Katolški cerkveni list. .1: *9 V cetertik II. kunovca. 12 r e n ii i k. Kam se revež čem podati * \i mi več tako obstati : — Dalje mreni, še bolj zahajam, C pogubo se podajam : Za-me. mi sc zdi, Vee pokore ni Solnee gnade mi zahaja. Smert na mroža me obdaja. Oh ! /a me ni več pomoei V silnih mrehov čerie noči : Za vse vekomaj Sim oh lepi raj. Tak «e grešnik zatopljeni Sam obupno sabo meni : K Homu se vernil oillama. Se gnusoba mu je drama: V grehu en dan in noč Sc osiat odloč . Cerv vesti pa ne od It že. Hujši mii/e. hujši reze, Serce hoec zadušiti. Nie in nič nc da počiti: Peče. /me. mori. — Oh to greh stori! ..Vee nc smem, ne smem odlagat O llog! al sc smem zanašat Milost tvojo sc doseči. Večni se ognit" nesreči ? Dans. dans pustil pot Dom nesrečnih zmot!" Večni Oče vse dobrote Sc usmili bome srote. Pošlje anmelea k ovčici. Ki jo pelje k spovedirci; Mašnik zbegano Pelje spet duni" Od selej oveiea hodi. Kotlar jo pokara vodi. Nje stopinje so kervavc. To je pot pokol e prave: Skoz ternje naprej Pride v s\«.-»i raj. Kerdinand ftabie. seti|>ki bogoslovje Ur. I^naci Hiiohiciici' in katoliki Kakor je l»ilo \ tim dnevniku Nr. .L~> ze naznanjeno. so / našim s|a\nim roj,-tkam Knoldelo r-jem se duhovni i/, ljubljanske škofije s\ojo Krajn->ko domovino p. m. zapustili, de hi vhogim /amoreain. ki se zmiram v smertni senci tetizma ( malikvanja s stv arjenitni rečmi) v|".j'» • luc sv. K v angelja pernesli. Ti verli mozje. kteri ne g|,._ ilajo na tavzent nevarnost, ki jim na poti po inabo-medanskih deželah iu po pusavi naprej stoje. ne ua silno vročino, ki jo tam solnee dela. namreč tako Mizo ekvatorja, ne na toliko dcrceih zver, kterih je sredna Afrika tako polita, ampak le na povelje Jezusovo: ..Pojdite in učite vse narode, in kersujte jih v imenu Očeta, in Sina in sv. Duha." (Mat. 111.) so: (». Janez Kociančic. rojen v I. v .Mosnah na (■oreuskim, v I. po dokoučaiiim III. letu bogoslovstva v niasiiika posvečen. je torej sc le Iclas sole dokonč; I. - («o>p. .Martin llovjak. rojen vi. 1K£I v Šcnl-.l« meji na Oolenskini. v I. i^iG v mašiiika posvečen, je hil do I. |si.»0 kaplan per Sv. Križu per Kostanjevo". Ko je hilo zc veči del dušnih pastirjev v l.juhljani od vojaškiga legarja (tifusa ) napadenih, je g. llovjak nevarno dušno oskerbitev v začasni kavarniški bolnišnici prevzel in jo tako dolgo opravljal, de je ta bolnišnica bila vzdignjena. Le za malo časa se je bil potlej zopet k sv. Križu kakor kaplan vir-nil, od koder je v jeseni I. 1S.~»0 v Sostro prestavljen hil. <«'. M t e v /. Milharcic. rojen v I. I s | ^ v Sla vini blizo Postojne na Notranjskim: po dokončanih šolah v I. ua pervo kaplan v Vrpavi. in potlej dozdej ua llobrovi. Vepo/abljive s.i njegove zasluge p» r llobrovski m'ad is\f. ktero jr on, kcrpko podpirati od svojima gosp. fajmoštra, v kcršanskim nauku in v družili šolskih tvarinali tako pridno uril, de llobrovska fara, akoravno do zdej šc brez lastnica šolskima učitela, z farniani, ki imajo trivialne šole nc le samo vredno v eni versti stati zasluži, ampak veliko njih šc prekosi v sadu. ki sc od šolski* mladosti perčakovati sme. Iz Tersta so ti mašniki 27. p. m. na parobrodu proti Aleksandrii v Kgipt odrinili. Njib poputvanje v daljne zamorske dežele, zastran oznauovanja Jezusove sv. Vere, me opouinc na mnogotere spre-obernjenja nevemikov po vnetib misjonarjili ob času, ko so v sredi katoličaustva krive vere vstajal«* in milijone ljudi od edinozveličavne katolške cerkve odtergalc. Nekteri zbledi bojo to pokazali. V I. 317 jc bil prevzetni Ari v Aleksandrii se lotil resnice od božje nature Jezusa Kristusa, veliko visokih ljudi jc za njim potegnilo, in tako je bilo eez katolško cerkev, v kteri je bilo še le v I. po popolnim premaganji Licinia preganjanje po v>im rimskim cesarstvu nehalo, neizmerno v eliko budila perslo. Ne le veliko rimljauskib podložnih. ampak ludi celi nemški narodi, (»oti. Svcvi. Hurgiindioni. \andali. Longohardi so bili Arianci. Vli \ tim c a sii. ko je katolška vera toliko pred tirni krivo\erci lerpcla. se je ona razširila daleč zunaj rimske oblasij v Armcnii po Gregorju. v Iberii po neki kersanski suzni. v Ktiopii f \lii-sinii proti jutru o I krajev, kamor želijo naši inis-jonari priti |. po bratih Kdesiu in sv. Kriimcneiu: pust« dnji^a je bil Atanazi za škofa Ktiopijc posvetil. \ začetku 11». stoletja sta bila Luter in Kalvin silno zmešnjavo v veri naredila. Ona dva sta pravi vzrok sirasni^a punta po Ncm>kiui ( Haiicru-krieg). •IOI"lue vojske in sploh toliko kervi. ki se i«- x M». in 17. stoletji po Hrilaiiskim. Irskim. H raneoskiui, Nemškim in Skandinavskih derzavali prelivala. Ali v tim času. ko je bilo po tih dveh kr*iovercib in njunih naslednikih skorej pol Kv-foj.i od s\. katolške cerkve odpadlo, je Hojr pa \ si edni iu južni Ameriki in v južno - izhodni \zii nji nove otroke obudil. Havno zdaj. ko je i.ni i svoje po svojim dnini prestavljeno sv. pismo na svilioho dal ( f."» 11 ). se je pel jal sv. Krauci^k l\sa\ier in z njim ludi Pavel Kamerinski iu Kran-«-.sk Mansila. vsi iz novica reda Jezuitov, iz l.isa-bona proti julrovi Indii. kjer je ti. vel. trav. v Miesin t*oa na suho stopil. Sam la mož je bil v h> Irtili (y I .">."> ti) svojima popolvauja po indiskib «!•/.• j.»h Peskaria. Travankor. kambaja, po ,\lo-iii-nih .»tokih \inbojna. Ternatc. .Mora, Makasar m po Japonii eez en milimi ajdov kerstil. Ilrugi misijonarji so zvesto hodili po njib stopinjah, in opati bi se ze bilo smelo, de bo v lili krajih zemlje nov katolski svet >e pokazal, ako bi bili ka-t"i-ki Portugalci še svojo oblast v Indii obranili. I o »i. krivo verski llolandezi in Angleži so Por-to^ .lei pregnali, in kakor doma tako tudi v Indii kaio ske kristjane n c u srn i I j e n o preganjali. Vodji an^lt ske družbe za jutrovo-iudiško kupčijo so ie malokdaj kakimi; katolškimu misjoiiarju dovolili v v ln.lt . .ti. in so tam Mahomcdam e in bramiiiskc I lin Jut b.dj podpirali, kakor kristjane. Kalviiiski lloi.ind. /.i so delali se hujši, kar protestant Hotl-l£er k sramoti pioi.-si.mti/.ma odkritost reno popiše. - l\u ji i drugi polovici I s. stoletja Voliairc na I-ran« oskim v »dno Klical: Proč s keršansko vero II . ras, ,. i inlano): ko se je ravno lakral eneikl.i-pedisi llidi roi /t pr-tlei znil nadjati se: lvcdaj l.om vidil zadniga kralja zadavljenima s če vami zadnjica mašnika. (tjuand verrai-jc le dernier des rois čtran-gle avec les bovauv du dernier des pretres); ko je bila nevera na Francoskim tolikanj močna postala, de je že glavo zapadel, ki se je očitno kakor katolčan obnašal, in ko sc takratni jakobi-narji niso sramovali totemske komediantne Aubrv na velki altar stolne cerkve v Parizu posaditi iii jo kaditi (1793): so pa francoski misjonarji in sosebno škof A d ran tavžente in tavžente Tunki-nezov in Kobinkitajcov v Indii na uni strani vode Ganges h katolški veri spreobernili. — In v sedanjih dneh se od I. 1844 po mnogih krajih Nemčije vzdihujejo Rongeauci ali Tajčka-toliki, ki vsako resnico keršanske vere, ja Hoga samiga na sebi sploh, zaveržejo, in svojo nevero v lepili besedah skrivati išejo. V pervo so se ti antikristov! pomočniki glasili ua Pruskim, kjer jim je protestanška vlada zlo na roko šla, in v Haduu; zdaj šarijo oni še nar bolj na Ilunaji in v Gradcu. Havno v tih časih pa se sliši, kako katolška vera v sredi protcstanškili Nemeov in Angležov novo življenje dobiva, veliko krivovercov na Pruskim ( vHres-lavi) iu v \nglii se sprcoberiijujc: v sedežu protc-stantiskiga racionalizma v II cid c I bergu, kjer je. znani Kberard Paulus od I. IN|*£ sem vse svoje talente v to obračal, de hi keršansko vero vnicil in na zadn je še HM Ml gold. Hongeatiski neveri v podporo dal. - v tim mestu so letaš patri Jezuiti ljudski mision obhajali. In smemo upati, de bo Hog po naših misjonarjili v sredi Afrike svoji cerkvi nove utle perpravil iu ji tako nadomestil zgubo. ki jo v Evropi zadeva. V. Sc/.un. Trezna bratuvšiua na DoIummI. ►Spisal inisjiinar Mal. Milbareie. Razglasilo se je. tle sni* v na^i fari bratovsino treznosti napravili, Gospodje duhovni želijo zvedi*' . kako de se je «t» zgodilo. Smo scer mislili to reč ua i i b i ni ('hraniti iu z njo <1 uiiačim faruiauaiii nekoliko na tele.-o iu na duši pcrpniioči. Pa naprošeu od več si rani besedo in pismeno, zacctik in izpeljavo lega tljanja naznaniti. tukej povem, preden svojo službo in K v rop o zapustim, kaj in kako sc je to izpeljalo, zalo tle bi kdo nc mislil, kar ni res. iu kar nc mislim jest Odkar sim v to faro prestavljen, dc kot pomočnik Jezusove ovčice. ktere so duhovnam zročene in od kterih bomo mogli enkrat odgovor dati, po dobrih zelenih in tečnih spašnikih pomagal pasti ter jih k čistim studei ram zdrave votle vodili iu jih s pijačo življenja napajati. jc bila unija perva in nar veči skerb in mi^el. l arpred v-e tluse nam zročene spoznati in njih telesno indu-ni. vunanje iu znotraujc življenje dobro pozvediti. jim po tem takim deliti permcrjcnc nauke iu potrebne resnice in jih tako po ti poti pregrešnih razvad odvajati iu dobre v dobrim stanovitne ohraniti. K dosegi tega namena so mi duhovne opravila vedno perložnost dajale. V domači obhoji iu per pečauju s posameznimi ovči-cami sini kmalo razvidil, de nektere ovčice. ktere se scer sploh po mastnih goricah pasejo, nc pijejo zdrave študent nicc in ne zavživajo vode , od ktere je naš preljubi Odrcšenik in /veličar rekel: Pridite k Meni, jest vam bom dal votle, po kteri vas nc bo vee zcjalo: — temuč uhajajo in zaidejo, in napasene in nasitene pijejo vido, po kteri jih bolj žeja, več ko jo pijejo, razvajene so namreč in navajene močnih pijač — brez vse mire' Kako de bi se ljudje tacih strupnih pijač , ktere dn-o in telo poškodjejo. počasi odvadili, se zganja-> iia in brinov cai ija pomanjšala iu zaterla in tako ljudem h treznim življenjem k večimu premoženju, krepkejšimu zdravju telesa in duše in k vikši časni in večni sreči nekoliko moglo pomagati, na to so šle in gredo vse moje misli in skerbi. Povsod, kjer sim kej vidil napčniga, sim podučeval. Vidil sim pa več, kar ni prav, ampak zoperkeršausko napčno in škodljivo. Vidil sim. kako zjutraj že in na teše delavci in najemniki ali žganje ali brinjevc za kosiice pijejo; — kako de gospodarji in gospodinje svoji deržini, poslam, hlapcam iu deklam žganje dajejo; — kako starši očetje in matere svoje otroke z žganjem zalivajo; kako de so otroci, kteri so kome j ali clo nc. leta razumnosti dosegli, v pričo mene pol fra-kclna žganja zvernili! — in dc so to zoperno pijačo perjetniši storili, so med njo sladčice kakor medli, cukra i. t. d. devali in s takim perstavkam hudo pijačo pordajcvali dc so jo ložcj zavžili; — kako de niso nekteri le enkrat na na dan žganja se poslužili, temuč več njih po dvakrat ali še clo po trikrat na dan: — kako ile so sc clo šc ženske s tem ognjem vžigalc in matere iz svojih otrok pijančeta delale, ker vunder nam zgodovina spričuje, de je eelo ncjevcrskiin liiiiiljankam vino bilo prepovedano, in de se ga tudi angleške žene ogibajo in zderžujejo. To in več družica sim vidil sam in sim mislil, kaj bodo vsi naši nauki zdali. kaj pomagala šola in podučenjc mladosti ter vse naše opomino-vanje, dokler jame. iz ktere t oliko hudiga in toliko nesreče leze. nc zamašimo, ter hrepenenja in žeje po taki škodljivi pijači ne pomanjšamo in ne vgasimo. Per UMI iu lOOO pridigah bi mogli ljudje dobri in sveti biti, ko bi hudo od tod ne izveralo. Željan torej pomagati, sim jel narpopred v domači obhoji in posamezno ljudi uriti, opominjati in svarili iu zgnanjarijo pot asi odpravljati. dobro vedoč. de tisti ima od življenja nar več. kteri nar m en j potreb ima. Vidivši pa, de ti nauki niso kaj zdali. temuč dc sim bil zasmehovan jest iu moji nauki, in de z sanje počasi odpravljati je težko, sim sklenil, ljudi zganja naglej in h i t rej odvaditi. Namenil sim sc. ker sim vidil, de ako to leč le od strani primemo, nič ne opravimo, in de sc seme naukov nc prime, in se ljudje namesti boljšati se. slabšajo, svoje opomine nc le posamezno per priložnostih iu pri svojih opravkih po hišah dajati, ampak jih tudi v božji veži očitno oznunovati. iu sim začel z dovoljenjem v očitnih shodih v pričo vs h govoriti od pijanosti, od zganjarij. od te prave kuge iu glavniga vzroka tolikanj hudima, ki ona stori in sabo pervleec. in ljudi pozivini: posebej pa per keršanskih naukih pod-učevati. prepričevati iu skazovati. Pa toni kaj teknilo. Nekteri zmed farmanov so rekli: To ne gre. toliko iu tolikokrat na prižnici vedno od ene reči —- od zganjali je govoriti. Drugi so rekli: duhovni pastirji so zato postavljeni, dc nam mašujejo, spovedujejo iu sv. zakramente vernim delijo, in nauke Kristusove učijo, nc pa de bi nam zapovedovali, koga iu koliko smemo piti in jesti: drugot ni nič boljši, pili smo ga — /.ganje -in pili ga bomo. ■— Odkar sim pa uuidan obhajilo imel, sim na potu tolikanj vidil, in tolikanj slišal. dc mi od tistih mal serce nič več pokoja nc da. Koga situ pa vidil? Kaj neki sc jc zgodilo? Kratko povem. K.iio jutro pride cerkveni služabnik in me tako le ogovori: Obhajati bodo šli. Precej sc napravim. Sel sim uro hoda. pridem in stopim v hišo nevarno bolniga stariga moža. in potem, ko sini ga spovedal in s svetim zakramenti prcvidil. sim se. ga potolaživši, domu vcrnil. Nastopivši pot proti domu srečam ua veliki cesti voznika, kteri jc na svojim vozu tako blago od doma po svetu prodajati peljal, na ktero se mora paziti, če nc. se kaj rado razsuje iu v čepinje spremeni. Voznik, iiiemo kteriga sim šel, in in žnjim govoril, ie močno dišal ali boljši rečeno — smerdel — od popit iga žganja, in se jC res kot polomljeno kolo semtertje omahovaje težko in komaj po gerdi blatni in tu in tam nasuti cesti za svojima konjema premikal. V tem ga sreča pa voznik, kteri veči voz in šteri konje vprežene ima in mu vkaže. se vmakniti in v kraj goniti. Naš voznik opomnjen uboga, vzdigne bič. ga zasuče. ob klobuk zadene, kteri mu per ti priči z glave pade. ter začne z bičam po starih rebrih zdela-nih lačnih kluset nevsmiljcno tulci in razbijati, prime z levico konja za berzdo. maha z desnico, de je bilo joj! Na to konja na moč potegueta in glej! voz in voznik vse kmalo se je v graben zvernilo ! (Dalje sledi.) Znaki ali zitaiiuija *vHnikov na podobah. i Dalje i .S. I rban. papež marternik. Njegovo znamnje je vinski grojzd; ali zato k« r listi «as /.ačne leria grojzdje kazati, ali zavoljo kaeiga »ude/.a v življenji tega svetnika; morebiti ko je sveti papež v jeci bolel s. mašu obhajati, iu vina ni bilo dobiti, je terta čudno zrastla in grojzd dala ( gotoviga razlaganja ni bilo najti ) Včasih ima s. T rban g rebrn v rekah, kei je bil v preganjanji z zeleznimi grebeni '.ergan S. .lili i jati a. devica a rt marteruca Kri/ v rokah derzi; rada je namreč, ko je bila \ -u/no-t prodana. s. križ premišljevala, m -e s svojim krizauim Zve-licarjcm tolažila: ko je bila /.a voljo prave vere na vislice obsojena, je vesela (■ ispo la hvalila, ker jo je kriza deležno storil. S. Ferdinand, španski kralj Meč ima v rokah, ker se je serčno zoper miihamedati^kc \rabljane \ ■»j -skoval, in jim je z božjo posebno pomnijo večji del španske dežele vzel. ktero so bili popcdli. S. Angela, devica iu začetnica reda s. | rsulc S. res ii j a Telo ima pred seboj, ker je presvcli za-kraiueiit h posebno pobožnostjo casiila. li. Svetniki v ro/.iiiku. S. Frazeui, škof in marternik Njegove reva sc navite vidijo, ker so v tcrpineeiiji reva iz njega nev siiiiljcno motali. S. Medard. škof. Koza jc v njegovi roki; skerbin namreč za spodobnost ženske mladosti je v \oa-jtinskim mestu na Francoskim navado v stanovil. dc vsako leto je deklica nar lep^iga zaderžanja ro/.nato krono s posebno slovesnostjo dobila, kar ji ie vsim nepo/.abljiri g. katihct 11 -1'steler zložijo in h kterim neutrudni učenik g. Komcl lične napeve napravijo, tako. de pri slednjim stavku, ki se na koru izpoje šolarji pred altarjem svoje vcrsiice čveteroglasno odpojejo. Zares lepo, zares hvale vredno - -- llog živi take blage uče-nike in skorbne voditelje mile mladosti ! D. Iz Istric. II. Nedeljo po lliuk. t.i je na S. Jerneja dan l. I. smo imeli v Kanfanarski farni cerkvi lepo duhovno veselje. Zlo marljivi in za prid sebi zročeuih duš močno imeti gospod župnik P. S. v Kanfanaru so si omislili prav ličen križev pot v 14 štacionih. kteriga so v Terstu kupili. Obcrnili so sc potem g. župnik na svojiga milost, g. Porcčkiga škofa de bi se smel novi križev pot postaviti in blagosloviti. Ta sv. obred je opravil po pcrpušeiiju č. O. predstojnika Frančiškanske horvaško-krajnske okrajne en P. Frančiškan iz Pazin--kiga samostana, in je tudi tej slovesnosti permirjeno pridigo v ilirskim jeziku imel. Verni, ki so se bili v velikim številu ta dan snidli. so bili per blagoslovu, in per molitvi sv. križeviga pota. ki se je slovesno in s petjem pervikrat opravljal, globoko v serce ganjeni. To po v last ali privilegija križev pot z odpustiki blagosloviti iu postaviti so zadobili PP. Frančiškani od sv. cerkve zato. ker so že od leta 1312 varhi božjiga groba v sv. deželi ali Palestini, llog daj de bi sc ta lepa in koristna pobožnost sv. križeviga pota. še v mnogih farnih cerkvah v Istrii. ker še ni v navadi, vpeljala! Prijatel zgodnje Danice. Misjonske novice. Pretečcno saboto sta sc zopet dva mlada duhovna peljala iz Ljubljane v Terst, namreč gg. Oton Trabant in Jernej Možgan iz Lavan-tinske škofije, ki gresta za g. Knobleherjcm. Iz Tersta gresta 1(1. t. m. in v Kairi mislita z g. Knobleherjcm in njegovimi tovarši skupej zadeti. Sliši se, de jih je še nekaj namenjenih se v Afriko podali. Angleško. Zopet sta dva imenitna in učena Angleža k naši cerkvi prestopila, g. Danvers (Marko M. A. iz Oksfortskiga sobivališa, dekan in vodja v Ipingu je prestopil z ženo in deržino; ravno tako neki pleme-nitnik J. C. spisavec več imenitnih del. S vaj ca rs ko. V Sent-Galu bodo napravili detin-sko ali mladcnško semenišč. Laško. Prečastitljivi milanski vikši škof so razposlali pastirsk list. ki se ima vernim tri praznike zapored z leče brati; v njem razložilo in v živo vernim k sercu govore, kako de so zavezani verne (duhovne) in deželske dolžnosti spolnovati. Tudi sc pritožijo čez ne-spoštovanje praznikov, čez nesramne bukve in kazali-ša. s kterimi hudobni hočejo ljudstvo spačiti, de bi potlej ložej vero zatcrli. Iz zgornji ga Parskiga. V Dorfcn so imeli duhovne vaje za učenikc. 32 učenikov razločne starosti iu razločnih misel se je bilo zbralo. Kakor sploh, tako so tudi te vaje nad mero obiln sad prinesle, vsi učeniki so spoznali in pričali, dc čas te svete pobožnosti sc šteje med nar srečniši dneve njili življenja, in sleheru deležnik je šel s solznimi očmi poterjen v veri in z novo ljubeznijo iz Dorfiia domu. * /aluNtiio oznanilo. 2. te^a mesca je nuš neiiirudljivi rojak in slovenski p.savec z- fajmošter .Matija Ver t o ve v tiSiui letu svoje starosti, po tem ko je bil s sv. zakramenti previden, na vodenici umeri. Otljsovor na ..Odgovor." Nepotrebno, mislim, je bilo g. spisavcu II k svoj spis in ..Novice" zagovarjati, ker ne zoper eno nc zoper drugo ni bilo kar besedice rečeno. ampak le samo ed ino zoper kriv i« no in obrekovav no sojenje uniga tujca čez deželo, rekoč: „ S ko d a za tako lepo deželo s takimi prebiva vci. ki vedno Ho ga v ustih i m a j o i n na vi d e z v c e r k cv h o d i j o — v sercu pa so polni hudobije!" De kdo v Novicah pove, koga jc kdo rekel, kdo bi bil tako iiespremišljcn. mu to za zlo vzeti; une obsodbe pa vender menim. de tudi naši sovražniki, ako rcsnico ljubijo, ne bodo poterdili, ker zavoljo nekterih pregreh, ki sc tudi v družili deželah ne pogrešajo, ljudi sploh s hinavci in hudodelniki pitati, je tudi srovo in nepriljudno. Tudi sc z zaničevanjem in prcsiljciiim zabavljanjem nobedin ne poboljša, ampak v hudim še bolj oterpne. Kur pa psovavko „ultra-inoutaiiizenr* tiče. jc sploh znaiio.de dandanašnji tako imenovani zobraženi svet s tem imenam zabavlja vsim. kteri še po božjih iu cerkvenih zapovedih žive, ali sploh, kteri so pošteni katoličani, kakor so p. dnevniški vitezi zbiraljše škofov v AViirzburgu in na Dunaju, iu v sto in sto druzih zadevah z ..l ltramontanci" pitali. Torej jjNoviee" mendc ne zaslužijo tega pokloiia, ,,da so tako deleč od rlloiigeta,u kakor od ..Fltrainon-tanizma;" nar veči del njih bravcov je gotovo vernih in poštenih rl'ltramontaiicov."' Toliko zavoljo sporaz-umljenja tudi persiljeno. —a—