišlo na misel, da bi preganjal pristaše druge stran ke, ali da bi dolžil drugo stranko izda-jalstva ali nelojalnosti napram državi! Vsak Anglež ve, da želi vsaka stranka pač po svojih načelih in po svoji dobri volji državi in narodu dobro! Je pač ena stranka po svojih načelih in zmožnostih boljša od druge, nikdar pa ne bo ena druge zatirala ali preganjala njenih Eristašev. Tako vodi politiko zrel narod, ier imajo glavno besedo pošteni politiki, demoralizirani elementi pa nikdar ne pridejo do besede. Tako ozračje moramo vsi, ki smo dobre volje, ustvarjati tudi pri nas! Vse, kar količkaj pošteno misli, nai gre danes z nami! To naj ne bo ne slovenska, ne jugoslovanska, ne hrvaška, ne srbska fronta, ampak fronta poštenih ljudi. In vsi moramo na delo, da se pri nas ustvari pošteno politično ozračje, da se iz vsega našega javnega življenja enkrat za vselej odstranijo zločinci, nasil-niki, lažni ovaduhi, kriv oprisežuiki, politični kon junkturisti, plačkaši in korup cijonisti! Najbolje bi bilo, ko bi se vsem takim vžgal na čelo žig, kakor so ga včasih dajali na čelo lažnjivcem in krivim ovaduhom! Pri nas v Kranju smo že pred par leti začeli s to politiko: združevanja vseh pošteno mislečih, pa naj bodo ti ali nekdanji liberalci ali klerikalci! In to politiko združevanja vseh poštenih krogov v Kranju bomo nadaljevali pa naj bo na vladi klerikalna ali kaka druga stran ka! Lažni ovaduhi, eksploaterji državne in nacijonalne misli, korupei jonisti in nasilniki morajo biti odstranjeni iz vseh javnih funkcij! Mi vemo. da ga ni Slovenca, ki bi ne bil »nacijonulist" ali ki bi ne bil z vso dušo za našo narodno državo! Preprečiti pa moramo, da bi se še kdaj zgodilo, da bi v Kranju kriminalni tipi za se ustvarili nekak monopol „nacijonalizma" ali »državotvornost" in da bi pod to obleko vršili največje orgije nasilja, krivic in korupcije! Pozdravljamo iskreno novo vlado, še bolj pa nas veseli pojav v našem narodu, ko ves enodušno pozdravlja novo vlado kot vlado pomirjenja in resnega dela za narod in državo! V Kranju pa vabimo vse, ki so dobre volje, da se enodušno vsi združimo v tem delu za narod in državo, da gremo vsi nadelo, da se ozdrave naše politične razmere in da izginejo iz vsega javnega življenja nasilne in korumpirane kreature. Ne bo pozabljeno Letošnji 24. junij je poleg spremembe vlade prinesel še marsikatero drugo spemembo v našem javnem in političnem življenju. Vse se je začelo nekam čudno obračati v popolnoma nasprotno smer od dosedanjega pravca. Tudi mnogi »nacijonalni elementi" so smatrali za nujno potrebno, da preslikajo svoje politične suknje z barvo najnovejše politične miselnosti. Ob priliki tega splošnega preobrata se je govorilo, da je v več krajih naše domovine pričelo primanjkovati barve, toliko se je porabilo za slikanje najnovejših političnih figur. Kajpak so tudi mnogi „nacijonalni elementi" ki so bili v pretekli dobi malo preveč glasni, začeli misliti, kako bi tudi oni spravili svoje dosedanje politične mavrice v sklad z barvo današnje dobe. — Pred nekaj leti je izjavil do nedavnega časa še zelo pogosto imenovan politik, da naš narod ni politično zrel, vendar nam vsa znamenja na našem političnem nebu kažejo obratno resnico. To vidimo zlasti danes v dobi vsesplošne politične preorijentacije, ko se ugiba kalco bi se najenostavnejše in najučinkovitejše izvršil skok iz preteklosti v sedanjost: In vidimo, da so mnogi v teh preskokih pravi mojstri. Oni, ki so še do pred krat kim veljali za edine čuvarje in stražarje naše države, so kar čez noč postali napram tistim, ki so jih do nedavna ime novali za največje škodljivce naroda in države, prav prijateljsko naklonjeni. V svoji velikodušnosti so šli tako daleč, da so pozabili na vse strahotne „punk-tacije", ki so leta dolgo »ogrožale" državni obstoj. Celo v družbo teh prevzet-nežev se niso bali več iti, kajti klerikalne in podobne garje niso bile prav nič več nalezljive. In ukrepi, ki so jih izdali ti, ki so mesto njih vzeli v roke krmilo države, niso bili prav nič v nasprotju z njihovim prepričanjem. Celo pohvalili so jih, češ, da so potrebni za razvoj prave in resnične demokracije. Marsikateri .,protidržavnež" in „separatist' je postal v očeh te »državotvorne" gospode popolnoma lojalen državljan, ki ga je treba spoštovati. Še celo marsikateri ,.prokleti far" je bil povišan v »častite- §a gospoda župnika". In oni, ki so dose-aj ve.dnp vztrajno, vihteli svojo knuto nad vsem, kar je količkaj dišalo^. ,*PP farškem"i so namah postali »pozitivni katoličani". Celo oni, ki so pred leti v znani kranjski povorki javno zahtevali, da se vse farje pobesi in postreli s papežem vred in oni, ki so po volitvah leta 1931 pripovedovali branjevkam na trgu z uprav južnaškim temperamentom, kako so dobro napravili z dr. Korošcem, so postali danes samo »nevtralni". Ni nam samo še znano današnje stališče tistih brezdomcev, ki so takisto leta 1931 po kranjskih ulicah prepevali zelo »napredne" in »kulturne* pesmi takisto na čast dr. Korošcu. Zanima nas seveda tudi stališče in mnenje t is Je osebe, ki je zelo prepričevalno pripovedovala svojim mladini poslušuvcem in poslušav-kam storijo, da je dr. Korošec ..vele-izdajalec". Povsod je bilo nekaj ljudi, ki so se v nad i. da se bodo vedno lahko krili za hrbtom vladajoče klike, pokazali v vsej svoji nagoti in moralni propalosti. Sedaj, ko teh njihovih zaščitnikov ni več, se seveda bojijo, da bi se točneje razmo-trivala njihova »prizadevanja' za .,na-eijo". zato so kar na lepem pozabili »grehe" svojih nasprotnikov in so jim odpustili radi tega, ker se pač nahajamo v dobi pomirjenja. Treba je storit vse, četudi vskočiti v nasprotni tabor, samo, da se ogne zasluženemu plačilu. Toda kaj poreče k temu naše ljudstvo, ki je dolga leta trpelo vsled podlosti teh ljudi? Ali je tudi ono pozabilo vse denun-cijacije, preganjanja in strahovanja teh priganjačevf Kdor pozna naše ljudstvo, ta ve, da ono ne bo nikdar pozabilo krivic, ki jih je moralo pretrpeti, ko ni smelo ne le izražati svoje svobodne volje, ampak celo pritožiti se ni smelo nad nasiljem, ki so ga nad njim vršili razni lokalni vampirji, uporabljajoč pri tem najpodlejša sredstva. Naše ljudstvo ne želi sedaj, ko je zopet svobodno zadihalo, maščevanja, ampak zahteva zadoščenje pred javnostjo, pred zakonom in oblastjo, zahteva, da se mu vrne njegovo tisočletno dobro ime. Krivice, ki so se storile našemu ljudstvu, se morajo popraviti v interesu zaupanja v pravičnost zakonov in oblasti, kar vse se je v zadnjem času pričelo rušiti. Kot katoličani poznamo nauk o ljubezni do bližnjega, hočemo in zahtevamo pa, da se je nauče spoštovati tudi tisti, ki mislijo, da ta zapoved velja samo za »farško orijentirane backe". Naj velja ta zapoved za vse in vsakogar, naj bo merilo v našem političnem življenju, če hočemo, da ne bo vse naše politično udejstvovanje služilo samo osebnim obračunavanjem, mesto narodu in državi. To naj se dopove vsem tistim, ki mislijo, da v politiki ni treba verskih načel, ali, da je izvajanje praktičnega ka-toličanstva v politiki, »klerikalizem". Ko gledamo strahotne posledice nepojmljivega političnega fanatizma, ki se poznajo še danes in se bodo poznale še dolgo po številnih naših družinah, ko vidimo vso duhovno in materijelno škodo, ki je iz tega nastala, nam pač ne more nihče v zlo šteti, če zahtevamo, da se te krivice, kolikor je to sploh mogoče popravijo, in da se krivce poplača za njih delo tako, da bode služili za vzgled vsem, ki bi še kedaj na enak način poskušali plezati po hrbtu nedolžnih ljudi k politični slavi in bogatstvu. Naj se odpre naš kazenski zakonik, in naj se oznanja našemu ljudstvu zapovedi, katere je zapovedal vsakomu in vsekdar izpolnjevati naš najvišji zakonodajalec — Kralj. Kranjska gimnazija »Glas Naroda" je pred par dnevi posvetil daljši dopis razmeram na kranjski gimnaziji, oziroma aferi, ki je razburjala pred koncem šolskega leta vso kranjsko javnost, ko je bilo tik pred zaključkom šolskega leta izključenih iz gimnazije 7 dijakov. Mi o zadevi nismo pisali, ker te afere nismo hoteli obešati na veliki zvon, posebno pa radi staršev oziroma družin, ki so bile, tako hudo prizadete. Ker pa je zadeva potom »Cjlas Naroda" prišla v slovensko ravnost, nima pomena, da bi mi tudi sedaj še molčali, ko je naš list kot glasnik Kranja in Gorenjske posebno poklican, da spregovori o naši gimnaziji nekaj besed. Naša dijaška mladina je več ali manj po vsej banovini na primerno enaki moralni višini, vsaj dosti razlike ne bo med enim ki drugim zavodom, med enim in drugim krajem. Vedno je bilo tako in bo, da na zavodih nastanejo kake afere, ki povzroče, da ta ali drugi študent dobi slab red v vedenju, kak ukor in kateri morda celo frči iz gimnazije. Posameznih slučajev kakih mladinskih zablod pač ni jemati preveč tragično, če se pa pojavijo moralne zablode v taki meri, da mora biti izključenih iz enega zavoda naenkrat večje število dijakov, je pa zadeva že bolj resnega značaja. Ce kak študent izmakne iz kakega štanta malo čokolade, je pač to moralna zabloda, vendar pa ne večja, kakor če gre v sosedov vrt krast jabolka. No in in če je kdaj kak dijak kradel črešnje ali sadje, pač še ni bil radi tegit izključen iz gimnazije. Da je bilo torej večje i;! število dijakov kar nt-enkrat izključenih iz zavoda, je morala biti zlo pač globlje zasidrano . . . In tako se mora vsak vprašati, kje tiče vzroki, da je moglo priti do takih moral nih zablod. Lahko naštevate vzroke kot so: kino, slabo čtivo, premalo nadzorstva in drugo. Toda ti kvarni vplivi se nahajajo po vseh slovenskih mestih, kjer imajo srednje šole. In vendar drugod do takih slučajev ni prišlo, zakaj pa je moralo priti do tega ravno na kranjski gimnaziji? Nam se zdi da celotno moralno ozračje v Kranju ni tako, da bi podpiralo moralno vzgojo naše mladine v tej meri, kakor bi bilo treba. Navedimo v dokaz le par slik iz kranj skega moralnega ozračja. Po znanih šenčurskih dogodkih je bila iz gimnazije izključena dijakinja Marica Umnik, hčerka sedanjega šenčur-skega župana Antona Lmnika. Iz onega dijaboličnega ozračja ovaduštva in laž-njivih denuncijacij se je porodila tudi denuncijacija, da je ubogo dekle zgrešilo kaznjivo dejanje. Dijakinja je bila izključena! Kasnejša sodna obravnava pa je jasno dokazala dekletovo nedolžnost! Siser so jo kasneje sprejeli nazaj na imnazijo, a nikdar nismo slišali, da bi il g. ravnatelj dal dekletu javno zadoščenje, ali cía bi bil obsodil neresnično ovaduštvo, katerega žrtev je bila Marica Umnikova. Mlad človek je predvsem občutljiv za Eravienost! In če se komu godi krivica, i se ne popravi, je to javno pohujšanje! Gimnazija mora vzgajati značaje, v mladini stud do lažnega in krivičnega ovaduštva! Če pa profesorski zbor izključi dijaka na podlagi lažnega ovaduštva, je to moralna klofuta za cel zavod! V najbolj črni dobi slovenske zgodovine, ko je zloglasna J. N. S. s pravim sadizmom preganjala vse, kar je pošteno mislilo, ko so pod krinko »nacijonalne ideje", največji zločinci smeli lažno ovajati, vršiti nasilja, lagati, krivo pričati in proganjati nedolžne, je bilo iz kranjske gimnazije vrženih na cesto sorazmerno največ profesorjev izmed vseh slovenskih gimnaziji. Vrženi so bili v največjo bedo mladi družinski očetje brez vsake eksistence! Najboljši Erofesorji na zavodu so morali iz šole, er je to zahtevala zločinska in denun-cijatska banda J. N. S.-rskih generalov! Ne solze ubogih žena, ne nedolžni njih otročiči, ne pošteni možje, vrli državljani, nič ni "ašlo usmiljenja! Na cesto z njimi! Tako je zahtevala ta klika zločincev! Tiste dni je reducirani kranjski profesor prosil za ponovni sprejem v državno službo. To prošnjo je poslala ban-ska uprava ravnateljstvu kranjske gimnazije, s pozivom, naj se poroča o njegovem vedenju v političnem pogledu. Reducirani profesor se ni nikdar pečal s kako politiko! To je vedel vsak otrok v Kranju! Po nalogu g. direktorja dr. Si mona Dolarja pa je dotičnemu profesorju pisal ravnateljev zastopnik pismo, kjer se kot pogoj, da bo dotični zopet sprejet v državno službo zahteva izjava, da bo opustil vsako vidno udejstvovanje v okrilju pristašev bivše S. L. S., da se izjavi, da se bo priglasil k sokol-skemu pevskemu zboru in da se — izseli iz zupnisca ? ? f V To pismo in ti pogoji so dovolj jasna karakteristika za vse ozadje, ki je povzročilo, da so morali iz gimnazije najboljši učitelji, prvovrstni pedagogi Profesor se ni smel kretati v družbi katoliško mislečih, ni smel stanovati v župnišču, moral bi pljuniti na svoj značaj in zatajiti svoje prepričanje in se udinjati za hlapca gotovi kliki! Tako se ni še nikdar v slovenski zgodovini poniževal profesorski stan! In naša mladina je vse to videla! Te nemoralne razmere pač niso mogle najboljše vplivati na moralni razvoj di-jašiva! Tik pred sodno obravnavo radi šenčurskih dogodkov v Beogradu se je na Stran 2 »GORENJEC« Štev. 28 naši gimnaziji pojavil čuden letak. Na njem je bila naslikana Jugoslavija in Italija. Vsa karta je bila tako narisana kot nekaka propaganda za odcep Slovenije in za priklopitev k Italiji. Vsak otrok, ki malo pozna našo zgodovino, našo frazeologijo in razne šlagerje iz ..Jutrove dežele", je takoj vedel, da je bilo to napravljeno od gotove strani in podtaknjeno, da bi se tako udarilo po nas . . . Na gimnaziji se je vršila kratka preiskava, na to pa je afera utihnila! Karta je izvršila svojo dolžnost, ki so ji jo namenili „maherji". Vsak dijak je to vedel, da je bilo to podtaknjeno, zločinci se niso našli! Mi čisto dobro vemo. v kateri kuhinji se je skuhal ta dokument! Konštatiraino, da se ni našel mahinator dotičnega Eamfleta, da se ni ugotov ilo, kdo je imel ljuče do prostorov, kjer se je našel dokument, da se ni našlo, kdo ima podobno pisavo, kakor je bila ona na pam-pamfletu! Mahinaeija je izvršila svoj namen! Denuncijat ija je sijajno funk-cijonirala! Zločinec pa se ni mogel najti! ^ Če je dijaštvo videlo take zglede, potem ni čudno, če je v takem miljeju demoralizacija zašla med našo mladino. Navedno še en dogodek, ki je značilen. Nekaj tednov pred koncem šole je imel na gimnaziji dijak predavanje o temi. kako naj si profesor pridobi zaupanje dijaške mladine! Ko so ljudje brali na oglasni deski naznanilo tega predavanja, so se prijemali za glavo! Kakšna disciplina pa mora vladati na gimnaziji, kjer smejo dijaki dajati nauke svojim profesorjem! Saj šestem ubija vsaka autoriteta profesorjev! Ne vemo, kako so sprejeli gg. profesorji dotično predavanje, to je pač in-* terna zadeva gimnazije. Šušljalo pa se je nekaj po Kranju, da je g. ravnatelj vrgel iz pisarne deputacijo profesorjev, ki se je prišla k njemu pritoževat radi dotičnega predavanja... Koliko je nafetem^resnice. ne vemo. Dejstvo pa je, da se je moralo vršiti tako predavanje z vednostjo g. ravnatelja! Kranjska javnost je takrat pomilovala gg. profesorje, ki morajo delovati v takih razmerah. Mi osebno nočemo napadati s tem nikogar! Osebno odgovornost bodo pač morali dognati merodajni faktorji! Mi smo hoteli s tem le osvetliti razmere v K ran j u samem, ki so morale kvarno vplivati na moralno vzgojo naše sre-dnješol. mladine. Dijak mora predvsem pri svojih vzgojiteljih gledati značaj'»e može! Če se pa najbolj značaji preganjajo radi njih poštenega prepričanja, mora to mladino demoralizirati! Če laž. ovaduštvo, krivica slavi nekaznovana svoje orgije, potem se v takem ozračju tudi mladina ne more vzgajati k resni- coljubnosti, značajnosti. poštenosti! Če so oni ostali nekaznovani, ki so z lažjo javno ukradli najboljšim možem kruh. službo, eksistenco, če so nekaznovani odšli lažni mahinator j i. potem pač ne zasluži ubogi dijaček kake kazni, če je ukradel par čokolad! 100-letnica rojstva Simona Jenka Priprave za proslavo stoletnice rojstva S. Jenka se v lepem redu in na veliko pripravljajo. Odbor je pod predsedstvom šolskega upravitelja g. Fr. Ločniškarja doslej sam delal. Podpirale so ga in ga še podpirajo razne kulturne ustanove v Ljubljani. Tretjega julija pa je odbor razposlal spomenico, kat«yo prinašamo, na več kot dvajset mest v Sloveniji. Spomenica se glasi: Ob stoletnici rojstva pesnika Simona Jenka je sklenil njegov rojstni kraj skupno z vsemi domačimi društvi, uradi, javnimi korporacijami in študenti-akademiki s Sorskega polja organizirati kulturno proslavo, ki naj bi zajela vse Sorsko polje, njegovo širšo okolico in ves slovenski narod. Poseben pripravljalni odbor, ki se je sestal že 1. jan. t. 1. je storil potrebne ukrepe, določil program, zaiteresiral za proslavo javnost naše kulturne ustanove in našel povsod veliko razumevanje. Proslava bo kulturna obletnica vsega slov. naroda in spomin na moža tvorca naše besede in kulture, h krati pa tudi podvig iz kulturne dremavosti, ki jo živi naša doba. Ker ta proslava ne bo samo krajevnega značaja, ampak zadeva vsega slov. naroda, je odbor sklenil, da bo osnoval še širši odbor in povabil k sodelovanju vse naše kulturne ustanove, okoliške župane in može, ki imajo ali obetajo imeti zasluge za Simona Jenka in njegovo proslavo. Naloga tega širšega odbora je. podpirati ožji olrcijski odbor pri njegovem delu in pripomoči proslavi do čim večjega uspeha. KONCERT usako soboto in nedeljo Hotel „JeIen" Kranj PEVSKIM ZBOROM ZA PROSLAVO SIMONA JENKA! Pevske zbore, ki so se prijavili za nastop na proslavi prosimo, da z vajami pohite. de se bodo mogle še pravočasno izvršiti revizijske vaje. Če bi kdo pomotoma še ne dobil not j:a prosimo, naj sporoči pripravljalnemu odbora, da mu jih nemudoma dostavi. III. OBRTNA RAZSTAVA V KRANJU 1955. kakor že dve leti, tako nameravajo obrtniki kranjskega sreza tudi letos prirediti obrtno razstavo. Zato so vabljeni vsi obrtniki, ki se hočejo udeležiti te razstave kot razstavijalci, da pridejo v nedeljo, dne 14. julija t. I. ob 9. uri dopoldne na sestanek, ki se vrši v salonu hotela -Kranjski dvor '* gosp Miro Peterlina v Kranju. Sodeč po zanimanju /a t.» razstavo, ki ga kažejo obrtniki kakor tudi občinstvo, je pričakovati, da bo ta razstava vredna naslednica 1. in I!., ki si bili obe sijajno izpričevalo naših vrlih obrtnikov. V vrste razstav Ijalcev pa vabimo tudi obrtnike i/ sreza Radovljica, ker Kranj še vedno nživa svoje dobro irne kot obrtno in trgovsko središče Gorenjske. IZ UPRAVE Ta številka je zadnja za vse p. n. na-ročnike, ki do danes še niso poravnali naročnine za preteklo leto. Mi smo poslali parkrat opomine, opominjali smo potoni ..Gorejca" ali žal — zaman. Radi tega je uprava prisiljena izročiti te zamudnike pravnem zastopniku. listi, ki ne boste prejeli 29. številke lista vedite, da ta opomin veljii Vam in da je \ aša dolžnost, da poravnate lepim potom zaostalo naročnino. NA STORŽIC Slavje evharističnega kongresa se še ni poleglo. Dvigajo se spomenici v spomin nepozabnim dnevom, kar jih je doživel slovenski narod. Bili so časi stiske, a naš verni slovenski narod je vedel,da pride po velikem petku — velika nedelja, nedelja zmage — nedelja veselja, kdaj je bil slovenski narod bolj vesel, kot ravno v dneh ev harističnega kongresa. Naj v vseh nas ostane živo v spominu dan, ko se je slovenski narod posvetil božjem Srcu. Vsem tistim, ki računate, da bo narod zapustil vero svojih očetov, kličemo Kristus kralj večnih časov — Kristus zmagovalec teme. Vse, ki se veselite ob kri/u vabimo, da se udeležite blagoslov itv e EVHARISTIČNEGA KRIŽA NA STORŽICL Blagoslovitev bo v nedeljo 14. t. m. ob 5 uri bo sv. maša na kališu. po sv. maši blagoslovitev kri/a na vrhu Storžiča. Prijatelji planin pridite. Naj vam bodo planine v razvedrilo in vas naj opominjajo, da je Stvarnik vsega stvarstva tvoj kralj, ki ga poveličuje vse stvarstvo, vsu priroda s svojo mogočnostjo. Povsod je On, ni- VABILO \ se vodje skupin in reditelje naše dekanije. ki so sodelovali na evh. kongresu v Ljubljani, vabi vodstvo, da se zanesljivo udeleže sestanka dne 14. t. m. po osmi sv. maši v Kranju. Sestanek se bo vršil v slučaju lepega vremena na dvorišču škofije, sicer pa v Ljudskem domu. Na sestanku se bodo obravnavale zelo važne zadeve. DELAVSTVO Sestanek J. S. Z. V nedeljo 14. t. m. se Trši ob 9 uri dopoldne v dvorani ljudskega doma delavski sestanek. Poroča! bo na tem sestanku tov. Lombardo iz Ljubljane. Tovariši-ce. vaša je dolžnost, da se tega sestanka sigurno vsi udeležite. Z dneva v dan se po tovarnah kratijo delavske pravice. Zato prav vsi na sestanek, da si /nova okrepimo delavsko zavest. \ nedeljo izlete na stran, izlet naj \am bo prav vsem t kranj na delavski sestanek! Jugoslovanska strokovna zve/a. skupina delavcev in nameščencev v kranju. kar ne misli, (hi ga ni na planinah in da tam lahko delaš, kar hočeš. Tolažbe je šel pretekli teden iskat gospod ..višja zvezda" tja gori na Gorenjsko plat! Naš pregovor pravi, da ima strah velike oči! Mi bi pa še pristavili: Slaba vest dela strah! Pof-puf-paf! Pof se je imenovala ali naj bi se imenovala organizacija, ki so jo hoteli gotovi prijatelji našega naroda ustvariti, da bi z bičem in nasiljem ustrahovala naše ljudstvo! Toda pili so na puf in sedaj so — paf! Pred kratkem se je v nekem lokalu razburjal neki človek, ki ni prišel do tega. da bi sme! pobijati ljudi in je govoril o streljanju! Mi svetujemo takim, naj bodo kar lepo tiho v njih interesu! Splošno bi predlagali, da se imenujejo vsi ti ..nacijonalni" ..idealisti": pofel-putarji! Naša mladna na kongresu. Na evharističnem Kongresu je bilo i/ naše župnije pod skupnim vodstvom okrog 500 ljudskošolske mladine. •Priglasijo se je je mnogo več. toda vročina prejšnjih dni in druge ueprilike so prvotne število zmanjšale. Mladino sta vodila njena v eroučitel ja. Pripravljalni odbor ljubljanski in kranjski sta sicer povabila vse učite!jstvo, od katerega se pa vabiiu ni nihče odvzal. (Opomba uredništva: kakor smo /vedeli, se je ljubljansko učiiei jstvo vabilu prav častno odzvalo in pridno sodelovalo.) V sili sta se veroučiielja obrnila na nekatere druge primerne osebe za pomoč, mladino razdelila na desetke za katere je skrbel po eden izmed njih zbran poveljnik, laki? je šlo potovanje bre/ nezgod. Veliko skrbi je odvzelo dejstvo, da so šli železniiki organi z vso prijaznostjo na roke v kranju. na poli in v Ljubljani in pa tO, da je bilo kongresno rediteljstvo tako vzorna organizirano. Med Tedenske novice Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem v dobi turških vpadov. (Nadaljevanje.) Pravtako je posetil semijski dom sv. Petra, čeprav je bil oddaljen skoraj eno uro od Kamna visoko v gorovja. Ta kraj mu je bil posebno všeč zaradi obširnega razgleda in zaradi ondotne cerkve, dozidane nekaj let poprej z dvema ladjama v gotskem slogu. V notranjščini je ogledoval na stenah naslikane prizore Kristusovega trpljenja. Skoraj v vseh takratnih cerkvah so bile na stenah slike (freske). Služile so za okras cerkve, pa tudi za pouk ljudstva. Knjige so bile zelo redke in dragocene. Nabaviti so jih mogli le bogati in učeni ljudje. Navadno ljudstvo ni znalo ne citati ne pisati, vere se je učilo samo iz ustmenega pouka in iz slik. Veliko tolažbo je dobivalo iz podob na cerkvenih stenah. Slike so jim pojasnjevale glavne krščanske resnice. Zato so dobile svetopisemske podobe v barvah ime „Biblia paupe-rum", to je: sveto pismo za revne, namreč za revne na duhu, za preproste, neizobražene ljudi. Nemci so rekli „fiir die ungelehrten Leut". Večkrat te slike niso imele umetniške vrednosti, toda bile so važnega pomena za versko življenje. Mežnar je opozord škofa še na neko drugo posebnost te gore. Peljal ga je po stezi na majhno višino in mu pokazal ogromno grmado, polno suhih drv. „ Večkrat sem jo že zažgal" — je rekel škofu —„in ko je zgorela sem takoj nanosil drugo. Lamberg je dobro razumel, o čem je mežnar govoril. ..Kadar sem jo opazil, da gori na Šmarni gori, pri svetem Joštu ali na Šmarjetni gori nad Kranjem, sem jo podkuril tudi jaz. da so videli kres po po daljnem Gorenjskem". ..Saj še ni dols dobro razpoloženje, tudi slabotnejši so se držali dobro. Premagovanje lakote in žeje so darovali za dober uspeh kongresa in so vse napore mirno prenašali v čast evharističnem Kralju. Samo majhen učen-ček iz prvega razreda, ki je bil po maši truden, lačen in žejen, je rekel, da ne pojde ver na kongres, kadar bo spet, toda, ko se je pa pozneje tnalo odpočil, najedel in napil, je pa dejal, da bo šel in da se ne spodobi, če fant ne zmore za Jezusa kaj potrpeti. Tako je prav! Nekateri bolj podjetni so jo čez dan kar na svoje mahnili na ljubljanski grad. v muzej po razstavah in v Tivoli ter so o pravem času prišli na zbirališče. Torej, kadar bo spet kaj takega, bomo pa spet šli! LESE Pretep. V nedeljo dne 7. t. m. so neki tnkaj-šni fantje še pred sv. mašo šii kosit. Za likof so po košnji precej pili. Pijani se vračajoč proti domu so še zavili v tukajšno gostilno. \ gostilni je bil tudi nek fant Zdenšar iz Smlednika. Beseda je dala besedo in začel se je pretep in konec je bil tak. da je Zdenšar odnesel več ran. zadetih od noža. za katere se sedaj zdravi v Ljubljanski bolnici. Veliko je bilo gledav-cev, od katerih pa ni nihče upa! miriti, ker so bili tako korajžni mesarji. ŠKOFJA LOKA Pomladitev. Gospod urednik! To že gotovo ne veste, da so že razpisali dobavo _Opičjili žlez", s katerimi se bo ta pomladitev izvršila. Potem boste šele videli, kako bo z drevesa na drevo skakale, ne po drevesih ampak od korita v korito. Čudo narave! Na kresni večer je padla tako hud.i slana, da je splošna JNS pozebla. Tovarna klobukov ..Šešir" je nabavila novi parni kotel in gradi novo kotlarno in potrebne prostore. Tovarna je celo leto polno zaposlena in je delavstvo hvaležno vodstvu za neumorno delo in skrb zanj. ŠENČUR Smrt katoliške žene. Hm praznik sv. R. Telesa je bila pokopana ga. Grošljeva. soproga uglednega posestnika in gostilničarja Grošelj Janeza iz Hotcmaž. Njena smrt je globoko odjeknila vsepovsod. Saj je bila rajna splošno znana in priljubljena. Njeno ljudomilo srce je bilo odprlo vsakomur. Imela je zlasti za siromake in revne ljudi vsikdar odprte roke. Svoje otroke je vzgledno vzgojila. Blagi materi naj sveti večna luč. preostalim naše sožalje. KOFCE Spominski evharistični križ so postavili tudi planšarji na Kofcab. Blagoslovili ga bodo v nedeljo 14. julija popoldne, dopoldne ob 10. uri bo pa ondi sv. maša. SUHA Že nekaj mesece i sem dobivamo na Suho pošto vsak drugi dan. Do Predoslja pride poštar vsak dan. v 1 i ure odaljeno Suho pa vsak dragi dan Točnega v/roka. zakaj je tako. ne vemo. Pri takem stvarnem stanu je nesmisel biti naročnik dnevnika, ker ga dobi naročnik od 2 tudi treh dni skupaj. Nadalje tudi nismo na Suhi tako osamljeni in kulturno zapuščeni, da bi vsled prem Tega pisemskega prorr -ta naša vas ne prišla v poštev pri poštni upravi za dnevno dostavo pošte. Zato bi bil že čas. da se zopet uvede vsakodnevno donašanje pošte v našo vas. Apeliramo torej na poštno upravo, da tudi ona napravi potrebne korake, da se ta /■adeva končno reši. Prizadeti. KRIŽE šolski razstavi. V nedeljo dne T. t. m. sta se vršili v osnovni šoli razstavi šolskih izdelkov narodne šoie. in izdelkov vajencev, ki pose-čajo obrtno nadaljevalno šolo. Razstavi sta uspeli, ter gre učiteljstvu /a trud vse priznanje ! CERKLJE Visok obisk. V petek 3. t. m. nas je obiskal prevzvišeni g. Dr. Jane;: Gnidovec, skopljanski škof. Pripovedoval nam je o težkih razmerah v svoji škofiji, kjer ima okoli jO tisoč kai. Slovencev — seveda rastresenih po mnogih krajih — pa nima potrebnih cerkev, kjer bi zbiral zapuščene ovčice. Dima duhovnikov, kateri bi tem nesrečnežem oznanjali božjo besedo, darovali najsvetejšo daritev in delili sv. zakrament. Prevzvišeni nas je pro. v 5. stolpcu objavljen članek pod za-glavjem ..Tržič. Zanimivost iz občinske seje", ki vsebuje neresnične in napačne trditve. Obči-na v -rnislu čl. 26 zakona o tisku zahteva kot oblasivo, da v prihodnji številki lista, na istem mestu in istimi črkami objavite sledeči popravek: Ni res. tla se je župan mod svojimi poročili spomnil tudi si"> letnue nadškofa Jegliča ..pa le v toliko, da je ob tej priliki protestiral, ker so zagoreli kresovi po občinskih gozdih", ampak je re-.. da je predsednik občine povdaril, da se je občina radostno pridružila splošnim častit-kam g. nadškofu, kot velezaslužnemu sinu našega naroda. Ni, res da je župan protestiral, ampak je res. da je obžaloval, ker se take slavnostne prilike izrabljajo za neprijetne incidente s tem. da se kuri kresove, ne da bi se vprašalo za dovoljenje, katerega bi sigurno dal. Občina pošlje vedno čuvaja, da odkaže les in pazi na gozdni požar. Ni res. da je starešinstvo pokazalo svojo nezadovoljnost, ampak je res. da se je grajalo samovoljno postopanje. Delovodja: Predsednik: Japelj Franc Globočnik. NAKLO Sptejeai novomašnikj. komaj je velie. ev h. kongrei za nami. že bomo imeli v nedeljo novo svečanost, letos je naša fara med tistimi srečnimi, ki bodo poslale novih delavcev v vinograd Gospodo .Preteklo nedeljo smo se zbrali v častnem številu na kolodvoru k sprejemu č. g.Gdnba Franceta — našega novomašnika. Med slavnostnim streljanjem mo/narjev in ubranim I>ritrkav anjem je stopil med nas. Pozdravi so bili kratki, toda veliko bolj domači in pri-rčr. i. Gdč. Resrnanova ga je pozdravila v imenu tukajšnje Marijine družbe in mu poklonila krasen šopek gorenjskih rudečih nageljnov. Za njo so pozdravile tri deklice, ki so mu tudi poklonile krasne šopke svežih rož. Abiturient Toma/in pa mu je izrekel dobrodošlico v imenu katoliškega dijaštva naše faie. ki v tem pogledu ni med zadnjimi. Sledil je pozdrav gasilske čete. nakar srno ga spremili v sprevodu v domačo župno cerkev, kjer r.am je podelil novoniašnik blagoslov. Litanij radi nepredvidenih težkoč ni btio. Opozoriti moram pri tem na nadvse veliko požrtv ov alnost našega g. kaplana, ki je vse tako lepo uredil in pripravil za sprejem in pa Kdor zida hišo, sebi ali drugim, mu zasiek-lim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se, prihranili boste. Hlebš- Kranj tudi za prvo sveto daritev, ki bo 14. julija t. L Ker sta bila £. župnik in g. kaplan službeno zadržana sprejemu nista prisostovala. Čeprav je že enkrat izgledalo tako, da g. kaplana ob no-vi mati ne bo doma se je stvar čudežno na veliko presenečenje nekaterih gospodov in gospodičen kar preko noči temeljito zasukala. Božji mleni meljejo počasi sicer — toda goto vo! Tisti, ki «e zadnji smeji, se najboljše smeji pravi pregovor. To naj si zapomnijo tisti, ki drucim jamo kopljejo. Koliko so pri nas naročili novih _Pof" uniform še neverno natančno. Ko nam postane stvar docela jasna bomo poročali. Rabimo jih seveda vsake mere — tudi največje, ki so sploh možne. Ali še ne bo reda? Druga stvar, ki bi ji morah na tem mestu omeniti, je tista, žalostna — ■ ramotna. kolikokrat že ožigosana surovost in podivjaMMt Zopet je tekla kri, kar vezna vrata na vasi - o škropljena z njo. Krvave roke si pa brSeja zverine v prt ne v naših znamenjih. Danes rečemo samo to: Vsa fara in okolica pozna :n ve /a i is'e strahov ulce. Ponovno smo opozarjali oblastva na to nemarnost in kugo. Zaman je bilo vse. Ali smo v civilizirani državi, ali ima oblast pri nas toliko moči, da bo zaustavila ta plaz bratomornega klanja sredi naše Gorenjske, ki takih razmer ni vajena. Občani, poskrbite s;,mi. da bo red. Mislite na samoobrambo. Odgovornost nosi tisti, ki je kriv, da s ne upa zvečer in ponoči nihče na cesto celo podnevi se vršijo napadi in to celo na tujce. Pomagaj si s;.m. Odri pozor ? Ne bo dolgu in zopet bo zavalovalo po naših domovih, idealna mladina se bo znova začela zbirati okrog svojih voditeljev in z novim pomlajenim optimizmom polagala svoje žrtve na ahai lepe slovenske Talije. Zavese naših odrov se bodo dvignile in na tisoče oči bo gledalo skozi cele mesece razne upodobljene odrske doži-v 1 jaje. Današnja mladina se je z veliko ljubeznijo oprijela tega dela, če tudi je z njim združeno mnogo žrtev in trpljenja. Kdor pozna kmetskega fanta in dekleta, ve za njegovo težko vsakdanje delo. ta zna ceniti trud. ki je položen v lik oderske umetnosti. Naravnost čuditi se moramo veliLemu napredku ljudskih odrov. Mnogi izmed teh segajo že po gledaliških igrah, šekspir in drugi slavni dramatiki imajo svoje mesto že na marsikaterem vaškem odru. Da pa ne sinemo biti pri tem častihlepni, je samo po sebi umljivo. Hodimo srednjo pot, prevelika brzina in skok navzgor bi znala škodovati sistematičnemu delu. Vsak oder naj si i'bere tlelo po osebnih in krajevnih razmerah najbolj prilagodeno in lahko izpeljivo. Le tako bo imel vedno uspeh in ugled, ki ga bo vedno bolj dvigal navzgor od stopnje do stopnje. Vemo pa. kako so naši režiserji mnogokrat v zadregi, kaj hi igrali. Nimamo iger, to se dandanes prav mnogokrat sliši, če tudi se ravno današnji čas rode dramatiki kar na vejah in igre rastejo, kakor gobe po dežju. To je resnica, iger je dovolj, resnica je pa tudi to, da je pravih ljudskih iger prav malo. Za danes naj omenimo samo eno novo ljudsko igro, ki je pripravljena za prihodnjo sezono. Vsem čitateljem Domoljuba je gotovo še v spominu lepa povest „Zagorski zvonovi". Ta povest je sedaj prirejena za odre. Glavni junak igre je postaven zagorski fant, Osojnikov Marko. Ni pa to junak litra, noža aH deklet, kar se tako rado upodablja v igrah. Marko je junak možatosti in značajnosti v borbi za dobro stvar. Kot preprost fant vzame v roke gradnjo nove cerkve v Zagorju. Pri delu ima polno NA BREZJE GREMO! Možje in fantje, vsi bivši vojaki! Tudi letos je 15 avgust naš dan pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Računajte na to. GORENJEC« Štev 28 Naznanilo! Naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom v pondeljek 15. 1 m. otvoril novo trgovino z mešanim blrgom v hiši ge. M. Omersa na Vidovdanski cesti. Da bo cenjeno občinstvo zadovoljno, je moje geslo: „Dobro blago — nizke cene". Za obisk se priporoča Janko Pogačnik — Kranj (Vidovdanska) Ako zidaš hišo, naroči zidake in strešnike pri domači opekarni Zabret-Bobovk Zarezniki in bobrovec z večletno garancijo in po konkurenčnih cenah. (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. j Največje veselje je na spomlad nositi čevlje, kupljene v trgovini i Franc Strniša - Kranj j Vsi izdelki: opanke, sandale, kapucin čevlji so DOMAČE ROČNO S DELO. — Prepričajte se o dobri kvaliteti tudi Vi! Stran 4 ===================== zaprek in zavistnih sovražnikov. Toda on vstraja. tudi usoda požara ga ne ukloni, vse stori in žrtvuje najljubše in najdražje, samo da bi izpeljal veliko delo. ki bo Bogu v čast 'ii ljudem v korist. In. ker je mož na mestu, zato doseže svoj namen. \ zi>dnji sedmi sliki, k■» Zagorci sprejemajo škofa in novega župnika, je njegov trud venčan s popolnim uspehom. Postavil je lep dom svojemu Gospodu. ()n pa mu je dal svoj blagoslov in srečo ob strani dobre neveste. \sa okolica ga slavi. Murko pa ostaue ponižen in pravi: Ne iščem hvale in časti. B.ez božje pomoči bi ne bilo nič. jaz sem bil le orodje v Njegovih rokah. Njemu gre vsa časi in hvala. Igra je idejno res nekaj lepega. \ njej prevladuje duh nad mesom. I/ tega stališča jo vsem odrom prav toplo priporočamo. Naj se junak Marko pokaže na v -eh odrih in osvoji srca v.irh gledalcev. !gr" ima v zalogi: Ktišar Tone. Reteče št. 20 p. škofja Loka. Gospodarstvo Seja kmetijske družbe V pondeljek je imel odbor kmetijske družbe sejo. To ne bi bilo prav nič posebnega, če bi ta seja ne sledila tako burnemu občnemu zboru, kot je bil slučaj z zadnjim občnim zl>orom. na katerem so temeljito brali levite zavedni kmetje, pa čeprav nekdanji pristaši onih. ki so kmetijsko družbo na poseben način znali spremeniti v zadrugo, v kateri ni več gledati družbe kot zastopnice kmetijskega stanu, ker so jo uporabljali le v strankarske namene in in tudi še za druge cilje. Ta obrni zbor in debata na njem gotovo ni mogel imponirati onim krogom, ki so tako stanje ustvarili in so zadevo spravili seveda na dnev ni red. Debata je bila zato tudi sedaj zelo zanimiva. Zanimivo je za splošnost vendar le to. da m se vršile celo debate o tem. ali naj kmetijska družba še velja kot stanovska kmečka zastopnica, ali pa se naj posveti samo še trgovskim poslom. Poslanec g. Mravlje je n. pr. po poročilu ..Jutra" nastopil s predlogom, naj bo kmetijska družba za naprej le še trgovsko podjetje, ki se naj kot tako odreče dolžnosti stanovskega zastopstva kmetijstva v dravski banovini, k tej stvari bi bilo pravzaprav kar molčati, ker vsi zainteresirani krogi vedo. da ne predstavlja današnja kmetijska družba dosti članov m je celo list ..Kmetovalec" glasom poročila na občnem zboru tak. da izhaja le z izgubami, ki jih mora seveda kmetijska družba kriti iz drugih sredstev. Kot taka organizacija, ki pa je nekdaj imela kar 5 in večkrat toliko članov, seveda že danes v očeh poznavalcev razmer ne bi smela posedovati nobene legitimacije, po kateri bi smela poiskušati zastopati kot legitimna zastopnica tudi kmetijski stan. pač pa ima seveda pravico, da zastopa samo svoje člane, ki> seveda tudi izvaja mnogo bolje kot pa zastopa interese celega kmečkega stanu. Seveda je nam za tak pojav v tej nekdaj tako mogočni kmetijski organizaciji zelo žal. kajti nekdanja kmetijska družba je bila v resnici taka, da je pri njej lahko sodeloval vsak kmet. kar pa je pri sedanjem stanju izključeno. Da bi sedanji člani iz lastne iniciative mogli spopolniti družbo tako. da bi mogla dostojno reprezentirati cel kmetijski stan, pa se nam ne zdi prav nič verjetno. Vse druge verzije so bolj verjetne, kot pa ta. Da je taka misel tudi prava, nam potrdi tudi sklep oodbora. ki zaenkrat še seveda tudi ni v popolnem soglasju s predlogom g. Mravljeta, po katerem naj kmetijska družba vrši posle zastopanja kmetijskih interesov vse do dobe,dokler ne bi bila ustanovljena kmetijska zbornica. To stališče bi v drugačnih razmerah, ko je bila še stara kmetizska družba, tudi mi v načelu moral pozdraviti, danes pa nam tega niti treba ni. ker so sedanji slovenski poslanci izbrani v velikem številu ravno iz onih krogov, ki tudi pri kmetijski dražbi nekaj pomenijo. Ti poslanci bi lahko za kmetijsko zbornico že v zadnji parlamentarni dobi mogli marsikaj storiti, danes pa jim je toliko lažje, ker bi od slovenskih poslancev gotovo ne bilo dosti takih, ki bi se temu uprli. Torej le na delo. tla se realizira čimpreje tudi pri vladi ustanovitev kmetijskih zlmrnic. pa čeprav jih ustanove oni poslanci in njihovi prijatelji, ki so pri družbi, ki sedaj ni priljubljena, več ali manj mero-dajni. Samo eno je treba še povedati, to. da Im> kmetijska zbornica že znala tudi pri kmetijski družbi preje ali sleje uveljaviti tudi še svoje materielne pravice v prid celega kmečkega stanu, ne pa enega samega malega tlela, ki si je znal na poseben način priboriti vodstvo cele družbe in z njeno pomočjo si olajšati tudi svoje blagostanje, namesto da bi se dovolj skrbelo za blagostanje celega stanu. Vžigalic nov tip v škatljicah po "50 klin-čkov za 0.50 dinarja. Uprava državnih monopolov bo polagoma pustila v promet take vžigalice, toda naj prvo v siromašnejših krajih, ki so pasivni. Cim bo razprodana zaloga vžigalic .Jadranska straža", tedaj bodo te nove vžigalice na splošnem prometu. Žetev na Žito: Pšenična žetev je pričela ter je zelo zadovoljiva, kupčije so vendar mlačne, ker pač kupna moč- konsumenta še nadalje pada. Cene .so nespremenljive. Tudi na Gorenjskem je letos pšenična žetev kvalitativno in kvantitativno izvrstna, takore-koč rekordna žetev, ker že več let ni bilo. Kmetje so zadovoljni, ker l«>do le imeli za več mesecev kruh doma. Za kom'o je malo povpraševanja tako. da so cene ost .'e nespremenjene. -- Trguje se le na ..Lputnice" za občine, kar pa reelni trgovini zelo š!>oduje. Kr< mpir: Pričakuje se dobra letina. V Zagrebu n »tira novi krompir na debelo Din 120. do Din 150.— za 100 kg. fratiko Zagreb. Na drobno se prodaja novi krompir po Din 2.— do 2.^0 za kg. Po starem krompirju ni več povpraševanja. Fižol. Nobenega povpraševanja. Izgledi za izvoz v Francijo so vendar nekoliko lx>!ji. ker !>o najbrž dosedanja kontingentna politika ukinjena, ut se bo povišala uvozna carina. Kakor znano, je Francija v minuli sezoni otežkočila uvoz n lŠega fižola, in je uvozna dovoljenja vedno izdala z veliko zamudo, ter je skrajni čas, da naše merodajne oblasti v Beogradu podvzamejo pravočasno pogajanja v Parizu rudi nove trgovske pogodbe. Z Italijo n')va trgovska pogodba še vedno ni sklenjena ter je uvoz reduciran na 2>° » količino lanske_'a uvoza. Šport VELIK SPOHTN1 DAN \elik športni dan priredi klub -Savica" v Straž išču dne 21. t. m. 1*0 bo pri i velika prireditev novega kluba, ki bo zbral vse svoje športne moči v vseh panogah in jih bo preizkusil v borbi z dragimi. Ta mladi klub. ki ne životari, ampak dela z vso vnemo in s svojim mladostnim zanosom brez kakršnegakoli hrupa na zunaj, si je pridobil med občinstvom zelo velike simpatije, ki mu dokaže svojo naklonjenost z velikim obiskom pri vsaki nogometni tekmi. Naši športniki zelo pridno trenirajo in se pripravljajo za športni dan. Tako bodo nastopili v panogah štafeta, tek posameznikov, in kolesarska tekma ter nogomet. Zmagovalec dobi krasen pokal ali pa diplomo. Natančnejši program bo še objavljen. Že ob tej pri lik i se najiskreneje zahvaljujemo vsem. ki so darovali večji ali manjši znesek — vsak po možnosti — za športni dan. Iskrena hvala! HI H L I 06LHSI I Za vsako besedo v malih oglasih se ! ! plača050 D.Najmanjši znesek je 6 Dm Otomane, divane, modroee in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik. v hiši g. F. Ažmana. Važno! Modroee! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik. poleg Stare pošte. Kranj. Vajenca izučim dobro koristne obrti ako se mi posodi I—2000 Din za krajši čas. Drugo po dogovoru. Točen naslov v upravi lista. Stanovanje v prvem nadstropju se odda Kranj Stara cesta 2. Lepo sobo v prvem nadstropju se odda v Naklem št. 34. Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo ter vsemi pritiklinami in nekaj vrta se odda na Cojzovi cesti mirni stranki. Isto tam se proda dobro ohranjen železn. štedilnik. Poizve se v upravi ..Gorenjca". Prodam hišo s 4 sobami ter kuhinjo, lep vrt na Klancu. Vse informacije dobite pri Kern Marija Klane 15. Trgovski lokal ali lokal za pisarno se odda v Prešernovi ulici. Točen naslov v upravi lista. Priporočani svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo se popravila in preobleke. Izvršujem jih točno in solidno. Jenko Alojzij, dežniknr, (poleg trgov. g. Jazbec). Kranj. Gimnazijski abiturient prevzame med počitnicami in med šolskim letom instrukcije in pripravljanje za po-navljalni izpit. Usnjarska in čevljarska zadruga r. 5.30.5. v Jr^iču priporoča sledeče lastne in zato najcene]Se izdelke: ovčine v raznih barvah, kozine za pleteue sandale usnje za površnike, boks, ševro. juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas! Vina Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažji < Centralni vinarji v ljubi Jani — I' rankopunska ul. 11 Ženini in neveste vse potrebno dobite v I. zlatarski delavnici na Gorenjskem B. Rangus, Kranj Istotam lepa izbira ur. zlatnine, srebrnim-, očal, toplomerov, ..Bleikristall" jedilni pribor v srebru in Chromu itd. — V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate res veliko izbiro po solidni ceni. Popravila se strokovno in točno izvršujejo. — Kupujem staro zlato in srebro. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiska Tiskirna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.