• f Br javcl! Edino vaše orožje je glasovnica. Rabite to orožje v svojo korist DKLAVCI! M i, ' a f. svobodo in pravic« svoje: lig ubiti ničesar, pridobit« pa lahks v a«. ninn (subscription): os leto, 7Sc na pol leta ta Ameriko ($1.50 75e half /ear iu America. $2 na leto, M aa Evropo ($J p«r year Si per half (or rope r. (No.) 30. mm a, UST ZA INTERESE DELAVSKEGA UUDSTVA. Kaursl s« sseondaltt** aiuor, 1>m. I, 1*07, st t h. post offkT si ChlosKo, III . uud«f ihs aeiof Cua«r*Mof Mare* Ird, im( Office: 587 So. Centre "Delavci vsth dežela, združite se* h mfe1 THIS PAPER VOTED TO THE INitfRESTS OF THE WORKING CLASS. Chicago, lil., 7. aprila, (April), 1908. JE KRIV? ično časopisje ima zo-piknik. ki s« j« razletela 28. nt Union Square v New je dala prostitutskemu ea-t službi kapitalizma zopet da bombardira amtriško "rdečim strahom". Ča-- najmogočnejši kapital i- fsktor — ktero dau za due-krvno in na kratko po-o tisočerih posameznih urno-umoumorih in umorih na de-t rudnikih, na železnicah, ▼ in v šolakih poslopjih m isto časopisje, ktero za-sistematične velemorilce M in najudanejše molči, zagovorniki delavstva za-zadoščenja za par sto ubi-arjev — ono in iato ča-ki ne črhne ni črne ne iar mlekarski ali mesarski ^Hpihne stotero življenj z H mlekom in mesom — f stO iaaopisje. te kapitali-|tc trobente hočejo zdaj pre-plpiteli svet o "moriji in anar-ki grosi pokopati — civiliza-I" Leto (Vol.) III. t: svojo politično močjo, ne pa z nožem ali dinamitom. Da manjka tudi ameriškemu delavstvu Še dober kos politične in ekonomske izobrazbe, tega ni treba niti omeniti. Ameriški proletariat je zmes iz vseh narodov in ras na svetu in vsled jezikovnega nesporazumi jen ja ter nesoglasja z ozirom na delavske razmere, ga je težavno pripravljati za enotno delo na političnem in gospodarskem polju. Ameriška socialistična stranka je sicer združila že lepo Število delavcev pod svoj prapor in tudi strokovne unije tvorijo ogromno vrsto mezdnih sužnjev; ali vendar je še velika armada delavcev izven stranke in izven unij, ki ao takorekoč mrtvi za svoj razred. Ta ubogo nezavedno paro izrabljajo kapitalisti kot mule v takozvanih "dobrih časih", kot skabe v štrajkih, kot politične prostitutke ob volitvah itd. itd. Ali ni potem tudi mogoče, da se v ti armadi nezavednih delavcev v mi-zernih časih kakor so sedaj dobijo ljudje, ki se bodejo oprijeli anarhizma? Ameriška plutokracija napoveduje anarhistom nekako križarsko vojno. Nič bolj smešnega! Privilegirani anarhisti, ki so odgovorni za milijonkratne zločine, gredo v boj proti neprivilegiranim anarhistom, kteri so nastali radi prvih. Kapitalisti in plutokratje so radi par zločinčkov. Anarhija v imenu civilizacije. Od blizo in daleč jj HAYWOOD V OHIOiOU. Plretečeni mesec marec je bil za jhjnnr države nenavadno živ. Hjjfiao nekaj atentatkov, ki jpjdfoi niso dosegli svojega Kdor je priča sedanji i mizeriji, milijonski ■|labo«ti. vsi revščini in be- razburjajo Irftltkih slojev — in slednjič ktere očinile njih žrtve, — med Irfrfcil priča krutosti in bru- tem ko svojih črnih anarhističnih grehov ne vidijo! tasti policajev napram brez-delaveem v velikih meta. ako ni^dokraja slep, se ne šadil tem atentatom. m je v imenu profits finančno in gospodar-krizo. Kriza je povzročila t. Brezposelnost je MHnanjkanje. bedo in v proletarskih slojih, glad sta trkala na vrata faktorjev za pomoč, — a je je našlo odmev v poli-koli, v nasilju in perse-Policijsko, bolje rečeno, I no nasilje napram be-i in glsdu je končno povzročilo MHIERIŠKI KAPITALISTI SO NO ODGOVORNI ZA TE ATENTATE; KAPITA-PKM JE POVZROČITELJ mKMA. Na Union Square v New Yorku | iborovalo 15.000 brezposelnih veev. Pravzaprav zborovalo I kajti policijski načelnik jim ni-dati dovoljenja; stem je bila pina ost h v« '/.rt I. držav, ki jamči |Nstost*zborovanja. To je bilo Hp^Mailje! Ampak brezposleei bili tam — in tedaj je prišlo nasilje: policijski kolec. ieijski inšpektor Schmittber-je dejal: "My club it mightier the constitution (moj kolec je nejši kakor ustava)." Kaj več! Ali ni ta uniformirani ist najboJji inštruktor anar-Be Šole, iz ktere prihajajo i eivilni anarhisti! Od kod so anarhisti? Kje ima m plodna tla? V deželah je proletarijat na nizki sto-i izobrazbe! Kjer delavstvo ni no, ne organizirano, niti pojma o političnih sredstev Bfo svojih pravic — tam je aaailje, tam so atentati. To o v Rusiji, Perziji, Španiji drugod. V Rusiji na primer je taanko ljudstvo že od nekdaj o izkoriščano a oropano lakih pravic. Ne sme se organi-intfi svobodno, ne sme se izohra-tvati v avoje koristi — sploh če i« gane, že mu zapoje kozaška Hpns plečih. Kaj je bilo pri-ikovati? Enega dne je nekomu •vrela kri in lotil se je strelnega eksplozivnega orožja. Napadal It «nega ali več tiranov in jih n-| ■twtil. Tega so obesili. Prišel je frugi in se maščeval za prvega s ds je zopet ubil kskega tirali. In tako je šlo naprej — in tako še danes nepretrgana veriga •tantatov, umorov in eksekucij. lakaj ni nič slišati o anarhističnih napadih v Nemčiji ali v Av-•triji? Zato ker je tam delavstvo fcbro organizirano, politično in •trokovno ter po večini social* [*»čnaga mišljenja. Koder je socializem globoko vkoreninjen .tam ni fctoatora za anarhist«. Razrednoza-f^u delavec bode razpolagal > Kapitalistično trobilo "Chicago Record Herald" je drugi dan po dogodku na new-yor»kem Union Square napolnil poldrugo stran o samih anarhistih. Brezposelne delavce imenuje neumni mob ali drhal, ki ne ve kaj dela. Bombo, ki se j« razletela na Union S j[e opisal ta list tako natančno/ kako in iz kakšnega materijala je bila narejena, da tega bolj ne more storiti noben anarhistični list. Kakemu bolnoumnemu fanatiku ni več treba stikati po tajnih anarhističnih spisih, ki dajejo navodila za izdelovanje eksploziv. Čita naj dotični "Record Herald" .Mi živimo v nlaviii dobi kapita- »MMMMMMMtl lističntcivilizacije. Pri nas je več cerkva in tem plov, kakor je bilo kedaj poprej, i Danes imamo več duhovnikov, •pridigarjev in rabijev v Ameriki, Icakor smo jih imeli kedaj poprej. Molimo vsak dan bolj. Med nami cirkulira več biblij in dobrih verskih knjig in čaaopisov, kakor je kedaj poprej. Ne kradi! — O, mi /namo to dobro na pamet, saj ponavljamo to vsako nedeljo. Ne ubijaj! — O, mi ne ubijamo nikogar. Še stenico ali muho težko usmrtimo če se je že ne moremo drugače rešiti. Mi smo civilizirani 1 Oh, pa kako! Še znoreli bomo navdušeuja za klavno krščansko civilizacijo. Temu v dokaz navajamo sledeče poročilo: Washington, 16. marca. — V Ze-dinjenih državah je več ljudi ubi tih v mirnih časih, kakor jih je pa bilo v najkrvavejsih bitkah v zgodovini. V enem samem letu je bilo v A-meriki vsled nesreč ubitih 57,513 oseb, moških, žensk in otrok. Zadnjih-sedemnajst fet so 4uue riSke železnice irbile 143,527 in ranile 931,450 oseb. En milijon ljudi so vsmrtile v 20 letih same želez nice. V premogokopih je bilo v zad njih 17 letih ubitih 22,840 delav cev kar pomenja 10,000 vdov in 40,000 sirot več. Pocestne železnice so v enem samem letu ubile iu ranile 49,000 o-sefo. V samem New Yorku je bilo v 27 dneh i»mreenih 42 in ranjenih 55,000 oseb. Požsri vsako leto požro povprečno 6000 Američanov. Ameriške indiuctrijelne naprave (plavži, tvornice itd.) so tako u-rejene, da ubijejo vsako leto o-krog 3000 in telesno pohabijo 10,-000 delavcev. Ameriški šport (base-ball, football) stane vsako leto več kot 1000 življenj. *4 Newyorika txiubas tssgedija j« hudobija. Kuduitka tratedija v Wytmingu je pa omoretvow' "Bog i na" — da .bi itecpoeleci (tugiaili de bi dakarfi aa Taftovo po mo "Ju imam dve puški. | En« je d lanska karta Weetern Vbderation of Miners in druga je lla«aka karta sueialietitne stranke." "8prr«nenite .letelo is pijUtitaega "junksbopa" v industrial vaede lavaieo." "Ko auto bili ukienjeni in saprti —euval nas je Roosevelt v fbras. To je etorU mot, ki je streljal ^etetwiu A|»aneu v hrbet." W. D. tUywood Sodrug William D. Hkywood, ljubljenec organiziranih in raz-rednozavednih ameriških delavcev, ki so ga oteli iz rok jjnstičnih morilcev v Idahu, je bil vfs minuli teden gost chicaakega delavstva. Na tisoče ljudi, tudi takih, ki so nasprotniki soeializntfS in de^ lavskih organizacij, je slikalo njegove govore in njegovo trpko žigosanje kapitalizma m ltapitali-stičnih pridaničev, ki pijejo delavčev mozeg. Haywood je dober govornik. Oovori počasi, mirno a a perečim sarkazmom. Vsi njegovi govori prošlega tedna privabili so silne množice poslušalcev. Dvorane na različnih krajih Chicaga. kamor so vabili govornika, so bife natlačeno polne. Takoj prvi dttn svoje-gs nastopa, predzadnjo nedeljo, je imei sodr. Haywood okrog 4800 poslušalcev. Ta dan je i*iel "veliki rudar" tri shode. V dvorani ■" I^III i hiWiudibli»i Ave. & l*th St., kjer so bili na- zvoči tudi slovenski sodnigi. je imel Haywood svoj prvi govor. Tu je med drugim dejal: "Kapitalistični listi danes poročajo z debelimi Črkami in v obsežnem prostoru o bombi, ki se je včeraj razletela na Union Square v New Yorku, in ubila le enega človeka a drugega smrtno ranila. Isti dan — včeraj — je pa eksplozija plinov umorila 70 premogarjev v državi Wyoming in kapitalistični Avtomobili so lansko leto požr- in naredil bode bombo. Ampak ^ življenj. Roosevelt se ne bo spotikal nad Vtopilo se je lansko leto 492 o-tera listom, kajti list je kapitali-. stičen!__Vsako leto se izvrši okrog tisoč' Emo Golte« *> pred p.r tedni ! m poroJ.jo o te« ..rrfnem »m. policaji brcnili iz govorniškega . . * z. ... . — ----• - --- —J - odra takoj, k,, je izgovorila besedi^ f ra* dico "anarhija". Istočasno je pa m ter telewo pohabi 4000 e^. v Chieagu nek fanatični pastor, , T*? V*** V pridigal v cerkvi proti alkoholiz- ^^.njenihdrfavah vsako leto po- mu in dejal : "Želim, da bi v tem ^ ^ ^nge -voj«! življenja na oltar civilizacije. A Amen! Na pomoč Steve Adamau! Moyer-Haywood-Pettiboue obramba konferenca v Chicagu je infcela dne 1. aprila svojo redno sejo, ktere se je vdeležil tudi Haywood. Sodr. Haywood je vroče apeliral na Obrane sodruge, da storijo kaj v prid Steve Adamsa, ki se nshaja v ječi v Coloraciu vsled podtaknjenih mu "zločinov" na željo rudniških posestnikov in pričakuje obravnave. Če se posreči kapitalistom na Zapadu, da je rudar Adams spoznan krivim, tedaj bodo skušali kapitalistični konspiratorji raztegniti njegovo "krivdo" tudi na Moyera, Haywooda in Pettibona ter zahtevali, da se tudi te persekutira. Dalje je rekel Haywood, da je nedavni takozvani poskus razne-sti z bombo Buckley Wellsa navadni humbug; Wells ne bi ostal živ če bi bil v resnici v postelji — kakor se je poročalo — ko je iato raznesla bomba. To dokazuje, da je bila postelj namenoma razatre-ljena, samo da bi se dal podvreči kak 'zločin* organizaciji Western Federation of Miners in to ravno sedaj, ko se bliža Adamsova ohravnava. Obrambna konferenca je sklenila, da bo storila vse kar je v njeni moči, da se moralno in financijel-no pomaga Adamsu do zmage, kakor se je pomagalo Moyeru, Hay-woodu in Pettiboneju. Adamsova obravnava bo neki stala toliko kolikor je Haywoodova, namreč $320.000. Dolžnost vsega zavednega delavstva torej je, da prihiti na pomoč svojemu bratu, rudarju Steve Adamsu, ki se nahaja V pesteh kapitalističnih konspiratojev na Zapadu. Delavsko gibanje Strajk premogarjev. 260.000 MOŽ POOIYA. CENJENI ČITATEUI 4 PROLETARCA"t Naznanjam, da od 1. aprila počiva vse dalo v premogokoplb po vsem Ohla. ftli smo na fttrajk, kar nam poaeatniki premogovih rovov nočejo podpisati nove plačilne lastnice. Ke daj se vrnemo na delo, se ne ve. Bati se j«, da nam kapitalisti a« bodo z bolj tali plače. Ignac fclemborgar. Kdo je kriv? "Wall Street Journal", «i««jlo ■VH«fiRUfcv in finalnih me^tir-jev. pise v uredniškem članku o znanem dogodku na Union Square sledeče: "Velika napaka je bila. da se ni dovolilo vršiti onemu shodu brezposelnih. S tem da se ni dalo dovoljenja, je bila storjena večja neumnoHt. kakor pa kar se je pozneje zgodilo na Union Square. S tem se ni preprečilo padca bombe. Kratiti svobodo govora je bolj nevarno, kakor če bi se tudi dala omejena dovoljščina za govor." Dne 1. aprila je okrog £50.000 premogarjev, ki delajo na poljih mehkega premoga, odložilo svoje orodje in šlo na štrajk. Operatorji, kteri so zadnji čas nakupiČili silne zaloge premoga, nočejo podpisati pogodbe s premoggrji in s tem so takorekoč prisilili zadnje, da so ustavili deJo. Thomas L. I*ewia, kteri je s 1. aprilom prevzel predsednik t vo premogarske unije United . Mine Workers of America, skuša skli-cat i meddržavno konferenco, na kterejjLi se posvetovali operatorji in zastopniki premogarjev Tz vseh distriktov mehkega premoga in uvedli akupno meddržavno plačilno lestvico. Dosedaj so premo-garji in operatorji zborovali in podpisavali pogodbe po distrik-tih. Kako se obnese** ta Lewisev po«kus, se še ne ve. Število premogsrjev v državah, kjer so ustavili deio, je sledeče: Illinois.................55.000 Ohio...................51.000 Zap. Pennsylvania.......30.000 Južnozapadni distrikt (Mis- najbolj nevarnih; ogromno število delavcev je tam že ponesrečilo. Ne v Butts, Mont ! Osrednji odbor delavskih unij v Butie, Mont., svari delavce sirom Amerike, naj ne hodijo tja, ker tam je še zmiraj več delavcev kot pa dela. Živež je pa tam tako drag kakor, nikjer drugje v Ameriki. Iowa ...................15.000 West Virginia............5.000 Število premogarjev, ki še na- OTROfiKO DELO. "Tvoruiški otroci" je bil predmet predavanju Hugha Cava-naugh-a, kterega je imel nedavno pred Economic klubom v Cinci-nati-ju. Cavanaugh je dejal: "Obiskal sem tvornice za platno na Jugu že pred dvajsetimi leti v družbi ve<5 mož, kteri so se interesirali za problem otroškega dela. Takrat je bilo tamkaj okrog trideset tvor-nic. Od tistega časa sem obiskal večkrat dolične kraje in moj zadnji obisk je bil nekako pred enim letom. Industrija platna se je naravno v tem času povzdignila z ostalo industrijo v deželi. Danes je na Jugu okrog tispč tvornic za izdelovanje platna; ampak delavski položaj v teh tvornicah je uprav barbarsk. Zamorska suž-noat je bila pravi raj v primeru z razmerami, ki vladajo v tvornicah. Posestniki tvornic posedujejo svoje delavce s telesom in dušo. "V severni Carolini se nahaja devetinoseinde8et tvornic za platno, v kterih se dela noč in dan s polnim parom. Otroci od 7 do 9 let morajo delati v teh tvornicah dvajnast ur dolg nočni delavnik. Povprečna dnevna mezda za te otroške delavce je pa 22 centov, za žene 39 centov hi za odradčene moške delavce 57 centov. Otroci, dobijo 10 centov za dvanajsturni delavnik. "Dotične naselbine, kjer se na-dal ju je jo z delom, dokler se ne I ^ ^ v rokah tvorni- podpiše nova pogodba: t,k,h1 P'^kov. « Osrednja Pennavlvimia... .40.000 P^odajalnico z vsemi potrebščina-Indiana " °0 000 1111 80 a tvorniskih posestnikov. V eni teh "komunističnih" nasel- Michigan........ Nekteri delavski mnenja, da štrajk dolgo. Konfenmee ..... 5.000 voditelji so ne bo trajal in pogajanja Socialistični kandidat umorjen. Joseph Klemboski. socialistični po distriktih se vršijo malone vsak dan. Po ne kterih krajih se premogarji že vračajo na delo. boju (proti alkoholistom) tekla kri v potokih po ulicah____" Ali je pa bil ta pastor aretiran, ko je očitno ščuval ljudi na krvolitje? O, ne! Pastor je v službi privilegiranega anarhizma, vsled tega sme delati kar mu drago. Predsednik Roosevelt je nedavno italijanskemu anarhističnemu listu "La Questione Socialen" kar na svojo roko vzel second class matter t. j. pravico razpošiljanja po pošti. Ta list je propagiral za umore z dinamitom. To je bilo naravnost neumno; noben razsoden človek ne bo odobraval tega. Zakaj pa Roosevelt na tak način ni ustavil časopisa "The Gold-field Gossip", kteri je ob času zadnjega goldfieldskega Itrajka pisal: "Pograbit« pol tucata socialistov in jih obesite na telegraf ske kola!" Zakaj ni!? Ali smejo kspitalisttfni listi kot je ta "Ooiisip" javno pozivati k umorom? Kar počenjajo ameriški kapitalisti. to je že več kot anarhistično. Kapitalistična anarhija smrdi že do neba. Produktivni delavski razred ima nalogo, da odpravi ta smrad. In to se tgodi edinim potom, če se odpravi podivjani kapitalistični sistem ter nadomesti a socialističnim. Socializem je edini lak proti anarhiftično-kapitalističnem ima- Ju Dokler bodemo pa imeli kapitalizem. tako dolgo bomo imeli tudi atentate, umore ill anarhijo. Dol 1 kapitalizmom! Živela eialistična republika 11 men V delu je profit. Toda kdo naj ima ta profit? Delodajalec ali delavec? Bomba socialistov je glasovnica. Rabite to bombo prihodnjega novembra. Podpirajte socialistično 6aao-pifljel Naročajte, čitajte in Urita "Proletarca"! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo" "Reformirajte kapitalizem, da tem potom rešite deželo pred socializmom." — Prof. Faunce, vodja Brownove .univerze v Cali-forniji. Zvezini senator Jeff Davis je bil 1. aprila v Little Rock. Ark. obsojen na $25 denarne kazni, ker je z velikim vojaškim revolver jem napsdel pomožnega pravdni-ka Tom Helm-a, s kterim se je prepirsl. Tako poroča rmeno časopisje. Lepa reč! Ako bi bil ta senator navadni delavec, pisalo bi takoj kapitslisti&no časopisje, da je v zvezi z Emo Goldman ali z A. Berkmanom. W. S. Simpson, metalnrgist v Londonu, je iznašel novo vrsto marilnega orodja: električni top Ta top zamore neki vreči v en« minuti petdeset po 500 funtov težkih krogelj 300 milj daleč. Kapitalistično časopisje pozdravlja z divjim veseljem to iznsjdbo češ: novi kanon bo revolueijoniral vse dosedanje morilne mašme. Iznajdbe morilnega orodja, ki je na menjeno za klanje ljudi, nam do kaznjejo, da človeška drufba še dolgo ne bo civilizirana! Ali ni Simpson, ki je iznašel električni kanon, ravno tak barbar, kakor tisti, ki je naredil prvo bombo?! m le v majhni notici. In vendar je ta mdnička katastrofa brutalni umor. dočirn je tragedija na kandidat za aldermama prve war-1 Pjvovarji v St. Louizu zmagali. Union Square le hudobija." V Brand's dvorani istega tjne M. marca našli mrtvega s prestre je Haywood 'razpravljal o manera 1j'"no glavo na aleji, je bil Umor de v Springfieldu. IU., kterega so pivovarjev v St. Umi* glasov i tem vprašanju: kaj je storiti delavcu, ki je brez dela in v pomanjkanju. Kakor je znano, na to vprašanje je odgovoril vojni tajnik Taft s fainoznim "bog ve". Haywood je jen od svojih političnih nasprotnikov. Dokazal je to inkvest pred koronerjem Woodruffom, ki je bil 4. aprila. Sprva se je mislilo, da je Klemboski izvršil samoumor; je 1. aprila končan s porazom posestnikov pivovarn. Štrajkarji so dosegli, da morajo neunijski delavci zapustiti delavnice in prepustiti prostor nnijeem. Štrajku-pjoČi delavci se takoj vrnejo na delo. reke4: "Well, bog prečkava je pa te trditve postavi- morda ve. da stradajoči delavci bi lfl n» in Ugnala, <1« je bil so-j 345900 ielezničarjev brez dela. že davno poginili če bi čakali na eialistični kandidat nasilno umor- h ,ovo(|ij Taftovo pomoč. To vprašanje za-jJ««; * Jy*dvomno _ v Chi(.a(fu J0 prožli more rešiti edino le soeialkit. Ge- socialisti v Spnngfieldu ne bodo1 slo združenih rudarjev na Zapa- mirovali dokler se ne najde mori- du se glasi: Delavstvo producira ^ 7- kak pristaš republikanske vse bogastvo, bogastvo torej pri- bin sem našel, da so tvorniški posestniki prisilili starišo, da so podpisali kontrakt, s kterim — prodajajo svoje otroke prvim. ^Roditelji so se pogodili, da pošiljajo svoje otroke v šolo, ktera je v rokah kapitalistov, do dvanajstega leta. Do tega časa je otrok še svoboden. Kakor hitro pa spolni dvanajsto leto, postane last tvorniskih posestnikov za celo svoje življenje: delati mora živinsko vsak dan za sramotno plačo dokler telesno ne omaga in navadno v najlepših letih svoje starosti postane žrtev barbarsko izkoriš-čujočega kapitalizma." pada delavstvu. S tem geslom naj se združijo vsi ameriški delavci, razlastijo naj kapitaliste njih krivično pridobljenih sredstev za produkcijo in krize ter njenih posledic ne bo več. Spremite deželo iz političnega "jnnkshopa" v in-dustrialno vsedelavnico. Pripovedujoč o delavskem položaju na Zapadu in W. F. of M. rekel je Haywood: "Kapitalistično časopisje piše. da smo mi od Zapadne rudarske zveze divji in nevarni ljudje. Saj tudi smo. kajti mi nosimo dobre puške. Poglejte, jsz imsm vedno pri sebi ti-le dve puški. (Haywood je posegel v žep in pokazal malo knjižieo in karto) Ena je članska karta W. F. of M. in druga je članska knjižica socialistične stranke." Haywood je tudi povedal več zanimivosti iz svojih jetniških dni v Boise, Idaho, in pri tem dejal: "Roosevelt nas je sunil v obraz (Hsywood je tu mislil na "neže-Ijenega državljana"), ko smo bili ukienjeni m zaprti. To je storil mož. kteri je tudi streljal bežeče-mu Spancu v hrbet." Mnogim zavednim delavcem in sodnigem ostanejo Haywoodovi dnevi v Chicagu vedno v spominu. Živel sodrug Wm. D. Haywood 1 ali demokratske stranke, kajti Klembovski je dobil zadnji čas pred smrtjo več anonimnih pisem, v kterih se mu je grozilo, da "se naj umakne iz volilnega tiketa. če ne, ga bode kdo drugi umaknil." Pa se še čudimo, k« nam pravijo. da živimo v dobi anarhije! "Anarhija bogastva j« odgovorna za anarhijo siromaštva." Glenon, katoliški nadškof v Kansas City, Mo., dne 17. marca 1908. Naši nasprotniki vedno kričijo, da socislizem so neumne sanje in ds socialisti smo ssmi sanjači. Ako je tako, čemu se potem tako boje teh sanjačev? Zakaj prega njate in zapirate socialistične agitatorje? Zakaj jim kratite svobodo govora in svobodo zborovsnja? smo sanjsči, potem se nas ni treba bati, saj sanje niso nevsrne. In tudi zakona Še ni, po ktem bi se ne smelo sanjsti. O, socialisti nismo nobeni sanjači! To dokazujejo naši nasprotniki dejanski, da-si govorijo ravno narobe. Delavstvo producira vie bogastvo; bogastvo torej pripada delavstvu. Nek duhovnik v Seattle, Wash., je izjavil, da je socializem "nova teden imformirala svoje člane, daiver«"- ktPri ** približuje vse de-je od časa. ko se je pričela gospo- lavsko ljudstvo. Reverend se ne dnrska kriza, 345.000železniških ^^ vslužbencev brez posla. To doka- zuje. da je število vslužbencev na sedemnajstih železnicah, ktere zavzemajo tretjino železniških milj v Združenih državah, sedaj manjše za 18 odstotkov, kakor je pa bilo fnrerti lanskega leta. fttrajk rudarjev v Alaaki. V Douglass Island, Alssks, je zaAtrajkalo 800 rudarjev, ki so pri W. F. of M. Treadwell, laatnik ondotnih zlatih rudnikov, je slutil, da prejafelej pride do štrajka za osemnmi delavnik, vsled tega je Že dolgo čssa uvsžsl delavce iz Seattle, Wash., a unijske rudarje pa odpuičal. Ko je izbruhnil štrajk. imel je Treadwell že nad 200 takih delavcev pripravljenih, da nastopijo mesta štrajlkarjev. In sedaj, za časa štrajka so spet odpeljali kakih 150 garjeveev iz Seattle, Wash., v Aliwko, Da bi čimprej razbili Strajk. razglasili so kspitalisti po svojem čssopis-ju, da so rudarji izmaknili deset sodčkov dinamita in da nameravajo ranitreliti rudnike naprave. S to gorostasno laljo ao dosegli, da je bila poslana milica v štrajkarski okraj. V resnici ps vlada tam najlepši mir. Trea4wellovi slati nxkirki. kjer dela tudi mnogo Slovanov, na Douglass Islandu ao eni ic med V Zedinjenih državah je nad tri milijone organiziranih delavcev. In ta ogromna skupina organiziranega delavstva nima do sedaj še nobenega zastopnika v kongresu. Naši reprezentatje v zvezini in državnih zbornicah so do malega sami kapitalisti. Samo 46 zastopnikov v kongresu poseduje o grom no svoto 284 milijonov dolsrjev. Ni čuda potem Če delavsko ljudstvo strada, ko pa ima take parasite na zastopniškem mestu. DENARJE 1 STARO DOMOVINO SOtlUASOl sal ISIS...'*...................10 kros sal K«.....................IOO feros sa I 40 M ......................100 uren ta I I«00................... .SO kraa M I 104.00..................... >000 br«n ■s ItOlT 00 .................... M00 km PrMsrlns )s »'(»u prt Uh stota* Oasis as aakstsn« •▼<*• popolsoMs tspls-ftajo br*s viasrja oSMtka. Ssls lessrs« poftlljsteslcplslsje a kr. pwtal krsstlai urad v II. «• II ds«l> Dtssrjs asm pMlsS )• »aJprHif *> M* 00 v rosovlal t prt t m sil refrt- irlransm plMBs. mmIti p« D*. mmVe Pesul Moasy Orfer sli ps Yark Bssk Drsft. Frank Sakser Co. 109 flroonwtoti St., Wow York • 104 9t- Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio OLETAREC IZHAJA VSAKI TORCK. Uftwk m udaj« ilj J«fo*le>as*ka delavka titkotsa drnlfcs v Chicafu. III. Naročata*: trn Amanco SIM u caio lata. 75c *a pol lata. Za C »ropot! m cala it to. H aa pol lata. OgUsi pa /V< ifjrttainbt MrallM J,p4Uf *oi4p* »otaaaiM tuJi a TAM/ mmalvr. PROLETARIAN Owa*d aad publ.u>«d Ivut Tubsoav bj So« t h Sla »k Workmen i Publishing Compan) Chicago. Illinois. |QMM Gsilsc, Prsudcnt; J ohm PiTSit, Sacratarfi Anton FskAkbm, Trttmrtr. ivmciirridn batk>! Uoilcvl Stal«* aad Canada. $1 v|« year. 7Sc lor hall yaar. Foreign couatna* 12 a yaar. $1 lor hali year. apvertuino rat«» on »fresment. ^ NASLOV 'ADDRESS): "PROLETAREC" M7 So. Centre Av«., Chicago, III. si NEVARNI SOCIALIZEM. (Konec.) Gotovo je, da se ni treba bati za tisto, kar je že v sedauji družbi dobro, to se pravi sposobno za življenje. To bo že živelo. Če pro pada jeseni suho listje z drevja, de polomi sneg in veter suhe veje. ni treba, da bi usahnilo deblo. Kar pa pogine, zasluži pogin. Tako nastane prostor za novo, mlado in krepko. Socializem bo v družbi pravično razdelil luč in senco, veter in zatišje. Nebes ne ustvari na zemlji. Kapitalizem jih tudi ni in nobena družba pred njim ne. A to prav. Ne le, da je idealni raj na realni zemlji nemogoč; bodimo veseli, da še ne pridejo nebesa. Saj bi bilo tedaj vendar vsega konec; večina živih ljudi si še ne želi tjs, kjer ves ljubi dan ne bi bilo kaj opraviti, k večjemu o sedanjem strsnkinera statutu je nemogoče, da bi We socialistična zveza pridružila a-mer i Aki stranki kot enotna organizacija. V sporazumu / glavnimi faktorji ameriške stranke se bo torej v tem oiiru storil potrebni korak šele na socialistični konvenciji. Ampak Šlevc okrog "Gl. Sv." ne razumejo ali nečejo tega razumeti. Govori oslu kar hočeš — osel bo le rigal svo-jo pot naprej. Višek laži je pa trditev, da ima Jugoslov. soc. zveza sebične namene in da je organizirana z namenom, ugonobiti vse slov. Časopisje v Ameriki. Ta trdi tev je toliko blazna — saj vrjel ji ne bo noben pameten človek — kolikor je lažnjiva; iu zapisal jo je človek, ki hoče veljati za social i sta (!) in še za urednika socia-lističnege lista (!!) povrhu. Pfej! Obrekovalec socialistične organizacije, ki temelji ni istih principih, za ktere bi se tudi on rad štu-lil, ne zasluži druzega. kot od vseh sodrugov največji prezir. Najljepše je pa to, da Kondatov "Gl. Sv." podtika sodr. Zavrtni-ku nekako "zvezo" s farji. To dovoli tiskati v svojem listu. on. Konda. ki je po zatrdilu g. Klo-bivčarja minulo jesen objemal župnika Kranjca v So. Chicagu. On, Konda, ki je sklepal mirovne pogodbe s farji in v javnosti ponižno preklical vse kar je prej podpisal v "01. 8v." On, Konda, ki je po zatrdilu g. Klobučarja — svojega sedanjega zvestega bratca -obljubil župniku Kranjcu, da bode spolnoval vse krščanske dolžnosti — le k spovedi — oh, muza r imežljivosti! — ne bi rad šel. Sapienti sat! In takemu neznačajnežu naj še v r jame in gre na limanice zavedno slovensko delavatvo? ..................... \ DOPISI ees»♦»»♦♦♦♦♦o Gnjezdo lažnikov. "Glas Svobode" je že pravi mojster v natolcevanju in lažeh. Norčavo smešen je tako, da se je smejati — goropadnih neumnosti in neodpustljivih nevednosti ter kontradikeij vsebnje toliko, da se je jokati —- a strupeno hudoben je tako, da ga moramo še enkrat fcvrkniti. dasi se nam —r oprostite! gabi pečati se še z ljudmi okrog tega pipčarskega lista. "Gl. Sv." od zadnjega petka piše v komentaru pod nekim dopisom — Proletarec je začel prvi napadati in mi mu le odgovarjamo." Laž z odliko! Kdo je prvi in vedno napadal t AH ni "Proletarec" akoro en mesec molčal na vse absurdnosti in falotstva. ktera se vlečejo v vašem lističu že od decembra m. 1. dokler ni bil pnmoran ie enkrat začeti boj proti vam. neznačajneži.. Ali niste vi napadli "Proletarea", da je v nekaki "zaroti" proti S. N. P. J. Pueblo, Colo., 27. marca —"Ex-tra-Glas Svobode" ga je pa res pihnil! Mi člani S. N. P. J. vprašamo M. V. Kondata: kaj naj pomenja oni "pozor" z debelimi črkami v "ekstrarici"! Zakaj — pozor? A-li morda zaradi Vaše izključitve ktero ste že davno zaslužili! Mi bi radi vedeli, kdo in kaj ste Vi da bi morali vai člani in vsa dru štva biti "pozorna" na Vašo "ex tra"! Ali ae Vam morda dozdeva da ste kralj jednote ali ka-li, da tako oblastno zapovedujete: po zor! Ja, ja. Mr. Konda. mi že vemo kaj Vam diši! 1'radi, glasilo itd., kajne!. Zato toliko hujskanja in napadov v Vašem "Glasu Obrekovanja". Mogoče se še spominjate, kako ste se izrazili pred nekim delegatom na zadnji konvenciji v LaSalle: "Ko bi bil moj pristaš M. K. iz Puebla na konvenciji, biiil bi me kot h—, ker nisem sprejel urada." In koliko kroko dilovih solz ste že potočili zaradi glasQa! To je dovolj jasen dokaz, čemti zadnji čas tolike trobite med čla ne in društva in zahtevate izvan-redno konvencijo. Ampak upamo, da Vaše želje splavajo po vodi. Ej, Mr. Konda, na visoko ste leteli, a na nizko bodete padli — če že niste —! V svojenj "extra" pravite, da imate preveč pristašev, tla bi Vam kdo uničil "Gl. SV." Resnica, i meli ste jih; tudi tnkaj v Pueblu ste jih veliko imeli, ali kakor se vidi, zdaj imate le še par svojih kimovcev. Eden iz med teh Vas sigurno ne bo zapustil, ker se Vam klanja kakor malemu "bugcu". Vi pa njemu kakor "angelju var-hu". Pa brez zamere. Jos. Mišica. Dragotin Pogorele, Jos. Boitz, Mihael Pogorele. Cleveland, 0., 27. marca. — Cenjeno uredništvo! Prosim, dovolite mi nekoliko prostora v listu "Proletarec." Kaj vae počne liat "Glas Svobode od zadnje konvencije, to je pa že od aile. Kaj pa je "Gl. Sv." pravzaprav? Socialistični tednik ali hujskač zoper društva S. N. P. J.? Zadnje, mislim, bo pravo; saj vetfno kriči) pozorl resolucija! — protest! itd. Če to ni dovolj, gre pa last nik lista sam osebno okrog dru-štvenikov in jim gode, da se naj staremu odboru na ljubo skliče po sebua konvencija, ktera se naj bi po nasvetu "Gl. Sv." vršila že o-krog 1. maja. Tudi so tako dobri pri "Gl. Sv.", da nam svetujejo, kje se uaj vrši konveucija. Gosp. John Stonič mi piše, ds so bratje S. N. P. J. po Peunsyl-vaniji, ali bolje rečeno koder on hodi, jako razburjeni,- To je žc v r jet no. Kaj pa g. K. v Cleveian-du? Zakaj mi Vi od tukaj nič ne poročate? Sicer bi mi tudi lahko kaj osebno povedsli, kajti daljava ni velika — no, je že vrag če svojih prijateljev več ne poznate. Sovražniki so bolji če Vam le gredo na roko, pa naj bodo tudi *lopovi.' Torej le na lov za odborniška mesta; zagotovite si ineato, če tudi zato plačate $5. Bratje, društvčniki! Ali res še ne vidite, kdo je pravi nasprotnik jednote? Ali ne vidite, kako se norčuje M. K. in vsi okrog G. Sv. iz nas jednotiuih članov? Pa bodejo eni rekli: K. je nedolžen! Seveda je nedolžen — nič ne piše v list, niti ne ve kaj se tiska v njegovem listu! Lastnik lista. ki mora biti odgovoren za vsebino istega -— ni kriv ostudne pisave zoper S. N. P. J.! Obžalovanja vredni lastnik! Konda in Klobučar, dva ljubez-njiva bratca, ktera sta vedno aku paj delala za "koristi" jednote in skupno — delila, sta zopet z ro ko v roki na delu za jednotine "koristi." Toži se jima po uradih in te je treba dobiti nazaj; če ne. naj pa po njunem programu h vzame S. N. P. J. in z njo novi odbor. Nahtijskala sta proti novemu odboru nekaj društev, ktera zdaj kričijo ne vedoč, zakaj. In glavni tajnik! Koliko njemu predbacivajo. Saro a nezmožnost ga je — pravijo. Kdo ga pa izvolil tajnikom? Ali ne dclega-tjt»? Ali ni vsako društvo imelo cnegt ali ve** delegatov na zadnji konvenciji, ki ao z večino glasov izvolili g. Kržeta tajnikom? G. Krže je pokazal na konvenciji. da je zmožen tajniškega po sla. In namesto, da bi bili ponos ni na moža. mu pa sedaj predba eivate nezmožnosti! Lepo je to! Ravno tako je z novim blagajnikom. Pravite, da ni zmožen dobiti denarja od Klobučarja in da s ne bo tožil za vaš denar. Ali ste mislili, da nam bo g. Korče zaklada! sodnijske atroške is svojega žepa? Tega bi ne storil nihče, pa da je izvoljen blagajnikom tudi sam Rockefeller. Pač bi pa kdo drugi na njegovem mestu postopal vse drugače s starim blagajnikom kar bi pomenilo še večje stroške za jednoto. Čemu toliko besedičenja o javnih volitvah? Ako se je z javnimi volitvami kršil (?) zakon, krivi smo tega delegatje — in tudi g. Konda, ki je glaaoval javno — n pa novi odbor. Klobučarja naj b. sram, da dela take sitnosti! In naj se tudi vrši druga konvencija, on ne pride nikoli več v odbor. V tem slučaju bi ga le še bolj spoznali, kakor tudi one okrog G. S. Čas je torej, tla se te ljudi razkrinka in pokaže v pravi luči, kdo so in zakaj se jim gre. Ven s ta: kimi društveniki, ki delajo prepir in stroške jednoti, pa naj si bo Konda. Klobučar ali kdor hoče; za te bi ne smelo biti prostora v nobenem društvu, še manj pa pri jednoti. Cenjene brate in društva S. N. P. J. pa ojKizarjam. tla čitajo 'Gl. Sv.' in "Proletarea", potem naj sodijo, kteri iz med teh listov je za napredek jednote. Kdor ima le malo pojma, lahko spozna, da "Gl. Sv." dela — dasi po ovinkih — za razpad S. N. P. J. Pozdrav vsem sobratom, "Pro letarcu" pa želim obilo naročnikov. Za enega vam jaz pošiljam danes naročnino za celo leto. Jos. Zalokar. " Radnička Straža" je t lini hrvatski sorialiatični lint v a meri ki. izdaja Ui m stane 11.00 NA LETO. Naslov; "RADNIČKA STRAŽA", 115 riSK ST., CHICAGO, ILL. Priporočajte U lint bratom Hrvatom! f Ameriki. Izfcaja vsako druj^o »r« Cleveland, 0. — Ni čuda, da smo Clevelandčanje tako fanatič. no pobožni. Ni čuda. da niso naši rojaki nič druzega kot stroji, ktere zaaučejo naši izkoriščevalci kadar ae jim poljubi. Dokler se bode vrjelo poueumnevalnim časnikom. tako dolgo bodemo vedno tavati v mraku in blatu nazadnjaš-tva. V 15. štev. "Amer. Slovenca", na 4. strani čitam tole: "Teloi moramo krotiti, da se z dušo vred ne pogubi, prav tako kakor z uzdo ravnamo konja, da ne hiti v propaat. Molitev in post ata dva branika proti vsakemu aovražni-kn." Kaj hočeš še več, delavec! Ali ne vidiš, kako se norčujejo iz tebe? Brezposelni delavec, ki ai stradal celo zimo — tiaoči vas, ki ste stradali in vaše žene ter otroci so stradali--zakaj ae ne pestite! Dolgo že imate post, ds zamore jo žreti kapitalisti in razni de-lsniči, pa stradajte še nadalje, stradajte, da vam bodo pokala rebra — obranili se bodete gotovo s tem enega sovražnika — maščobe, ki tako muči nedelavne debeluhar-je. Ako je post tako dobro orožje proti vsakemu sovražiiiku, zakaj se potem ne postijo kapitalisti in drugi trebušasti delaniči, ki ved-vnijejo o svujik sovražnikih? Ptrnt Ti tem koristil, prvič bi bili podohneji ljudem, ko bi zgubili mast, drugič bi lahko pobili svoje sovražnike in tretjič bi morda kaj ostalo za reveže, če sami vsega ne (»ožro. Delavci, kako dolgo nas bodo še imeli za bedake? Proč a poneum-nevanjem ! Delavsko Časopisje v roke! Clevelandčan. Aurora, 1^1. — Cenjeni mi Ust "Proletarec"! Upam, da najde ta moj dopis nekoliko prtistora v našem cenjenem delavskem listu, kajti ravno iz naše slovenske naselbine se malo kdaj kaj čujc. Malo nas je Slovencev tukaj v Aurori, ali vendar se zavedamo našfga zatiranega delavskega stanu. Pred enim letom še nismo či-tali nobenega delavskega lista, a danes imamo že socialistični klub, ki stoji kot štev. 10 pod okriljem Jugoslovanske socialistične zveze in kteri se zbira okrog svojega glasila "Proletarea". In naš klub celo dobro napreduje vzlic temu, da imamo nekaj zagrizencev okrog sebe, kteri ao mislili, da bomo kar v zrak leteli a klubom. Ali hudo so se zmotili; naš klub ostane nepremagljiv. Naši nasprotniki naj raje čitajo delavske liste, "Proletarea" na primer, kteri vam odpre oči, da bodete spoznali, kako potrebna je socialistična organizacija za nas delavce in da brez organizacije sploh ne moremo misliti na boljšo bodočnost. Zlasti leto«. ko ae bližajo volitve in ko imamo ameriški delavci lepo pri^ liko znebiti ae kapitalističnega jarma, letos, letos na noge delavci. Organizirajte se socialistično! Pristopsjte v socialistične klube! Socialisti se borimo za osvoboditev delAvstva iz današnjega kru-UFftfl sistema in Jfdor na-spro?uje socializmu, nasprotuje sam sebi. Zatorej v boj, ki naj traja tako dolgo, dokler ne zavihrs v Ameriki rdeči prapor — znamenje naše zmage. Ta mali dopis naj velja vsem slovenskim trpinom v Ameriki, posebno pa Slovencem v Aurori, ni. S socialističnim pozdravom Alojz Rudman. Kavno tak "gospud" je menda tudi M. V. Konda, ki vedno vpije v svojem listu G. S. Zoper S. N. P. J. in njem glavni odbor. Povem vam, pisači okrog G. S., ne bil bi zoper vas če bi bili v resnici čuvaji Slovenske Narodne Podporne Jednote in se brigali za njen napredek. Ampak žal, da niste! Centu imate t.»lik«» prepira zdaj s "Proletarccrn", zdaj z Zavrtnikom, zdaj s Petričem in spet z gl. odborom S. N. P. J.! Ali mislite, da s tem napredujete? Mislim, da ne. Veliko rojakov aem že slišal: Glas Svobode je bil dober pred par leti, a zdaj ga pa ne maram, kajti notri ni druzega kot sam prepir. Če nima kaj druzega pisat, pa naj sam bere list. In ravno tako tudi jaz pravim: Ustavite mi Glas Svobode dokler bodete tako napredovali s samimi nesramnimi napadi. — Vam se zdi dobro, ako gl. tajnik S. N. P. J. napravi kako pomoto, ki ni vredna niti ene besede. Vi ste že pozabili, gospod Konda, kako ste ravnali z znaki ko ste bili tajnik; ta-čas Vam ni bilo do izvanredne konvencije. Zdaj pa, ako sc glavni tajnik zmoti le za eno številko, že upijete po konvenciji. Res, smešni ste "svobotlarji". Pišete, kako slabo jednota napreduje. Kdo je pa kriv? Ali ne vi "svobotlarji". ki delate zdraž-bo v jednoti in rujete proti nji. Ce bi bili pravi člani iste. bi delali za njen blagor i;i napredek, ne pa zoper _ njo. Pej! , nesramneži! Konda-le naprej dokler je še papirja kej! Mislim pa, da ga bo kmalu zmanjkalo in takrat bodete šli "svobodarji" s svojim listom za netopirji. - Pri sklepu opozarjam glavni odbor in vsa društva S. N. P. J., da napravijo hiter konec temu rova-nju "svoboda rje v". Doli s tepci, ki so zoper jednoto! Tebi "Proletarec" pa želim obilo naročnikov in p^edplačnikov. S pozdravom na vse člane S. N. P. J. Blaž Kirn. Aka hoče6 dobro naravno vino piti, oglasi ae pri JOS. BERNARD-U 620 Blue Island Avenue Telefon Canal H42 CHICAGO Pri njemu dobil najbolja kalifornij-aka in importirana vina. I. STRAUB Pneblo, Colo., 30. marca. — Cenjeni list "Proletarec"! Prosim. sprejmi par vrstic v svoje predale iz naše naselbine Pueblo. Dasi nas živi tukaj lepo število slovenskih delavcev, vendar ne vidim v delavakih listih nikakršnega poročila o tukajšnjih delavskih razmerah. Popraviti hočem torej jaz to s par vrsticami. V Pueblu gre z delom slabo. Opozarjam torej rojake, naj ne hodijo semkaj iskat dela, dokler se razmere ne zboljšajo. Število brezposelnih je veliko, a tisti, ki še delajo, so pa podvrženi vsemu mogočemu izkoriščanju. Tako na primer morajo dati polovico svojega zaslužka svojim delodajalcem ali jim pa vsak dan pri? nesti za en dolar weeaky-a. Kdor tega ne stori, in kdor se spozabi, da bossa ne titulira z "Mistrom". je v nevarnosti, da izgubi delo. To sramotno šCgo so vpeljali Italijani in Ličani; pa tudi Slovencev je že veliko, ki niso nič bolji od drugih Seveda, delavske organizacije nimamo, a druzega poduka ti sužnji pa ne slišijo kot "gospuda" v cerkvi. kteri vedno vpije: "Spoštujte svojega bosa. ako hočete biti dobri verniki!" (Lahko ^bi jim rekel z drugimi besedami f "Trpite in delajte za druge dokler je čas. saj niste za jlrugo!") URA* 336 W. 18th St.. Chicago, 111. Ima večjo zalogo ur, verižic, prsta nov in drugih dragotin. Izvriuje tudi vsakovrstna popravila v .tej stroki po zelo nizki ceni. Obiščite ga! Sveii kruh in fino pecivo dobite vedno v hrvatako-alovenaki pekarni Curiš i Rad&.koviča 623 So. Throop Street Vozi tudi na dom CHICAGO. Ma drobno! In debelo! J. Silverstein Chicago. 487 So. Halsted St. ■M' izdelovatelj i m port i rane ga raskega in turškega tabaka, amodk, cigaret, ta- baka sa noaljanj« itd, Tabak za cigaret, funt............60c 100 skatljic po 2 unči tabaka zs cigarete............................S5.O0 1000 Kkatljic cigaret O. K. z rorCkom M............................. $3 00 Prcdno kupite kmetijo ali sploh kako zemljišče PlSlTK ZAUPNO F. GRAM U, NAYL0R, MO. T»m j« dobiti le nsjlepfto is najrodovitnejio zemjjo v Ameriki. N_/ FR. SAKSER CO, 109 Greenwich Street, New York, PODRRUŽNICA 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio OFICUELNO ZASTOPNIŠTVO V8BH PAROBRODNIH DRUZB. Priporoča ae Slovsnceni in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, sli ako žele koga sem vzati — v prodajo parobrodai^ listkov j« najnižji ceni. ZelesnUke listke za vs« kraje v Zjndin. državah in Europt . I Potllja najceneje In najhitreje danar v staro domovino, bodla zasebnim strankam, posojilnicam ali v k t« rok oil »vrho. Vaak »love n »k i potnik osj pazi, da pride na fttevilko 109 GREENWICH STREET in nikamor drugam ter naj #e prej dobro prepriča, ako je-** j**-vem prostoru, preduo ne ds pregovoriti, da komu vr.oia' denar v mnenju, ds ima opraviti z nami. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne ~ po najnovejšem kroju. Unijako delo; trpežno U lit« V zaJogi imamo tudi razne druge potrefci£in«, k ig« da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte ni naio izložbo. Z vtem spoitov&njem m" J. J. Dvorak l Co - llftio* ClOTHIfRS-TtlLORS _ M»MM»MMMM .....Ml 2L < rACTlI Ml dobro in vedno preskrbljeni UvO I I Lil A j z najboljšimi pijačami, unij- skimi smodkami in prostim prigrizkom. Hvnranp za dru^vcncnc seje, svatbe, IJYUI ull C p zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. / Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič ■ 587 S0. CENTRE AVE., CHICAGO. ILL —i Pomlad jc tukaj. Hpzona ženinov in nevest prihaja. Ce se ženite, je važno za da ai omislite dobro alLko kot hpomin na vai ženitvanjaki dan. I)obN sliko, da boljAe ne morete dobiti, vam izdela izkušen fotograf, j 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. Ima ve* let no skuAnjo in izdeluje najfinejše fotografije po znicrnik cenah. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1881 Pristno Domače Vino Belo vino........... Rdeče vino....... Rdeče ataro vino 60c galon SOc salon 45c §;alon ■J ■ NMl prosta. Te oenr v.d.ya.io odjemiilorm .*! ."0 galunov nnpli|l izključena pa niao tudi manjša naročila. Vino pošiljam proti predpiaJi ali po C. O. D. po vsi Ameriki. \ Priponam »e rojakom tudi za obiak moje lepo urejone g.>stil>l z izbomimi pijačami in z vedno pripravljenim prostim prigrizkom, m Za dobro hi točno poatreiho, kakor tudi za pristnost vina JOSIP ZALOKAR, jatntttij 899 Edison Road N. E., Cleveland, 0. M. Lackonc in Fr. I 87H West 1 ttk St., Chicago MODERNO OPREMLJENA SLOVEN- SKA TRGOVINA Z JE8TVINAMI (GBOOERIJA.) Najboljši riž, kava, čaj, moka itd., sploh vsakovrstno domače in preko mor ako blago vmfco grete po najnižji ceni na prodaj. Na zahtevo razvftiam blago tad aa dom, za kar nič n« rsftunim. Najbolie in a«d neje obuvalo pri John Klofi 631 Bfst 1stsal i CHICAGO. Sprejsm* tod pravila. Stran Ka [ VAKSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA g mnitr ▼ Chicagu, lil. ,il.vn« iohn P#tri4' 718 W- St., IU. i porolilfcja dopisi, tiAoci m so-i^ut stranke siti posameznih klu-m psiiljsjo na gorenji aaalov tajuiha. IMENIK klubov podrsjsnih Jugo Socialisti6ui zvezi v Chicagu: ivsuski socialistični klub itev. chicago, 111. An to b Preiern, pred-; Frank Podlipec, fia. tajuik, 5(50 geleted St. Bedna mesečna seja h| soboto v msseou, v prosto-Mladiču. 587 8. Center av. _ i socialistični klub itev. 2, » O. Igaae 2lembergar, predsed-ivan Kravaaja, tajnik, Box 101. mt«<4na seja vsako xadnjo so v isrsotir v JCoetorih sodr. Ivana jugoslovanski socialistični klub itev. Coneaiaugb, pa. Frank Podboj, pred- j*Štefan Zsbru\ tajuik, Box jMoslovanski soeialistiiui klub itev. u Ssile, 111. Jos. Bratkovič, pred jk; Valentin Potiaek, tajnik, 1231 St. Bedni seji sta 1. in 3. ne-v meseeu; 3. nedelja je plačljiva Jftppsnt. Jugoslovanski socialistični klub Bo-it«v s, Claridge, Pa. John Bata jaik. renski socialistični klub itev. 6, Vi jo. John ftarc, predsed-John Medved, Ujnik, Box 33. ~ Slovenski socialistični klub iter. 7, Murray, Utah. Valentin Eltz, predsed aik; Edvard Ilofman. tajnik. Jagostovaaski socialistični klub itev. % Roslyn, Wash. John Makuc, tajnik. Slovenski ienski socialistični klub Prolstarks it«v. 9 Chicago. 111. Berts ftrttn, predsednica; Mary Orilec, taj-„„; t pl. Redna seja vsako jno ia tretjo nedeljo v mesecu, v pro savik sodr. fr. Mladiia, 587 Centre av. Slovenski socialistični khib itev 10, Auma, ill Louis Rudman, predsednik; Prask Praprotnik, tajnik. Redna me-i^oa seja vsako tretjo nedeljo v me-seco, v prostorih sodr Joie Kolenec, m x, Broadway St. Slovenski socialistični klub Zmaga itev. 11« Cumberland Camp No. 2, Wyo. Jos Ifckin, predsednik; Anton Jalov čas, tajnik. Redne seje začasno v hiii Rev. 12 (ban k house). Slovenski socialistični klub itev. 12, Wyo. Math Bruuskule, pred ; Frank čeligaj, tajaik. Foior aodrugi v CUridge, Pa. f Prihodnja seja kluba 4'Bodoč-fnost" itev. ' ae vrši v nedeljo 12. »prila popoludne v prostorih g. menca Šturma. Socialisti v Seattle. Wash. več nadlogovani pri svojih wlicnih govorih od plavomiknje-ft odkar je tam novi (republi-mayor. Socialisti v Avstraliji. 'Melbourne Socialist" poroča, da ae je pod vodstvom aodr. ob-*rild Bennetta organizirala močna »cialiationa stranka v južni Av-Iraliji. po tvornicah v Milwaukee. Ravnokar minula socialistična a kampanja v Milwaukee je nekaj znamenitega v zgodo-m aoeialjstičnega gibanja v iki. Volilni shodi, ki so t radi vsak dan. se niao vršili sa-io na ulicah, v dvoranah it) v tosebnh lokalih temveč tiidi — kar B nekaj nenavadnega v Ameriki v tvomieah. Govorniki so obi-ukavali tvornice opoldan, ko imajo delavei eno uro prostega časa »a obed, in govorili v prid socialističnih kandidatov, ne da bi jih kdo tvommkih posestnikov motil pri tem. To se je vršilo dnevno v Harvester je vi tvornici, Pabstovi pivovarni, v steklarni itd. in niti *den navzočih delaveev ni nasprotoval govomikirali zavpil 'hitra!' kandidatom starih strank. Ho»»«»o»»»»»♦ M\ iz Glevelanda. Possbna poroCIla "Proletarcu Smetana čez 30 brez|H>alecev v Pittsburg, Pa. Ko ae doali tja, ni jih hotel nihče poznati — bili ao ogoljufani vsak za in vozne stro ike. Clevelandaki rojaki. čuvajte se takih agentov, ki vam hočejo izprešati ie zadnji dolar iz žepa. Pred tovarno American Strel &. Wire Co. v Newburgu ae je pred par dnevi nabralo kakih sto staler je v. Vaak je hotel biti prvi v vrati, da bi dobil delo. Po dolgem tekmovanju in drezanju je priftlo do prepira nakar potegne eden ataparjev samokres in prične streljati. Pogodil je enega amrtnone-varno, kteri bode najbrž umrl. Zlo činec je pobegnil in do danea ga ae uiao dobili. Tako ae godi danes v svobodni Ameriki! Delavec ae bori na življenje in smrt, da bi ai dobil bosaa. Vedno iata brezposelnost. $3 na teden! Policaj«ki cepci pojejo. Delavski položaj v Clevelandu je umiraj po starem. Tvornice ao nam zaprte, Le malo jih dela; a ne kteri delajo le par dni v tednu. Kapitalistično Časopisje je kričalo o nekih bondih in mestnem delu, a tudi to ae je razpršilo v nič. Pač — nekoliko delavcev dela po mestu za kar zaslužijo en cel dolar na dan. Vsak teden dobijo "cash" in za tri dolarje vrednosti moke, krompirja itd. Umori in samoumori so na dnevnem redu; to je že nekaj prena-vadnega. Aretacije ravno tako. O-krog tovarn stoji vsako jutro na stotine brezposelnih, tako da morajo pogostokrat policaji delati red s cepci. .Tako je v našem fletnem Clevelandu. Radoveden sem, bodejo li sedaj naši rojaki spoznali, kje jih žuli čevelj. Kojaki, skušnje imate dovolj, kako kapitalist ravna z delrtvci. Zdaj je čas. da obrnete krhet svojim i / k o r i š r»• v a 1 e»• m in se pridružite organiziranim delavcem. Citajte delavsko časopisje in se podučite, kaj imamo storiti , delavci, da sk priborimo boljo bodočnost. Slepar delavcev kaznovan. — Tepe* za delo. i Pri policijskem sodiiču je bil te dni obsojen nek "manager" Hen-ry Smetana na 6 mesecev v prisilno delavnico in *100 globe zaradi izkoriščanja brezposelnih delaveev. Smetana je po svoji "posredovalnici m del*!' poslal enega brexposleca. ko mu je ta prej moral plačati $2, v michiganake šume a trdnim zagotovilem, da bo tam delal. Ko je pa dotičnik pri-W v Michigan, ni le našel nobenega dela temveč tudi prostora ne, kterega je označil "delav-aki agent". Revež je bil v groznih »tiakah; preoatajalo mu ni dru-*ega kakor zateči ae k dobrim ljudem. K areči ai je izposodil toliko denarja, da je zamogel iti nazaj v Cleveland nakar je lopova nazna Ril policiji. Na iati način je poslal Vzgoja proletarskih otrok. Nekega zimskega dne, ko je hudo brila burja in medla s snegom, sem.se podal po opravkih po cle-velandskih ulicah. Ubral sem jo po železniškem tiru in tu zapazim med vagoni malo deklico kakih 14 ali 15 let, ktera je tiščala ročici v krihe in milo jokala. Zraven nje je atal basket, v kterem je bilo par kosov premoga. Stopim bližje in jo vprašam, zakaj se joče in kaj dela tu. Ni mi dala odgovora. Ogovorim jo ae enkrat in sicer slovenski. Deklica si obriše solze, me živo pogleda in reče tudi v slovenščini: "Premoga bi rada nabrala, ali preveč me zebe v roke." "Pojdi raje domov; kdo bo v taki zimi nabiral premog," ji svetujem. "Ne smem — odgovori dete z bridkim glasom —; oče bi me tepli če ne prinesem poln basket premoga." "Kako boa pobirala po tleh premog v takem mrazu. Komaj že stojiš pokonci! Domov pojdi in povej očetu, da danes ni premoga." "Ne smem! — Ne smem!" mi spet odgovori punčka in prične znova ihteti. Revešče je bilo vse črno od mraza. "Kje je tvoj oče?" —nadaljujem jaz — "ali je doma?" Ona prikima. "Kaj pa dela?" "Ata igra na karte in še en drugi stric igra z njim." . "Zakaj pa ata ne gre po premog v tem mrazu?" "Boji se čuvaja." "Ali tebe neče čuvajf "Jaz se skrijem pod karo pa me ne vidi. Ata je tudi rekel, da ne smem bežati naravnost domov če me zagleda čuvaj. —" Izpraševal sein ae to in ono ubogega otroka. Povedala mi je, da ata ne dela in da ima še dve sestri ci in enega brata, toda vsi so mlajši od nje. Vse to mi je pravila deklica ihteČ in brisoč ai aolze. Smilila si mi je sirotlca. Stopil sem na karo in ji napolnil basket. "Pojdi ~ sem dejal — a nikar več ne hodi v takem mrazu po premog." Otrok se mi je zahvalil in drhteč od mraza odšel s tistim premogom. Ubogi proletarski otrok! — sem si mislil. Kakšna prihodnjost te čaka, ko moraš že sedaj, v nežnih mladih letih okušati vse zlo bede — na ljnbo svojemu očetu, kteremu so karte ljubše kot lastno dete. Kakšna je vzgoja proletarskih otrok? Namesto, da bi jih sta-riši pošiljali v šole, da bi ae kaj izobrazili, — pošiljajo jih v nevar nost, na ulice in železniške tire, kjer se potikajo in skrivajo med vagoni. Ko pa malo odrastejo, morajo v šap, kjer jim med hren čečimi atroji počasi gine fizična in duševna moč. Tako vzgojo stični »istem. Zat sistemu! zahteval k a p i T:: 11 SatoMtlt )>«»j ton A K Agitatoričen del. ♦♦•♦♦♦ooooaaaaaaoeooaoaaaa NASI ZASTOPNIKI. Bledeče sodruge zastopoike priporo Čsmo delavcem, ktsri so v njihovem obliiju. Pooblsičeai so pobirsti ssroč nino in oglaas za "Proletarca" tsr prodajati delnice zs Jugoslovansko delavsko tiskovno družbo: John Kravanja, Boxf 101, Oleneoe, O. Valentin Potissk, 1231 Main St., La Salle, BL John Dsjak, 1385 G. 39th St., N. E. Cleveland, O. Atsfan Zabric, Box 303 Conemaugh, Pa. Domonlk Pstrid, l>urango, Colo. John Medved, Box 33, Cumberland, Wyo. Jos Dsbevc, 4620 JIumboldt St., Denver, Colo. Mike ŽugelJ, Box 202 Murrsy, Utah. Frank Hlttl zs driavo Minnesota. J. W. Mohar, Leadville, Colo. V Chicagu so poobloičeni pobirati naročnino naaleitnji scdmgi: Frank Lisjak, Frank Mladič, Frank Udovlč, John Pstrič ia vsak drugi sodrug, ki ima pobotniiko knjiiico. Nadalje priporočamo somiiljenikom v dotiinih naselbinah sledeče sodruge agitatorje: Frank Drmota, Box 96, Morgan, Pa. | Frank Podboj, 759 Coloman ave., Johnstown, Pa, SODRUO AGITATOR! Zadnji teden smo te opozorili, da e|M>iifcla ielo. Agitacija za socializem je tudi setev. Letoiaji setvi so cializma moramo posvetiti posebno skrb, ako hočemo imeti bogato ietev v jeseni — ob volitvah. Na delo torej! Mi ne zahtevamo veliko. Vaak sejavee socializma — agitator, naj pridobi nove naročnike na 44 Proletarea In 44 I*roletarec" bo potem storil svojo dolžnost. 4 4 Proletarec " bode govoril za vas. 44Proletarčevo" delo je, da govori mezdnim sužnjem, ki se ie ne zavedajo svojega razreda; on bo storil vse svoje, da jih pripelje v armado razre<{nozave«lnih delavcev,. A tvoja tolžnost, sodrug agitator, pa je, da seznanil te mer«lne nufrnje s 44Proletar-eem". Ne čakaj torej! čim več naročnikov dobii, tem več koristnega si naredil za socializem. Kajti kolikor več hode naročnikov In čitateljev, toliko več bode socislistov. Zapomni si: socialistična stranka je delaraka stranka Socialistično časopisje je torej volja, last in orožje de-lsvcev; socislistično čssopisje ne more eksistirati če ga ne podpirajo delavci. Od delavcev samih torej zavisi moč dela vsko. socialističnega časopisja. 44Pro-letaree" je v vaAih rokah. Čim bolj se bodete brigali zanj, tem popolnejii bole, tem močnejii bo. Kaj bo* odgovoril, soudrug agitator f Hiter sklep. Mi svetujemo vsakomur, da naj bo pazljiv, kadar kupuje kako atvar za domaČo rabo; računa naj. ali lahko kupi najboljšo ali pa pri-prowto stvar. Je pa slučaj, kjer se ne sme gledati na varčnost, temveč kupiti, kar ae more dobiti naj-boljega na svetu — in to so medicine. Olode nerednosti v želodcu in drobu je naš sklep hiter, kajti v ta namen ni boljega sredstva kot je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Vi morate vedeti, da z ozdravljenjem prebavljalnih organov je vaše zdravje osigurano. To je naravno in čudno je, da toliko ljudi zanemarja nerod v ape-titu in prebavljanju dobro vedoč, da to ima slabe posledice za celo telo. Uživati morajo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino takoj. Ono pomaga k čistemu in iz bornemu prebavljanju kar pomeni Čisto kri in čista kri pomenja zdravje. V lekarnah. Jos. Triner. 616—622 SSo. Ashland Ave.. Chicago, 111. Matija Erklavec edini Slovenki krojač v Chicagu naznanja rojakom, da ima aedaj veliko aalogo vsakovrstnega blaga aa iadslo-vanje tnoikih oblek. Jemlje v popravek ia čistenje tudi stare obiske. Cene so zmerne niska. 624 BO. CENTRE AVE. CHICAttO K le je? Anton Jalovec, doma iz Dolenjskega. Za njega bi rad zvedel njegov brat John Jalovcc. Pred par meseci je bil v Pueblo. Colo. Kdor ve za njegov naslov naj ga naznani na: M. Potokar 564 So. Center Ave., Chicago, 111. Tel. 645 R. Ako potrebuje* spomladanske ali let-nt obleke, naroči si pri prisaano dobrem krojaču Viktor Volk & Co., 838 - 1st St.. LaSalle, III. Izvriuje vsa v njegovo atroko spadu->ča dela lično, hitro in 'po zmernih cenah. v Obiskuje rojake vsaki mesec v okoli* «&h La Sslle, JolieU, Chieage, i. t. d Ako želite kaj naročiti, piiite inu. Rojaki. Naša navada je, o velikonočnih pnz-rikih prigrizniti «V>bro iuako. Oglasit« s« pri: Janez Trškan-D 587 So. Centre Ave. Fraitk Mladič a salon. On Vam postreže z domačimi suhimi »mukami in klobasami. Prinese Vam tudi ns dom. Angleščina =F= v 3 do 6 mesecih Ltpopisje, slovenščina in racunatvo. Pouk ae vrši potom dopiaovanja. Pojasnila ae dajo aaatonj. Slov. korespondendna šola Rs« 181. Station B. Cleveland, Ohio. KAKO PRIDE VAfi DENAR NAJVARNEJE V STARI KRAJ? * ■ Če ga poilete po Mohor Mladiču, 617 Sd*f^utre ave., Chicago, 111. On je z zvezi t g. Bakaerjem v New Vorku in pošilja denar točno, var-on in zanesljivo v atari kraj. Ako potujete v atari kraj ali želite koga avjjih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem iatotako kupite vozni liatek pri Mohor Mladiču. On preakrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. Mohor Mladič, 617 So Cetnter ave, Chicago, 111. FINE SMODKE, vedno sveža pivo, lzborno vino in fino žganje se dobi v GOSTILNI J. J. Vodak, Sons 683 LOOMIS STREET, CHIOAOO, .. ILLINOIS Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1235-lst St.. U Salle. Ill Toči vse, gostilni podrejene pijače inse priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežbs točna in solidna. ZNANJE ANOLE&ČINE JE MOČ Vsadko ki hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči, in to brez vsakih knjig in strojev, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi — naj se obrne na THE STEINER ACADEMY OF ENGLISH. Slov. Dep. P. 669 Loomia St. Chicago, 111. in slehernemu se bo na to važno u-prašanje odposlal nemudoma odgovor, a katerim bo tako zador> Ijen, da bo rad o tem povedal tudi avojemu prijatelju. Delavci Denar ni zgubljen. Kupite "stock" Jugo-slo-vanske Delavske Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega delavskega tednika v Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5. Pišite za pojasnila. J ugoslovanska Delavska Tiskovna Družba. 3 87 Soulh Ctntrt JkvJtntt* Chicago, ill. 580 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO Najvcča slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoramnic, regalij N in drugih stvari za društva Pišite v slovenskem jeziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj. Andro Simulič. PEKARNA FINO pacivo VEDNO V ZALOGI II E. 22nd ST. CHICAGO. Jugo^lownsks viiwna! * Podpisani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Chicagi in okoliei, da točim najboljša raznovrstna v ins po primirni ceni. Pridite, pripeljite znance in prijatelje, da se prepričate Z vsem spoitovanjem SLAVOLJIB ŠTAJD0HAR, 316 W. 18th St.. Chicago DR. F. J. PATERA Ordlnuje: na neverosah. vogln ASHLAND IN MILWAUKEE AVE. od 12. do 3. ure popol.; od 7. do 8. ure zvečer v non«V rljklh, torkih, četrtkih in petkih. Telefon Canal 180. Dr. KAREL STULIK 527 So. Winchester Ave. Telephone Weal 529 Zdravi notranje in suaanje bolezni ter js izvrsten rsnocelhik. Uraduje: doma od 1- 2 pop. ter s večer po 7 uri. V lekarni goa. Hermaaeka, Centre a 18. Str., od 5-7 pop. v lek.rni J. Htulik, na 21. St. a Paulina ul., od U do 12 dop. Priporoča se Slovencem, * ALOIS VANA — isdetovatelj — sodovke. mineralne vode In rtz-. ni ta neopojnlh pfjaČ. sa-84 Flak At. Tel. Canal 1405 GOSPODINJE POZOR Najboljie, najfinejie in oknsaojie meso prodaja po nsjnikji ceni slovenski messr 376 W. 18. Street Chicago MIHA LACK0VIC .176 West 18th St. Chicago Klobase in innke poiiljam tndi isvei Chieags proti a O. D. pod vnetja, ako se naroči 25 fantov. Piiits ts eeoik v slovennkom jsaikn Zs Chicago 1 o kolino je moj isstopalk Janet Trikaa. PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna na vogla Center Ave., in 18. ulica Prodaja konj i konjskih oprav. Telefon Canal 2248 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO, ILL. POZOR! SLOVENCU POZOR! SALOON a modernim kegljltten Sveže pivo v sodčkih In buteljkah in drugo raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno premo-čiičr za nizko ceno. , Postrežba točna in lsborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 664 SO. CENTER AVE., CHICAGO TRI g'avna in najboljša zdravila. ZBOLJftANE, LAKSATIVNE, ItININ KEOGLJICB. Ozdravijo preklajsnjs v glavi v It urah. Prvi daa je treba pouliti vsako uro soo krogljico do desetih ur; potem pa Lri^rst aa dsu dva do tri dni. Za akutni glavobol j treba vzet! 4 kiogljice, pomaga v eni uri. — Cena 26e. HERMANEKOV BALZAM ZA KAŠELJ js nsjbolj« pri|tootočsk proti kail ju, gripi, suiici prehlajsaju ia bolnema vratu. Ceaa 25 ia 50«. HERMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJE > najboljši pripomoček zoper bolečine v prsih in hrbtu, sobobolo, glavobolu, resunatizmu, uhobolu, spahnenju itd. Cena 25 in 50c.' IZDELUJE IN PRODAJA J. C. HERMANEK, lekarnar, 587 Center Av. COR. 18TH STREET, CHIOAOO, ILLINOIS. Slovencem ia bratom Hrvatom se priporočam v p ase t mojegs, dobro urejenega SAIOONA kjer jim bo vedno postreieuo z dobrimi pijačami, unijskimi smodkami itd. Imain tudi 'pool' ali igralno mizo FRANK HUDALE, 611 So. Center Avs. Chicago Slovenska gostilna pri franc čechu Hojaki, kteri žele piti naturalno, doma izdelano vino, naj se oglasijo pri muni, is Potujočim rojakom dam stanovanj« in hrano po nizki ceni. Točim vse PIJAČE, ki spadajo k gostilni. Priporočam s« v obileu obisk. 8 poito. van jem FR. ČECH, 568 So. Csntre Avs., Chicago, IlL Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN CITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 iztisov. se zastou J razdeli med Slovence. "ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik collins n. y. medical insituta edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem Času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko Čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način, ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, &ko pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko preČitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, k*m se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mo^o^e načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojald# ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK. N. Y. Jože Sabath advokat in pravni zastopnik v kazenskih in clvlnlh zadevah. i A. A. Ai A. A. A. A, Košiček Bratje SALOON Dobro pivo, wiskey, likere, vino. Piiite slovenski I 1623 1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, IlL Res. 5155 Prsirie Ave. Oglaaite se na Centri! Phone Drexel 7271. if if iy if >* izvrstne smodke in prigrizek. V'V'V'V'V Slovenci Pozor! I Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške -- za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer J; lahko govorite v svojem materinem jeziku. čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK blfzo 18. uK. Cblcago Dr. W. C. Ohtendorf, M. D Zdravnik ta notranje bolesnl ln ranocslnlk. Tixlravnliks preiskava brezplačno—plakati je le zdavila, 647 in 640 Blue Island Avs. Chlcsgo. Za dne ure: Od 1 do 8 popol. Od 7 do 9 tvečer. Izven Chieage liveči bolniki naj piielo slovenski. MIRKO VADJINA,« SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC 8 V O J O FINO OPRAVLJBNO BRIVNICO priporočam vsem bratom Slovencem. JOHN HORVAT 610 Cen trs Avs, Chicago, DL Slovenski ia hrvatski časniki ns rsspolsfo. Leopold Saltiel ODVETNIK v kazenskih ia civilaih sadevah. Auto Phone 6065. Offiee Phone Mais 3065 Residence Phone Irwing 4176 URAD: 17 METROPOLITAN BLOCK Sevsrosap. of si Randolph ia La Sails miles Stanovanja: 1917 I Amen kri, dežela hrepenenja, 4 neizmernim bogastvom blagoslovljena Koromandija, kamor so bežali v dneh bridkosti vsi ubogi in obtoženi — kje sit Amerika, obljubljena dežela T Ni je več. Kakor čez noč je planil preko uje vroč vihar, hujši od kuge in vojske. Kjer je bilo še zvečer zeleno Življenje, je bila zjutraj amrt. Prazni so rudniki, zaprte so.tvornice, železna kolesa stoje in rjavš. Kje »te zdaj Ti, kako vam je, bratje, ki ste pobegnili nekoč v obljubljeno deželo s Slovenskega, iz 0-grske, iz Bosne in iz Banovine T En sam mesec, ljudje božji, en sam mesec in iz tristotiaočerih delavcev je bilo tristotiioč beračev t To je samo začetek, zakaj kosi dalje, brez misli in brez usmiljenja. Danes že v postelji, jutri boš spal na cesti, danes še kruh v roki, jutri kamen 1 Iz tristotisočerih jih bo petstotisoč, iz petstotisočerih jih bo milijon. Kako vam je zdaj, bratje f Tako vam je, kakor otroku, ki je bil pobegnil od rodnega doma, ker ni imela mati, da bi mu dala kruha. Ko je obolel, se je vrnil k sirotni materi in pozdravila sta se solzami. Kakor po izgubljeni bitki be-že nešteti črni bataljoni, molče, brez upanja. Vsak teden, ljudje bošji, vsak teden trideset tisoči Vsak teden jih plane v njujorskem pristanu tridesettisoč na barke, tridesettisoč beguncev; in mesec ima štiri tedne, in leto ima dvain-petdeset tednov! Kdaj bo konec te strašne procesije, ki roma preko morja t Tam so gnojili zemljo s potom od svojega čela, tam so gonili silne stroje z močjo svoje krvi — brez moči in brez krvi beže zdaj, izdani premagani. Kakor pred kugo hodi strah pred to procesijo, no si njen težki križ, ki sega do neba . . . Gneto te množice v pristanu, moški, ženske, otroci. Preveč jih je za tesne barke; blagor mu, ki je zasopljen skočil z mostu na krovi Tisoč jih stoji na produ, obupanih, jokajoč ih; v mrazu in vetru, do drugega tedna. Do vrha, od kota do kota je natlačeno strašno medpalubje Cu-nardove barke. V prostor, kjer bi te gnetlo dvajset ljudi, so jih potisnili petdeset. Moške, ženske in otroke. Postelje ni; na tleh leže, drug ob drugem, drug na drugem. Voda je smradljiva, in še tiste je premalo. Da bi vsaj zraka bilo, vsaj zraka, ljudje krščanski! Prvi dan mine — spis, ker si truden; drugi dan mine — spiš, ker si bolan ; tretji dan pride, pa te tišči v prsih in v grlu; zdi se ti, da te pozdravlja smrt. Tako vozijo Kitajce v San Francisko — tako vozijo, grešniki prekleti, krščanske ljudi v domovino! . . . Reci mu hudo besedo, prosi ga vode in zraka, pa v obraz . . . Tako beže begunci, od nesreče gnani. Štirinajst dni trpljenja neskončnega. Petnajsti dan stopijo na trdo zemljo, umazani, bolni, smrti trudni. Moiki gledajo temno ' v tla, ženslSe se do spotekajo kakor pijane, otroci jokajo. In še tri dni. Zakaj tisočaki ž« čakajo na železni voz; čakajo pod milim nebom, na blatnih tleh, na svojih culah, v plahte zaviti. In spet tri dni; zakaj daleč je od tesno drug ob drugem; iz potu, iz bolne sape se vzdiga težek vzduh; oči so zatisnjene, zapasti ne morejo. Tako se vozijo v domovino krščanski ljudje, tisti delavci, ki so s svojim potom in s svojo krvjo ustvarili bogastvo obljubljene dežele; toliko bogastva, da ga je bila sita sama požrešna Koromandija in da je rekla svojim delavcem: 44 Dodelali ste, dovolj imam, poginite zdaj!" — Minil je tretji dan: iz železnih voz. teško sopečih, bruhne črna procesija — Pozdravljena, domovina! Trije izmed njih so stali pred vasjo. Vsi trije prezgodaj ostareli, mrki in upognjeni, bolni od bridkosti in od dolgega romanja. Večer je bd; tam spodaj je ležala bela vas," pod borovim gozdom. Stali so tam, kakor troje plahih otrok in niso mogli dalje. Prvi je rekel: poln in bo zemlja spet rodila. Zdaj pa jim prinašam vrhano mero siromaštva in bolezni. Ali še stoji tista koča in pi razpala, da bi je ne spoznale več moje oči t Ali še živi moja žena, Čaka name vsako opoldne in vsak večer, polaga mojo žlico na mizo in gleda proti du-rim? Ali še živč moji otroci, sirote, in jih niso pognali v svet t Rajši bi jih vse pozdravil na za puščeni gomili, nego da bi stopil prednje siromak in bolnik!" Stali so nad vasjo vsi trije, mrki in upognjeni. Nobeden izmeti njih se ni okrenil, nobeden se ni napotil proti gozdu; kakor uko-pani so stali. Zakaj koprnenje je bilo večje od bridkosti. Za roke so se držali, kakor plahi otroci, ko gredo skozi gozd; in so se napotili v vas. Prvi je stopil v hišo svoje ne veste in je ostal na pragu, kakor berač in popotnik. Nevesta je za jokala od radosti, objela ga je o koli vratu in ga je poljubila. "Pozdravljen, kakor si! Pozdravljen, kakor da si se pripeljal na belih saneh s četverimi vrancil" Drugi je stopil v hišo svoje ma tere, upognjen in plah je stopil. Mati pa je zajokala od radosti in ga je poljubila na obedve lici. "Pozdravljen, otrok moj, kakor si! Da si prišel kakor kralj in gospodar, ne bi te pozdravila tako vesela! Bog mi je dodelil ta pozna letaj da te vidim!" Tretji je stopil v hišo svoje družine, stal je na pragu v sramu in "Pet let bo že, pet dolgih let bridkosti. Takoj gs je spoznala ko sem se poslovil od svoje neveste. Bog vedi, če še živi, Bog vedi, če ni poročena. .Blagoslovila jo nebesa, če mi je zvesta; blagor nji in njenim otrokom, če je poročena! Šel sem, da bi ji prinesel bogastva, pa ji prinašam bridkost in skrb. Kako bi stopil prednjo, da ne zakrijem o-braza od sramu, da se v zemljo ne pogreznem pred njenimi očmi t Popotnika-siromaka ne bo ljubila; blagoslovljena ji sreča, meni pa gozd in cesta!" Drugi je rekel: "Deset let bo, deset dolgih let, ko sem se poslovil od matere, si-rotne starke. Ali še živi, ker ji ne da umreti spomin in koprnenje, s-li p|t je umrla od bridkosti in je zapuščen njen grob t Če je umrla, gleda name iz nebes, ker je bila svetnica; če živi, gorje meni! Kako bi stopil prednjo, ko sem obljubil na kolenih, da prinesem belega. kruhs, ps prinašam bridkost in skrb? Rajši bi točil solze na njenem grobu nego pred njenim o-brazom: Če ni umrla, bo umrla od bridkosti 1" Tretji jc rekel: "Ženo sem ostavil doma in troje otrok: sedem let je, sedem dolgih let. Potrpitej sem rekel, in čakajte, Bog se nas bo usmilil; ko žena, spoznali so ga otroci in so ga objeli. "Pozdravljen, mož, pozdravljen. oče! Lepše pozdravljen, kakor da si prišel s srebrom in zlatom ! Ns mizi je tvoja žlica, je polna skleda, večerjaj z nami; zato da bo praznik in radost v tej hiši!" s • • Pozdravljeni! Vi, ki ste tujo zemljo gnojili s potom od svojega čela, ki ste jo napajali s svojo gorko krvjo <— pozdravljeni! . Šli ste, da bi pobegnili brezbožni krivici, ki je zasužnjila člove^ ka, po božji podobi ustvarjenega; vračate se, da oznanjate: od proda do prods, od vzhoda do zahoda je razprostrla svoje črne peroti krivica, ki je zasužnjila človeka, po božji podobi ustvsrjenega! Pozdrav vam in upanje, kajti živ je Kristov evangelij in se bo slavno razodel! Vam pa, bratom preko morja, ki ste bolni in ubogi in strmite s koprnenjem proti domovini, vam. ki vas bo lačne in jokajoče ob-svetflil sveti božič, vara najlepši pozdrav! CM srca do srca gre čista misel, z njo gre veliko upanje, do nebes kipeče! Pozdravljeni! — SOCIALIZEM IN ŽENA. . ................................................................ ROJAKINJE, DRUŽITE 8E V SOCIALIZMU. Kewaunee, 111., 31. marca. Cenjeno uredništvo ca"! Prosim tudi jaz malo prostora v našem proletarskem listu. Veseli me, da so se zsčele tudi slovenske proletarke zavedati svojega razreds. Ker se v vsaki številki "Proletarca" oglasi kte-rs in pove svoje mnenje, nočem tudi jaz spati več z mnogimi nezavednimi Slovenkami. Poročala bi lahko veliko, ako bi živela med Slovenci. Ker bi pa navadni dogodki izven slovenskega življa ne zanimali mojih sodruginj, hočem se omejiti le na nektere splošne stvari. Socialistično gibanje med ameriškimi Slovenkami je velevažen pojav. Korak je do osvoboditve našega ženstva iz klerikalne suž-nosti. Jsz sem bila vzgojena strastna klerikalka, kakor je z neznatnimi izjemami vse slovensko žen-stvo v stari domovini. Kakor rečeno, bila sem prava praktična klerikalka — dokler nisem prišla v to "obljubljeno dežeto zlata". Tu se mi je slabo godilo sprva. Živela sem v pravih suženjskih razmerah nekaj časa, a kljub temu, da sem spoznala izkoriščanje delavcev in delavk, vendar se nisem mogla otresti mračnjaškega prepričanja dokler se nisem orao-žila. Šele takrat sem prišla do prepričanja, da sem se nahajala ▼ veliki zmoti vse svoje prešnjo življenje. Vrgla sem od tebe vse stare predsodke; postala sem svobodomiselna. • Id kot mati in odgojiteljiea svojih otrok — kako jih naj vsgo-jimf Ali ne popolnoma v duhu nove dobe, kteri pripada bodočnost? Gotovo. Moja in vseh slovenskih sodruginj dolžnost je, da "Proletar- ugajamo naše otroke socialistično. Vsaka proletarska mati je dolžna skrbeti za boljo vzgojo svojih otrok. Taka vzgoja, ki mora biti povsem drugačna od današnje, je tudi pogoj za boljo bodočnost naših otrok. Socialistično vzgojena mladina bode znala že od mladih nog skrbeti za boljši obstanek svojega življenja. Pri koncu naj omenim še nekaj. Nedavno sem govorila z neko Slovenko o socializmu. In ta revica mi je rekla: "Jaz ne bi marala socialista za moža. ko bi imel tudi pol Amerike." Kaj si mislite o tem, sodruginje v Chicsgi? Jaz mislim, da v današnji krizi jih je ns stotine, ki bi se rade možile tudi s socialisti, ssmo da bi dostojno živele. To razvvdim tudi tukaj v Kewa-nee. , Žal mi je, da nisem v takem kraju med , Slovenkami, da 5t mogla sgitirati za ženski socisli-stični klub. Priporočsm pa rojakinjam v drugih naselbinah, da pridno agitirajo in ustanovljajo socialistične klube. Naprej v vrste sobojevnikov! S socialističnim pozdravom . Angela Livk. človeškim mesom kmalu izginila. Delavka, ktero prezirajo in od puste iz dela, si misli, da za njo več ni druzega pripomočka, kakor da se posluži — ponočnega pohajkovanja po ulicah. Res je to. « Zakon za otroško delo v Ohin. Državna zakonodaja v Ohiu je sprejela zakon, kteri je že podpi san po governorju, in kteri prepo veduje deklicam pod 181etom de lati v tvornicah ali v tobačni industriji. Mnoga podjetja, kjer so vposlene ženske, bodo morala sedaj najeti starejša dekleta ali žene. ali pa nadomestiti ženske moči z moškimi. * I V Zedinjenih državah je 5 do 6 milijonov žensk, mezdnih ro-binj.ki delajo za kapitalistični pro fit. # Sodruginje! Agitirajte za "Proletarca". Priporočajte ga svojim prijateljicam, znankam in tovari žicam pri dalu. Autflsilci spisal UptOl Sinclair z avtorjevim dovoljenjem poslovsnil Jože Zsvrttlk . . . (Copyright, l'- več ali manj vznemirjeni — marsikdo bi vsakdo nekaj na .s\oj«-m »rni Tako j. tiul. Zadnji, ki sedi. majo komaj toliko časa, da končajo, dočim že drugi mize ia »ustavljajo V kot, »tole 111 deteta pa s pota. Prava le sedaj prične.-ramofezius m* okrepča z loncem piva in hiti na oder, od gleda prizor. Z»|>ovedujoče potrka na gosli, in jih pazuo drtf* brado, zaniha umetniško / lokom 111 zapre on potem pa d „,1 pero t ih Mtijavegn valčka. Njegov tovarn mu sledi, tljE prtimi očmi. takorekue opazujoč svoje delo. Nji/adnjt-it i^™ Valent .uav.Ne/ia. ki je males ČUkal in Atel takte z nogo, obrat gled proti stropu in prične žagati — brum — brum — brum Družba se kmalu razdeli v pare in vse se suče. Najbrž razume pl»*ati valčka, ali to nima nobenih konsekvenc. (iodba za tO pll*šejo vsakdo, kakor se mu dopade. kot prej,- pri ^^T jih plrte na "dva koraka", posebno mladina, ker je ta ples navadi. Starejši ljudje plešejo po ddmače, delajoč z veliko komplicirane korake. Nekateri M plešejo sploh, dočim se le vadno za roke in v tem nediscipliranera vrtenju izražajo tvoje z nogami. Mej temi sta Jakubas Szedvilas in njegovi žena • mata prodajalno z delikatesami. in ki skoro toliko porihfaa kot prodasta. I»redebela sta, da bi plesala, zategadel stojita v se držita za roke, gugajoč se z ene strani na drugo in sladht A kot prava podoba brezzobnega in znoječega navdušenja. N«k»teri starejših ljudi imajo obleko na sebi, fcijr spominja na domačo nošo — okrašen telovnik, ali naprsno živopiaan robec, ali jopič s širokimi našivi na rokavih in luks guw^i. Mladina se skrbno ogrblje te noše. ker " je večini angleščini in se prilagodila ameriški modi. Ženske so oblečeni i in bluze, kakeršne so že dodelane na prodaj. Nekatere med prav brhke. Nekatere mlade fante bi lahko smatrali za Amen trgovske pomočnike, že radi tega, ker so obdržali klobuke na tudi v sobi. Vsak teh mladih parov pleše ples po svojsm okusu. Eni se tesno drže, drugi pa so zopet v previdnem Nekateri drže roke trdo, od drugih pa zopet više popustljivo, skačejo, drugi zopet drčijo na lahko, a drugi se zopet obrač no in dostojanstveno. Tu, so razgrajoči pari, ki divje divjajo suvajoč vsakega s pota, in nervozni pari, ki se bojijo in Nu8tok! Kas gra? Vsak plesalec ima svojo plesalko izbrano za ves večer, pa tudi vsaka plesalka svojega plesalca — nikdar ne bodete da se menjajo. Tu je n. pr. Alena Jaaaityte, ki že pleše neštete ure 1 J Raszinsem, s komur je engažirana. Alena je krasotica na ti v resnici bi bila lepa, če ne bi bila tako ponosna. Oblečena je v bluzo, za katero je žrtvovala morebiti poltedenski zaslužek, plese, drži krilo v roki, kot imajo navado visoke dame. Jous^f z velikim vozom Durhama, za kar dobiva visoko plačo. On lahkoživega mladega fanta in ves večer drži cigareto v ustih. Jadvyga Marcinkus jc lepa. toda ponižna. Jadvyga slika kot škatlje, ali preživeti mora bolno mater in tri male sestrice, ne trosi svoje plače za bluze. Jadvyga je majhna in nežna črn* temnimi očmi. Lase ima zavite in pritrjene v majhen vozel, je v staro, belo obleko, katero je naredila sama in jo že nosi na vseh veselicah. Obleka ji ne pristoja prav izborno, ali za ta lenkost se Jadvyga ne briga, aaj pleše z Mikolasem. Ona je on pa velik korenjak. Izgubljiva se ob njegovih rdkah, kot bi skriti pred vsemi, glava njena pa sloni ob njegovi rami. On drži v svojah rokah, kot bi jo hotel odnesti. Tako pleše ves vi tako bi pleaala celo večnost, v veselju in sreči. Vi bi se smejali, jo videli, toda ne smejali bi se, ako bi poznali njeno življensko Že pet let je, kar je Jadvvga zaročena z Mikolasem in nje bolno. Že zdavnoj bi se bila poročila, toda oče Mikolasa je pij je pa edin krepki fant v obilni družini. Vzlic temu bi si zdavnej poročila, kajti Mikolas je spreten delavec, da niso dogodki posegli v nji ju osodo. On reže meso od kosti in to je delo, posebno, Če je človek plačan od komada in se hoče ženiti. Roke so opolzle, nož pa tudi, Človek pa dela kot norec. Ako čajno kdo govori in nož zadene oib kost, tedaj nož spodleti vek se rani grozno. Ali to Se ni najhujše , navadno sledi krvi. Zareza se ozdravi, toda kdo ve kdaj. Tekom zadnjih trefc Mikolas že dvakrat ležal v postelji radi otrovanja krvi —* mesece, drugič pa sedem. Zadnjikrat je zgubil tudi svoje pomeni skozi šest tednov postavati okoli klavnic v hudem m gu in od šeste ure zjutraj. Mnogo pametnih ljudi trdi. da obirajo kosti, zaslužijo po štirideset centov na uro. Ali ti ljudje niso nikdar videli rok takega delavca. Če Tammziuft in njegova druga napravijo kedaj pavzo, ted*j< stanejo plesalci tam kjer so in čakajo potrpežljivo. Navidemo »es brž ne utrudijo nikdar, pa tudi prostora sesti ni nikjer. Sij trsjs eno minuto in dirigent začne zopet znova vzlic ugovoru tow® Sedaj pride na vrsto poseben ples. litvinski ples. Komur se dosdevs| jetnejši, nadaljuje ples z dvema korakoma, večina se pa idjsjl kreta, kar je bolj podobno drsanju kot pa plesu. Vrhunce ples, ko se pari primejo za roke in v divjih kolobarjih drve po* To je privlačno, in vsak v sobi prične plesati, dokler se vse ne »pr« ni v siikajočo zim* plavajočih kril in vrtečih tele«. Ali junak as] zorišču je sedaj Tamoszius Kuszleika. Stare gosli sedaj vpijejo iS; čijo, kot bi protestirale, ali Tamoszius ne pozna milosti. Znojne kSf mu stoje na čelu, glavo pa sklone naprej kot kolesar, ki se pri A bliža cilju. Njegovo telo drhti in trepeta kot ubegli parni »troj, i pa ne more slediti grozni plohi not. Mesto njegove roke, vidite 1« temno meglo. S čudežno zaokrožnico konča in dvigne svoje roke, l tem se pa opoteče nazaj. Z vzklikom radosti se razprše pl««alei, o| tekaje se proti stenam. Po končanem plesu se raznaša pivo. Dobe ga tudi godci. Pl**1 se nekoliko odpočinejo in se pripravljajo za največji dogodek veil za acziavimas. Acziavima« je narodna šega, nekak ples, ki traji po do štiri ure, kedar se prične. Gostje se vstopijo v kolo, se primejo roke in ko godba zaigra, se pričnejo sukati v kolu V sredi stoji n* sta in možje se ji približajo drug za drugim in plešejo ž njo. % pleše le nekaj minut, kolikor ga je volja. To je jako vesela afcs*1 petjem in smehom. Kedar plesalec konča, pristopi k teti ElzWcti. mu moli klobuk. Tu notri vrže denar — dolar, morda tudi pet, M je premožen, ali kakor Čisla to narodno šego. Od gostov se sploh J čakuje, da plačajo svojo zabavo; pravi gostje sploh pazljs n».t