Oo/tf 'A N D (notice... NO. 16 Yq- JoT^n * hj y*- i?ICAN IN SPSRST ‘ l0032' ,N S^NG'WA^S ONLY /w /1/1' ME 1 ■ €sr/lf f%l— HO fWl E Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 23, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI vlado utegne škodili William E. Simon, direktor zveznega urada za energijo, se boji, da utegne dvom v resničnost krize energije škodovati naporu za prostovoljno varčevanje z o-Sjem. WASHINGTON, D.C. — Ponovna zagotovila vodnikov vlade, med njimi samega predsednika Nixona v govoru preko radia zadnjo soboto vsej deželi, javnosti niso prepričala o resničnosti krize energije, posebno še pomanjkanja olja in njegovih produktov. Ta dvom utegne ljudi pripraviti do brezskrbnosti pri rabi olja in s tem povzročiti konec, napora za njegovo varčevanje. William E. Simon, direktor zveznega urada za energijo, je javno opozoril na nevarnost, da bo opustitev varčevanja z oljem Novi grobovi Marija Antonija Bratovich Zadnjo nedeljo, 20. januarja, je umrla v Tempe, Ariz., 78 let stara Marija Antonija Bratovich, prej Možina, rojena v vasi Pasjak, fara Jelšane v Jugoslaviji. V Arizoni je zapustila hčer Mrs. Mary Luzar, v Pittsburghu, Pa., Mrs. Lillian Celin, v Clevelandu sina Williama, 8 vnukov in eno pravnukinjo. Brat Mike Možina je umrl v Portlandu, Ore., kjer zapušča tudi sestro Mrs. Pavlino Brozina, v Clevelandu pa sestro Mrs. Rose Gr-zincic (959 E. 67 St.). Joann Milavec V ponedeljek je zadeta od srčne kapi umrla v Euclid General bolnišnici 59 let stara Jo-Ann Milavec s 23891 Glenbrook Blvd. v Euclidu, Ohio, rojena v Akronu, Mich., od koder je prišla v Cleveland 1916, od 1956 pa je živela v Euclidu. Umrla je bila žena Anthonyja, ki je umrl januarja 1971, hčerka Franka in pok. Anne, roj. Segulin, umrle 1. 1936, sestra pok. Franka, Mrs. Mary Beale, Mrs. Frances Na- Goida: Umik ali vojna Predsednica izraelske vlade Gclda Meir je v parlamentu včeraj dejala, da Izrael ni imel druge izbire kot u-mik ali novo vojno. L. Strauss, nekdanji načelnik AEC, umrl WASHINGTON, D.C. — Zadnji ponedeljek je umrl 77 let stari L. L. Strauss, nekdanji na-čalnik Komisije za atomsko e-nergijo (AEC). Ko ga je 1959 imenoval predsednik Eisenho-JERUZALEM, Izr. — Včeraj ve: za trgovinskega tajnika, je je kneset (parlament) razprav-j Senat odklonil njegovo potrdi-Ijal o sporazumu za umik izrael- ’ tev. skih čet iz Egipta in 18-20 milj ! L. Strauss se je zameril libe-od Sueškega prekopa dalje v no-1 ralnim krogom, ker je odklonil tranjost Sinajskega polotoka. J varnostno potrdilo dr. J. R. Poročilo o tem je podala pred-! Oppenheimerju, ki je odklonil sednica vlade Golda Meir. Na-j delo pri razvoju vodikove bom-rodnim zastopnikom je poveda-j be iz “pomislekov vesti”. la naravnost, da je bila dežela-j -----o— ---- pred izbiro: Ali se umakniti ali pa sprejeti novo vojno z novimi žrtvami. Vtoda se je odločila za umik v j Ko' ; vocniki ki s0 MH upanju, da bo to vodno do traj-1 ne pomiritve med Izraelom in J KISSINGER oftsnega upep Arabci. Dejala je, da ni nobenega napredka v pogledu dosege sličnega sporazuma, kot ga je Izrael podpisal z Egiptom, s Sirijo. Dr. Kissinger naj bi v tem navzoči pri poročanju v Beli hiši o Kissingerjevih razgovorih, Izjavljajo, da ni nobenih tajnih obvez ZDA. WASHINGTON, D.C. — Ko pogledu in v pogledu izraelskih le kilo zadnji teden objavljeno, in njegovimi produkti nujno mestnik (Mentor) in pok. Jo-privedla do uvedbe nakaznic za sepha. Bila je članica ADZ št. 40, Kluba Ljubljana, Društva Naša zvezda in Kluba društev gasolin letošnjo pomlad. Simon, pa tudi sam predsednik Nixon sta izrazila upanje, da uvedba nakaznic ne bo potrebna, če bodo ljudje prostovoljno omejili svojo porabo na res nujne potrebe, k čemer jih je pozvala vlada. Ko vedno več ljudi dvomi v resničnost krize energije, slabi tudi,trdnost vladnega poziva k varčevanju z e-nergijo. Zasliševanja v Kongresu so pokazala, da so bile zaloge olja in njegovih produktov ob koncu leta 1973 za 5.5% večje kot ob koncu leta 1972. Zastopniki 7 glavnih oljnih družb so trdili, da je to v prvi vrsti posledica toplega vremena. Napovedovali so, da se bo položaj v prihodnjih vojnih ujetnikov pri obisku Damasku preteklo nedeljo i dosegel nič prijemljivega. Ker je v javnosti in v knese- da je Kissinger ju uspelo doseči sporazum med Egiptom in Izraelom o odmiku njihovih oboroženih sil na področju Sueškega prekopa, je bilo precej ugiba- Državni tajnik Henry Kissinger je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da pričakuje obnovo dobav at «uskega olja ZDA še pred koncem dogovorjenega izraelskega umika na področju Sueškega prekopa. ZDA s Panamo o bodočem po- WASHINGTON, D.C. — Na ------........ —----------------- včerajšnji tiskovni konferenci je V drugih vprašanjih je dr-državni tajnik Henry Kissinger žavni tajnik potrdil, da pri do-dejal: Imam vse razloge za vero, govoru med Izraelom in Egip-da pomeni naš uspeh pri pogaja-; torn niso ZDA sprejele nobenin njih velik korak h končanju u- novih obveznosti ali kakih taj-stavitve dobav olja. Čeprav ničnih sporazumov, ne ustmenih omenil nobenega točnega časa, ine pismenih. Kazal je nekaj je pripomnil, da računa, da bo | nejevolje na Izrael, ker je obja-arabsko olje začele ponovno teči j vil nekaj podrobnosti dogovora, v ZDA še pred koncem izrael-1 ki naj bi po tem samem ostale skega umika na področju Sue-1 za^asno tajne. Dejal je tudi, da škega prekopa, ki se bo začel v j Sirija nemara skoro, pripra-petek in naj bi predvidoma tra- j v^jana začeti razgovore z Iz-jal do 40 dni. Vesti iz Jeruzale-1 raelom- ma trdijo, da utegne biti izrael- j Kissinger je obžaloval upora-ski umik izveden v teku 29 dni. i k° s^e v sPoru Kitajske m Juž-To bi pomenilo, da bi arabsko | ne§a Vietnama o Paraceiskih olje začelo znova pritakati v j 0i0kib, pa dodal, da pogajanja ZDA nekje okoli konca februar-j ZDA s Kitajsko o vrsti vprašan, ja ali pa začetkom marca. j ugodno potekajo. Napovedal ji Ko je Kissinger kazal tolikšen 1 , ?»*«*“. optimizem, prihajajo iz Kuvajta , . s ananl° ° o očem ■ in Savdske Arabije vesti, da so ^ Paaa™*aSa Prekopa n fr,™ ^ morebitni gradnji novega, pa omejitvi strateškega orožja. atomskega. O tein je , p owe J-ctAjuidve v ivueoeiu Ul v Otu. iviansueuu in sen. OCOU bcm jt SVKPaVla.na Javnost3- Posebno je v! sta PO sestanku v Beli hiši, kjer starim delom Jeruzalema vred! g0V°-il V ZVezi Z objavo vesU nato na po- napadih na vlado gen. Sharon,'je Kissinger poročal o svojem Egiptski predsednik Sadat ie da ZDA razvijaj onovo vrsto ra-us. lupo narodni junak”, ki je s svojo! delu in uspehu v navzočnosti I na tiskovni konferenci v ADiriu večbombnih glav, popoi- Chardon Rd. ob 10. kopališče Vernih £o£ n°coPi obT " mrlVa' i i na, ! SjuTI) in sposobna uničiti sovjetske silose z medcelinskimi raketami. Iz Clevelanda in okolice Asesment— Tajnica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v petek, 25. januarja od 4.30 do 7.30 zvečer v šoli sv. Vida. V bolnišnici— Ga. Frances Benko, 1980 E. 228 St., je v Woman’s bolnišnici na E. 102 St. Obiski so dovoljeni. Želimo ji skorajšnjega okrevanja! K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj (v sredo) ob 7. v Grdino v pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Marijo Zorenč. Pogreb— Pogreb v ponedeljek umrlega Ivana Cuglja bo v soboto ob 9.30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče. Pokojni je zapustil poleg v poročilu o njegovi smrti nave-uenih tudi mater Antonijo Cucelj, roj. Košak. _adušnica— Jutri, v četrtek, bo ob 8.15 v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Černeta ob 5. obletnici , j ego ve smrti. Nixon bo poročal o stanju Unije šele 30. januarja zvečer : te-brski vojni Sueški prekop in ; obkolil 3. egiptsko armado. Sto-j pil je iz vojaške službe in šel v | kneset, kamor je bil izvoljen | zadnjega decembra lani. j Libijski list Al Fajr Al Jadid WASHINGTON, D.C. — Da je v ponedeljek poročal, da je bi ustregel Washington Press Sovjetska zveza ustavila pošilja-Clubu, ki je imel že dolgo do- nje orožja Siriji, da bi jo tako ločen 29. januar za večer poča- pripravila do neposrednih raz-stitve Kongresa; je preložil svo- govorov z Izraelom. Ta hoče naj- je .poročilo o stanju Unije na na- preje seznam svojih ujetnikov v mesecih naglo poslabšal, ko bo j slednji dan, 30. januarja. I Siriji in možnost stika z njimi arabski bojkot prišel do “polne' Poročilo bo letos podal oseb- preko Mednarodnega Rdečega veljave”. no na seji obeh zbornic Kongre- križa, potem se bo šele priprav- —-----o----— jsa, ki bo prenašana preko tele- Ijen pogajati. V Damasku sezna- vizije po vsej deželi. ma nočejo dati, v čemer vidijo ------o—----- i v Izraelu potrdilo svojih slutenj, — Zlati rudniki v Kanadi za- da so Sirije! večino izraelskih poslujejo okoli 10,000 delavcev, ujetnikov — pobili. ZDA niso sprejele nobenih ob-1 veznosti v zvezi z dogovorom. “Ni nobenih tajnih sporazumov ali razumevanja kakršnekoli vrste.” je izjavil sen. Mansfield. Podobno je izjavil sen. Scott. Ta je pohvalil umik kot važen napredek, ki naj odstrani nevarnost novega soočenja E-gipta in Izraela. Sen. Scott je izrazil upanje, da utegne ta spo- “ Zbrisani” posnetek pred veiiko zvezno poroto WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik John J. Sirica je po-i zval zadnji petek posebnega to- Poflffšna napaka Stoletja žika za Watergate zadeve L. WASHINGTON, D.C. — Pod- !Jaworskega, naj vprašanje i zbrisanja dela posnetka razgo- nili svoje stališče glede dobav olja ZDA, ker so “ZDA sprejele novo politiko” na Srednjem vzhodu. “Tam je bistvena, čeprav ne popolna sprememba,” je dejal Sadat o politiki ZDA napram Arabcem, pa dodal, da “naj bi predsednik Gerald Ford si je Arabci odgovorili na vsako ame- pridobil v politični javnosti pre- k'0ia v ®eil t!a v takojšnje riško spremembo s slično lastno cej naklonjenosti in je po po- in resno razpravljanje” veliki spremembo stališča do ZDA ’, vpraševanju ugotavljalcev raz- P010-^ bei ie scdLce po sedanji Kissinger je Arabce opozoril: položenja volivcev nepričakova- razPr"Vj pHUo q0 zaključka, da razum privesti do končanja a- “Izostanek končanja ustavitve no dobil večjo- podporo kot 0'osioJa me znest nezakonitega rabskega bojkota ZDA, pa je dobil kmalu nato odgovor iz Kuvajta, kjer je zunanji minister tega izjavil, da sporazum med SAN JUAN, P.R. — Ruski šahovski velemojster, bivši svetovni prvak Boris Spassjcy, ki je izgubil svetovno prvenstvo v boju z Amerikancem Bobbyjem Fisherjem poleti 1972 v Rejkja-viku na Islandiji, igra tu z a-meriškim šahovskim prvakom Robertom Byrne-jem v pripravi za izbor novega tekmeca, ki se bo pomeril s sedanjim svetovnim prvakom. Spassky vodi sedaj s 3.5 točkami proti 1. Dve tekmi sta bili neodločeni, dve pa je Spassky j dobil, če dobi še eno, bo prišel v semifinale. V Moskvi se merita Rusa A-natoly Karpov in Lev Poluga-jevsky, v August!, Ga., Rus V. Korchnoi in Brazilec H. Meeting, na otoku Malorci pa Rus Petrosjan in Madžar Lajos Por-tisch. Zmagovalci teh tekem bodo prišli v semifinale, zmagovalci tega v finale in končni zmagovalec bo dobil pravico izzvati B. Fisher j a v boj za svetovno prvenstvo. dobav v primernem času bi bil sen. E, M. Kennedy, o katerem P0“t°pka s ciljem uničiti dokaze” in s tem zavreti dosego pravice. zelo neprimeren in bi sprožil trdijo demokrati, da bi bil nji-resna vprašanja v našim miši j e- hov najmočnejši kandidat za nju.” Na vprašanje, če bi mogle predsednika ZDA leta 1976. Egiptom in Izraelom še ne zado- ZDA misliti v takem slučaju na Neki demokratski volivni stra- trebnc} v zvezi s tem podati izja-šča za spremembo sklepa arab- rabo sile, je Kissinger odgovoril, teg je opozoril zadnjič na to in v\\ v, katerib Pravb da bi bilo iz skih držav o ustavitvi dobav da “ne verjame, da bi šla ome- ugotovil, da ima Gerald Ford že Bela hiša je smatrala za po- odločitve sodnika Sirice “napač- olja ZDA. jitev tako daleč”. eno ročico republikanske pred-: |10v.ZakI'ilklti’ da W kdo v Beli OB PR?! OBLETNICI DRUSE POSLOVNE DOBE PREDSEDNIKA ZDA NIXONA l ramenski prerok Oblačno z dežjem dopoldne, P°poldne hladnejše z verjetnostjo naletavanja snega. Naj višja temperatura okoli 35 F. Te dni je poteklo eno leto, odkar je bil Richard M. Nixon drugič vmeščen za predsednika ZDA. To leto je bilo zanj hujše, kakor katerokoli izmed štirih let njegove prve predsedniške dobe. Novembrske volitve 1972, pri katerih mu je dala “molčeča večina” rekordno število glasov, so bile zanj Cvetna nedelja. On je to večino pri pogajanjih za konec vojne v Vietnamu nujno potreboval, kajti svet je po demonstracijah “kričeče manjšine” proti vojni lahko sodil, da njegova vlada nima zaupanja v narodu in da bodo komunisti o-pravili mnogo boljše, če zavlačujejo vojno do zmage Mc-Governa. Nixon je bil z napori za mir tako zaposlen, da se ni imel časa brigati za ponovno izvolitev. Volivno kampanjo je prepustil svojim mladim zaupnikom, ki so pa šli v svoji vnemi včasih predaleč. On bi bil prav lahko zmagal brez vloma v demokratski glavni stan v Watergate in v pisarno Elsbergovega zdravnika. Bil je toliko mož, da je prevzel vso krivdo nase, pri tem je pa preveč ščitil svoje sodelavce. Morda je upal, da mu bo narod take majhne napake odpustil v zahvalo za vrnitev pol milijona ameriških vojakov in 600 ujetnikov iz Vietnama. Narod je na njegove uspehe pozabil, de-mokratje pa niso pozabili sramote, ki so jo doživeli s svojim podpredsedniškim kandidatom in s porazom pri volitvah. Za predsednika Nixona se je začel Veliki petek, ki še traja in nihče ne ve, kako se bo končal. Sredi lanskega leta smo zapisali v članku “Impeachment ne prihaja v poštev”, kot glavni vzrok za to trditev dejstvo, da niti Nixonovi nasprotniki ne žele, da bi njegovo mesto zasedel podpredsednik, kot določa ustava. V teku pol leta so se razmere b i s t v e no spremenile. Podpredsednik je bil pod težo raznih obtožb prisiljen odstopiti in na njegovo mesto je prišel kongresnik Ford, ki nima dosti nasprotnikov. Medtem je zasliševanje senatnega odbora prinašalo na dan vedno nove nepravilnosti in krog osumljencev se je širil; predsednikovi naj ožji sodelavci so odstopali drug za drugim ali bili odstavljeni. Predsednik sam je skušal včasih kaj pojasniti, pa je vselej vzudil nove dvome in nova vprašanja; lezel je vedno globlje v blato, kakor da bi bil prepričan, da je “a crisis a day keeps impeachment a-way”. Če hočemo razumeti njegove težave, moramo upoštevati njegov značaj. Rojen je bil v revni družini in le s trdim delom in vztrajnostjo se je prebil skozi šole. Za družbo ni imel ne časa in ne denarja. Postal je samotarski in nekoliko trmast, pa brez daru za humor. Zaradi tega ni bil pri časnikarjih nikoli priljubljen, kakor npr. pokojni predsednik J. F. Kennedy. To mu je pri volivnih kampanjah veliko škodovalo. Ko je bil pri volitvah za guvernerja v Kaliforniji 1. 1962 poražen, je novinarjem jezno rekel: “Ne boste me več brcali okrog!” Vsi so mislili, da se je s tem poslovil od politike, toda njegova vztrajnost mu ni dala miru. Leta 1968 je kandidi- ral za predsednika in zmagal. Tudi kot predsednik je s časnikarji v vojnem stanju, česar ne more skriti. Ko bi imel čas, ne dvomimo, da bi vse povabil s seboj na dvomesečno potovanje okoli sveta, sam bi pa ostal doma in v miru delal. S tem, da so demokratje izsilili odstop podpredsednika Agnewa, so se maščevali za odkritje republikancev o sen. Eagletenu in ga prisilili, da je odstopil kot podpredsedniški kandidat. Tu bi se morala Watergate afera, katere preiskava je škodovala ugledu Amerike v tujini več kot afera sama (podobne stvari se dogajajo povsod po svetu), končati, pa se zdi, da je dala Nixonovim nasprotnikom le več korajže in upanja na u-speh. Se preden se je zasliševanje senatnega odbora zaključilo, se je začelo zasliševanj e Domovega odbora. To je mnogo važnejše, ker samo Predstavniški dom more predsednika obtožiti in zahtevati njegovo odstavlje-nje. (Konec jutri) Anže sedniške nominacije v rokah. Bila bi “politična napaka stoletja”, če bi demokratski Kongres Nixona potisnil iz Bele hi-1 še in to odprl Fordu, ki bi tako j postal še močnejši predsedniški | kandidat novembra 1976. Opazovalci prihajajo do ključka, da je dežela sita hiši kriv napačnega postopanja v zvezi z Watergate zadevo”. Ameriška CIA proučuje štrajke v Britaniji? LONDON, Vel. Brit, — “Ti-7a- :rnes” je na prvi strani zadnji pe-“uJtek objavil poročilo, v katerem glednih” in “vidnih” politikov trdviJ da -ie CIA “ Osrednja ob-in se ogleduje za “povprečni- je^eevalna služba ZDA — posla- mi”, ki ne izstopajo iz množice, ki so “eden od nas”,, kot to trdijo o G. Fordu. V Clevelandu cene hrane 1973 porastle za 20.3% CLEVELAND, O. — Po po- v Veliko Britanijo 30 do 40 svojih agentov, da proučijo delavsko krizo. Zbrali naj bi podatke “o podtalnih elementih”, ki delujejo v britanskem delavskem gibanju. Notranje ministrstvo in Scotland Yard sta odklonila vsak komentar k tej vesti. Times se datkih delavsk ega tajništva “kll^uJe na neKega Milesa Cope-ZDA so cene hrane v Clevelan- kl na:) bi bil pre;ie ašent du in okolici porastle povprečno CIA' P° ^egOvih besedah CIA za 20.3%. Največji je bil porast ne. ver^ame>.da ^ bila za seda-pri močnatih izdelkih in pri kru- Wm^nemin samo “zelja po viš-hu ter ostalih pekarskih izdel- J1 Placah • kih. Znašal je 31%. Mlečni izdelki so porastli v cenah za 24%, meso, perutnina in ribe pa za 23%. Clevelandča-ni so izdali decembra 1973 $12.30 za hrano, ki je leto preje stala le $10. Cene govedine, ki so dosegle višek v juliju in avgustu, pa nato nekaj padle, so se koncem leta začele zopet dvigati. Tudi za letos napovedujejo porast cene hrane, le da obetajo, da bo manjši od lanskega. VSI, KI POGREŠATE SLOVENSKO ČTIVO, DOMAČIH IN OSEBNIH NOVIC, STE PRAV LEPO VABLJENI, DA SE NAROČITE NA AMERIŠKO DOMOVINO. Domovina ""Mt~^"™l,llinini,lll m. if B > II m 1— ■ ■ MM ■--MII ir _ |%1— 11 o /11 Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation .Published daily except Saturdays Sundays and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: * Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 16 Weds., Jan. 23, 1974 Kazen za dobronamernost? lega, poslušaj, ta in ta stavek pa se ne sklada s tvojo izjavo,” ali kaj podobnega. Nesprejemljivo pa je, da nekdo po svoje tolmači izjavo, ki so ji avtorji dali točno določen obseg. Ne bi mogli verjeti, da to koristi boljšim odnosom med verskimi skupnostmi in samoupravno družbo. Je pa tudi zelo daleč od pravega dialoga. (Dalje sledi) •WTiiiir~'iiiiiir~iiiir[iTiiiiiiii' iitiiiiiriii'i MiiiiiMiiniFiiiiii? i «m m ii »»inii1 i>'v. | BESEDA IZ NARODA IZPOD mU SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — V zadnjih m;0 le slovenske ustanove. Lepo dneh sem bil deležen kar precej si zapisal, dragi Tone. Ti dam telesnih vaj. Daši stgr in šantav, popolnoma prav. Vedno priha-sem hočeš nočeš moral vzeti lo-: jajo prošnje, daj sem, daj tja od pato v roke in kidati to belino.! neslovenskih ustanov. Imamo ki se je kar naprej sipala izpod svoje ustanove: slovenske šole, neba. Velika gora snega čaka na slovensko časopisje, slovenske dvorišču, da jo sonce ali pa dež; fare, slovenske misijonarje po razstopi. Do takrat, ko bom za-J širnem svetu. V domovini rabi-čel spet vrtnariti, upam, da bo ■ j o naše pomoči pri popravilu sneg skopnel. Naš predsednik je'cerkva. Slovenski salezijanci nas pobegnil v Kalifornijo, da se je j prosijo. Radi pomagajmo po na- izognil snegu, ki je tudi Washington pobelil. Imela sta z Bobby Rebozom “good time”, ko sta se vozila po< več ur v dežju v okolici San Clemente. Tudi njemu ni dobri Bog naklonil lepega vremena, čeprav je predsednik. Nista nranila pri energiji. To velja le za take, ki imajo čelu: Svoji k svojim! SornRm naslovom je ljubljanski verski list “Družina 20. januarja 1974 prinesel sledeči komentar k verskim razmeram v Sloveniji. Je prav poučen in vreden branja! I. Ustavna razprava je končana. V prihodnjih tednih bo najbrž novo besedilo že sprejeto in razglašeno. Ob členih, ki zadevajo življenje in delo verskih skupnosti v Sloveniji R- To velia le za take, ki ima in SFRJ, so se k razpravi oglasili tudi škofje in nekateri i malo ali pa nič pod palcem... posamezni verni občani. Zlasti škofovski predlogi so dvig- j Obljubil sem, da bom ob pri-nili veliko prahu. Na najrazličnejših forumih in sestankih ;liki kai napisal o zanimivi knji-so debatirali o njih, vrtali v ozadje, iskali v njih to, česar M Mohorjeve družbe v Celovcu _ _ _ . _ _ tam ni, ter (vsaj v nekaterih primerih) zahtevali za Škofe ! P0^ naslovom “Med koroškimi venska nedelja, pri kateri bodo tudi kazenske sankcije. j brati”. Lepa po zunanjosti, še . sodelovali tudi otroci Slomško- Fudi 9. seja občinske konference OZ ZKS Ljubljana ^ ^P^a ok branju. Pisatelj dr. Me-| ve sobotne slovenske šole. Pri-Vič-Rudnik je razravljala o teh vprašanjih. Po članku v +nrl rr”rn5oV Naši Komuni , ki ga je napisal M. Dimitrič, povzemamo nekaj najvažnejših trditev. I pod Hitlerjevo knuto. V zaved- < in podpisniki zanj že crkala, takole: »Nas že stara kS"Ska f0df“var;a)°' kea s°. kršil, zakone in ustavo. Pre- skušnja uči: Pomagaj si sam in prečiti je treba ostro in odločno tudi s sankcijami, da bi se pomore Ti Boe Za nas ie mi Ssl-atf 8d„sneddanf Sirlr V drUŽbT S,r lier nimf kaj daUoseZo aZ' iskati dosedanjo aktivnost v tej sferi (ustanavljanje suverenost' Tuiega nočemo svo vrtcev) pa je treba takoj odpraviti in v bodoče preprečiti. je„a ne damo' Bdo bi na nrav Cerkev mora nazaj v okvir verskega čustvovanja in ne da^hi vrci ncr u- +, j- , ’ sme več kršiti zakonov in ustave, na kar je bilo doslej opo- zveza vedeli d ’-Uq1 °v^.s a zorieno tudi že 7 naivičiih fnrnmrw D cm L zveza. vedeli, da je slovenski V Cleveland pride, tako sem bral, slovenski pevski zbor Gal lus iz Celovca. Ustanovil ga je pok. dr. France Cigan, slovenski salezijanec. Imajo že pripravljalni odbor. Ali bo prišel tudi sem v Chicago? Upamo, da ga bomo slišali! * Četrta nedelja v januarju, t. j 27. januarja, je spet posebna slo- tod Turnšek opisuje trpljenje dite in pripeljite svoje otroke k slovenskih koroških Slovencev tej slovenski maši. Otroci morajo sedaj po novem času iti skoraj v temi v šolo. Ali so tisti, ki tam zgoraj komandirajo, kaj pomislili na to. Vse gre nekam kar tja v tri dni... V Naša slovenska fara sv. Štefana je dobila za Božič skoraj $5,000. Darovi farnih društev ni-knjigoj so vključeni. Tudi tisti farani, ki žive daleč vstran, celo v Kaliforniji, se te naše slovenske cerkvice radi spomnijo za Božič in Veliko noč. Kaj ljudi sedaj najbolj skrbi? Daily News je dognal: Visoke cene hrane, porast kriminala, druge visoke cene (gas, olje za kurjavo), način, kako se vodi in upravlja dežela. Prerokujejo, tako, berem te dni, porast cen kruhu na $1 pri hlebčku. Res, lepi časi se nam obetajo ... Nekega jutra, je prihitela žena k slavnemu pridigarju v katedrali Notre Dame, Fr. Monsa-breju ravno v trenutku, ko se je odpravljal na prižnico. Pretirano vznemirjeno mu je razlagala. da jo vznemirja vest, ker je bujoč velesilam Obrov, Lango-'daloim in bolj kot navadno mi-bardov ter Bavarcev-Frankov, siiia> kako je lepa. Fr. Monsabre nam je simbol naše borbe in ob mrzlem tisočletnem kamnu prisegamo, da ne bomo mirovali, dokler ne bo pri pozna n in uva-ževan naš mali narod v družini evropskih kulturnih narodov. Kot prva žrtev Hitlerjevega jo je pomiril z nekaj besedami: “Pojdi v miru, otrok moj, zakaj pomota ni greh .. .” Gospe in go- greh! Na svidenje prihodnji teden, ako Bog da in mi da prostora g. urednik. Lep pozdrav vsem skupaj! “Toti staj ere” zorjeno tudi že z najvišjih forumov. O tem so govor h se- 1 ^ kretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc, predsednik ZKS 7“ 2\ vell°v (vk<>p“ T S™J Franc Popit in sekretar IB predsedstva ZKJ Stane Dolanc, i 7 “^ ZTtT K™k' Komunisti se bodo v predkongresnem obdobju zavze-lS k,,e ,b bd 'boj zoper stehtali tudi na tem področju, da bodo pristojni družbeni de-i™a “ nasllje ln kn™nost' VoJ-javniki cerkev spravili v iakonite okvire konferenca je Jv F**, ? Gc>sP“STft' zahtevala od pooblaščenih organov, da izvajajo zakone in tem.,pc‘lju'.1'a katerem 80 sede- dogovore Ici se tičem cerkve fn ndlUws tu h- • • ? , j h nasi davni knezi in vladali slo- la> aa J ° vznemirja vest, ker je sedanjim’ kršitvam ” 1 odlocno nastopijo proti do- venski državi Karantaniji, klju-l ’z'jutraj predolgo stala pred ogle- Članek smo povzeli dobesedno z napakami. Ne moremo se spuščati v vrednotenje dela konference, lahko se ustavimo samo ob tem zapisu. Duh, ki ga preveva, meče dokaj čudno luc na ustavno razpravo in široko demokratičnost, ki bi jo morala spremljati. Kaže, da M. Dimitrič ni bil po-učen o pogovorih, ki so jih imeli slovenski škofje (tudi na najvišjih forumih) in kjer ni bilo govora o nekakšnih sankcijah. Sploh pa se zdi, da je marsikdo v pripombah sloven- -— ------------------ skill in jugoslovanskih škofov k besedilu nove ustave iskal; nacizma imamo do tega še po-to, česar tam ni, namreč politizacijo Cerkve ali prebujanje jsebno pravico. Slovenski narod klerikalizma. Slovenski škofje so v svojih pripombah v u-!mora na sv°je n°ge! Proč z baj-vodu zapisali tole: “Ob javni razpravi o osnutku nove re- jko> da sam ne more stati in ži-publiške ustave Slovenije pošiljamo podpisani slovenski!veti! 2e kmet, ki tako toži in škofje kot državljani naslednje predloge...” (Družina 37, i obuPuje, je klavrni kmet, zapi-1973). In jugoslovanski škofje so zapisali: “Štejemo si v san propadu... S svojim razu-dolžnost, da v mejah javne razprave o ustavnih spremem-, mom in pridnimi rokami bomo bah predložimo svoje pripombe in želje ...” (Družina, 36,' zmogli vse.” S sosedom Mihom 1673). V 8.^točki odprtega pisma pa stojijo te-le besede: ,sva 'govorila o tem, pa je dejal: ub Koncu želimo javno povedati, da najodločneje zavra-! Slovenci smo preveč hlap-čarno vsa namigovanja, ne glede na to, v kakšni obliki jih j čevski. Vedno želimo, da ibi bil kdo postavlja, kot da želimo škofje y tej družbi in v tej dr- ;kdo nad nami...” Prikimal sem žavi prevzeti neko politično-posredniško vlogo, v kateri bi mu in vzdihnil. Več slovenske bodisi v političnih telesih bodisi s političnim delovanjem i narodne zavesti! Več odločnosti zastopali vernike kot nekakšni njihovi politični voditelji. |in borbenosti. če nimate te knji-Te misli so daleč od naših namenov in nihče ne more za i Se> kličite go. Ano Gaber, 2215 takšno misel najti sledov v dopisu Zvezni ustavni komisiji j s- Wolcott Ave., tel. FR 6-4996. (pripombe k novi ustavi, op. ur.) niti v kakšnem drugem j Tak°j tudi naročite Mohorjevke našem javnem nastopu. Izjavljamo, da nikakor nimamo na-! za prihodnje leto. Slovenska mena niti želje, da bi iz Cerkve kot ustanove naredili poli-1 družina brez Mohorjevk je ka-tično predstavnico vernikov kot občanov...” (Družina 40 kor telo brez duše' 1973). ’ « Kadar zrel človek nekaj izjavi, je običaj, da mu prav V AD sem lani bral kolono tako zrel in osveščen sogovornik verjame. Edino, kar lah-; Toneta izpod klanca. Pametno1 slal za hišnega duhovnika v se-ko stol 1, je to, da ga opozoii na morebitna neskladja: “Ko- pove, da naj Slovenci podpira-' strsko hišo za ostarele. Dobil je lepo sobo in se dobro počutil. Potem so iga premaknili v neko drugo sobo tako; da so čez hodnik nasproti njegove sobe bila druga vrata. Naenkrat se mu je zazdelo, da kdorkoli tam skozi pride, proti njegovi sobi pogleda. V njegovo glavo se je zažrla sumnja, da ga opazujejo1. Začutil se je tako ogroženega, da je nekega jutra ob 3. uri zapustil hišo in šel iskat zavetja k neki slovenski družini v mesto. Ti so takoj spoznali, da je nekaj narobe z gospodom in v soglasju z domačim župnikom — če se prav spominjam — so ga zapeljali v bolnico. Od tu naprej se gospod ni ničesar spominjal razen, da se je nekega dne znašel v državni bolnici v državi Illinois. Iz bolnice odpuščen je našel streho pri slovenskih šolskih sestrah v Lemon tu. Ker se je dosti dobro počutil, je ponovno klical škofa v Columbusu, če ima kako službo zanj, pa kar nič ni bilo na razpolago. Tako se je zgodilo, da se je julija 1953 v Kansasu z avtomobilom ponesrečil dr. Anton Doli nar, hišni duhovnik v bolnici frančiškanskih sester v Bre-ckenridgu v Minnesoti, škofija St. Cloud. Njegov pogreb je bil pri Sv. Štefanu blizu St. Clouda, ki je edina slovenska fara v tej škofiji. Pogreb je vodil rajni škof Rožman, ki pa je ob tej priložnosti prosil tukajšnjega škofa, če bi sprejel na Dolinarjevo mesto g. Koretiča in mu obrazložil njegove težave. Dobrosrčni škof Bartholome je v to takoj privolil in tako je še isto; jesen kanonik Koretič postal bolniški duhovnik v Breckenridgu. Kmalu se je lepo uveljavil. Poleg nedeljske pridige je imel tedensko za sestre konference tako lepe, da so še od drugod sestre hitele njega poslušat. Onstran reke, na dakotski strani, v Vahpetonu je bil hišni duhovnik pri karmeličankah prof. Anžič, kanonikov'dober znanec iz Ljubljane. Tudi drugi smo ga hodili večkrat obiskat. Vse je lepo kazalo, pa ne dovolj dolgo. Zopet se j.e zajedla v njegove možgane sumnja, da ga opazujejo in zasledujejo'. Končno ni hotel več iz svoje sobe, niti ni nikogar k sebi pustil. Po posvetovanju s sosednjim župnikom. Symensom in dekanom Weslingom so ga poslali v bolnico, končno v državno bolnico v Hastings, Minn., ker je ostal, mislim, nekaj secev. Dajali so mu zdravila, hormore, rabili elekriko ... Zelo je tam trpel. Nekega dne sva ga šla s Karlom Pečovnikom obiskat. Govorila sva najprej s hišnim duhovnikom Quinnom, ki nama je povedal, da, kolikor on ve, je g. Koretič toliko boljši, da ga lahko s seboj vzameva, če podpiševa običajne papirje. To sva naredila in tako je g. kanonik za nekaj tednov prišel sem v Parkers. Pa sem takoj videl, da se ni popolnoma zdrav, če sem šel zvečer ven, sem ga ob ^ ^ ivecei ven, sem ga on spodiicne, pomirite se, pomota ni povratku redno našel popolno- fenoiik Korsšiš m njegov križ PARKERS PRAIRIE, Minn. — Sem iskreno mislil, da se bo kdo našel, ki bi kaj več o rajnem kanoniku napisal, saj je gospod vendar bil ugledna osebnost v slovenski Cerkvi. Sam nisem želel o njem pisati, ker sem bil večkrat hud na njega, ko si ni dal nič dopovedati in ker _ kot bolnik v hašem farnem domu za ostarele — je vse in vsakega obgodrnjal. Cb svojem prihodu v Ameriko je bil g. Koretič sprejet v škofij o Columbus, Ohio1. Kakor mi je sam pravil, ga je škof po- ma opravljenega s klobukom na glavi, v temi, znotraj tik ob glavnih vratih, pripravljenega na beg... Nobeno prepričevanje ni nič pomagalo. Od tu je potem šel za eno leto za kaplana v Staples. Pobožen 'duhovnik kot je bil, so včasih ljudje želeli k njemu k spovedi. Zakaj ravno k meni, ga je gnjavilo, zakaj k meni? Leta 1955 pa ga je škof poslal za župnika v malo župnijo Col-lis, 5 milj vstran od Dumonta, lij er je tedaj župnikoval Karel Pečovnik, z naročilom Karlu, naj gleda na kanonika. Tu se je g. kanonik prav lepo vživel. Ljudje so ga zelo radi imeli in bil je dober gospodar. Njegov prednik še toliko ni prigospodaril, da bi si lahko svojo plačo vzel, g. kanonik pa je po desetih letih pustil v farni blagajni $10,000. Kot župnik je seveda rabil avto. Za avto pa je potreben šoferski izpit. Pismeni del je menda odlično naredil, v dejanju pa potem kar ni šlo. Že tedaj je bil toliko okrnel, da ni mogel glave zasukati, da bi nazaj pogledal. Kljub temu so končno izdali dovoljenje, da je lahko vozil na cesti št 75. iz Collinsa na eno stran v Wheaton in na drugo stran v Graceville, kamor je hodil poučevat in v banko. Enkrat je pozabil na olje in in je tako motor uničil. Ker ni imel svoje gospodinje, se je večji del vozil h Karlu v Dumont na večerjo. Popolnoma prost svojih strahov pa tudi tu ni bil. Velika cesta št. 75 pelje prav mimo njegovega župnišča. Pa se je včasih prigodilo, da je komu zračnica popustila prav blizu njegovega farovža in je moral kolo zamenjati. Zopet ga je popadlo: pa zakaj se mu je ravno tu naredilo? Ni si mogel pomagati. Ali ko je enkrat zagledal nekega človeka gor na zvoniku. Kaj pa je to? Cerkveni ključar je moža prosil, naj pregleda zvonik, če morda toči... V tem času je dopolnil 65. leto, uredil so socialno zavarovanje in začel misliti na pokoj, ker je že imel težave z vidom. Ne da bi nam kaj namignil, je stopil v stik z dr. Rupnikom v 'Salzburgu, ki ga je povabil v pokoj tja. Prepričan, da bo lahko v pokoju živel od maš in svojega skromnega zavarovanja, si je od Lohma-na v St. Paulu naročil novo ka-noniško opravo in kar na naglo odšel maja 1965 v Evropo. Pa si je tam pri sestrah moral nabaviti sobno opremo, moral je več plačevati, kot je pričakoval, kakor iže koli, vse se je tako narobe zaobrnilo, da je zapustil Salz-Schcrnberg pri Schwarzachu, kjer je bil že pred odhodom v Ameriko in kjer je nasledil 80-letnega g. Zabreta, ki je šel pokoj. Tu pa se je seveda zopet začela nedeljska pridiga, vmesne konference in to zopet v nemščini, ki se jo je v Ameriki že precej odvadil. Poleg tega njegovi strahovi. Kamorkoli je šel, je imel vtis, da ga nekdo sledi. Šele tu v Ameriki se je pozneje spomnil, da si je tisto obupno zasledovanje verjetno sam povzročil. Pisal je namreč ameri škemu konzulu na Dunaj, da je ameriški državljan v Avstriji pokoju in da ima vtis, da je zasledovan. Ameriški konzul je bržkone naročil avstrijski policiji, naj pazi nanj. Odtod tisti mož... Vse to je tako žrlo njegove živce, da je že drugo leto maja. pisal tako pismo, da smo vsi vedeli, da je zopet na koncu, s prošnjo; če lahko pride sem nazaj. Istočasno je pisal tudi škofu v St. Cloud, če lahko pride sem nazaj. Brž sem mu odpisal, naj takoj pride. Prav tako tudi škof z nasvetom, naj se da in-kardinirati in tako bo potem škofija zanj skrbela. In res, čez kak teden je že pozvonil na fa-rovška vrata in je potem pri meni ostal do konca avgusta. Jaz sem smatral škofov nasvet za in-kardinacijo za veliko dobroto, njemu se pa kar ni in ni hotelo. Končno je le povedal, zakaj. Z inkardinacijo tu bo izgubil ka-nonikat v Ljubljani. Da mu ne bi bilo treba iti v St. Cloud, je škof mene pooblastil, da je pred menoj položil prisego tukajšnjemu škofu. Kako vesel je bil, ko ga je potem ljubljanski nadškof proglasil za častnega kanonika ljubljanske nadškofije. (Dalje sledi) ------o------- Romarsko serkav Matere Božje na Sv. Gori okna vi ja jo SV. GORA, SRS. — Bazilika Svetogorske Matere Božje je zgrajena na višini 682 m, na gori, ki se strmo dviga nad Gorico (n.v.: 90 m), na zelo lepem, toda za stavbo težko dostopnem in izpostavljenem kraju. Do sedaj najstarejši pisani dokumenti so stari 605 let, shranjeni v rimskem in dunajskem arhivu. Božjepotna cerkev je bila obnovljena leta 1544 po zgodovinsko izpričanem in potrje- nem prikazanju Matere Božje. V času cesarja Jožefa II. sta bila cerkev in samostan opuščena, pa obnovljena po njegovi smrti. Bazilika je bila po strahotnih bojih na soški fronti popolnoma zrušena, takrat je padlo na pobočjih Sv. Gore čez 50,000 vojakov. Toda že leta 1920 so začeli dvigati Svetogorsko svetišče iz ruševin, na žalost z malenkostnimi sredstvi vojne odškodnine in slabim materialom, zato1 delo ni moglo biti kvalitetno, kar je očitno pri sedanji obnovi. Nova bazilika je — dolga 72.50 m, široka 22 m in visoka 16 m, razdeljena je v tri ladje. Svetišče krasi 50 m visok zvonik. Med zadnjo vojno je bila cerkev eno leto brez zasteklitve, izpostavljena velikim neurjem, snegu in. ledu, ki sO' napravili na strehi in zidovih težko popravljivo škodo. Vsa sredstva za vzdrževanje Sv. Gore prihajajo iz darov romarjev. Ker je bila meja nekaj let zaprta, so se romarji iz zamejstva usmerili drugam, iz zaledja Slovenije pa je bila ljudem daleč in težje dostopna zlasti, ker cesta ni asflatirana, zelo strma in v zimskem času poledenela. Pol leta je cerkev zaradi tega brez romariev in s tem brez pomoči za vzdrževanje. Ker je Sv. Gora eno najvažnejših romarskih svetišč v Slovenji in obenem center duhovnih vaj za vso deželo, je bila obnova nujna! Stanje nosilnih zidov, sten in strehe, predvsem pa škarpe, ki se je v zadnjih letih že dvakrat zrušila in grozi, da se bo še na južni strani, je neobhodno klicalo po obnovi, po nujni prenovi. V zadnjih dveh letih smo obnovili kamnito in železno ograjo okoli cerkve, zamenjali kritino nad prezbiterijem, kjer je že 20 let zamakalo, obnovili bakreno streho na zvoniku, preložili kamnito oblogo — okoli zunanjih zidov, predvsem pa zame-njali vso1 elektroinstalacijo v notranjosti bazilike. Čeprav so nam mnogi, zlasti pa študentje pomagali, pri obnovi brezplačno, smo se zelo zadolžili. Pred vodstvom bazilike in samostana pa stoje nove naloge in dolžnosti: Ob neurjih teče skozi ostrešje nad glavno in obema stranskima ladjama, nujno moramo obnoviti vso kritino; omet na notranjih stenah zaradi vlage razpada, moramo ga odstraniti in zamenjati z novim, druge vrste, da se bo cerkev lahko prepleskala; 14 nosilnih pilastrov je potrebno sanirati in obložiti s kamnom, da vlaga ne bo več prebijala; prostor nad prezbiterijem je še od začetka gradnje nedokončan in zakristija neizdelana, __ zaradi mraza in burje je nujno ta prostor urediti in speljati o-grevanje; za duhovne vaje slovenskih duhovnikov in škofov moramo obnoviti tudi samostansko kape- Zaradi dolgov ob dosedanjem najnujnejšem delu, da smo reši-li zgradbo, ne moremo več naprej! Ker pa je potrebno; da obnovo Sv. Gore vsaj v glavnih obrisih zaključimo, čeprav so dela na tej višini tako draga in obsežna, PROSIMO VAŠO RAZUMEVAJOČO POMOČ. Prosimo, da pisma, oziroma denarno pomoč naslavljate na: SVETA GORA, g. gvardijan p. Leopold Grčar, OFM. Skalniška 17 6101 NOVA GORICA Slovenija — Yugoslavia. Vas pozdravljam! p. Leopold, OFM. Josip Jurčič: HČI MESTNEGA SODNIKA A -i-—i. ■ .Ž.— .Ž.—J* j - j--- i X A~~ -TH^UL'- X—j -..»-.wi—. “TEDEN KRŠČANSKE EDINOSTI” V. Drugi dan so se zbrali vsi sveto vavci v mestni hiši, ki je tačas stala na Starem trgu, in so ukrenili, kedar se še kaj enacega zgodi, da se neutegona pošlje nekaj meščanov do vojvode. Za zdaj pa so zopet bili vsi te misli, ni za dlako vdati se krivičnim terjatvam poglavarjevim, stare mestne privilegije tudi z orožjem braniti in zvesto varovati čast mestnega sodnika. Nekaj dni je potem preteklo. Poglavar svojega žuganja ni bil izpolnil, dasiravno mu mesto ni hotelo izdati moža, ki je bil v boju na ulicah njegovega hlapca potolkel; vse bi se bilo celo pozabilo, ko se ne bi bila tretji dan novica po mestu razširila, da se je ponoči število poglavarjevih Vojnih hlapcev precej narastlo. Govorili so, da je vse, kar jih je imel na svojem gradu, k sebi Poklical v mesto in da so mu jih nekaj tudi prijatelji plemenitaši, med njimi zlasti Apfal-trerni, posodili. Ni čuda tedaj, Oa so meščanje malo utihnili, natihoma shajali se in glave stikaj e šepetali in ugibali, kaj se bo iz tega napravilo. Kakor da bi hotel meščanom nagajati, pošiljal je glavar majhina krdela svojih vojakov po ulicah kakor za stražo. Mestni čuvaji so se Po Sumerekovem povelju le-tem ogibali in tako je bil več časa Pokoj. Vendar je Sumerek vedel, da ^se to nekaj pomeni in da gla-var nekaj namerava. Ni mu bilo neznano, da sosebno njega črti *n da bo on morda prvi občutil njegovo nevoljo. Zatorej je Večkrat pomišljal, ali bi ne bilo ntorda za mesto in zanj bolje, ko bi se svoji časti in službi odpovedal. Ni se bal tolikanj zase, ha, ko bi bil sam na svetu, mu ni bilo tudi za življenje veliko, ah imel je skrbeti za blagor vsega mesta in mislil je, da bi v teh °koliščinah morda boljši bil mož, kateremu bi bil Auersperg prijaznejši, imel je — hčer, in ke-har je staremu možu na misel PNšlo, v kaki nevarnosti bode °trok njegov, želel si je, da ne bi imel sodniške butare, ampak ha bi bil nepoznan rokodelec. Helena je sedela v svoji sobi Sama. Deklica ni vedela, v kaki skrbi je oče njen in meščanje. naela je druge misli. Pač je ne-naj slišala o nočnem ravsu, in ha je ona prvotni vzrok tega, to Se ji še sanjalo ni. Da je bil tudi 011 zraven, mladi tujec, katerega ie z očrni nedolžne prve ljubezni imela za vzor moštva in.kre-P°sti, to jo je odkraja nekaj skrbelo. Ko pa je zagotovo iz-Vedela, da se mu ni nič žalega Primerilo, obhajali so jo slad-?eJŠi čuti upanja bodočega ži-vijenja. Saj je bil mlad in lep, govoril je, kakor more po nje-jnji mislih samo mož blago-ču-ečega srca govoriti, bil je celo r: Plemenitaš in vendar je Iju-h njo, skromno mestno dek-100• Kako nizko si stal ti, vrli imon Urniščak, ko je devica v Sv°jih sanjarijah primerjala njegove prednosti s tvojimi na-Pakami, njegovo prijetno gibč-n°st s tvojo nerodnostjo, njegovo Jepoto tv .J0 J ° vsakdanjostjo, k* bil ti potožil, °veka le po zunanjem sodi, ^akaj rnu ni mogoče s površja 0 notranjosti doseči. Bilo je že dobro pozno popolne. Večkrat se je Helena sko-°kno ozrla, da bi videla, kedaj . °he šel oče iz hiše. Vselej se 2 neko nestrpljivostjo zopet sedla, kako delo v roko vzela ^ 2oPet odložila. Naposled je . Ze^a H nedrij a list, na katerem g6 bilo nekaj malo besedi zapi-^anih s podpisom: Cirijani. Bra-Je in zopet brala, polj ubovala rtve črke in oči so ji veselja sijale. Grem!” — šepetala je, —I “grem, četudi oče izvedo. Videti ga moram in hočem. Ena beseda od njega, zagotovilo, da me ima rad, in zopet bom hitela domu. In če oče izvedo? Naj. Na kolenih jih bom za zamero prosila, in če jim povem, kako ga ljubim, ne morejo me zametati, morajo mi odpustiti.” V tem hipu zasliši, da se odspodaj vrata odpirajo, naglo skoči na okno. Sodnik, Grniščak in še trije meščanje so šli ven. Veselja je deklica poskočila. Brž pokliče svojo strežajko in ji veli, naj ji pomaga obleči se, ker bode šla za trenotek ven na sprehod. Mrak se je bil ravno storil, ko sta šli dve ženski skozi vrtna vrata. Obe sta bili tako oblečeni in s tako gostimi naličji zagrnjeni, da ni mogel nihče poznati hčere mestnega sodnika in njene služabnice. Na poldanski strani ljubljanskega mesta je tačas nekaj drevja stalo, ne daleč od ceste, ki pelje na dolenjsko stran. Tam je oborožen možak v zasenčju za uzde držal dva konja. Prvi je imel široko sedlo in podgrinjalo. na katerem1 je bil uvezen grb Auerspergov. Ne daleč od konj je na deblu slonel mlad mož, v žamet oblečen, z velikim črnim plaščem ogrnjen. Levico je naslanjal na dolg meč, z desnico pa je glavo podpiral in premišljal. Kakor da bi se hotel vseh dvomov in pomislekov iznebiti, otrese z glavo in pogleda po poti. Tamkaj vidi visocega moža bližati se. Pozno si prišel,” pravi mož pri deblu, ki ni bil nihče drugi ko Italijan. — “Pa ko bi ne bil, bilo bi tudi dobro, zakaj danes je ne bo mačice. Boječe dete to, ne bom nič opravil.” “Zdaj-le v mraku pride. Ce res tako nori in gori za Vas, dal bi si trideset palic nametati, če je ne bo. Pa če se nisem motil, bili ste prav v premislekih,(preden ste me videli?” “Kaj meniš, da je vsak brez vesti, kakor ti? Zares sem premišljal, ali bi zvršil namen ali ga ne bi. Kako bom dekle potem zagovoril? In če njen oče reč izve, morda bi še tvoj gospodar Auersperg sitnosti imel.” “I, dvajset let že imam njegove hlapce pod seboj, tedaj ga poznam, da ve, kaj privoli in kaj dela. Zato pravim prvič in tudi po krivem prisežem na to, da Vi babje nature nič ne poznate, če pravite, da se deklice pogovoriti in potolažiti bojite. Jaz Vas bom podučil. V drugič pa rečem, da Auersperg od njenega očeta ne bo nobene sitnosti imel, zakaj — na uho in skrivaj Vam povem —- nocoj ga bo v kraj dejal, pod ključ. Ha, ha! kaj ni to kakor nalašč za Vas? Tako je govoriti, da moj gospod ni neumen. On je bil do vojvode pisal, da so Ljubljane! razkačeni nanj in so mu ubili enega hlapca. In koj, danes zjutraj, je odpis dobil, da sme tistega meščana kaznovati, ki je to storil. Mestni sodnik je pa to reč na-se vzel in zato bo zaprt in bo kruha stradal in svojo hudobno kri hladil. Ko bi Vi ne bili tak gos-podek, ki, da-si tuje matere sin, Da, Bogu vendar še rad poštenim ljudem zakaj človek prav po kranjsko pijače privošči, — jaz bi bil danes na večer za vse križe in težave zraven in bi bil videl, kako bodo mestnega sodnika v malho deli. Pa si zopet tako domišljam v svoji stari glavi, morda bo tudi pogleda in pripovedovanja vredno, kako boste Vi njegovo hčer v malho vteknili.” “Molči! gre!” pravi Cirijani in zgovornega tovariša ustavi. “Odpravi mi služabnico, toliko, da jo na konja denem.” Rekši, gre deklici naproti. Veselja se je deklica tresla, ko jo je prijel za roko. (Dalje prihodnjič) Ta teden je “Teden krščanske edinosti”. Za verne Slovence to ni nekaj novega, nekaj njim še neznanega. Ti vedo, da ta posebna dejavnost v naši Cerkvi datira od časov papeža Pij a IX. odnosno posebej pri nas Slovencih od škofa Antona Martina Slomška (1800-1862), to je od njegove ustanovitve Bratovščine sv. Cirila in Metodija. Ta bratovščina je mimo Slovencev zajela še Čehe (posebej še Mo-. ravane), v manjši meri pa naiko ar j a, ne more biti neka vsakoletna obvezna kampanja, ki nas za nekaj dni čustveno prebudi, potem pa spet vsi nadaljujemo naprej po starem. Biti mora neke vrste stopnica v ekumenskem napredku. Utrditi mora doseženo stanje edinosti in sprožiti VESTI •; m w:. -« ■_ < Mrtva mostova j trdi v svojem poročilu, da “se Novomeščani se pritožujejo, njihova huda kri ne bo kar tako kot piše ljubljansko ‘Delo’ 7. ja-nuarj a, ker še vedno niso1 popra- nov korak in (novo) napredo-j vili Inostov preko Krke pri Dv0_ -jši edinosti. ‘nnl-inom -nnl-in Iri iiln o jugu Evrope Hrvate, v srednji pa Slovake. Na Slovenskem kakor tudi na Češkem in Slovaškem ta bratovščina ni nikoli prenehala s svojim delovanjem. Slovenski in češki in slovaški škofje so bili tisti, ki so ohranjali in pospeševali njeno delo. S škofom Slomškom se je začelo pri Slovencih kakor tudi pri Cehih in Slovakih delo za versko zbližanje s slovanskimi pravoslavnimi brati in sestrami. Po 2. vatikanskem cerkvenem zboru pa je prešla skladno s koncilskimi sklepi tozadevna aktivnost na tako imenovane ekumenske svete širom naše Cerkve. Koncil je hkrati zaoral tudi veliko bolj na široko. Zaslugo za to pa ima dobri papež Janez XXIII, “prerok in mož posebne božje Previdnosti na Petrovem prestolu” (Družina 1974). “Osmina za krščansko edinost” Kaj je to odnosno kaj je njen namen? Farno oznanilo župnije sv. Vida v Clevelandu od predzadnje nedelje nam na to daje ta odgovor: “Od 18. do 25. januarja je osmina za krščansko edinost. Med to osmino molimo in skušamo razumeti druge Cerkve v njihovem iskanju pravega Boga. Verniki drugih Cerkva molijo skupno s katoličani, združeni v Kristusu, ki je molil: “Prosim zanje, da bodo vsi eno, kakor Ti, Oče, v meni in jaz v Tebi, da bodo tudi oni v nama eno, da bo1 svet veroval, da si me Ti poslal.” “Ekumenska osmina 1974” Pod zgornjim naslovom je priobčil SES (Slovenski ekumenski svet), medškofijski organ slovenskih škofov, za letošnji Teden krščanske edinosti, naslednjo okrožnico: “Teden krščanske edinosti, ki ga obhajamo od 18. do 25. janu- vanje k popolnejši edinosti. V ta namen Ekumenski svet Cerkva v Ženevi in papeško tajništvo za krščansko edinost vsa-leto pripravita skupni pro- gram za obhajanje te ekumenske osmine. Ta program je vedno izrazito duhovno usmerjen, prežet z osnovno mislijo spreobrnitve in združene iskrene ! molitve vseh, ki ljubijo Kristusa in ga priznavajo za svojega Gospoda. Letošnje leto je osnovna misel povzeta iz pisma apostola Pavla Filipljanom v začetku 2. poglavja, “da vsak jezik prizna, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.” Misel popolnega spreobrnjenja je, da se vedno vprašamo, kaj Kristus od nas zahteva in pričakuje, in tudi potem iskreno tako mislimo, govorimo in delamo. Samo na tem je mogoča prava edinost med kristjani...” ru in Doljnem polju, ki jih je poškodovala lanska povodenj. Nihče ne mara biti za popravilo odgovoren, vsak dela odgovornega drugega. Glavni “krivec” za nastalo stanje je most čez Krko na Dvoru, ki se je lani v sušnem razdobju podrl, odgovorni pa se niso pobrigali, da bi Obhajanje letošnje osmine za krščansko edinost na Slovenskem V okrožnici SES-a (medško-fijskega Sloven, ekumen. sveta) beremo o tem: “V naših cerkvah bomo ob teh osnovnih mislih vsak dan brali izbrane odlomke iz stare in nove zaveze, ki vse to potrjujejo in ponazorujejo. Tako jih bomo jasneje videli uresničene v zgodovini odrešenja v življenju, smrti in vstajenju Kristusa, našega Gospoda.— Ob teh izbranih odlomkih božje besede bomo vsak dan poslušali še kratko razlago osnovnih načel in zahtev ekumenskega dela med katoličani; Povzeta so iz koncilskega ekumenskega odloka in ekumenskega pravilnika, ki ga j e izdal papež Pavel VI. iza praktično izvrševanje ekumenskega dela, to je pravega prizadevanja za krščansko edinost. Poudar-! jena so predvsem tale načela: Ekumenske dolžnosti katoličana 1. Vsak katoličan je dolžan delati za edinost. 2. Katoličani moramo biti pri- polegla”. Most v Dolnjem polju pa je v oskrbi novomeškega Komunalnega podjetja, toda občina Novo mesto trdi, da je most na Dvoru podrl most na Dolnjem polju in da zato tudi za tega odgovarja Republiška skup nost za ceste. Zdravila Slovenci porabimo štirikrat več antibiotikov kot drugod po leseno ogrodje mostu pravočas- svetu. V splošnih ambulantah se no potegnili iz reke. To je pri i dobe zdravila, katerih uporabo povodnji bilo krivo poplav in' lahko predpiše le bolnišnična nemara tudi porušitve mostu pri; diagnostika. Tako je za mnoge, Dolnjem polju. ki jemljejo zdravila, to bolj Republiška skupnost za -ceste, j škodljivo kot koristno. ki naj bi bila odgovorna za ob- j ---- novo mostu na Dvoru, se ne Tovariši so praznovali MALI OGLASI V najem Štiri sobe z gorkoto, zgoraj. Samo odrasli, na 7215 Hecker Ave. —(21,23,25 jan) zgane, prebivalstvo Suhe krajine pa se jezi in Slavko Dokl pravljeni narediti prve korake h krščanskim bratom. 3. Opustiti moramo vse, kar bi naše krščanske brate žalilo. 4. Moramo se med seboj bolje spoznati, to pa raste iz zaupanja. 5. Sodelujmo med seboj na vseh področjih, kjer le moremo. 6. Sodelujmo zlasti v molitvi in bogoslužju, kolikor je mogoče, le tako pokažemo, da smo res bratje in sestre v Kristusu. 7. Vse raste iz iskrenega spreobrnjenja h Kristusu. 8. čas in način popolnega zedinjenja prepustimo nebeškemu Očetu, da ga bo On uresničil, kakor bo sam hotel. in čakali novo leto Predsednik republike Josip ! Broz Tito je z ženo Jovanko in ' naj ožjimi sodelavci pričakal no-j vo leto na Brdu pri Kranju. Ko je opolnoči ugasnila luč in ob dolgi mizi, ki so jo takrat že za- Zahvala CLEVELAND, O. - Spoštovana Ameriška Domovina! Slovenska čitalnica, poslujoča v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, se Vani prav iskreno zahvaljuje za brezplačno pošiljanje Vašega časopisa Ameriška Domovina v našo čitalnico v lanskem letu. Prosimo Vas, da nadaljujete s pošiljanjem tudi v tekočem letu 1974 in tako podprete delovanje naše slovenske knjižnice z Vašo lepo in kulturno gesto. Z odličnim spoštovanjem! Za Slovensko čitalnico: Josip Sircel, tajnik in lepo govorjenje s NOVICE- i vsega svela NOVICE- ki jih pofrebujele NOVICE- ki jih dobile še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo predle zelenkaste papirnate serpentine, je izmenjal najboljše želje najprej z ženo Jovanko, nato pa se prav tako objel in rokoval s svoj mi gosti, med katerimi so bili predvsem vodilni predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja Slovenije. Dobro razpoloženi Tito se je zadržal na silvestrovanju v tovariškem krogu do 3. ure zjutraj. Za zabavo in plesne ritme so skrbeli člani kvinteta Avsenik s pevcem Francem Korenom in Emo Brodnik ter s humoristom Metodem Koširjem. Poleg Staneta Dolanca so bili v tovariški družbi še Mitja Ribičič, Marko Bulc, Franc Popit in gen. Potočar in Tavčar (oba v civilu), kot je to popisal v “Delu” B. Pogačnik. Nov (hotel v Rogaški V Rogaški Slutini gradijo nov hotel “Donat”, prve kategorije, ki bo imel 216 postelj, lasten kopalni bazen, kegljišče in igrišča. Pravijo, da bo še pred koncem drugega leta gotov in odprt. Pokojnine S 1. januarjem 1974 so pokojnine povišane za 11% in 70 din. Pokojnine borcev bodo izplačevali pavšalno do končnega obračuna. S tem bo vsaj nekoliko vskla-jeno sorazmerje s porastom življenjskih stroškov in standarda. Pohištvo naprodaj Rabljeno, dobro ohranjeno pohištvo za spalnico in dnevno sobo je ugodno naprodaj. Prav tako airconditioner. Kličite 881-0250 —(pon.sr.,pet.) For Rent Single, two bedrooms, off Grovewood Ave. Adults only. No pets. — 531-1427. (18) Privatni kupec Kupim od privatnega prodajalca hišo, z 3 spalnicami, veliko kuhinjo, stanovanjsko sobo, v okolici Euclid Beach, Lake Shore in Euclid. Kličite Frank Kos-merl 531-7038. (16,18,21,23,25 jan) V najem V Euclidu se odda 5 sob spodaj, vse s preprogami. Nova zidana hiša z garažo. Blizu sv. Kristine. Kličite zvečer 731-5409 (18) For rent 5 rooms up, newly decorated, children, near schools and store, unfurnished, with garage. Call 486-3354 —(16) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, dvojna garaža, pri Lake Shore v fari St. Jerome. Dober dohodek. Lastnik 247-6291 _______________________-(17) Help Wanted Male PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St (x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Custodian For small building in exchange for a 3 room unfurnished apartment. — Call 486-5083. (17) Help Wanted — Female Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan m ga. Barbara Pavlovčič. Female Help Wanted FACTORY WORK Day shift. Good hourly rate. Call 361-2682 after 9 a.m. (18) MALI OGLASI Apartment for rent Unfurnished, 3 rooms, heat and hot water included. $95, on E. 156 St. — 486-5083 (17) Housekeeper Live in, 5% days — East side— country living — adult family — top salary. — References required. — Cali 247-5933. t _______________________-(18) Radi bi dobili Žensko za hišno delo v lepem urejenem domu. Angleščina ni potrebna. Sporočila. Kličite 831-2254 (16) NAPRODAJ hiša za dve družine, štiri sobe spodaj, tri sobe zgoraj, dvojna garaža. Na E. 168 St. in Grove-wood Ave. — Kličite 761-6362. (20) Help Wanted — Female OFFICE CLEANING Woman, part time, evenings. 398-5310 (18) General Office Work Typmg, knowledge of Slovenian. Short hours, Cali 431-0628 (x) IŠČEMO URADMSKOffiOC Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio 44183 431-0628 V—— -----------_________________^ B# Johan Bojer: IZSELJENCI rt!lill!!II!!!i!!IIlIIil[!i!I!!IIII!iii!iIl!!'. Ne, mirno stati ni bilo pametno. V mestu so si bili kupili nekaj lopat za delo na polju. Ola je pograbil eno izmed njih, zagazil v sneg in pričel kopati. Drugi so storili kakor on. Nastala je odprtina, če bi se le voli hoteli ganiti. A vse prigovarjanje in grožnje niso nič pomagale. Pretepanje z vajeti ni nič pomagalo. Tedaj je izvlekel Anders šop sena iz vreče za krmo, ki so jo vzeli zaradi varnosti s seboj, stopil pred vole in jih vabil k sebi. Nazadnje sta se prva dva dvignila in iztegnila gobec. Drugi so jima sledili, zganili so se. Anders je hodil ritensko pred njimi. Voli so šli za njim. Da, da, zdaj so se vendar spet gibali. Če bi le vedeli, kam se obrniti. Možje so kopali, metež jim je slepil oči, vendar niso odnehali. Šli so dalje. Če bi le imeli kompas. Ali kako dolgo bodo vzdržali tako živinsko delo. Metlo in metlo je neprestano. Zmenjali so se. Panta iz Ska-reta sta zgrabila za lopate, da ne bo nihče prišel domov in dejal, da se nista vedla kakor odrastla. Ure so potekale. Če drugega ne, vsaj naprej je šlo in ne nazaj. Stemnilo se je kakor v rogu, a niso smeli odnehati. Kadar Ola ni bil na vrsti, se je postavil s hrbtom proti metežu in pel: Hej, ko v mestu bi imel dekle. Hej holadrija, hej holadra. Ampak proti jutru so bili vsi dobil niti centa plačila. Država izčrpani od mraza in snega in ga je prevarila. Vikingi? Bilo napora. Koliko sežnjev so se pač jih je mnogo v tej novi deželi, prekopali dalje? In kam? Jo Berg je kar cvetel sredi ob- To pot pa jim je vendarle šlo lakov tobakovega dima. Nad se-po sreči, čez dan se je zjasnilo, boj ni imel niti župnika niti šol-Ljudje in živali so postali po- skega upravitelja. Bil je sam gumnejši. A še venomer so se gospod, njegov duh se je lahko morali na dolge proge kopati prosto razgibal. Veselilo ga je dalje. Dobro, da so imeli živeža,' biti učitelj. Ampak zdaj, pro-ki jim je vsekakor še zadostoval sim, naj ljudje zgradijo dostojno za ta dan. Drugo noč pa so pre- šolsko poslopje za prihodnje zebali huje kakor na vseh vož- leto. njah po Lofotih, kar so se jih j Naenkrat pa ga sredi pouka spominjali. In ko so se končno nekdo zmoti. V kočo je stopil pretolkli do ljudi, so bili ljudje Per. Ali se sme nekoliko poraz-in živali bolj mrtvi kakor živi. j govoriti z otroki o zgodovini? Učitelj Jo je zares začel s šo- Ali se ne spominja vseh kraljev lo. Ko je bil poslednjič v mestu, in vojsk in letnic še iz okrožne je kupil z lastnim denarjem glo- !šole? Per dobi dovoljenje in Per bus in zemljevid. Njegova koča zažari v obraz. In ko se vrne se je napolnila z otroki. Mnogi j domov k Ani, pove, da je bil v izmed novih naseljencev so ime-1 šoli in da je imel majhno predali otroke. Ponosen je bil tisti j vanje. dan, ko sta poslala Irec in Ne- j Ko so poslednjič prišli iz me-mec svoje malčke k njemu. Je-Ista, je prišlo tudi za Mortena zik je bil norveški, njihovi otro-jpismo, od matere. Pisala je, da ci so se morali sprijazniti s tem, je Helena umrla kmalu po poda so sprejemali prvo modrost j rodu. Morten je obsedel nad v norveškem jeziku. In kaj je! pismom in se zastrmel predse, bilo to tako težko? Saj so se j Torej tudi lensmanov sin ne bo vsi otroci tolikokrat skupaj ig-Jveč užival ob tej mladi, lepi rali, da so oni tuji že zdavnaj ženi. razumeli jezik. In zdaj je pričelo učitelju Jo-ju življenje ugajati. Nikakih predstojnikov ni imel kakor v domovini. Učil je otroke prav tisto, kar se mu je zdelo, da je pametno. Kar se tiče krščanstva, še zmeraj ni bil prišel do jasnosti, pa saj je lahko izpustil to, o čemur se je dalo dvomiti, in se držal ostalega. En predmet pa je stavil više kakor vse druge. Sam si ga je bil ustvaril, bila je namreč zgodovina izseljencev, predvsem zgodovina junakov med njimi. 2e leto dni je pošiljal pisma na vzhod in na zahod in poizvedoval. Bral je vse, kar je bilo tiskanega o tej stvari. In kakšna saga je to bila! O tem, kako so si prvi naseljenci krčili pot skozi pragozdove, o njihovih bojih z zvermi, o Indijancih, o gozdnih požarih na vzhodu, ki so opepelili cele vasi, o prerijskih požarih tukaj na zahodu, o mrazu, o kobilicah, o dolgih romarskih procesijah preko vseh dežel k zlatim poljem v Kaliforniji, bil je to epos, večji kakor Snorre in Homer. Pomislite samo na Norvežana Snowshoe-Thompsona — dvajset let je prenašal pošto na smučeh preko Rocky-Mountains, v snežnih viharjih in v mrazu, velikokrat v boju z Indijanci in volkovi — dvajset let in vendar ni kuharica Antonia Vrh. Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Avs Častni nredsednik Anton Škapin, predsednik Joško Jerkič, I. pod-pred. Frances Somrak, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapis Josephine Magajna nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Al Sajevic. 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-1 pred. Louis Arko; tajnik Antonia i Stokar, 6611 Chestnut, Indepen-| dence, Ohio 44131, tel. 524-7724; zapisnikar John Trček, blagajnik 'Joseph Ferra; nadzorni odbor Frank i Karun, Louis Dular, in Štefka, j Koncilja. Seje so vsake tri mesece. ! Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen. sednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Franclja Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103; načelnik Milan Rihtar; voliteljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Meta Rihtar, Pavli Sršen. Telovadne ure vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. BALIN CARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsed. Andy Bozich, podpred. John Gerl, tajnik in blag. Tone Novak, 20271 Arbor Ave. 481-0290, •zapis Mary Bozich, nadzor odbor: Ed Leskovec, Frank Farun, Frank Koss, poročevalci: Tone Novak, Mary Bozich. Balina se vsak dan — ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB President: John J. Vidmar Vice-pres.: Matt Novak Secretary: Cathy Tominc, Tel.; 391-0282 Treasurer: Frank Cerar Jr. Auxiliary Committee: Marty Tominc, Luddy Sumah, Peter Worch, Lou Kuhar. blagajničarka: Anica Knez, odbor- Leskovec, Mary Prosen, Vida Svai niča za zbiranje znamk: Caroline; gerj Lojze Petelin, Mary Vrhovnik Kucher, Mary Strancar. Odbornica Nadzorni odbor: Štefan Maro« za članstvo: Marica Lavrisha, tel. 481-3768. Odbornica za Bogoslovsko akcijo (BA): Mary Boh tel. 432- 2398. Za oskrbo kuhinje: Jožefa PLESALNA SKUPINA KRES Tominc, Ivanka Pretnar, Tončka Predsednik Peter Dragar, 2930* Urankar. Za prodajo peciva: Fran- White Rd., Willoughby Hills 44092- BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Predsednik Rev. Charles J. Stre-lick, podpredsednik Msgr. F. M. Scheringer, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, taj. Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vs’ člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašen jr škofa Baraga blaženim in svetni kom. Frank Mlinar, Ivica Tominec, IvaP ka Tominec. ces Raischel, Mary Kokal, Rose Bavec. Za oskrbo pijače in urejanje prostorov: Vinko Rozman, Frank Kuhelj, Leopold Pretnar. Za zbiranje nagrad in srečelov: Agnes Tel.: 943-0907; Podpredsednik Annie Potočnik; Blagajnik John P Vidmar; Odborniki: Tone Ovsenik Bernarda Mejač, Mitzi Zabukovec Ronni Peklar, Frank Zalar, Jr. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Fanian Shodi so vsako drugo nedeljo v _____ do 5. pop. j AMERIŠKI-SLO VENSKI----------------------------------------- POKOJNINSKI KLUB, ’ ŠTAJERSKI KLUB V BARBERTON, OHIO. ■ Predsednik Stanley Cimerman, ^popoldne v cerkvT sv i Preds. Louis Arko, podpreds. podpredsednik Slavko Zagmajster, Lovrenca v Newburghu. Joseph Shega, taj. - blagajničarka tajnica Slavica Turjanski, blagajni-;--------—1-----1—j---------— Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. ' čarka Rozika Jaklič, gospodar Rudi i ^ rir*TT, Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 Kristavčnik, pomočnik gospodarja ! ZELENA DOLINA ! zapisnikar, Anton Okolish, nadzor-i Mike Kavaš, odborniki Frank1; ?;recl®®dnlK v so^c+lai I ni odbor: Josephine Platnar, Mary I Stropnik, Kasimir Kozinski, Rudi j f\avas.’ t j' Lauter, Mary Šuštaršič. _ Seje j Pintar, John Kostajnšek, Avgust i 4108: blWk7 Kr^tavr:^' 'vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. ! Šepetave; razsodišče Tone Zgoznik. i °0®pocla^. tr°ze .od°orrll!p uri popoldne, v Slovene Center! * tu-ovu™ c;on;ra-!John Vmkler, RoziFais, Ivanka Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Avgust Pintarič, Branko Senica;, __ . .. A , , • T • -i -j-, v v - Kristavmk, ivanka Zelenili, Angela kuhavica Lojzka Feguš, pomočnica „ Elza Zgoznik. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: pod- Častni predsednik Frank Baraga,! predsedniki so vsi predsedniki kra-predsednik Michael Telich; podpred- i jevnih odborov DSPB; tajnik Jože sednik John Lekan, taj. Frank j Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1- land, O. 44103; blagajnik Ciril 9183; blagajnik Louis Zigmund, Preželj, Toronto, nadzorniki: John, Lokar, Frank A., tiskovni referent Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik John Truden, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Ont., Canada; ^ Patricku, 26191 Euclid Ave. Otmar Mauser, Turek in Anthony Petkovšek; za- ; Toronto; nadzorni odbor: Franc še-j pre5sEeSR1£ksKTr?venB pod- John Lokar. Glavna seja v janu- Mmn Tone Muhic, Toronto. Zgo L 261_o386) blagainik Olga Mau-arju v Slovenskem Narodnem Do- ,referent prof> Janez Sever' ser, nadzorni odbor: Janez Dejak, mo, šota st. 4 staro poslopje. Dru- '-ieveiana. | Milan Smuk; Nežka Sodja, gospo- MLADI HARMONIKARJI i dar Frank Rupnik, kuharica Marija Slovenski harmonikarski zboi Ivec. dečkov in deklic pod vodstvom ; ~ . učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 j MISIJONSKA ZNAMKARSKA St. Cleveland, Ohio 44110, telefon ! ^^^IJA 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Predsednik: Matthew Tekavec, Lavriša, 1004 Dillewood Rd. te'. Podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; štvo plačuje $300 smrtnine in $14 na teden bolniške podpore. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpred- L ' —1_ Miv .. v:l\ U:- v : ■ vV m2 g?3gBi—MB Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John Gerl, II. podpredsednik Mary Božic, tajnik John Hrovat, 24101 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, KE 1-3134, blag. Andrew Bozich, zapis. Joe Birk, Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank Česen, Louis Kaferle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društ venem Domu (AJC) Recher Ave. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts. 1973 DRAGI NAROČNIKI i NAROČNICE! Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvem obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške! Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvu. Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite naš list svojemu slovenskemu sosedu in znancu! AMERIŠKA DOMOVINA NAZNANILO IN ZAHVALA Po sklepu božje Previdnosti je zamenjala svoje zemsko življenje z večnim in k Bogu odšla po plačilo v nebeško domovino naša ljubljena mama, stara in prastara mama. tašča, v visoki starosti 91 let TEREZIJA CERAR, rojena SIVC. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15791 Rock-side Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Gorenc, Mary Sham-rov, Stella Mahnič. Za Federacijo: Anton Perusek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra na Prince Ave., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, podpreds. Anton Pelko tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Victor Vokach. Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Anthony J. Pirc, podpredsednik Louis Dular, tajnica-blagajničarka Cecelia Wolf, 1799 Skyline Dr., Richmond Hts., Ohio 44143, tel. 261-0436, zapisnikarica Ursula Branisel, poročevalec Matt Penko; nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar, Leander Markuc, zastopnika federacije Anthony Pirc in Louis Dular, zastopnik za SDD Frank Zavrl; dru;abni odbor Mary Dolšak, Mary Troha, Frances Strel, Ljubljena rajna je bila rojena 17. oktobra 1882 v Sostrem pri Ljubljani. Slovenija. V Ameriko je prišla leta 1949 kot žrtev razmer v Sloveniji po drugi svetovni vojni z svojo družino. Umrla je na domu svojega sina, dne 20. decembra 1973. Bila je članica Marijine legije in Oltarnega društva fare sv. Vida. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Vernih duš. Prisrčno lepo se zahvaljujemo č.g. Jožetu Božnarju za zakramentalno podelitev duhovnih tolažil naši mami. Toplo sc zahvaljujemo č.g. patru Fortunatu Zormanu, frančiškanu iz Lemonta, ki je opravil pogrebne obrede v zavodu, cerkvi in na pokopališču in še posebej za daritev pogrebne maše s pridigo. Zelo smo hvaležni članom in članicam Marijine legije, ki so pod vodstvom č.g. Bož-narja opravili društvene molitve in rožni venec, prav tako članicam Oltarnega društva za glasno molitev v pogrebnem zavodu. Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki so prišli kropit in molit za večni mir njene duše. Zahvaljujemo se za lepo okrasitev krste v pogrebnem zavodu z venci. Bog obilno poplačaj dobrim srcem za lepe darove za sv. maše in druge dobre namene. Hvaležni smo udeležencem pogrebne maše in pogrebnega sprevoda ter umrlo spremili prav do njenega zadnjega počivališča na pokopališču Vernih duš, do dne vstajenja poveličanih teles. Prisrčno se zahvaljujemo za vse sočustvovanja z nami, ko smo iz svoje srede izgubili našo dobro mamo. Zahvaljujemo se g. Pavlovčiču, ki je na slovenski radijski oddaji objavil njeno smrt in ženam ki so požrtvovalno pomagale pri popogrebni malici ter g. Mela-herju za spominske članke v časopisju. Zahvaljujemo se Grdinovemu pogrebnemu zavodu za vso postrežbo in lepo vodenje pogrebnega sprevoda. Naša nadvse ljubljena mama, za vso Vašo trdo. preiskušenj polno življensko pot, Vas je poklical Bog k sebi, da pri njem uživate blaženost svetniških duš. Vemo, da še vedno za nas skrbite s svojimi molitvami, mi pa pričakujemo zopetne znašlosti v skupni nebeški domovini v božji ljubezni v polnosti sreče, ki je naš planet ne more dati. ZA V PARA.DO — V paradi v San Franciscu v Kaliforniji za začetek kitajskega novega leta koncem tega meseca bo j tudi tale stvor razveseljeval gledalce. i I | i i x i I | | t Z Z z z I z z I Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsveteiši, na i veselejši in najlepši dan Tvojega življenja Potočna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so na j več je važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi- naznanila iz pravkar dospelih najnovejših | katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, | Pridi k nam in izberi poročna ^ papirja in črk. žalujoči: Celina (Mici), šolska sestra na Koroškem; Ivanka Okoren v Brooklinu; Francka Štajner v Sloveniji; Kristina Rihtar v Clevelandu — hčere. Frank Cerar v Clevelandu — sin; Justina Cerar in Frančiška Cerar v Clevelandu — snahi; Frank Rihtar v Clevelandu — zet. Vnuki in vnukinje, pravnuk 'in pravnukinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O. dne 23. januarja 1974. Naše Na svidenje! cene so zmerne. postrežba uslužna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 i zmmmimmummmmmiMummmii'