Stenografiern zapisnik dvanajste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 13. julija 1901. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. D e -te la in deželnega glavarja namestnik baron Leopold Liechtenberg. — Vladni zastopnik : C. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor Hein in c. kr. okrajni glavar Viljem Haas. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, Feliks Lenk h, dr. Danilo Majaron, Ivan Murnik,— Zapisnikar : Deželni tajnik Jožef P e i f e r. Dnevni red: 1. Branje zapisnika 11. deželno-zborske sejednč 11. julija 1901. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 49. Poročilo deželnega odbora o vodovodu za trg Postojno. 4. Priloga 50. Poročilo deželnega odbora o razširjalni stavbi domobranske vojašnice v Ljubljani. 5. Ustno poročilo finančnega odseka v zadevi prenehanja pobiranja samostojne deželne naklade na žgane opojne pijače (k prilogi 29 ). 6. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) županstva v Dolih za podporo za vzdržavanje občinske ceste Dole-Rovte; b) učiteljstva v Postojni za dovolitev stanarine in draginjskih doklad pa za zvišanje funkcijske doklade vodji; c) županstva v Postojni za podporo meščanski šoli; der Miölsteu Sitzung det, k min i srti r n Landtages in Laibach ctm 13. guCi 1901. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Edler von Detela und Landeshauptmann-Stellvertreter Leopold Freiherr v. Liechtenberg. — Negiernngsvertreter: K. k. Landespräsident Excellenz Victor Freiherr v. H e i n und k. k. Bezirkshauptmann Wilhelm H a a s.— Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Anton Bonaventura Jeglič, Felix v. Lenkh, Dr. Danilo Majaron, Johann Murnik, —Schriftführer: Landschafts -Secretär Josef Pfeifer. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der 11. Landtagssitzung vom 11. Juli 1901. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 49. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Wasserleitung für den Markt Adelsberg. 4. Beilage 50. Bericht des Landesausschusses, betreffend den Erweiterungsbau der Landwchrkaserne in Laibach. 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses in Angelegenheit der Aufhebung der selbstständigen Landesauflage auf gebrannte geistige Getränke ersuche bett Herrn Berichterstatter tu die Special-debatte einzugehen. Poročevalec Jelovšek: (bere: — liest:) ,,§ 1. V cestnem okraju Vrhniškem je v nadaljevanji obstoječe okrajne ceste Vrhnika - Podlipa po projektu, ki ga je dal napraviti okrajno-cestni odbor za skladni okraj Vrhniški, izvršiti nova zgradba okrajne ceste do meje cestnega okraja Idrijskega, in sicer začenši na občinski poti v Podlipi parcelna štev. 682/2 ter končaje se na okrajni meji med parcelama štev. 557 in 562 katastrske občine Podlipa. § I- Im Straßenbezirke Oberlaibach ist tu Fortsetzung der bestehenden Bezirksstraße Oberlaibach -Podlipa nach Maßgabe des über Veranlassung des Bezirksstraßen-ansschnsses für den Concnrrenzbezirk Obcrlaibach verfaßten Projektes der Neubau einer Bezirksstraße bis zur Grenze des Straßenbezirkes Jdria, und zwar beginnend am Ge-meindewege in Podlipa Parzellen - Nr. 682/2 und endigend an der Bezirksgrenze zwischen den Parzellen Nr. 557 und 562 der Catastralgemeinde Podlipa durchzuführen." (Obvelja. — Angenommenst „§ 2. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno, izvršiti ta zakon. § 2. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Minister des Innern beauftragt." (Obvelja. — Angenommen.) „Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 22 zakona z dne 28. julija 1. 1889., dež. zak. št. 17, tako: Ueber Antrag des Landtages Meines Herzogthnmes Stain finde Id) ans Grund des § 22 des Gesetzes vom 28. Juli 1889, L. G. B. Nr. 17, anzuordnen, wie folgt:" (Obvelja. — Angenommen.) „Zakon z dne................................................, veljaven za vojvodino Kranjsko. Gesetz vom.................................................... wirksam für das Herzogthum Kram." (Obvelja. — Angenommenst Predlagam tretje branje. XII. Sitzung mu 13. Juli 1901. Landtshanptmamt-Stcüvertt eter Freiherr u. Luchtenberg: Id) bitte die Herren, welche dem Gesetzentwürfe in dritter Lesung zustimmen wollen, sich zn erheben. (Obvelja. — Angenommen.) Der Gesetzentwurf ist in dritter Lesung angenommen und mithin dieser Gegenstand erledigt. Deželni glavar: (Prevzame predsedstvo. — Den Vorsitz übernehmend :) Na vrsto pride točka: 9. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi v cestnem okraju kamniškem ležeče občinske ceste, ki se poleg mostu čez Bistrico pri Viru odcepi od Dunajske državne ceste ter drži čez Rodico v Mengeš, med okrajne ceste (k prilcgi 48) 9. Mündlicher Bericht des Verwattnngsansschusses, betreffend die Einreihung der im Strastenbezirke Stein vorkommenden, von der Wiener Reichs-straste nächst der Brücke über die Feistritz bei Wir abzweigenden, über Rodica nach Manns-bnrg führenden Gemeindestraste in die Kategorie der Bezirksftrasten (zur Beilage 48). Poročevalec Jelovšek: Visoki deželni zbor! V imenu upravnega odseka mi je poročati o uvrstitvi v cestnem okraju kamniškem ležeče občinke ceste, ki se poleg mostu čez Bistrico pri Viru odcepi od Dunajske državne ceste ter drži čez Rodico v Mengeš, med okrajne ceste. Županstvo v Jaršah se je z vlogo dne 7. marca 1900 obrnilo na okraj no-cestni odbor kamniški z utemeljeno prošnjo, da naj izposluje, da se občinska cesta, ki se od Dunajske državne ceste odcepi poleg erarskega mostu čez Bistrico pri Viru ter pelje čez Rodico v Mengeš, uvrsti med okrajne ceste. V poročilu z dne 20. junija 1900, št. 37, se je navedeni okrajni cestni odbor izrekel za to, da se prošnji ugodi ter je pristavil, da je omenjena cesta važna za splošen promet in da njeno vzdrževanje ne bo provzročevalo nikakih bistvenih troškov. Deželni odbor opomni samo, da ta občinska cesta, ki pelje skoraj popolnoma po ravnem in po odprtem svetu, posreduje najkrajšo zvezo z okrajno cesto Kamnik-Domžale — Sv. Jakob in pa s Kamniško-Trzinsko deželno cesto, kar je brezdvomno v korist splošnemu prometu. Tej cesti se torej ne more odrekati svojstva okrajne ceste. Z ozirom na to nasvetuje upravni odsek ravno tako kakor deželni odbor. * „Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. V cestnem okraju kamniškem se nahajajoča občinska cesta, ki se poleg mostu čez B:strico pri 38* 260 XII. seja dne 13. julija 1901. Viru odcepi od Dunajske državne ceste, pelje potem čez Rodico in se v Mengšu zveže s Kamniško-Trzinsko deželno cesto, se uvrsti med okrajne ceste. 2. Izvršitev tega sklepa se naroča deželnemu odboru.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nd če se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Točka: 10. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu poslanca barona Schwegelna in tovarišev glede pasivne volilne pravice deželnih služnikov (k prilogi 42.) 10. Mündlicher Bericht des Lerwaltungsansschnsses über den selbständigen Antrag des Abgeordneten Freiherr» von Schwegel nnd Genossen, betreffend das passive Wahlrecht der Landesbe-diensteten (zur Beilage 42.) v finančnem odseku še ni rešena. Torej pride na vrsto: Točka: 11. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Šmihelu-Stopičah sa pomoč proti ciganom. 11. Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschnsses über die Petition des Gemeindeamtes St. Mi-chacl-Ttopitsch um Schaffung der Abhilfe gegen die Zigeuner. Poročevalec Lenarčič: Poročati mi je v imenu upravnega odseka o prošnji županstva občine Smihel-Stopiče za pomoč proti ciganom. Ta prošnja pravzaprav ne spada v deželni zbor, kajti mi nimamo nikakih sredstev, kaj storiti v tej zadevi. V prošnji se obširno razpravlja, kakšna nadloga so cigani vsem prizadetim občinam. O tem so že gospodje prepričani, da so cigani strašna kuga med prebivalstvom, katero bi bilo treba odpraviti ali vsaj omejiti. Seveda v tem oziru nam manjka sredstev, in mi ne vemo, kako bi se jim dalo v okom priti. Jaz samo opozarjam na to, da je nekoliko razširjanje te kuge zakrivilo tudi to, ker .županstva ne vrše svoje dolžnosti, katero imajo po predpisih policijskega zakona. Ce bi storili svojo dolžnost v tem oziru, bi bila ta kuga nekoliko omejena. Res - XII. Sitzung am 13. Juli 1901. je to, da je težavno stališče za župana, ki naj nastopi proti ciganom, ker se boji rudečega petelina, in vsled tega je čisto naravno, da se županstva kolikor vedo in znajo, izogibajo, da ne pridejo s cigani v konfl kt. Po nekaterih občinah, ne samo po Dolenjskem, ampak tudi po drugih krajih, so cigani še mnogo predrznejši, kakorv po bolj obljudenih krajih, kakor je na primer občina Smihel-Stopiče. Županstvo te občine je dobilo od c. kr. okrajnega glavarstva nekak prepis odloka z dne 7. oktobra 1897, v katerem odloku je natanko povedano, kako naj županstva v tem oziru postopajo. Jaz sem popolnema prepričan, če bi županstva tako postopala, da se bo kuga omejila. Pa to samo še ne zadostuje, ampak pomoč je potrebna tudi od strani vlade, katera naj bi dala orožništvu strog nalog, da je proti c:ganom započeti kolikor mogoče intenzivno akcijo, katero bi županstva imela podpirati, če bodo županstva in vlada skupno hodila to pot, potem seje nadejati, da se bo e ganska kuga dala omejiti. Ob jednem bi opozoril še na neko drugo okolnost, ki bi bila morda tudi v pro-speh omejitvi te kuge ia sicer na to, da je po zakonu dopuščeno, da se nepoboljšljivi ljudje, ki so enkrat bili sodnijsko kaznovani, vtaknejo v prisilno delavnico. Če se pogleda izkaz o prisilni delavnici, se vidi, da je ciganov v naši prisilni delavnici jako malo, med tem ko je deliktov vse polno. Cganov je osem notri, med tem, ko bi bilo misliti, da bi jih moralo biti najmanj 100. Jaz bi bil torej mnenja, da je treba županstva na to okolnost opozoriti. Županstva pa naj bi dotične cigane naznanjala, da pridejo v prisilno delavnico, da se vsaj tako nekako rešijo tega nesrečnega življenja in morda polagoma vendar postanejo dobri udje človeške družbe. Vsled tega predlagam v imenu upravnega odseka: »Deželni zbor skleni: Prošnja županstva občine Šmihel-Stopiče glede pomoči proti ciganom se odstopi deželnemu odboru z naročilom, naj županstvo opozori, da je gotovo pričakovati uspeha oziroma odpomoči, ako se županstvo ravna po naredbi z dne 7. oktobra 1897. Ob enem naj se deželni odbor obrne do vis. c. kr. deželne vlade, da ista podrejenemu c. kr. orožništvu naroči, županstva v svojih postopanjih proti ciganom po vsej svoji moči podpirati.« Deželni glavar: Gospod poslanec Pfeifer ima besedo. Poslanec Pfeifer: Slavni zbor! Kadarkoli se je v tej visoki zbornici razpravljalo cigansko vprašanje, stavili so se razni nasveti, ki pa niso prinesli zaželjene pomoči preti ciganom — nasprotno postali so cigani vedno bolj nadležni, tako da Šmihel-Stopiška občina prosi pomoči proti tem delomrznežem in nevarnim ljudem. Ko bi naša država imela kakšno inozemsko kolonijo, kamor bi se cigani odposlali, bi bilo cigansko vpra- 261 XII. seja dne 13. julija 1901. — šanje hitro in radikalno rešeno, ker pa žalibog take kolonije ni, bi bil morebiti pripraven kakšen otok v bližnjem jadranskem morju, kamor bi se cigani po-taknili. Dokler pa ni mogoče na ta način znebiti se ciganov, treba to nadlogo vsaj deloma zmanjšati s sredstvi, ki jih zakon daje na roko. Eno tako sredstvo je zakon z dne 25. maja 1885, po katerem se cigane zavoljo beračenja in potepuštva kaznuje do treh mesecev zapora, potem pa odda v prisilne delavnice v smislu naredbe pravosodnega ministerstva z dne 30. maja 1889 in zakona z dne 24. maja 1885. Drugo sredstvo bi bilo, da se dožene domo-vinstvo ciganov, bar je ravno sedaj umestno, ker je novi domovinski zakon v tekočem letu stopil v veljavo. Po novem domovinskem zakonu z dne 5. decembra 1896 je mogoče pridobiti domovinsko pravico potom priposestovanja vsled lOletnega bivanja v občini; za podelitev domovinske pravice na podlagi lOletnega prebivanja v občini se mora posebna prošnja vložiti pri dotičnem občinskem odboru, ki ne sme odreči sprejema v domovinsko zvezo tistemu avstrijskemu državljanu, kateri je po zadobljeni polnoletnosti deset let nepretrgano bival v občini, ne da bi bil med tem časom kot ubožec preskrbovan. Če bi se postopalo v smislu teh določil, utegne se odreči domovinska pravica tistim ciganom, ki niso avstrijski državljani ali ki žive od tatvine in bera čenja, ter bi se taki cigani potem iztirali iz naše dežele. Ker občine nimajo zadostnega osobja in primernih sredstev, s katerimi bi uspešno nastopila proti ciganom, ki so silno navihani, lažnjivi, premeteni in nevarni, da se maščujejo nad županom, naj bi vlada vmes posegla ter podpirala občine potom okrajnih glavarstev, sodnij in žandarmerije; tudi naj bi vlada ponovila besedilo raznih ukazov, določb itd. tikajočih se potepuštva in beračenja, ker so take določbe morebiti založene ali pozabljene v prahu občinskih registratur. Z ozirom na to predlagam: „Visoka c. kr. vlada se naprosi, da prijavi občinam doslovno besedilo raznih ukazov, ministerskih naredeb in določb glede potepuštva in beračenja osobito ukaz notr. ministerstva z dne 10. maja 1851, št. 11 277, 17. novembra 1872, št. 17.432, in 14. janu-varija 1874, potem ukaz justičnega ministerstva z dnč 6. maja 1874, št. 5805, in 30. maja 1889, št. 34. Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Schaffer ima besedo. Abgeordneter 5Dr. Schaffer: Die Verschiedenen Mittel, welche zur Bekämpfung der sogenannten Zigeuner-Plage sowohl in den Anträgen des Finanzausschusses, als des Herrn Abgeordneten Pfeifer Vorgetragen wurden, sind gewiss gut gemeint und man XII. Sitzung tun 13. Juli 1901. kann denselben, glaube ich, ganz gut zustimmen; einen bedeutenden Erfolg aber erwarte ich Von diesen Palliativen so wenig, als von verschiedenen ähnlichen Versuchen, die bisher in dieser Richtung gemacht wurden. Es ist heute vielleicht nicht mehr an der Zeit, die Zigeunerfrage aufzurollen in diesem späten Stadium der Landtagsverhandlungen, da dies eine Frage ist, die erst genau erörtert werden müsste, um mit gründlichen Anträgen vor den Landtag zu kommen. Wenn ich mir das Wort erbeten habe, so geschah es deshalb, weil sowohl vom Herren Referenten des Berwaltungsausschusses, als vom Herrn Collegen Pfeifer darauf hingewiesen wurde, dass es zweckmäßig wäre, mit strenger Anhaltung der Zigeuner im Zwangsarbeitshanse vorzugehen. Ich möchte mittheilen, dass in dieser Beziehung vor ein par Monaten seitens der Oberlandesgerichte an die Bezirksgerichte die entsprechenden Weisungen ergangen sind, wornach bei Verurtheilungen thnnlichst Gebrauch gemacht werden solle von der Möglichkeit, gleichzeitig die Anhaltung im Zwangsarbeitshanse auszusprechen. Ich glaubte dem hohen Hause dies mittheilen zn sollen, damit es ersehe, dass das, was hier in Bezug auf die Anhaltung int Zwangsarbeitshanse als wünschenswerth bezeichnet wurde, bereits thatsächlich seit einiger Zeit durchgeführt wird. Ich muss aber zugleich offen gestehen, dass ich auch in dieser Beziehung von gewissen Skrupeln erfüllt bin, so oft ich als Referent des Zwangsarbeitshauses und Mitglied der Commission für die Entscheidung über die Anhaltung im Zwangsarbeitshause solchen Notionierungen zustimme; ich bin nämlich vollständig überzeugt, dass zwar das Land für die Verpflegung der betreffenden Herren Zigeniter und ihrer Brüder, Frauen, Töchter u. s. to., — oft werden ganze Familien eingesteckt — viel zu zahlen haben wird, aber dass eine wirkliche Besserung, d. h der Erfolg eintritt, dass diese Leute auf diesem Wege arbeitsfähige und arbeitswillige Menschen werden, das halte ich nach meinen bisherigen Erfahrungen nahezu als ausgeschlossen; man kaun also eigentlich sagen: es ist Schade ums Geld! &. K. LlUldtspriilidt»! CrcrUruj Freiherr von Hein: Die Behandlung der Zigeuner ist eine nach zwei Richtnngeit verschiedene. Die eine Richtung wird eingeschlagen, insoferite es sich um Zigeuner handelt, die in Krain zuständig sind, während die andere Richtung der Behandlung bei jenen Zigeuner platzgreift, welche aus anderen Länderit itach Krain eindringen und hier ihren Unterhalt suchen, resp. richtiger gesagt ihr Unwesen treiben. Die letztere Kategorie der Zigeuner, die fremdländischen, werden, wie wohl allseitig zugegeben werden dürfte, auf das Energischeste bekämpft und es bestehen da sehr strenge Directive», die von Seite der politischen Behörden auch stets gehandhabt werden, so dass wenig Umstände im Großen und Ganzen gemacht, sondern diese ausländischen Zigeuner ans kürzestem Wege einfach über die Grenze geschafft werden. (Poslanec dr. Schaffer: — Abgeordneter Dr. Schaffer: „Leider kommen sie oft zurück!") Sie kommen allerdings, wie Herr Dr. Schaffer sagt, oft zurück, aber doch geschieht in dieser Richtung sehr viel und ist da eine 262 XII. seja dne 13. julija 1901. entschiedene Besserung zu konstatieren. Insbesondere dienen diesem Zwecke auch zahlreiche Gendarmerieposten, die an der croatischen Grenze in den letzten Jahren zur Aufstellung gelangt sind, ein Netz von Gendarmerieposten, welches es möglich macht den herüber dringenden Zigeuner-banden überall energisch entgegenzutreten. Schwieriger ist die Frage, wie die e i n h e i m i s ch e n Zigeuner ihrem Nomadenleben entfremdet und einem sesshaften Leben zugeführt werden können. Im Tscheruembler Bezirke ist eine Besserung in dieser Richtung jedenfalls zu verzeichnen; dort ist es gelungen, die Zigeuner zur Straßenarbeit anzuhalten, der sie sich gern und mit Erfolg hingeben. Charakteristisch dabei ist aber, dass diese Zigeuner, welche sich feste Wohnstätten gegründet haben, ihre eigenen kleinen Häuser besitzen, unmittelbar daneben wieder ihre Lager aufschlagen und in Zelten leben. (Veselost. — Heiterkeit.) Das können die Herren sehen, wenn sie sich einmal in die Gegend von Weinitz begeben, wo solche sesshafte Zigeuner wohnen; da werden sie Ansiedlungen derselben finden; aber in den Häusern lebt niemand, die Zigeuner schlafen neben den Häusern in ihren Zelten ans den Wiesen oder im Walde und leben in Gottes freier Natur, wie es ihnen vermöge der durch Jahrhunderte angestainmten Lebensweise am Besten behagt. Gegen diese Rückli-Lnfthütten, die von den Zigeunern frequentiert werden, ließe sich am Ende wenig einwenden; wenn sie ihnen besser behagen als ihre Häuser, so konnten sie dieselben ja haben, sucht ja auch ein anderer civilisierter Theil der Bevölkerung jene sehr luftige» Wohnungen auf, die dem modernen Princip der Natnrheilmethode so außerordentlich zusagen. Die Arbeitsanhaltnng ist aber sonst immer noch eine ungemein schwierige. In anderen Bezirken, insbesondere aber in der Gemeinde St. Michael-Stopitsch, hat man cs nicht dazu bringen können, die Zigeuner zu einer Sesshaftigkeit in dem Sinne zu erziehe», dass sie dort ernstlich Arbeit suchen würden. Ihre Arbeit besteht dort eigentlich darin, dass sie das Product anderer Arbeitskräfte auf die einfachste Weise sich anzueignen verstehen. (Veselost. — Heiterkeit.) Dem könnte man aber kräftiger entgegentreten, wenn die Bevölkerung in dieser Richtung größeren Muth entfalten würde. Es wurde mir selbst vom Gemeinde-Borsteher von St. Michael-Stopitsch erzählt, dass man am offenen Tage ganz ruhig zusieht, wie die Feldfrüchte von Zigeunern geerntet werden, und zwar nicht für diejenigen, die sie gesähet haben, dass man aber nicht den Muth hat, ihnen entgegenzutreten (Poslanec dr. Papež. — Abgeordneter Dr. Papež: „Rother Hahn!"), weil man sich eben fürchtet, dass dann ein Racheakt folgt und deshalb sich nicht traut, die Zigeuner anzuzeigen, obwohl man sie gut kennt, weil man eben diesen Modus vivendi vorzieht und darin einen geringeren Schaden zn finden glaubt, wenn man auf einen Theil des Ertrages der eigenen Arbeit verzichtet. Man findet also einen Vortheil darin, diesen Modus der gerichtlichen Anzeige vorzuziehen, da man durch letztere Racheakte heraufzubeschwören fürchtet. Für den Nomaden ist im modernen Staate eigentlich kein Raum und die Zigeuner-Bevölkerung wird sich, wenn mit Energie und mit einem gewissen Muthe von Seite der ländlichen Bevölkerung gegen sie aufgetreten wird, denn doch endlich auch in den Rahmen der Civilisation - XII. Sitzung am 13. Juli 1901. einfügen müssen, und was von Seite der Behörden in dieser Richtung geschehen kann, das wird auch — davon mögen Sie überzeugt sein — geschehen. Aber eine Unterstützung von Seite der Bevölkerung kann die Behörde in dieser Richtung nicht entbehren. Gledč na to, kar je gospod poslanec Pfeifer zahteval, da naj se republicirajo vsi zakoni in vse odredbe ministerstva in stare določbe, ki so v tem oziru bile v prejšnjih časih izdane, moram opomniti, da so nekatere tistih odredb, katere je g. poslanec Pfeifer citiral, že zastarele, in da torej republikacija vseh teh naredb ni mogoča. Glede drugih naredb pa, katere še veljajo, posebno glede tiste naredbe iz 1.1891, ako se ne motim, bo deželna vlada gotovo želji gospoda poslanca Pfeiferja, katero smatram za željo cele zbornic“, ustregla. (Klici: — Rufe: »Dobro, dobro!«) Deželni glavar: Želi še kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, — gospod poročevalec? Poročevalec Lenarčič: Gledč resolucije g. poslanca Pfeiferja se izrekam v tistem smislu, kakor ekscelenca gospod deželni predsednik, in jaz mislim, da bo tudi gospod pc sla iec Pfeifer s tem zadovoljen, če se njegov predlog tako prena-redi, kakor je bilo tu nasvetovano, namreč da se zastarele odredbe izpuste, in da se samo to publicira, kar je še vedno veljavno, in ker je to že od te visoke strani bilo obljubljeno, mislim, da se bo dal doseči vspeh, katerega si gospod poslanec Pfeifer želi. Glede izvajanja gospoda poslanca dr. Schafferja jemljem z veseljem na znanje, da se je ta akcija, ki je bila danes namignjena, že pričela, in torej je pričakovati, da se nam bo v prihodnjem zasedanji že naznanilo velikansko število ciganov, ki so bili oddani v prisilno delavnico. Gledč na opazko, da bo nekoliko denarja proč vrženega, bi bil jaz mnenja, da je morda to res. Ali če se pomisli, da je tukaj neka skupnost, ki mora prispevati, menim, da bo ta skupnost lažje prenesla dotično breme, kakor pa prenašajo posamezniki v dotičnih občinah, kjer je ciganska kuga, dotično škodo. Zato mislim, da ne smemo biti preveč tesnosrčni, in popolnoma denar ni proč vržen, če se gre zato, da se dotično ljudstvo nekoliko razbremeni, in morda vendar dosežejo uspehi. Gledč prisilne delavnice se je, kakor mi je omenil gospod poslanec dr. Papež, že razpravljalo v visoki zbornici, in je prednik ekscelence gospoda deželnega predsednika v deželnem predsedstvu gospod baron Winkler tudi se že nekaj izrazil o „Bezirkszwangsarbeitshäuser“. Ne vem, v koliko so tiste misli imele dejansko podlago, ampak je morda to tudi kak modus, o katerem se bo s časom dalo razgovarjati, ako nam sredstva, katera imamo danes v mislih, ne bodo pomagala. Ker mi je gospod poslanec Pfeifer ravnokar izročil v tem smislu popravljen svoj predlog, mislim, da ga visoka zbornica 263 XII. seja dne 13. julija 1901. — XII. Sitzung mn 13. Juli 1901. lahko sprejme. Prosim torej, da se sprejme predlog upravnega odseka in pa resolucija gospoda poslanca Pfeiferja, ki se sedaj glasi: „Visoka c. kr. vlada sa naprosi, da prijavi občinam doslovno besedilo raznih ukazov, ministerskih naredb in določb gledč potepuštva in beračenja, oso-bito ukaz notranjega ministerstva z dne 10. maja 1851, št. 11.277, 17. novembra 1872, št. 17.432, in 14. januarija 1874, potem ukaz justičnega ministerstva z dne 6. maja 1874, št. 5805, in 30. maja 1889, št. 34, kolikor niso zastareli.“ Deželni glavar: Zeli kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati. Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj prosim še glasovati o resoluciji gospoda poslanca Pfeiferja. . Gospodje poslanci, ki pritrjujejo tudi tej resoluciji, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen) Resolucija je sprejeta. Na vrsto pride točka: 12. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Dvoru, da se ondi otvori kaka tovarna. 12. Mündlicher Bericht des Berwaltnngsansschnsses über die Petition des Gemeindeamtes in Hof nm Errichtung einer Fabrik dortselbst. Poročevalec Lenarčič: čast mi je dalje v imenu upravnega odseka poročati o prošnji županstva v Dvoru okraja Rudolfovega, v kateri se občina obrača do visokega deželnega zbora, da bi ji pripomogel k temu, da se na nekak način kakšna tovarna otvori na Dvoru in tako prepreči nadaljnje izseljevanje ljudij v tujino. Kakor je res želeti, da bi se v Dvoru kako industrijsko podjetje zasnovalo, vendar ne spada ta zadeva v kompetenco deželnega zbora, da bi ta mogel kaj takega ukreniti, da bi se tam doli zgradila kaka nova tovarna, zlasti ker ni v prošnji nič preskrbljeno, da bi se bili Občinarji vsaj izrekli, kako si to mi- slijo. Omenjajo sicer, da je na Dvoru veliko vodne sile, potem poslopje kneza Auersperga, potem da je v kraju nekoliko železne rude, ali na kak način si ti gospodje to mislijo, o tem ni govora. Vendar se mi zdi ta prilika umestna, da se zopet nekoliko iz pozabnosti reši nek predlog, ki je bil v visoki zbornici stavljen dne 8. februvarja 1896 in ki je šel na to, da se povzdigne industrija s snovanjem nekakega bureau-j a za prospeh industrije. Kasneje je sicer deželni odbor nekoliko povedal o tej stvari, in tudi gospod poslanec dr. Majaron je zopet sprožil to stvar, ali od tistega časa zadeva spi, in treba pa je, da sejo zopet nekoliko oživi, kajti predlogi oziroma sklepi deželnega zbora so vendar nekaj takega, kar se mora dejansko izvršiti, ne pa nekaj, kar naj ostane v papirnem košu. Zato mislim porabiti to priliko v to, da opozorim da naj se tisto vprašanje zopet vzame v pretres in podreza tisto, kar sedaj spi. Po mnenju upravnega odseka naj bi se ta vloga morda izročila tistemu odboru ali uradu, ki bi se imel ravno ha viti s takimi vprašanji. Predlagam v imenu upravnega odseka : „Deželni zbor skleni: Prošnja županstva občine Dvor odstopi se deželnemu odboru v rešitev.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Ker ima danes popoldne ob 3. uri finančni odsek sejo, sedaj ne moremo dalje obravnavati in pridejo danes nerešene točke na dnevni red prihodnje seje, katera bo v torek, dne 16. t. m., ob 9. uri dopoldne. Razun danes nerešenih toček pridejo na dnevni red prihodnje seje še sledeče točke. (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Finančni odsek ima sejo danes popoldne ob 3. uri. Upravni odsek ima sejo v pondeljek, dne 15. t. m., ob 4. uri popoldne. Končno naznanjam tistim gospodom poslancem, ki so člani deželnega železniškega sveta, da ne bo jutri seja železniškega sveta, ampak v ponedeljek ob 6. uri popoldne. Sklepam sejo. Konec seje ob 12. uri 45 minut popoldne. — Schluss iVr Sitzung mn 12 til)v 4 » Minuten tiachmittag. Založil kranjski deželni odbor. — Natisnila Katoliška Tiskarna v Ljubljani. ■ ' ìfài. ki -Mit. i?>?■-?-Z-:-. Z.z ž Z'-S,:;ZZ Cpfw.:-!!? :: ‘(tU~ «<• • ’s * -iJ,y 4ÌaV ' •‘ '-i -, , r ” ìm k i ■v ■ * - ~ *• H’ h • • tki-,m{. '- . ' . . • :■ . - V - ’. ■. _ •- •• • ' ‘ . . f - - ■■■h. vzz:-1 z aI; »c ;'-a :;l ■:-z .-irz,:z. ; J... CA .„V ■ VVf f. ; . ■ A j ' - i ' JL • t * i *' ' ©< "1 , A t -A- - : . . T' - A : ' ■ 1 «>■*) -3 !&Ì Z»: -'r-Vi.. * ' Av A AÌ fSr CA ifj - ; ■ ■ Jy-: ■ A ■ A ;J -A..;, •; , - ; A ■ : Z Z Z- 1 A v ' ■ ^ ^ N 3 • i_ .■ .» '1 sä W a ;> A#; ■V - -.O %: mm ' |§ j ' ■,/À: AaA.Ja f}&[0 P ‘ . ' i:kkMu ■ - r-- ’ r ■ ■. 7 : ' : -