Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 7.	V Llumu v ponedeljek, II. januarja 1915.
Leto XL!IL
Velja po pošti:
Za oelo loto oapre] . , za en meseo „ • za Hem6t|o celoletno za ostalo Inozemstvo
K 28'-„ 2'20 „ 29'-„ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Zi colo loto napre] . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi prejoman mesečno „ 1-70
~= Sobotna izdaja: = sa oelo leto za Hemčljo celoletno
T-9--
■ ostalo Inozemstvo. „ 12'—
boieratl:
Enostolpna petltvrsta (72 na); za enkrat .... po 13 v za dvakrat . . . . „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnat.
Pirjlm nz-naill2. ahih. iMn Itt:
enostolpna petltvrsta po 2)vii.
—-—^ Poslano: 1 •
enostolpna petltvrsta po 40 vi*.
Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje In praznike, ob 5. nrl pop.
Bedna letna priloga Vozni rtd.
Bar tlredniStvo |o v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi so ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
(Ipravnlštvo je v Kopitarjevi oliol ŠL 6. — Račun poštne branilnloo avstrijske št 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upramlškega teleiona št, 188.
je petrolej za časa vojske, to pa vidimo sedaj, ko n, pr. potreba po bencinu čedalje bolj raste. Ravno ista je s soljo in lesom. Obojega ima Galicija dovolj, soli v Bohniji in Vielički, lesa pa po celi deželi, zlasti ob Karpatih.
Industrije je v deželi malo. Zato pa ima Galicija velik pomen za zapadno-avstrijsko industrijo kot domač odjemalec industrijskih produktov, ki bi bil lahko desetkrat in stokrat boljši konsument, če ,.no, če! (Tu pa ne mislimo na zmago ali na vojaške reči.) Pa kaj pomaga; če kmet nima grošev, jih fabrikant tudi nima.
Nekoliko bolj kočljivo jc vna.nie-poli-tično razmerje Galicije vsled svoje obmejne lege proti Rusiji. O tej tvarini smo že pisali dovolj, še več se pa bo pisalo. Razmere leže tu zelo slično onim na slovanskem jugu, kjer bivajo tudi na več clržav razdeljena plemena. Poljaki žive v Avstriji in v Rusiji, ravno tako Ukrajinci. Da ukrajinsko vprašanje med vzroki avstro-ruske-ga nasprotstva ni bilo zadnje, to se kaže danes, čimdalje očividnejše in vsaka številka »Novega Vremena« nudi za to novih dokazov.
Za nas ima posest Galicijo velik gospodarski in velik političen pomen in težko je reči, kateri moment je važnejši. Za Ruse pa leži težišče na političnem polju, ker tega, kar jim daje Galicija g o -spodarsk i, ima Rusija sama dovolj, da lahko izhaja brez Gaiicijc, kakor doslej. Poljsko in ukrajinsko vprašanje morita in tlačita sedanji centralistični sestav Rusije. Če uoče oficielna Rusija ostati to, kar jc, namreč cezaropapistična in »nacionalno-jedr.otna« država (kar v resnici ni), potem mora gledati na to, da Poljake in Rusinc združi pod carsko samovlado. Če bo pa združenje teh narodov privedlo tudi do p o r u s e n j a Poljakov in Rusinov, to je pa drugo vprašanje. Mogoče je tudi, in ne samo mogoče, ampak zelo verjetno, da taka velikanska masa Poljakov in Rusinov vsem ruskim prizadevanjem, da jih pridobe za carizem, kljubuje in v teku časa le izvojuje priznanje svojih pravic. Ta nevarnost je toliko večja, kolikor bolj se širi ljudska omika in izobrazba, ki bo prej ali slej absolutizem popolnoma strla in »Evropi« tudi do svete Rusije na stežaj odprla vrata. Potem pa nc bo preostalo Rusiji druzega, kakor da sc razvije, v narodnostno državo, kakor jc danes naša monarhija. Za Ruse same to ne bi pomenilo nobene nesreče, kakor ni nesreča, recimo, za Kitajce, če puste živeti poleg sebe par sto Japoncev, pač pa bi dobil cezaropapizem smrten udarec...
Zato tudi privržcnci starega sistema v Rusiji niso prav posebno zadovoljni, čc sc
jim obeta pridobitev Galicije. »Kaj imamo od tega,« piše »Kolokol«, »če si naprtimo na vrat šc več Poljakov, še več Židov, kakor jih že imamo, poleg cele kope mazc-pinccv? Ali jih je nam treba?« — lz teh besedi odmeva prav jasno bojazen pred prihodnostjo, pa nc pred prihodnostjo ruskega naroda, ampak pred prihodnostjo sedanjega ruskega vladnega zistema.
PiSBia iz lvova.
»Wiedenski Kuryer Polski« dne 9. januarja piše: Zadnje dni je prišlo več pisem iz Lvova. Vsem pismom sc poznajo sledovi vojne cenzure, dasi so pisma zelo previdno pisana. Iz pisem posnemamo naslednje podatke:
Pri nss (v Lvovu) ie žalostno, mirno in mrzlo. Odprte so šc tri kavarne. Lvov se je izpremenil. Na ulicah ne srečujemo starih znancev, ampak čutimo, da se nahajamo v tujem mestu na vzhodu. Tatvine in vlomi so zelo pogostni, dasi policija stori, kar more,«
Splošno je v Lvovu velika beda. Ruska vlada je razdelila živil za 100.000 rub-Ijcv; predsednik dr. Rutowski je ustanovil več ljudskih kuhinj. A vse to je kakor kaplja v morju. Sicer sc pa živi dosti, po ceni. Manjka samo sladkorja in vžigalic. V prodajalnah je skoraj že vse blago razprodano. Dovoz iz Rusije se vrši na vozovih in jc strašno drag. Bolniška blagajna deluje. Prebivalstvo z veliko gorečnostjo skrbi za ranjence ia ujetnike.
V mestu je ostalo in ordinira okoli 30 zdravnikov, Policijsko službo razen mestne policije vršijo stražniki iz Varšave v ruskih uniformah.
Rusi so posekali več Ivo v-s k i h parkov in vrtov, deloma iz strategičnih ozirov, deloma pa za kurjavo.
Zadnje dni decembra je dobila na Dunaju prebivajoča rodbina pismo od g. J. M,, ki jc bilo oddano 12 decembra 1914, Iz njega posnemamo sledeče odstavke:
Najbednejši so zdaj tu državni uradniki, ki nimajo nikake plače in žive samo s pomočjo cenenih kuhinj, kjer stane obed 10 krajcarjev (juha, trikrat na teden meso, sočivie in kos kruha). Takih kuhinj je tu množica in v nekaterih je jako dobra hra-/a. Lvov, dasi neposredno nc prizadet od vojne, je jako izpreraenil svojo tiziognomi-jo, že iz tega ozira, ker jc množica ljudi odšla in mesto njih neprestano mnogo vojakov hodilo in jih šc hodi skozi. Mnogo ruskih uradnikov in trgovcev dovaža tu sem tovore na vozeh in zaklada primitivne trgovine, toda vsled velike medsebojne konkurenco najbržc mnogo ne zaslužijo. Celo profesorji, inženirji, gospe iz društev
Pred vojsko so nas gališke razmere prav malo zanimale ali pa nič. Vsled svojega posebnega stališča, katerega je zavzemala Galicija v državnopravnem oziru, nismo imeli dovolj prilika, notranjega ustroja dežele natančneje spoznavati, in čc odračunamo zadnja leta, odkar jc splošna volivna pravica nekoliko posvetila v doslej temne kote gališke uprave, nismo vedeli o Galiciji drugega, kakor da tam gori daleč na severu prebivata dva na življenje in smrt se pobijajoča slovanska naroda, Poljaki in Rusini, med katerimi prebiva veliko število Židov.
O medsebojnem razmerju Poljakov in Rusinov bo boljše izpregovoriti nekoliko pozneje, ko bo minil za časa vojske trajajoči »Burgfrieden«, Za danes omenimo le, da ni vse tako, kakor pravijo Poljaki, tudi ni vse tako, kakor pripovedujejo Rusini, še manj pa tako, kakor govore zidovi. Nekoliko previdnosti jc proti tem poročilom zelo umestno, ker vsak gleda in vidi razmere skozi svoja posebna očala, dočirn mi, nepristranski opazovalci, zopet drugače sodimo. Mi imamo svoje zapadno-cvropsko merilo, Galičani pa zopet svoje.
Nekoliko ložje jc govoriti o Galiciji sami, brez ozira na narodnosti. Kdor še ni nikdar prej videl te dežele, jc naravnost začuden. Krasno polje, krasna zemlja! Tu rodi vse, kar človek hoče uasejati, od najslabših poljskih pridelkov do najboljših. Naravno bogastvo dežele je neizčrpno, Z Galicijo sc da primerjati prav dobro najboljši češki in moravski svet. A kakšna razlika med obema! Na Češkem in na Moravskem povsod bogastvo in blagostanje, in dote po 20 do 30 tisoč kron, katere dobe k m c t s k a dekleta, niso nič redkega. Na Gališkcm pa siromaštvo brez konca in kraja, vkljub vsemu pnrodnemu bogastvu! V zapadni Galiciji so razmere nekoliko boljše nego v vzhodni, a dobre niso nikjer. Tudi velikansko število gali-ških izseljencev dokazuje, da v deželi nekaj ne more biti prav, ker vsi, ki so imeli priliko nekoliko v miru hoditi po deželi, so bili jednoglasne sodbe, da bi Galicija za monarhijo pomenila lahko drugo Ogrsko in neizčrpno žitnico, če bi bilo tam gospodarstvo Ic pol tako razvilo kakor na Češkem,
O rudah ni vredno niti govoriti. Vsi vemo, kakšne neprecenljive važnosti je za nas gališki petrolej. Vkljub vsem modernim iznajdbam jc petrolej še vedno svetilo revnejših slojev, ki štejejo na milijone. Kak šen velikanski davek bi morali mi plačevati ameriški družbi Standard Oil, če ne bi imeli petroleja doma! Kolikega pomena j
Pismo vojnega Kuraia ur. P. Oviio iils.
C. in kr. vojni kura t dr. P. Gvido Rant, frančiškan, piše z tlnc 3. januarja 1915:
Dne 10. decembra ob 8. uri zjutraj smo srečno prišli v Krakov. Že od daleč sem iz vlaka občudoval jutranjo zarjo v vsej njeni lepoti in nekak čuden vtis je napravilo na me solnco, ki je izza vzhodnih gričev izšlo popolnoma rdeče, kakor da bi bilo namočeno v krvi junakov, ki padajo tam zunaj na bojnem polju v borbi za drago nam domovino. Poslušal sem in poslušal, da bi zaslišal na jugu, vzhodu ali severu odmev bojnega vrišča. Pa od nikoder nobonega glasu. Rusi, ki so bili mesto ze od treh strani obkolili v daljavi 15 do 20 km od trdnjavskega obroča, tako, cla je bila pot le proti Dunaju prosta, so sc morali umakniti. Tako sem Sl mislil. Toda zmotil sem se. Komaj smo izstopili iz vlaka in se podali v kolodvorsko restavracijo k za jut reku, smo ze slišali razločno in votlo bobnenje topov. Smo že v ognju, sem si mislil, toda še na varnem, skriti za trd-lijavskimi forti, ki jih je okolu mesta
72. Že iz tega lahko spoznate, kako silno močno je utrjen Krakov, nekdanja prestolica Jagelonov.
V Krakovem smo ostali do 12. decembra in čakali, kam nas bodo poslali. Življenje je bilo tu popolnoma mirno. Tu in tam smo opazili kak aero-plan, od zjutraj do večera je bilo vsaki dan slišati včasih bolj močno, včasih bolj polagano streljanje naših in ruskih 'topov. Rusko streljanje se popolnoma lahko loči od našega. Rusi oddajajo strele v salvah, to je, osem topov ustreli na enkrat, naši streljajo posamezno, top za topom in zato mislim tudi z večjim uspehom. Moralni učinek je gotovo večji pri ruskem streljanju, pri našem pa materialni.
Ob pol 8. uri zjutraj smo odšli dne 12. decembra proti mestecu Vielička, ki leži približno 20 km jugovzhodno od Krakova. Jaz sem imel na razpolago avtomobil. Prccl četami se je odpeljal z avtomobilom g. general baron lvar-\vinsky s svojim adjutantom, 50 korakov pa jaz v avtomobilu, katerega je vodil g. Medic iz Ljubljane. Bolj ko smo sc bližali mestu, bolj razločno se jc slišalo streljanje. Poveljstvo kora, kateremu smo bili prideljeni, nas je poslalo še kakih G km naprej do vasi Pšebječani. Vozili «mo se tja in sem, naprej in nazaj, dokler niso prišli nati
bataljoni za nami. štab je bil nastavljen v neki kmečki hiši, kjer smo ob pol 7. uri zvečer kosili in večerjali obenem. Ko smo so približali vasi, jc gro-melo na vseh straneh. Dva do tri kilometre od nas se je vršil hud boj. Pokanje pušk in prasketanje strojnih pušk je bilo podobno ropotanju stroja za či-stenjc žita. Začelo se jc mračiti. Radovednost me je gnala na. prosto, cla bi si stvar nekoliko bolj natančno ogledal. Šel sem na mali griček par slo korakov od našega stanovanja. Nekaj časa sem se oziral okrog sebe. Kar zagromi na zahodu, da se zemlja stresa. Kaj je to? Po zraku v polkrogu nad menoj Šumi, žvižga, stoče, tuli in se vije, kakor bi divjal na nebu najhujši vihar. Nek čuden čut se me je polastil. Naš motorni top (80'5) je oddal na bregu pri Vielički strel in vrgel v daljavo 12 do 13 kni proti sovražniku svojo smrtnosno kroglo. ki stre vse, kar zadene. Ostal sem dalje na svojem mestu, dokler sc ni popolnoma stemnilo. Sedaj sem mogel še le natančno videti, kje stoje naše in kje ruske baterije. Moštva se sploh nič nc vidi, je vse zakopano v strelskih jarkih. Bliskalo se je v polkrogu tako daleč, kakor so seglo moje oči. Bila se je odločilna bitka na celi črti od sevo-ra do juga. Na vzhodni strani sc za-s\eti, ogenj švigne iz neke hiše, zadel
itd. so odprli prodajalnice, tvsak hoče kaj
zaslužiti.
Do nedavno je bilo dovoljeno samo do 9. uro zvečer iti iz hiše, zdaj je pa dovoljeno do 11. ure. Kadar gremo zvečer k' R., si naprosim policaja, naj ob določeni uri čaka pred vrati, da nas pospremi domov, Stane to 60 vinarjev. Nevarno je namreč hoditi zvečer, dogajajo se ropi.
Nc verjame, kako zdaj vsi tu žive in razen za živila skoro nič nc izdado in še za to v skromni men. Ljudje se nauče varčevati. Sedaj je dosti drv, dasi jih je treba drago plačati. Sprva so sc za drva cesto stepli.
Družabno življenje je naravno zelo oslabelo. Gledališča, koncertov itd. in Kina igrajo brez presta nka in gotovo dobro zaslužijo. Toliko tugo^anja in žalovanja za nenavzočimi, za ranjenimi, padlimi ali ujetimi je, da dvomim, c!a bi se tu ostalim ljubilo zabavati se. Morda bodo hodili le zato, da pomagajo bednim umetnikom, ki nimajo, kar bi dejali v usta.
Neki drugi dopis iz Lvova sc glasi:
Pred vsem se nc potrjuje govorica o grožnji Rusov, da bodo zaplenili hiše vsem tistim posestnikom, ki so pobegnili, pač pa so napovedali Rusi, da bodo zaplenili premoženje tistim osebam, ki bi nastopile proti ruskim vojakom. V mnogih zapuščenih hišah so nastanili urade in častnike. Uvedli so predvsem prisilno upravo za pobiranje davkov. Življenje v mestu je jako drago. Kilogram sladkorja siane 1 K 50 h, 1 kg surovega masla 6 K, 100 kg lesa 6 K, 1 zavitek sukanca 1 K, podplati to K itd. Nekateri trgovci izborno kupčujejo. Vojaška intendantura je nekemu trgovcu suk-na, Spieglu, odkupila blaga za 170.000 K, krona se je zaračunala za 33 mesto za 44 kopejk. Neki zelo znani Ivovski kirurg dr. R. je pisal svoji ženi na Dunaj, da mu jc uk azano, naj vse potrebno priredi, da prepeljejo ranjence iz Lvova v Kijev. Izpraz-njevati so pričeli bolnišnice. Višji policij, ski mojster je postal nekdanji policijski komisar Tauer. Med Lvovom in Varšavo se jc uvedla avtomobilska zveza čez Toma. szow—Zamosc—Lublin,
Volane zadeve.
Odlikovanja- Podeljen je red železne krone 2, vrste z vojno dekoracijo fml. Ferdinandu Golia, poveljniku 43. polj. topn. brigade. Ta general je svojčas služboval v Ljubljani pri topničarjih. — Pri. 17. pešpol-ku jc bil odlikovan z viteškim križem Fran Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca štabni zdravnik dr, Ivan Richter, z vojaškim zaslužnim križcem 3. vrste z vojno dckoracijo stotnik Reinhard
jo je ruski šrapnel. Temno nebo žari od plamena, nočni mir moti mogočno in silno streljanje. Ko se obrnem na drugo stran, zapazim dva signala. Visoko v zrak zleti na enem kraju rdeča, na drugem pa zelenkasto-vijolična krogla in trenutno izgine. Signalizirala sla dva poljska kmeta, izdajice, ruska špijona, katera so drugi dan ujeli in oddali divizijskemu sodišču. Polagoma je boj ponehava I in podal sem se k počitku. V sobi kjer smo spali so naši sluge razpoložili slamo. Zlezel sem v spalno vrečo in spal, kolikor se je dalo. Drugo jutro 13. decembra sem mislil, da bom šel v pol ure oddaljeno cerkev maševati. Ni se mi posrečilo. Ob 1. uri ponoči pride povelje, da mora vsa brigada nazaj v Vieličko. Tam nas niso potrebovali, ker je bilo našega vojaštva dovolj in so bile ruske pozicije več ali manj oma jane.
Ob pol 8. uri odrinemo nazaj in sa nastanemo (štab) v krasni hiši dr. \Vinterja. Prva moja pot jc bila v cerkev, da sem bil ob 11. uri pri sv. maši. Ko pridem nazaj, si ogledam notarjevo stanovanje. Stanovanje sestoji iz 8 sob, kopalnice in drugih pritiklin, strašno je bilo razdejano, vso v največem neredu. Gospodar je bil s svojo družino že pred tedni pobegnil v Krakov pred Rusi, ki so tu U dni gospodarili, škoda
Scheffer, z najvišjim pohvalnim priznanjem pa Josip Pirker. — Pri 7. pcšpolku je dobil vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo stotnik Anton Rcisinger in poročnik iz v. si. Alojzij Poltnigg, najvišje pohvalno priznanje poročnik v r. Steinbock. _ Pri 47. pcšpolku najvišje pohvalno priznanje nadporočnik Miroslav Leschnig, poročnik Rihard Kopriva, poročnik v r. Ivan Muller. — Pri 8. polj. top. polku vojaški zaslužni križcc 3. vrste z vojno dekoracijo stotnik Oton Sclieuer in nadporočnik Dra-got. Hanel; najvišje pohvalno priznanje poročnik Miroslav baron Scherpon pl. Kro-nenstern, nadporočnik Humbert pl. Noll, poročnik Ervin Heinze, nadporočnik v r. Anton Hodi in poročnik v r. Ernst Schatzl.
_Pri 9. polj. top. polku najvišje pohvalno
priznanje nadporočnik Vilko Pečnik in nadporočnik provijantni častnik Fran Win-ter. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo si je priboril tudi rojak major Božidar Raktelj 90. pešpolka. Podpolkovnik generalnega štaba Erik pl. Me-rizzi, pobočnik bivšega armadnega vrhovnega poveljnika, zdaj umirovljcnega fcm. Potioreka, jc prestavljen k vojaškemu po-veljništvu v Temešvaru
Novi Krški M
Dunaj, 9. januarja. (Kor. urad.j Današnja uradna »Wiener Zeitung« javlja: Njegovo Veličanstvo cesar je imenoval profesorja na deželni realni gimnaziji v Mod-lingu dr. Adama Hefter za krškega knezo-xkofa.
Dr. Adam Hefter, novi krški knezoškof,
XXX
Novi krški škof dr. Adam Hefter je bil rojen 6. decembra 1871 v Prienu ob Chiem-skem jezeru, občina Wildenwart (na Bavarskem), kot sin kmečkih starišev, ki še žive. Šolal se je novi škof najprej v Rosen-heimu, kamor so se bili njegovi stariši preselili; po III. gimnazijskem razredu je bil pa sprejet v benediktinski zavod sv. Petra v Solnogradu in obiskoval gimnazijo »Bor-romeum«, kjer je leta 1890. z odliko prestal zrelostno izkušnjo. Bogoslovne študije je dovršil v celovškem semenišču in bil 22. julija 1894 istotam posvečen v mašni-ka. 14. avgusta 1914 je nastopil svojo prvo dušnopastirsko službo kot kaplan pri Sv. Lenartu v Lavantinski dolini; marca leta 1896. je bil poklican v Kellerberg kot žup-
ni upravitelj. Od tu ga jc knezoškof dr. Kalin poslal na solnograško vseučilišče, kjer jc leta 1901. promoviral za doktorja modroslovja; naslednje leto jc dobil profesorski naslov. Kot učitelj je deloval na višji gimnaziji v samostanu sv. Pavla. Dr. Hefter je pa kmalu močno obolel na živcih; prosil je za državno službo in bil leta 1903. imenovan za profesorja v Riedu na Zgor. Avstrijskem. Leta 1904. jc stopil v nižjeavstrijsko deželno službo kot profesor na realni in višji gimnaziji v Klosterneu-burgu, kjer je deloval deset let. Jeseni leta 1914. je bil dr. Hefter poklican na deželno realno in višjo gimnazijo v Modlin-gu, kjer je deloval do svojega sedanjega imenovanja za celovškega knezoškofa.
Vojsko z Resi.
ODBITI RUSKI PONOČNI NAPAD. — RUSI POSTAVILI NA ZVONIK STROJNE PUŠKE.
Dunaj, 9. januarja. Uradno se poroča: V zahodni Galiciji, kjer si nasprotnika stojita nasproti v najbližjih razdaljah, jc bil včeraj odbit ponoeni napad sovražnika severovzhodna od Zakliczyna.
Severno od Visle artiljerijski boj še traja.
Cerkev nekega večjega kraja na Rusko-Poljskem smo morali včeraj z obstreljevanjem zažgati, ker so Rusi na zvonik postavili strojne puške.
V	južni Bukovini in v Karpatih so se vršili le manjši spopadi.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
XXX
Zdi se, da stojimo pred novimi večjimi boji na naši gališki fronti. Rusi so svoj glavni napad naperili proti črti Gorlice-Konieczna. Vršile se bodo najbrže tudi postranske " akcije proti Dukli.
Tudi ob Nidi pripravljajo Rusi novo ofenzivo. Najbrže so dobili ojačenja na moštvu in materialu ter odpomogli pomanjkanju municije.
Na severnem Poljskem se utrjuje Nemci na pred kratkim izvojevanih novih pozicijah in nadaljujejo na drugih točkah svoj napad. Velike odločitve sedaj še ni pričakovati.
BREZUSPEŠNO RUSKO OBSTRELJEVANJE. — V KARPATIH MIR. — DVA RUSKA POIZVEDOVALNA ODDELKA
V	BUKOVINI RAZKROPLJENA.
Dunaj, 10. januarja. Uradno se razglaša: Splošen položaj se ni izpremenil.
Južno od Visle so obstreljevali Rusi včeraj naše postojanke brez vsakega uspeha. Naperili so svoj ogenj posebno na neko od nas zasedeno višino severovzhodno od Zakliczyna.
Severno od Visle se vrši na posameznih točkah hud artiljerijski boj. Poizkus sovražnika, da bi z manjšimi silami prekoračil Nido, se je ponesrečil.
V	Karpatih vlada mir.
Dva sovražna poizvedovalna oddelka, ki sta se v Bukovini preveč približala črti naših prednjih čet, smo z artiljerijskim in z ognjem iz strojnih pušk razkropili.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMCI UJELI 2000 RUSOV.
Berlin, 9. januarja. Veliki glavni stan: Položaj na vzhodu je ob trajnem slabem
vremenu neizpremenjen. Naš plen 7. januarja sc je povišal na 2000 ujetnikov in na 7 strojnih pušk.
Najvišje armadno vodstvo.
NEIZPREMENJEN POLOŽAJ NA RUSKEM BOJIŠČU.
Berlin, 10. januarja. Veliki glavni stan; Vreme se še ni zboljšalo. Na celi črti je ostal položaj neizpremenjen. Manjši ruski sunki južno od Mlawe so bili odbiti.
Najvišje armadno vodstvo,
PRED TARNOVOM.
»Nowa Reforma« dne 7. januarja piše, da bodo osebni vlaki začeli voziti do Ba-dolyn, torej do predzadnje železniške postaje pred Tarnovom. Doslej so vozili do tja samo vojaški vlaki. Iz tega sledi, da se naše operacije pred Tarnovom ugodno razvijajo.
VPAD RUSOV V SUSZAWO.
Dr. D. Schachner, nekdanji predsed-stveni tajnik v Rusijo odvedenega bivšega črnoviškega župana, poroča o vpadu Rusov v Suszavo v dunajskih časopisih med drugimi: V petek, 1. januarja, se je umaknilo v Suczawi poslujoče črnoviško deželno in suczawsko okrožno sodišče in druge državne oblasti v Bunestie, obmejni kraj ob rumunski meji pri rumunskem malem mestu Foltičeni. Ruske kozaške patrulje so namreč prijezdila že 31. decembra v Itz-kany, v okolici Suczawe, V soboto, 2. januarja, ob 1. uri popoldne se je čulo v Su-czawi močno gromenje topov. V mesto je prijezdila ena stotnija kezakov. Kozaki so streljali večinoma v zrak, a dve osebi ste bili le zadeti. Nato so plenili in delali grdo z ljudmi, na katere so naleteli, Čez nekaj ur so se umaknili kozaki v vas Skejo. Su-czawčani so bežali nato v Rumunijo, kjer so jih puščali vso noč čez mejo. Drugo jutro ob šestih so zopet prišli kozaki, a proti napitnini so puščali begunce iz mesta. Čez Rumunijo so prepeljali begunce na Ogrsko.
RUSKI BOŽIČ NA BOJIŠČU.
Budimpešta, 9. januarja. Franc Mol-nar brzojavlja »Az Estu«: Naše svoječasno uradno poročilo je naglašalo, da so Rusi na sv. večer posebno ljuto napadli naše čete, računajoči s tem, da jih bodo o priliki božičevanja lažje zmogli. Razen tega so upali, da jim bo moralični učinek njihovega ljutega ognja na božični večer pomagal tu in tam' do manjših uspehov. Ta malo vitežka taktika pa ni prinesla pričakovanega uspeha. Vsak posamezni strelski jarek in vsak tabor je bil na tak napad pripravljen ter je nanj najenergičneje odgovoril. Nasprotno so pa ruske čete na celi fronti nemoteno praznovale svoj Božič, ki pade 13 dni za našim. Gosti megli, ki jc pokrila celo bojišče, in pa okolnosti, da boji na celi črti počivajo, so se imeli za hvaliti, da so lahko mirno preživeli božični večer. Ako je tu in tam padel kak strel, jih je imel samo opozoriti, da so naši vojaki na svojem mestu.
XXX
POLOŽAJ ZAVEZNIŠKIH ARMAD NA POLJSKEM.
Bern, 10. januarja. (Kor. urad.) »Bund« piše k nemškemu sunku v odseku Suha, da pripravljajo ti boji odlo čilno bitko. Vsak košček, ki se tu iztrga Rusom, razkriva slabost njihovega desnega krila in odkriva zadaj ležečo Varšavo, ki postaja vedno bolj ranljiva. Zato treba strategični položaj nemških in avstroogrskih armad na vzhodu označiti kot zdrav in veliko obetajoč, položaj Rusov pa kot manj ugoden, ne
da bi bila še padla odločitev na to ali ono stran.
POROČILO RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Poročilo ruskega generalnega štaba a dne 6. januarja se glasi: V okolici Mlawe so naše čete 5. t, m. nenadoma napadle vas Rozowo in jo zasedle. Skoro vse sovražnike so pobile z bajoneti, veliko so jih tudi ujele. Na levem bregu Visle se nadaljuje .artiljerijski boj. Podrobne akcije se vrše pri Bolimowu in v okolici velepose-stva Mechely. V Galiciji ni nobene znatne izpremembe. V Bukovini napreduje naša ofenziva. Zasedli smo Szipotkamerale južno od Seletina in Hištje na cesti Gura— Humora—Pleškathik. Dne 4. januarja smo po boju zasedli Guro—Humoro in Baczojo. Obe točki ležita na zelo dobri cesti, ki pelje v Transsilvanijo.
Haag, 9. januarja. Z ruske strani se poroča: Na levem bregu Visle je do včeraj vladal povsod mir, izvzemši fronto pri Suhi in Bolimovvu. Boj zavzema polagoma način oblegovalne vojske. Nemci so vpeljali jeklene ščite, za katerimi se bližajo našim strelskim jarkom. Ob Suhi so zavzeli del naših postojank, vendar smo jih mogli po večini zopet pregnati. V Galiciji je položaj neizpremenjen. Naša ofenziva * Bukovini se nadaljuje.
NEMŠKO POROČILO O RUSKIH USPEHIH. Berolin, 10. januarja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Uradno rusko poročilo z dne 7. januarja trdi, da so Rusi napadli vas Brzozovv med Przas-nyszem in Mlavvo ter naše tamošnje čete popolnoma ugonobili, ostanek pa vjeli. To poročilo je izmišljeno. Vasi Brzozow nismo nikoli imeli zasedene. Pač pa so Rusi v noči od 5. na 6. januarja s približno tremi stotnijami v sklenjenih vrstah prodirali na cesti, ki vodi skozi Grudusk, in napadli vas Borzizies Rodzvvori. Napad je bil brez težave odbit. Na naši strani je bil en mož ranjen, eden pa ujet; ruskih izgub radi močnega snežnega viharja, ki je divjal ponoči, ni bilo mogoče dognati.
XXX
KAKO SO NEMCI PREKORAČILI
BZURO.
Berlin, 10. januarja. O bojih ob Bzuti piše »Nationalzeitung«: Neko noč so Nemci napravili pet naskokov, da bi prišli na vzhodni breg reke, Artiljerija je podvojila svoj ogenj in na ruske strelske jarke je kar deževalo granat in krogel. Nemci so trumoma drli navzdol proti reki. Ustavili so se, a zopet šli naprej, obsipani od krogel iz ruskih strelskih jarkov. Vrgli so se v ledenomrzlo vodo, v katero je padal gost dež krogel in ki jim je segala do prsi in poizkušali v ognju prekoračiti reko. Pri enem teh napadov se jim je res posrečilo, da so dosegli vzhodni breg reke. Vlekli so s seboj več strojnih pušk, s katerimi so pričeli od strani obstreljevati strelske jarke prvega sibirskega strelskega polka. Pred ognjem nemških strojnih pušk so se sibirski strelci morali umakniti in Nemci so zasedli njihove postojanke.
ZOPETNO RUSKO UMIKANJE?
Nemški sunek proti Kielcam je, kakor poroča »Tidende« iz Petrograda, rusko armadno vodstvo tako presenetil, da se ruske sile najbrže zopet umaknejo in iz-nova urede.
elegantnega stanovanja. Nekaj so razdejali Rusi, večino pa, kakor so mi ljudje in častniki pravili, hudobni domačini sami. Ko so odšli Rusi in na.ši še niso v mesto vkorakali, so hodili nič vredni elementi od hiše do hiše ter pobrali vse, kar so našli. Seveda so jih potem naše čete polovile in jih spravile na varno, kjer čakajo zaslužene kazni. Naši služabniki so stanovanje v kolikor je bilo mogoče, zopet uredili. Meni je bil odkazan za prebivališče krasen salon. Popoldne se mi je pridružil še grof J3arbo. Tu sem prebival do 15. decembra. Boj jc še vedno divjal. Približno 500 metrov od naše hiše jc bil na vzvišeni planjavi postavljen motorni top, ki je po večkrat na dan ustrelil. Imel je srečo. Z balona, ki jc bil podoben na koncu stoječi kumari, so opazovali učinke streljanja. En dan jn štirikrat v polno zadel (Volltreffer). Vsak strel je pokončal po eno rusko baterijo sestoječo po osem topov. Na mestu, kjer so stale baterije, ni bilo nobenega sledu več od njih. Štiri velikanske jame, v katerih so bili pokopani in zasuti ljudje, konji, topovi in municija. Strašno!
Dne 15. decembra ob 3. uri popoldne smo odrinili proti kraju Podleže. Štab je bil nastanjen v samostanu be-nediktink v vasi Stanjontki par sto korakov od sela Kroše. V samostanu so nad prijazno sprejeli in pogostili.
Oskrbnica mi je pripovedovala, da so sc Rusi dostojno obnašali in ničesar vzeli razun nekaj malih prašičkov. Pač pa so pobrali po hišah, kjer ni bilo gospodarjev ali gospodinj, vso živino. Rekli so, da imajo tako komando. Samostan je bil od naših krogel zelo razdejan. Rusi so postavili na dvorišče svoje baterije. Ko je bila naša artiljerija o tem obveščena, je namerila svoje topove na samostan. Nune so se pred par dnevi umaknile, le dva duhovnika, 4 sestre in služabništvo je ostalo. Nesreča je hotela, da je granata iz velikega topa zadela prvo nadstropje, ga popolnoma razdejala, ubila oba duhovnika in ranila dve služabnici. Ker je bil ogenj iz naših topov neznosen, so se začeli Rusi v divjem begu umikati. Sledovi bombardiranja in bitke so se razločno videli. Na samostanskem vrtu, vso razdejano, polno ostankov krogel, okolica pokrita z raz-streseno slamo in preprežena s strelnimi jarki, zemlja steptana, povsod vse polno ruskih patronov, praznih konservnih škatljic, raztrgana obleka. Po cestah hodijo ubogi ljudje, ki se vračajo v svoja zapuščena in razdejana domovja, srečamo ruske ujetnike, ki gredo veseli v varstvu naših bajonetov proti trdnjavi v osrednji Avstriji. Slamnate strehe so v neredu, kakor bi liti kdo zlasnl, prijele so jih granate in ostanki šrapnelov. Ce^tc so
razkopane in umetno poškodovane. Tu in tam leži v jarku konj, ki jc svojo vojaško službo za vedno končal. Kdo bi vse popisal?
Drugi dan bi morali odriniti čez Niepolomice na Rusko. V našem mirnem spanju nas zmotita ob pol 1. uri ponoči dva častnika poslana iz Krako-va (približno 35 do 40 km) s poveljem, da je brigada razpuščena. Bataljone so pridelili drugim vojaškim oddelkom, da so spopolnili rezerve, štab pa so poslali nazaj v Krakov. Za spomin sem si pred odhodom vzel dobro ohranjen vžigalnik granate, ki je priletela v omenjeni samostan iz avstrijske težke 15 cm havbice. Jo bom prinesel domov. Vsled povelja smo 16. decembra odšli v trdnjavo in čakamo tu nadalj-ne svoje usode. Danes, ko to pišem, je tudi štab razpuščen. Gosp. grof Barbo je prideljen vodstvu I. armade (Dan-kel). Z menoj niso vedeli, kaj bi naredili. Najvišje armadno poveljstvo me je dalo ad dispositionem c. kr. deželno-brambnega ministrstva. Kam me bodo poslali, še ne vem.
Božič smo obhajali prav domače. Za nam prideljene vojake smo častniki napravili božično drevesce z darili. Jaz sem imel slovenski in nemški nagovor. Bili smo zadovoljni in veseli ter sc v tujini spominjali svojih dragih domačih in ljubljene domovine.
NEMCI 20 KM PRED VARŠAVO. Rotterdam, 10. januarja. London* ski list »News« poroča iz Peterburga: Nemci z vso silo nadaljujejo svoje napade proti Varšavi in proti prehodom čez Vislo. Nemške prednje čete stoje žc 20 km pred Varšavo; katero so zapustile vse oblasti. Kljub prodiranju nemških Čet proti Varšavi se splošen vojni položaj smatra v Peterburgu za ugoden.
RUSKA OJAČENJA PRED VARŠAVO.
Haag, 10. januarja. Peterburški dopisnik lista »Times« brzojavlja v London: Tri tedne sem so Busi neprenehoma zbirali ojačenja ob Bzuri, Visli in Ravvki. Boj se je pa izvečine ustavil. Nemci kljub temu še napadajo. Na posameznih točkah je nemški pritisk tako silen, da morajo Rusi neprestano dobivati nove čete.
300.000 MOŽ ZA OBRAMBO VARŠAVE.
Budimpešto, 10. januarja. »Pester Ll.« poroča, da je Rusija določila za obrambo Varšave, ki jc oborožena s 1400 topovi, 300.000 mož.
RUSI ZAPUSTE VARŠAVO?
Krakov, 10. januarja. ?>Kuryr poznan-ski« poroča, da je sedaj v Varšavi nad 600.000 ljudi. V tem številu so obseženi begunci, ki so prišli v Varšavo iz cele Ruska Poljske. Del pravega varšavskega prebivalstva —- nad 200.000 — je zapustil mesto in sc podal v notranjo Rusijo.
Ruski generalisimus veliki knez Nikolaj Nikolajevič in general Russki sta imela 31. decembra konferenco, v kateri sta se razgovarjala o odredbah za obrambo mesta. O izidu tc konference govore v Varšavi, da se jc ruska vojaška oblast odločila, da v slučaju, če bi Nemci obstreljevali Varšavo, zapusti mesto in preloži svojo obrambno črto za Varšavo, vzhodno od mesta.
PRED OBLEGANJEM VARŠAVE.
Berolin, 9. januarja. »Vossischc Zeitung« poroča iz Kristianije: V Pe-trogradu sc govori, da jc zbral Hindenburg na severnem Poljskem veliko najtežjih. topov za obleganje Varšave.
SILOVITI BOJ NA POLJSKEM SE NA-
NALJUJE.
Milan, 9. januarja. Iz Pctrograda Se poroča: Nemci nadaljujejo siloviti artiljerijski boj in napadajo z bajoneti. Na Poljskem se vojna črta ni izpreme-nila.
PADLI RUSKI GENERALI.
»Baseler Nachrichten« poročajo: V bojih pri Lodzu in pri Lowiczu jc padlo osem ruskih generalov, grof Keller in general Orlov sta bila nevarno ranjena.
XXX
POLOŽAJ NA SEVERU.
Budimpešta, 9. januarja. Franc Molnar brzojavlja »Az Estu« 8. januarja: Od Nide do vzhodnih Karpatov je tudi clanes vladal relativni mir. Današnja poročila iz ozemlja Nide in Du-najca iznova poročajo o tako nepredirni megli, da jc nadaljevanje vojnih operacij na obeh straneh skoro nemogoče. V karpatskih dolinah lije dež in večina rek je prestopila bregove. Ker se karpatski boji vrše večinoma v dolini rek, sta nasprotnika tudi tu večinoma prisiljena k nedelavnosti.
XXX
KAJ SE GODI KROG PRZEMYSLA?
Budimpešta, 9. januarja. Franc Molnar brzojavlja »Az Estu« dne 8. t. m,: Na moje vprašanje, če se je v zadnjih dneh kaj posebnega zgodilo krog Przemysla, so mi odgovorili, da sovražnik, ki v obliki obroča obdaje trdnjavo, relativno miruje. Obrambno moštvo preveva stari ofenzivni duh, ko napravlja svoje vsakdanje izpade, katerih namen je poizvedovanje sovražnih postojank in vznemirjanje sovražnih vrst. Če dovoljuje vreme, redno prihaja in odhaja letalska pošta — brez ozira na vse nevarnosti. Naši pogumni letalski častniki odnašajo in prinašajo toliko pisem, kolikor jih njihov aparat le more nesti. Trdnjavski vojaki pišejo svoja pisma na prav tenak papir, da letalci iahko vzemo s sabo čim več pisem.
X X' X
RUSKI OBISK V CSONTOSU.
Budimpešta, 9. januar a. »Az Est« poroča naslednje podrobnosti o ruskem obisku v Csontosu: Neposredno pred bojem sc je udala 12 mož močna ruska patrulja. Tisti hip so naše čete na sovražnika otvo-rile ogenj, in predno so mogli ujetnike spra-viti na varno, sta dva njih že padla, zadeta od ruskih krogel. Ostalih deset Rusov je nato začelo tako teči, da so jih naši orožniki komaj dohajali in zopet zbrali. — O csontoškem grško-katoliškem župniku javlja poročevalec to-le: Ko je bilo v Csontosu še eno naših poveljstev, so častniki hodili na hrano v župnišče. Župnikova hčerka je častnikom igrala na glasovir ogrske napeve. Ko je počil glas, da prihajajo Rusi, sta mati in hčerka zbežali, župnik sam jc ostal v župnišču, da ščiti svoj dom, Čerkesi niso prizanesli niti župnikovenut imetju, poškodovali so pohištvo in odvedli župnika kot ujetnika. Medtem jc naša artiljerija obstreljevala Ruse in tudi župnik se je moral vreči na tla, da sc reši gotove smrti. Medpotoma je vprašal Ruse, zakaj mu delajo toliko žalega. Rusi so od-go vi rili: »Tudi vi delate tako z našimi duhovniki!« Župnika so privedli v Fenyves-v6Igy, kjer ga jc pa poveljnik oprostil in ga velel peljati nazaj v Csontos. Župnika te preslano trpljenje močno zdelalo. Danes sem bil v Nagybcrezni, kamor sc prebivalstvo že zopet vrača.
X X X
v KARPATIH.
<f;i • Pni?, P°roča iz Felsomagyarorsza-
skibši KT fUS?V KarPalih 1° ^ak dan ® .l ,KI>ub slabemu vremenu so vrgle
fn M^K četrt^ sovražnika čez Zboro
m Mezolaborcz. V Beskidih in v gozdnih
Karpatih se ,c vpad Rusov izjalovil. V Acmphnu se nc nahaja več sovražnik, le na me;, pr, Sarosu sc še nahajajo Rusi. Iz Unga m Bcrega se Rusi umikajo. V Mar-marosu in zahodno od Marmarosa so se operacije prekinile. Ruske čete v Bukovim poizkušajo vdreti proti jugu; naše čete
Uoa,knilc v Žlavnc prelaze. Ruske čete v Bukovini so bile pred dvema tednoma znatno ojacene. Naše čete v Bu-Jvovmi, ki so sc več mesecev neprestano
toikST 60 ZadrŽaIc	na več
Budimpešta, 9. januarja, > Az Estov« poročevalec brzojavlja iz severne Ogrske 8. t. m.: Položaj Rusov v Karpatih postaja od dne do dne neugodnejši. Naše čete so jih kljub slabemu vremenu na več mestih porinile nazaj in jih čez Zboro in Mezo-laborc pognale čez mejo. Na obeh točkah stoje Rusi že na galiških tleh.
Budimpešta, 10. januarju. Na tukajšnja uradna mesta so tudi včeraj došla ugodna poročila o vojaškem položaju v Karpatih. V komitatu Ung so se Rusi umaknili v bližino meje, ko smo jfm pri Nagy-Borezna postavili nasproti močne silo. Na svojem umikanju so poskusili uničiti železni most pri Csontosu, vendar so jim je njihov poskus posrečil le v malem delu. Ruske čete, ki so prodrle v smeri proti Mezo-Laborcu in Zboru, so so, žo umaknile čez karpatske grebene in stoje sedaj zopet na galiških tleli. V Bukovini so nastopile ruske čete najslabše kakovosti — zadnji poziv črne vojske. Okoliščina, da se deželni predsednik grof Meran nahaja še v D orni-Wa tri, kaže, da je tudi v Bukovini vojaški položaj ugoden.
RUSI SO SE UMIKALI DO HAJASDA,
Budimpešta, 9. januarja. »Az Est« poroča iz Perecsenya: Ob svojem četrtem vpadu v unško dolino so Rusi najbrže nameravali prodreti do Ungvara, da bi ondi rekvirirali živila. Ker smo jih pa že pri Nagybcrezni ustavili, so bili prisiljeni, umakniti se nazaj do meje. Dovažanje živil in municije je Rusom docela onemogočeno, ker je cesta zbog štirikratnega vpada in trikratnega umikanja, zlasti pa zbog silnega dežja tako poškodovana in razmočena, da konji niti praznega voza nc spravijo nikamor. Radi strašnih terenskih razmer so se Rusi umaknili iz Havaskoza in odkorakali v Hajasd. Pri svojem odhodu iz Csontosa so razstrelili železniški most. Tamošnji patriotični grško-katoliški župnik, ki so ga bili Rusi odpeljali kot ujetnika, jc ušel in sc vrnil nazaj v Csontos.
XXX
RUSI V BUKOVINI.
Budimpešta, 9. januarja. »Az Estov« poročevalec brzojavlja iz Bistrice 8. t. m.: Ruska armada v Bukovini je pred približno 14 dnevi dobila znatna ojačenja. Naše bukovinske čete, ki se že mesece brez prestanka nahajajo v boju, so medtem rusko prodiranje na več mestih zadržalo in tako zagotovilo redno umikanje do prej določene črte. Ogrska zbog sovražnega nastopa ni. prizadeta, ker bi bilo to tudi za Ruse v strategičnem oziru brez vsakega pomena. S tem hočejo le novejše sile odtegniti z glavnega vojnega prizorišča ter izrabljajo to brezpomembno zasedanje ozemlja v to. da na glumaški način oslabe vtis svojih velikih izgub na severu.
X
V/*
A.
v / v
RUSKE IZGUBE.
Genf, 10. januarja. Pariški »Matin« ceni ruske izgube na ranjenih in mrtvih do 22. decembra na 1,650.000. V nemškem ujetništvu je bilo do konca minulega leta po uradnem poročilu 3575 častnikov in 306.294 mož, v avstrijskem pa do 24. decembra 243.000 Rusov. Skupno število ruskih izgub na mrtvih, ranjenih in ujetih znaša tedaj okoli 2,203.000 mož.
XXX
GROF TISZA NA DUNAJU.
Budimpešta, 10. januarja. (Kor. ur.) Ogrski brzojavni korespondenčni urad
poroča z Dunaja: Ministrski predsednik grof Tisza jc danes zjutraj v spremstvu ministerialnega tajnika dr. Andreja Latinovicha dospel na Dunaj in se podal v ogrsko palačo. Ko se je posvetoval z ministrom a latore baronom pl. Burianom, so jo grof Tisza tekom dopoldneva podai v Schonbrunn, kjer jo bil pri Nj. Veličanstvu sprejet v privatni avdienci. Iz Schonbrunna. se jo grof Tisza peljal v zunanje ministrstvo, kjer je konferiral z zunanjim ministrom grofom Berclitoldom.
X
X
VOJNI UJETNIKI IN POLJE-
DELSTVO.
Reichenberg, 8. januarja. »Reiclien-berger Zeitung« poročajo z Dunaja, da se je na posvetovanju strank, ki se je nedavno ondi vršilo, od agrarne strani opetovano izrazila želja, da bi se v monarhiji internirani vojni ujetniki uporabili v poljedelske svrhe. Nagla šalo se jo, da je ravno v poljedelstvu najbolj čutiti pomanjkanje delavskih moči, temu bi se vsaj deloma odpomoglo, ako bi se vojni ujetniki uporabili za poljska dela, za osuševanje zemljišč, melioracijska. dela, zboljšanje planin itd. Od agrarne strani so so na merodaj-nem mestu v tem oziru že uvedli potrebni koraki.
XXX
FOŽAR V VOJAŠKI BOLNIŠNICI.
Budimpešta, 10. januarja. (Kor. ur.) V bolnišnici »Nadvojvodinja Cita«, največja vojna bolnišnica v Budimpešti, je izbruhnil sinoči zvečer požar, ki se je hitro širil. Nagel nastop ognjegascev je preprečil, da se požar ni razširil in da še ni uničil neznaten del zaloge in obvez. Bolniki so ostali popolnoma mirni, ker je bila izključena vsaka nevarnost.
XXX
UGODNI USPEHI PRI NABORU NEMŠKIH ČRNOVOJNIKOV.
Hamburg, 9. januarja. (Kor. urad.) List »Hamburger Nachrichten« je zvedel na morodajnom mestu, da je zdravniška preiskava pri naboru neizvežbane črne vojske samo v okraju 9. vojnega zbora dognala okrog 200.000 za vojno službo sposobnih mož.
XXX
CAR ZOPET DOMA.
Car se je 9. t. m. vrnil iz bojne črte v Carsko Sclo.
O POGREBU SINA GARIBALDIJEVS« GA.
Rim. Pri pogrebu v Franciji padlega tretjega sina Garibaldija je bilo navzočih več stotisoč ljudi. Godbe so menjajo se igrale Garibaldijevo himno in marsiljezo. Precl belgijskim konzulatom, kjer so nesli zastavonoše pripog-njene zastave, je godba odigrala belgijsko narodno himno. Med navzočimi se je nahajal tudi francoski poslanik. Pogreba se je udeležilo 30.0 0 0oseb.
Težak angleški poraz v VzUodni ML
Berlin, 10. januarja, (Kor, urad.) »Ber-liner Morgenpost« poroča o zadnjih bojih v Vzhodni Afriki: V Tangi se je izkrcalo 8000 Angležev in Indijcev, ki so jih Nemci, katerih je bilo mnogo manj, izvabili v past, kjer so imeli sovražniki koj prvi dan 600 mrtvih in ranjenih. Naslednji dan so bili Angleži in Indijci popolnoma poraženi ter so izgubili 3000 mož. Nemške izgube so bile neznatne.
Boj za Efleo v Kamerunu.
Pariz, 10. januarja. (Kor. urad.) Guverner zahodne Afrike je brzojavil ministru kolonij Doumergueu: Nemci so napadli Edeo v Kamerunu, a so bili odbiti, Na bojiču je ostalo mrtvih 20 Evropejcev iri 54 strelcev domačinov. Naše izgube niso velike. Wolffov urad pristavlja francoskemu poročilu: Napad na. Edeo dokazuje, kakšna bojaželj-nost preveva naše čete v Kamerunu. Sovražnikova poročila o takih zmagah na tem ničesar ne izpremene.
Dsičei Dorski voditelji.
»Courant« poroča: 27. m. m. so ir-vedli smrtno obsodbo nad ujetimi voditelji Burov.
Boji z Bori.
JUŽNOAFRIŠKE ČETE ZASEDLE SCHUITDRIFT.
Amsterdam, 9. januarja, (Kor. ur.) List »Allegemeen 1-Iandelsbladet« pri-občuje tole brzojavko Reuterjevc pisarne iz Pretorije: Uradno se poroča, da so južnoafriške čete zasedle Schuil-drift. Imele so pet ranjencev. Sovražnik je uničil vse pontone in čolne ter se nato umaknil čez reko Oranje. List pristavlja. tej brzojavki, glasom kater« je sovražnik baje ostal na severni obali reke Oranje, da to ni popolnoma jasno, ker da se Schuitdrift nahaja na sevenjj obali imenovane reke.
iz vojne.
Poroka na bojnem polju.
V tej vojski so se dogajale po okopih1 čudovite reči, pred kratkim so na Francoskem blizu Arrasa praznovali celo poroko. To se je zgodilo v Hatncviku. Poročnik je za to priliko opravljal službo uradnika civilnega stanu. Ženin, narednik-kolesar, se je podal na kolesu iz prvega okopa nazaj v mali kraj, ki je bil zaseden od dragoncev, in je tam predložil svoje listine občinskemu uradu. Kmalu nato se je v vojaškem avtomobilu pripeljala nevesta v spremstvu prijateljice. Obred jc bil priprost in ganljiv. Uradnik civilnega stanu jc prebral obredne besede, vojaški kaplan jc nato blagoslovil mlad par in notar, ki je bil tudi mobiliziran, jc napisal poročno listino. Ker jc bila cerkvev porušena, se je sveta maša brala v šoli, kjer se je tudi izvršila civilna poroka.
Nemci in Francozi krog istega božičnega drevesca.
Neki časnikar jc poslal naslednje pi* smo z zapadnega bojišča:
Prvi božični praznik sem šel zvečef krog 7. ure v strelski jarek. Na prostrani ravnini je ležala tenka slana in jasna mesečina je oblivala male grive in kotanje na ozemlju. Vse je bilo tiho, noben strel ni padel, kolikor daleč se je moglo slišati. Krog 11. ure se 150 m pred francoskim jarkom nenadoma dvigne nemško božično drevesce, ki jc jc razsvetljevalo 40 električnih žarnic. Postavili so ga naši pionirji. Neki Francozek je drobno prislopical na prsobran in zaklical: »Danes ne streljamo!*' Tedaj je zlezel izza okopa tudi neki Wcstfalcc in oba sta šla drug drugemu nasproti. Pod božičnim drcvescem sta sc pozdravila. Ni trajalo dolgo in krog božičnega drcvesca sc je zbralo petdeset Francozov in šestdeset Nemcev. Tudi jaz sem zlezel čez žične ovire in jame. Govoril sem z nekim marechal dc logis (narednikom). Pravil mi je, da je družinski oče, da ima štiri otroke, da obžaluje to medsebojno morijo in končno prosil za cigarete, smodke in meso, nalo pa hotel pri-
ncsti vina. Nato jc nastopil neki Francoz in pel nekaj iz »Bajazza<; vsi Francozi so nato skupno zapeli dva korala in pa mar-sciltaiso. Nemški vojaki so peli »Stille Nacht«, »0 du frohliche«, Die Wacht am Rhein« in »Deutschland, Dcutschland iiber alles«. Sedaj pride najvažnejše. Ko so Nemci odpeli, so Francozi kakor divjaki kričali »Hurra« ali bolje »Ourra«! Vojaki so medseboj izmenjali prekajeno meso in vino in po preteku ene ure je vse zopet odšlo v okope. Vse naokrog je zopet zavladal mir, le luna je s svojim svitom oblivala molčečo ravan kot varuhinja molče sklenjenega premirja.
Ob 1. uri sem se vrnil v B. Drugi božični dan so se vojaki sešli s sovražnikom ob belem dnevu. Neki Oldenburžan je bil celo v sovražnem okopu, kjer so ga fotografirali, mu postregli z vinom in ga potem zopet varno spravili čez prsobran in preko žičnih ovir. Francoska artiljerija je pa imela manj smisla za to fraterniziranje ter je včeraj, v nedeljo, ob 3. uri ponoči poslala v B. težko granato in s tem odpovedala premirje. Človek je moral te prizore sam doživeti, da more pojmiti njihov vtis. :— Kakor znano, je nemško vrhovno armadno vodstvo prepovedalo nadaljno podobno občevanje s Francozi.
Krst na bojišču.
Hrvatski listi poročajo: Ravno ko je moral stotnik 16. hrvatskega pešpolka, g. Rupnik, oditi na bojišče, mu je porodila njegova žena sinčka. Kakor hitro je ona popolnoma ozdravela, je odšla na bojno polje in poiskala svojega moža. A ni prišla sama — prinesla je s seboj tudi otro-čička, ki pa še ni bil krščen. Ganljiv in nepozabljiv prizor je bil, ko je pristopil divizijski župnik, da krsti otročiča pred celim bataljonom. Otrok je bil krščen in je dobil ime Evgen po slavnem vojskovodju Evgenu.
Odrezana noga.
Znani švedski pisatelj Gustav Hells-froem pripoveduje sledečo pretresljivo črtico iz pariških bolnišnic:
Zdravnik prihaja. Eleganten bolniški strežnik, z belo obleko in lakastimi čevlji, naznanja v dveh dvoranah njegov prihod. Od vrat se čuje dobrohoten, mrmrajoč glas, ki pravi: »Dobro, sestra, prav, prav!« Nato vstopi, v belem operacijskem plašču in čevljih, na jasnem čelu belo čepico, podobno oni kuharjev, in pod širokim čelom dobrohoten obraz, ki se končuje v belo pristriženo bradico.
»Dober dan, fantje,« zamrmra v dvorano. »Imamo lepo vreme danes, kajne? Kako je?«
»Dober dan, gospod doktor,« se sliši od vseh postelj, medtem ko se oči vseh obrnejo proti njemu, kakor na povelje: »Levo glej!«
»No, fant, kako ti je danes?« Zdravnik se je obrnil k možu, ki leži blizu izhoda. Je kmet star 22 ali 23 let. Izpod odeje se pokaže noga brez oblike, debela kakor slo-nova. Noga ni več noga: prisad je. Je nekaj groznega, pa zdravnik pravi mirno: »Gre na boljše. Boš videl: še bo nežna in gibčna in bela kakor da bi bila od kraljičine.«
Ranjenec pogleduje spremenjeno nogo in zdravnika in se strahoma posmehlja:
»Ali verujete zares, gospod doktor?«
»Prav gotovo, sin moj! Zdaj mi pa pokaži še drugo nogo!«
Dvignejo odejo, toda druge noge ni videti ali pravzaprav le nekaj jo je še ostalo, zavite v obvezo, približno 15 cm.«
• Snemi čepico, sinko!«
Ranjenec sname obvezo od ostanka noge kakor sname kdo drugi svoje pokrivalo.
»Sedaj pa pazi, kaj ti porečem, sinko moj. Nogo so ti slabo odrezali Rekel si, da se je to zgodilo v vojni ambulanci tam gori pri Arrasu. Preveč dela imajo tam gori in zato se jim ne more očitati, ker jih imajo razun tebe še toliko in toliko, da jih rešijo prisada. Razumeš, še en košček noge bomo morali odrezati, da ti nato napravimo umetno nogo.«
Mladenič se strese in v hipu začne jokati.
»Pogum in ne jokaj, sinko!«
»Nikdar več, gospod doktor! Toliko sem pretrpel; glejte moje stopalo in mojo nogo — ki je ni več — in potem, potem sem mislil, da je že vse končano. In sedaj, ne, še vnovič ... In morda še ne konec, morda . . .«
»Imej pamet, fant! Prepričaj se, da take noge, kakor je sedaj, ne moreš rabiti. Obljubim ti, da bo ta operacija zadnja. In ko se boš vrnil k svojim in se bo po potih slišal peket tvoje lesene noge, bo vsakdo mislil na te in bo rekel: »Glej ga Gastona, junaka! Razumeš! Sedaj pa lahko zopet pokriješ s čepico."
In zdravnik sc obrne k sestri:
»Torej jutri!«
»Dobro, gospod zdravnik.«
Ranjenec si obriše solze s široko in žuljavo dlanjo. Čelo mu je znojno in nogled spremenjen od bolečine.
»Tedaj jutri?« pravi ihteč.
»Jutri, da.«
»Samo da bo konec. Ah, zakaj me niso ubili!«
Kako so se Hrvatje borili s Srbi.
Zagrebške »Novine« poročajo z južnega bojišča: Srbe je bilo treba pregnati z nekega močno utrjenega griča. Ozemlje je bilo tako, da se ni mogla razviti večja sila, tudi artiljerija ni mogla sodelovati. Neki hrvatski bataljon se je priglasil, da prežene sovražnika tudi brez topov. Ostali polk je stal zadaj in je gledal, kako se je med ognjem pušk bataljon približal vznožju gore. Naskočijo goro, a kar ne morejo naprej. Sovražnik jc namreč pokosil travo. Ni bilo mogoče priti naprej, tako je polzelo. Polk je gledal strmeč. Vsi vojaki so si namreč pričeli sezuvati črevlje. Sovražnik je prišel iz utrdb in gledal, kaj da je. Naš polk se je moral smejati: cel bataljon bos! Takoj nato so pa pričeli bosi Hrvati naskakovati. V desetih minutah so sovražnika pregnali.
Torčija v vojski.
TURŠKI PORAZ V KAVKAZU.
Graški listi objavljajo po Politike-nu tri uradna poročila ruskega generalnega štaba z dne 5. t. m.: Po trdovratnem boju so bili Turki v nedeljo pri Adaghanu popolnoma poraženi. Naše čete so zasedle Ardaghan in so zasledovale sovražnika. Bitka pri Sary-kamišu se razvija za nas ugodno. V nedeljo so napadle naše čete ob jutranji zarji Adaghan; proti večeru so bili Turki pregnani iz svojih strelskih jarkov. Turške izgube so bile velike. Včeraj zvečer so naše čete pri Sarykamišu popolnoma premagale Turke. Porazili smo dva armad na zbora. En armadni zbor smo z zbornim poveljnikom in s tremi divizijskimi poveljniki popolnoma ujeli. Zasledujemo nekatere manjše turške oddelke, ki so ušli. »Secolo« ne pripisuje turškemu porazu v Kavkazu nobene večje važnosti. Tudi v »Tribuni« sodi general Corsi jako hladno o položaju na Kavkazu.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 11. januarja. (Kor. ur.) Poročilo glavnega stana z dne 10. t. m. se glasi: Rusko časopisje objavlja napačne vesti o turških porazih. Kot odgovor objavlja turški glavni stan z dne 9. t. m. datirano brzojavko poveljnika kavkaške armade o vojaških operacijah', ki so se vršile zadnia dva tedna. Brzojavka se glasi: Na glavni fronti so naše čete zavzele obvladujoče postojanke onstran meje. Na ozemlju 01ty in Ardaghan so operacije vsled snega in občutnega mraza ustavljene. Naše v Aserbeidžanu bojujoče se čete zasledujejo kljub vremenskim oviram sovražnika, ki se umika, ko smo mi zasedli Urmio in Kotur. Rusi trdijo, da so ujeli di-vizijskega poveljnika nekega armadnega zbora. Ta vest se dementira. Res pa je, da je nek ruski oddelek v neki ruski vasi napadel oddelek ranjencev, med katerimi se je nahajal nek težko ranjeni divizijski poveljnik. Tega so ujeli ostale pa pobili.
Iz smeri od Iraka sta poskušala včeraj dva angleška pehotna bataljona z dvema gorskima topovoma pri Korni iznenaditi tabor Arabcev, ki so na naši strani; prišli so v zasedo, pri čemur so v dveurnem boju izgubili 125 ranjenih in mrtvih. Arabci so zasledovali sovražnika, ki je oobegnil. Na arabski strani je bilo samo 15 mož ranjenih. čeprav so Angleži čisto od blizu streljali.
Carigrad, 9. januarja. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, bo vlada v bližnjih dneh imenovala sodno osobje za zavzete okraje v Kavkazu.
VELIKI KNEZ ALEKSANDER MIHAJ-LOVIč PADEL.
Dunaj, 10. januarja. »Neue Freie Pres-se-< poroča: V bojih na Kavkazu je padel, kakor poroča neka sem došla vest, veliki knez Aleksander Mihajlovič.
Veliki knez Aleksander Mihajlovič, Ki je bil rojen 1. 1866. v Tiflisu, je bil svak ruskega carja. Od leta 1894. je bil poročen s starejšo carjevo sestro veliko kneginjo Ksenijo. Oče padlega velikega kneza je bil pred petimi leti umrli veliki knez Mihael Nikolajevič, mati pa princezinja Cecilija Badenska.
SULTANOVA BRZOJAVKA SV. OČETU.
Rim, 9. januarja. (Kor. urad.) Papež Benedikt je prejel od sultana Meh-meda to-le brzojavko: V popolnem uva-ževanju človekoljubnega čustva, ki je Vašo svetost, izpodbudilo k predlogu glede izmenjave vojnih jetnikov, ki se bodo spoznali nesposobnimi za vojaško službo, dajem drage volje v to svoje privoljenje.
PERZIJSKI ULTIMAT TURČIJI.
Rim, 10. januarja. Perzijski poslanik potrjuje, da je poslala njegova vlada Turčiji ultimat, ker so Turki kršili nevtralnost
Perzije in ker so Kurdi vpadli v perzijsko ozemlje in se tam bojevali z Rusi. Prebivalstvo Asebeidžana je vsled strahu pobegnilo in ima vsled tega veliko gospodarsko škodo. Turške čete in Kurdi se še vedno nahajajo na perzijskih tleh. Zato je bila Perzija prisiljena podati Turčiji ultimat. Kako so se od tedaj razvile stvari, ni mogoče vedeti, ker je brzojavna zveza pretrgana, pisma pa rabijo 50 dni. Perzija ne želi vojske, vendar pa bo znala braniti svojo čast in svojo deželo.
Japonske namere m Kitajskem.
Japonski kolonijalni list »No-chih« piše o namerah Japonske na Kitajskem, da se dajo japonski načrti očrtati v štirih glavnih točkah: 1. Padec kitajske republike in ustanovitev konstitucionelne monarhije. 2. Nastavijo se japonski svetovalci s popojno avtoritativno močjo. 3. Po celem Kitajskem se ustanove japonske šole. 4. Podpiše se pogodba med Kitajsko in Japonsko, ki priznava gornje predloge.
Boji na zahodu.
Odbiti francoski napadi. — Nemški uspehi v Argonih. — 1390 Francozov ujetih.
Berlin, 9, januarja. Iz velikega glavnega stana se poroča: Neugodno vreme, večkratno deževje, kakor da bi se bil utrgal oblak in nevihte so razsajale tudi včeraj. Reka Lys je tu in tam preplavila bregove.
Severovzhodno od Soissona je bilo odbitih več sovražnikovih napadov, Francozi so izgubili veliko ljudi.
Pri Perthesu (severno od tabora pri Chalonsu) je bil odbit sovražnikov napad. Sovražnik je izgubil veliko ljudi.
V	vzhodnem delu Argonov so naše čete uspešno naskočile; ujele so 1200 Francozov, zaplenile več metalcev min in nekaj bronastih topov; šlezijski lovci, neki lorenski bataljon in hesenska deželna bramba se je zelo odlikovala.
Neki po naših nezasedeni sprednji jarek pri Flireju je bil pognan v zrak v tistem trenutku, ko so ga zasedli Francozi. Uničena je bila vsa francoska posadka.
Vzhodno in južno od Sennheima se ni nič izpremenilo. Iz Gornjega Burnhaupta in iz sprednjih jarkov so bili Francozi vrženi nazaj v svoje postojanke. Pustili so nad 190 ujetnikov.
Najvišje armadno vodstvo.
XXX
Berolin, 10. januarja. Veliki glavni stan: Tudi včeraj je bilo slabo vreme. Reka Lys je na posameznih mestih poplavila bregove v širini do 800 metrov. Sovražni poizkusi, da bi nas pregnali iz peščenin, so se izjalovili. Severovzhodno od Soissona so Francozi ponovili svoje napade, ki so bili včeraj vsi odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Nad 100 ujetnikov je ostalo v naših rokah. Danes so boji tam zopet v teku. Zahodno in vzhodno od Per-thesa (severovzhodno od tabora Chalons) so Francozi vnovič silovito napadli. Napadi so se ponesrečili z velikimi izgubami za Francoze. Ujeli smo okoli 150 sovražnikov.
V	Argonih smo zoDet pridobili na ozemlju. Tu in v okolic: Apremonta severno od Toula še trajajo boji. Dne 8. t. m. so Francozi vnovič poizkusili s ponočnim napadom vzeti vas Oberburnhaupt. Napad se je popolnoma ponesrečil. Naše čete so ujele nadaljnjih 230 Francozov in zaplenile eno strojno puško, tako da se je plen pri Oberburnhauptu zvišal na 2 častnika in 420 mož ter 1 strojno puško. Francozi so tudi tu očividno imeli težke izgube. Velika množica mrtvih in ranjenih leži pred fronto in v sosednjih gozdovih. Včeraj so se vršili le manjši boji v Zgornji Alzaciji. Proti polnoči so odbile naše čete pri Spodnjem Aspachu francoski napad.
Najvišje armadno vodstvo.
XXX
Francoska uradna poročila.
Genf, 10. januarja, Francosko uradno poročilo z dne 7. t. m. se glasi: Od morja do Lyse so se včeraj vršili le artiljerijski boji, v katerih smo mi prednjačili. Naše baterije so pregnale nemška letala, ki so plula v smeri proti Diinkirchnu. V okolici Lille smo odbili silovit nemški napad na nek strelski jarek. Ta jarek smo prvotno izgubili, pa ga zopet osvojili, Z minami smo razstrelili del nemških strelskih jarkov, S fronte med rekama Somme in Ais-ne ni nobenih poročil. V Argonih, zahodno in severno od Verduna, so se vršili artiljerijski boji. V Steinbachu pri višini 425 je med naprestanim dežjem sovražnik izvršil protinapad, (S kakim uspehom, poročilo zamolči. Ur.) Odbili smo dva sovražna napada zahodno od Wattweilerja in pri Koth-schlagu. Šli smo v smeri proti Altkirchnu in zasedli gozdove, ki leže 4 km zahodno od tega kraja. Naša težka artiljerija je prisilila sovražno, da jc umolknila. Tekom dneva je sovražnik obstreljeval bolnišnico v Thannu,
Ob 11. uri zvečer je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Poroča se o hudih nemških napadih pri Lassigny v Argonih, na križišču cest Four de Pariš—Va-rennes in Haute—Chevauchee—Verdun, kakor tudi na višine, ki obvladujejo Stein-bach. Vsi ti napadi s0 bili odbiti.
XXX
Položaj ob Yserl.
Rotterdam, 11. januarja. »Times« pišejo o položaju ob Yferi: Vedno bolj se kaže, da je bila poplava ob Yseri v začetku izborno obrambno sredstvo za zaveznike, zdadj na zelo ovira napadalno premikanje v poplavljenem ozemlju. Sedaj služi poplava Nemcem prav tako dobro, kot je Eelgijcem koncem oktobra.
Novi nemški napad južno zahodno od Yperna.
Amsterdam, 9. januarja. »Daily Express« poroča: Nemci so pričeli juž-nozahodno od Yperna izvajati novi napad, ko so dovedli nove čete. Artiljerija neprestano obstreljuje strelske jarko zaveznikov, čete bredejo do gležnjev blato. Ozemlje je pomočvirjeno.
Boji v Zgornji Alzacifi.
Basel, 10. januarja. V trikotu Thann—* Steinbach—Sennheim v Zgornji Alzaciji se vrše neprestani boji. Nemci so sedaj končno vkorakali v Steinbach. Francozi so se z velikimi izgubami umaknili v Thamv
Med Lombardzyde in Westende.
»Telegraaf« poroča 9. t. m.: Med Lom« bardzyde in Westende kakor tudi pri St. Georgesu divja kljub strašnemu nevremenu boj naprej. Nemci tu niti ne mislijo, da bi se umaknili. V severno flanderskih vaseK rekvirirajo potrebščine za armado. Nemške črte loči Yser od zavezniških črt. Francozi in Angleži so se ustalili na zahodni strani takozvanega visokega gradu. Močno so na obeh straneh utrjeni v razv." • linah porušenih hiš. Ob Yseri tvori v<-' ,o črto utrjena črta in sicer od Dixmuid_na čez St. Georges do neke točke ob obrežju med Lombardzyde in Westende.
General kolonijalne pehote, Raymont| padel.
Bordeaus, 9. januarja. (Kor. urad.) General kolonijalne pehote, Raymont, je padel na bojišču.
Francozi nameravajo oritiskati na Nemce med Reimsom in Verdunom.
»Tagliche Rundschau« poroča iz Haaga: »Daily News<' poročajo, da zbirajo Francozi v utrjenem taboru Chalons močne sile. Pritiskati nameravajo na nemško bojno črto med Reimsom in Verdunom. Joffre upa, da če vrže Nemce nazaj na desni breg Aisne in čez Rethel, resno ogrozi nemške zveze na črti Soisson-Compieg-ne-Noyon in da prisili nemško armadno vodstvo k umikanju cele bojne črte.
Francoski vojni minister se vrnil y Pariz«
»Lyon Republicain« poroča iz Borde-auxa: Vojni minister Millerand in urad-ništvo vojnega ministrstva je zapustilo 7, t, m, Bordeaux in se je vrnilo v Pariz.
Francoski rekruti letnika 1915 v po Nemcih zasedenem ozemlju.
Pariz, 10. januarja. »Temps« poroča: Vojni minister je ukazal: Novačenju podvržene osebe letnika 1915, ki bivajo v zasedenem ozemlju in se dozdaj niso mogli zato predstaviti novačeval-nim komisijam, sc morajo predstaviti novačevalnim komisijam za leto 1916.
Vpoklic letnika 1917. na Francoskem.
Pariz, 11. januarja,-(Kor. urad.) Kakor poroča »Temps«, misli francoska vlada vpoklicati letnik 1917. Končni sklep se še ni storil.
Zborovanje angleške gosposke zbornice.
London, 10. januarja. (Kor. ur.) V angleški gosposki zbornici je omenil v imenu vlade lord Lucas, da se morajo strogo skrivati številke. Velikanske važnosti za zaveznike bi bilo, če bi Anglija znala, koliko rekrutov da vežba Nemčija. Lord Selborne sodi, da poseduje Nemčija najčudovitejši vojni stroj, s kakršnim ni še nikdar kak narod razpolagal. Če ne dobimo dovolj prostovoljcev, bomo morali uvesti splošno vojaško dolžnost, Lordkancler Haldane je izjavil, da je dolžnost Anglije predvsem, da skrbi za nadvlado na morju. Zbornica se je po razpravi odgodila do 2. februarja
Draginja v Londonu.
London, 9. januarja. (Kor. ur.) Uradn« tabele o cenah živil kažejo na splošno po 20% zvišanja naproti cenam v januarju 1. 1914.
Vonjni kurol l o. R. Zaje
piše dne 24. decembra: Danes jc sveti večer. Zopet smo bili cel dan na potu. Ravno smo prišli v neko malo vasico v hribih. Tu nam je učitelj odstopil eno sobico za nas 7 oseb. Drugega pohištva
ni kakor ena slaba miza in dve šolski klopi. Ure gre že proti 8. zvečer. Čakamo na kuharja, da nam kaj skuha, a še bolj željno na kako pošto. Res, ob pol 10. zvečer dobimo nekaj poŠte, katero nam je prinesel jezdec kot božično darilo. Prejel sem karto od očeta in od Vas vseh. Me je zelo veselilo. Sicer nam je sveti večer potekel mirno, a žalostno. Imeli smo močnato jed in malo vina. Potem smo šli spat na tla, kjer so ' nas na vso moč nadlegovale miši in drugi mrčesi, kakor vedno in povsod v I teh krajih. Snega ni več, a grozno bla-| to. Sedai smo že 4 mesece zunaj, a na enem mestu smo bili samo dvakrat po 14 dni, sicer vedno potujemo. Pridemo le v male vasice, kjer je vse razdrto in vse umazano. Komaj kam nridemo, dobimo že povelje zopet oditi, blizu in daleč pa grme topovi. Ob cestah leže mrtvi konji, vojaška obleka in municija. Srečamo begunce, cele družine, ki se ali vračajo, ali pa beže žalostni in sestradani. Najgroznejše pa je, kadar imarno opraviti s težko ranjenimi. Kako ti jokajo in ječe. Jaz sam mislim še 4 mesece in se vrnemo, če ic božja volja. Čudim se, da sem še prav zdrav. Parkrat sem se prehladil, pa v par dneh zopet pozdravil. Želim Vam in vsem prav srečno novo leto. Bog dal, da se v novem letu povrnejo tako za-željeni mirni časi. Kako bomo zopet veseli, ko se po težkih urah zopet snidemo.
z luoo.
I ARTILJERIJSKI BOJ OB ČRNOGORSKI MEJI.
Dunaj, 10, januarja. Uradno se poroča: Na južnem bojišču se je vršil kratek artiljerijski boj pri naših postojankah, ki smo jih pomaknili do meje vzhodno od Trebinja.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
GRŠKA PREPOVEDUJE UVOZ RUSKE MUNICIJE V SRBIJO ?
Grška vlada je obvestila 10. januarja turški zunanji urad, da je prepovedala do-šlim šestim ruskim transportnim ladjam izkrcati Srbiji namenjenih 22 topov, 30 strojnih pušk in veliko streliva. Ladje so morale ostati v pristanišču.
IZ ALBANIJE.
Carigrad, 9. januarja. Četam, ki se vojskujejo v Albaniji proti Essad paši poveljuje urednik Džemal paša. Če bi bil Essad paša premagan, bi bili Džemalov pristaši nastopili proti Srbom.
V DRAČU JE MIRNO.
Rim, 9. januarja. (Kor. urad.) Agencija »Štefani« poroča 8. januarja ob 5. uri popoldne iz Drača: Od včeraj vlada neprestano mir.
Essad paša obsojen do smrt.
Iz Sofije se poroča: Došli Dračani pripovedujejo, da je postal položaj Essad paše po zadnji vstaji tako kritičen po zadnjem porazu, da je postavil svojo ženo pod varstvo Italije. Albanski odbor je obsodil Essad pašo na smrt. Boje se, da ne uide svoji usodi,
Najnovejše s severni uojiščo.
Dunaj, 11. januarja. Vojni poročevalci poročajo: V zahodni Galiciji ruska ofenziva splošno stoji. Častniki, ki so došli iz Karpatov, pripovedujejo o strašnih naporih tamošnjih bojev, v katerih naši vojaki zadržujejo številnejšega sovražnika. V četrtem huzarskem polku, ki se je doslej neprestano bojeval, so dobili časniki signum laudis, vsak deseti mož pa vojno dekora/-cijo. Nek visok častnik izjavlja, da se pri Rusih množc uporni pojavi. Zadnje dni ni bilo nobenih operacij, ker je vreme zelo slabo. Na obeh straneh izrabljajo odmor za dovoz novih čet, municije in živil. V Karpatih so se vršili brezpomembni boji.
RUMUNCI O PRODIRANJU AVSTRIJ-SKO-NEMŠKIH ČET.
Bukarešt, 11. januarja. Oficijelni »Vit-torul« piše: Neprestano prodiranje avstrij-sko-nemških čet na potih, ki vodijo proti vangorodu, bo za položaj ruskih čet v Galiciji skrajno težavno.
i\m\mu novice.
lj Koniercnca duhovnikov za mesto Ljubljano bo v torek, 12. januarja v semenišču (II. nadstropje) ob 5. uri popoldne, Pred konferenco navadna pobož-°ost v semeniški kapeli.
lj Ljubljanska tlakarina odpravljena. z velikim zadovoljstvom bo izvcdc-a ljubljanska okolica, pa tudi večina ljubljanskega prebivalstva, da se od novega leta naprej na ljubljanskih mitnicah ne sme več pobirali takozvana tlakarina. Poprej se je pobiralo od vsake vprežene živali po 8 vin., od vsake
gnane živine pa po 4 vin. Ta pravica mestno občine je veljala samo do 31. grudna 1914. Prošnja mestne občine za podaljšanje te pravice je bila od vlade odklonjena iz tega vzroka, ker ima po novem cestnem zakonu to pravico samo deželni zbor, pa tudi ne sam, ampak treba bi bilo od cesarja potrjenega deželnega zakona. Prošnjo mestne občine, da bi namesto deželnega zbora kar deželni odbor to podaljšanje sklenil, jc deželni odbor v svoji sobotni seji pod predsedstvom dež. glavarja dr. Šusteršiča odklonil, ker po jasnih določbah dež. reda ni opravičen sklepati deželnih zakonov ali sklepov, ki pristojajo deželnemu zboru nadomeščati s svojimi sklepi, najmanj v zadevi, kjer se gre za važne narodnogospodarske koristi okoliščanskili kmečkih občin in velikega dela ljubljanskega prebivalstva. Odslej je vožnja v Ljubljano in iz Ljubljane po vseh cestah prosta; odpravljena je starovetna, nadležna prometna ovira. — Na mitnicah se sme pobirati le še užitnina. — Omenjamo še, da je mestna občina prosila pri vladi razen za podaljšanje celo še za povišanje užitnine.
lj Umrla je danes zjutraj ob uri Neži k a Uršič, stara 74 let, nekdanja velika dobrotnica dijakov, katerim se še posebno priporoča v molitev. Pogreb bo jutri, 12. januarja ob Vs^- uri popoldne iz Slomškove ulice št. 21.
lj Ranjen z bojišča se je vrnil v Celovec ljubljanskemu 17. pešpolku prideljeni podpolkovnik p 1. M a s c h k e. Okolu Božiča je bil 17. pešpolk 16 dni neprestano v boju. Imel je mnogo izgub.
lj Konlerenca katehetov bo v sredo, dne 13. januarja, ob šestih zvečer v posvetovalnici »Katoliške tiskarne«. Spored: a) Važna pedagoška razprava, b) Razgovor o programu prihodnjega katehetskega tečaja v Ljubljani, c) Predlog zunanjega kateheta.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Kopetz-ky, vdova železniškega poduradnika, 62 let. — Ivan A.rnež, pastir-hiralec, 51 let,
—	Mihael Markelj, delavec-hiralec, 82 let.
—	Marjeta Vidic, bivša kuharica-hiralka, 84 let. — Ivan Podobnik, pešec domobranskega pešpolka št. 27, — Ivana Oblak, pletilja nogavic, 52 let. — Marjeta Ljubič, za-sebnica, 72 let. — Marija Marinčič, delavčeva žena, 42 let. — Barbara Kimovec, hiralka, 70 let.
Dnevne novice.
-j- Iz seje kranjskega deželnega odbora dne 9, januarja t. 1. Sklep ljubljanskega občinskega sveta, da se tlakarina za glavo gnane živine zviša od 4 na 6 h in za glavo vprežene živine od 8 na 12 h ter, da se nanovo vpelje tlakarina za avtomobile po 50 h in za motorna kolesa po 20 h, ni dobil vladne pritrditve. Ministrstvo za notranje stvari v sporazumu s finančnim in z ministrstvom za javna dela je izreklo, da je za dovolitev tlakarine na državnih cestah potreben sklep deželnega zbora z Najvišjim odobrenjem, za dovolitev tlakarine na neeraričnih cestah in potih pa poseben deželni zakon v zmislu § 23., odst. 3 novega cestnega zakona za Kranjsko. Ker je prišla vsled tega zadeva pred deželni odbor in ker se ni nadejati, da bi bil kmalu sklican deželni zbor, pravica, pobirati tlakarino, je pa že potekla vsaj že koncem leta 1914., je nastalo vprašanje, ali mora deželni odbor s svojim sklepom podaljšati tlakarino. Deželni odbor je izrekel, da v zmislu deželne ustave deželni odbor ne more suplirati za zakon potrebnega sklepanja deželnega zbora. Prošnja mestne občine se tozadevno odkloni. Sklene se pa izdelati predlogo na deželni zbor za pobiranje tlakarine od avtomobilov in motornih koles od 1. januarja 1916 dalje, ne pa tudi od navadnih vozov in gnane živine, ker smatra deželni odbor to kot zastarelo in neupravičeno oviro za promet in aprovizacijo. Dejansko je torej od 1. januarja t. 1, tlakarina v Ljubljani odpravljena. — Dovoli se za poljske begunce na Kranjskem 1000 K. —-Ker je sedaj vsled vojske pomanjkanje ži-vinozdravnikov še večje, se naprosi deželno vlado, da v tem času pod nadzorstvom živinozdravnikov dovoli cepljenje prašičev proti rdečici izvežbanim osebam, — Sklene se poravnava z dr, Martinom, Leonom in Vladimirjem Travnarjem radi odškodnine njih deleža na Obrezovi hiši na Turjaškem trgu, ki se je morala podreti vsled obrežnih del ob Ljubljanici,
4- Poljsko plemstvo pri cesarju. Cesar je sprejel zastopstvo poljskega plemstva v avdienci. Na oozdrav gališkega glavarja je odgovoril cesar med drugim: Sočustvujem z Galicijo. Skrbel bom, da se v bodočnosti s skupnimi močmi zacelijo rane zadane po vojski Galiciji.
+ Družinska Pratika 1915 je v založništvu popolno pošla že pred novim letom, kar naj izvolijo na znanje vzeti ccnj. razprodajalci. Posamezni izvodi se nekaj časa še dobe v »Katoliški bukvami« v Ljubljani,
+ Vojaške zadeve. Cesar je imenoval ' general, majorja Ignacija Schmidt pl. Fussina za poveljnika 22. domobranske pehotne divizije in polkovnika Kari a Zahradnička za poveljnika 44, domobranske pehotne brigade.
-j- Umrl je v Št. Lovrencu nad Mari-jorom včeraj ob 1 o9, uri zjutraj č, gosp. 7ranc Slavi č, župnik v pokoju. — Pogreb bo v sredo ob 9. uri dopoldne,
— Veliki kraški vodovod. Ogromni vodovod za ves goriški Kras je sklenjena reč. Vodo bo dajala Ilirska Bistrica, ki se 30 umetn(#dvigala kakih 250 metrov visoko, kjer prične vodovod za goriški Kras. Ob pričetku bosta dva glavna nabiralnika (rezervoarja) in po vsem Krasu še trije veliki in dvanajst malih. Dolgost vsega toka bo okroglo 283 km. Za nekako 50.000 prebivalcev je proračunjeno 113 iztokov, 199 napajališč in 63 hidrantov. Skupni po-trošek bo znašal okroglo 8,700.000 kron, h katerim naj bi prispevala dežela samo pol milijona. (Dežela dobi tega pol milijona potom brezobrestnega posojila.) De-želnozborski klubi, sklicani ad hoc v Gorico pretekli torek, so razpravljali o tozadevnih prdlogih in napravili sklepe, ki zagotavljajo izvršitev te velikolepe naprave. Vzdržavanje vodovoda je proračunjeno na letnih 37.000 K, kar je pač malo nasproti težavam in stroškom, ki jih ima doslej Kras z nabavo pitne vode v vročem poletju. Delo se mora izvršiti v dveh letih. Od Divače pojdejo tri glavne žile po Krasu: I. Divača—Povir—Sežana—Tomaj— Kranjavas—Komen. II. Divača—Lokev— Bazovica — Padrič — Opčina — Prosek— Gabrovica—Šempolaj — (veja na Nabreži-no) Mavhinje—Cerovlje. III. Divača—Senožeče itd.
—	Virtuoz na glasovirju Anton Foer-ster ml. umrl. V Trstu je 9. januarja po dolgem trpljenju umrl virtuoz na glasovirju, gospod Anton Foerster, sin znanega tukajšnjega skladatelja gospoda Anton Foersterja. Bil je šele v 48. letu. Pokojnik je pred leti deloval na slavnoznanem kon-servatoriju Stern v Berlinu, nakar je sledil častnemu poklicu na konservatorij v Čikagu. Vsled neumorne pridnosti in napornega delovanja si je nakopal težko živčno bolezen, ki ga je prisilila, da je opustil svoje sijajno mesto in se vrnil v Evropo, Nastanil se je v Trstu, kjer je upal, da bo v popolnem miru ozdravel. Žalibog se to upanje ni uresničilo. — Foerster je bil dovršen mojster na svojem instrumentu. Turneji, katere je svoječasno iz Berlina priredil po Nemčiji, so mu prinesli obilo slave; pravtako je pozneje tudi amerikan-sko časopisje v navdušenih besedah proslavljalo njegovo izredno nadarjenost in nad vse izborno igranje, ki ga je postavilo v vrsto prvih umetnikov. Počivaj v miru!
—	K smrti Jožefa Ferjančiča. Iz Goč poročajo: Kakor je že »Slovenec« poročal, je tu umrl v starosti 81 let Jožef Ferjančič, oče daleč na okoli znane in velespoštova-ne rodbine. Pokojnik je bil blaga duša, ki ni storil nikomur krivice, dasi je moral kot lastnik velikega posestva mnogo z ljudmi občevati. Posebno ga je odlikovala nad vse globoka vernost. Veliki sprevod je vodil č. g. kn.-šk. duhovni svetnik Gustav Koller ob spremstvu vrhpoljskega g. župnika, er-zeljskega in domačega. Pevski zbor mu je v slovo zapel tri nagrobnice, ki jih je zložil njegov sin skladatelj č. g. semeniški na-mestni vodja Franc Ferjančič. Naj počiva preblagi oče v miru! Veleugledni rodbini pa sožalje!
—	Iz seznama izgub št. 96. Nadporočnik Ješovnik Feliks, 7. domp. p., 9. stot., iz Št. Ruperta pri Mariboru, mrtev (26./10. do 31./10. 1914); stotnik Petschauer Albin, 91. pp., ranjen.
—	»Ilustrirani Glasnik« št. 20 prinaša sledeče slike: Nemci obstreljujejo angleško obrežje. — Skrb Češke deželne komisije za sirote padlih vojakov.
—	Del belgrajske utrdbe Kalimegdan.
—	Afriški zuavi opazujejo nemški zrakoplov. — Prizor z zahodnega bojišča.
—	Vojska v Egiptu. — Arabski strelec na konju. — Obisk cesarja Frančiška Jožefa v neki dunajski bolnišnici. — Sestanek treh vladarjev. — Preganjanje sovražnega zrakoplova. — Psi v vojni službi. — Sladak počitek. — Turčija v vojski. — Ameriška ladja »Ja-son«, — Junaški pohod naših čet iz Przemysla. — Češki polk odhaja na ga-liško bojišče.
—	Umrla je gospa Marija S k e d 1, mati dvornega svetnika in vseučiliščnega profesorja dr. Skedla, sedaj nadporočnika v armadi. Prepeljana je bila z Dunaja v ponedeljek ob 11. uri v Št. Rupert, kjer bo v torek ob 10. uri po slovesni zadušnici položena v rodbinsko rakev. Stara je bila 80 let. Blagemu gospodu dvornemu svetniku odkrito sožalje ob smrti drage mu matere,
—	Odpravljena cirilica pri avtonomnih oblasteh. Z odlokom kraljeve hrvatske deželne vlade je odpravljena naredba z dne 19. avgusta 1911 o uporabi cirilice pri avtonomnih oblasteh in občinskih glavarstvih.
—	Nagloma je umrl v Gorici v četr-| tek opoldne laški odvetnik dr. B i a -
s o 11 o. Bil je prej sodnik, služboval je tudi v Sežani. Znal je dobro slovensko in bil v narodnem pogledu konciljanten.
—	Umrl je v Srbiji 4. decembra 1914 Andrej Čeligoj iz Zagorja na Pivki, vas Parje. Zvesti naš somišljenik počivaj v miru v tuji zemlji!
—	Umrl je v Tatrah pri Materiji v Istri jurist Fran Mahne,
—	Radirke bodo dražje. Tovarne na* znanjajo trgovcem z okrožnico, da bodo z novim letom radirke za cclih 35 odstotkov dražje.
—	V srbskem ujetništvu v Valjevn,je praporščak Anton Benčina iz Rojana, bivši slušatelj na akademiji Revoltella,
—	Zgradba tovarne za izdelovanje železniških voz v Brodu. Uprava ogrskih državnih železnic namerava ustanoviti v Brodu na Savi tovarno železniških voz, ki bi izdelala letno okoli 300 voz. Občina Brod je izjavila, da je pripravljena zgradbo tovarne tudi materijalno podpirati.
—	Znanega slavista Baudvina de Courtenyja so ruske oblasti zaprle.
—	Odlikovan jc bil, kakor se nam poroča, narednik Gašper Pelko, ne pa Mih, Pelko.
—	Kako je v Sibiriji. Anton Turk jo pisal te dni iz Tomska svojemu prijatelju v Ljubljani: Dobili smo nekaj snega, mraz pa še ni prehud. Še vse bi bilo, samo dolgčas mi je. Poleg mene sta še dva druga Slovenca, doma nekje od Vrhnike. Upamo, da bo kmalu vojno konec in potem bomo zopet veseli doma, na lepi slovenski zemlji. — Jože Zanoškar je pisal ondan iz Voronoža svojim staršem v Ljubljani: Pozdravljam vas iz daljne Rusije. Denarja nam manjka. Želim Vam vesele praznike in srečno novo leto. Dal Bog, da bi jih v prihodnje skupaj praznovali! — I. B. jo pisal svojcem v škof jo Loko: Neizmerne daljave nas ločijo. Rusija je velikanska država. Vožnje, kamor so nas odpeljali, ni bilo ne konca, ne kraja. Nič hudega nam ni. Prosti' smo povsod. Kdor hoče delati, dela in dobi plačo, ki je tukaj v navadi. Slovenci vsi delamo, da si krajšamo čas. V spanju in pri delu se vse pozabi. Ko bi bil človek bolj vajen peresa, bi vam vse na široko in dolgo opisal. A ker sem bolj vajen govoriti kakor pisati, vam bom rajši vse povedal, ko se povrnem domov. Voščim vam vesele praznike in srečno novo leto. Zanaprej ga bomo, če je božja volja tako, skupaj obhajali. Pozdrav vsem Ločanom!
—	Strel v glavo je dobil rez. poročnik črnovojniškega polka št. 27 Martin Blodik.
—	Padel je na severnem bojišču praporščak Matija Zadravec.
—	Postavna preskrba svojcev voj-skinlh žrtev. Ker je pokazala izkušnja, da mnogim niso znana določila o preskrbi svojcev pred sovražnikom padlih vojakov, pogrešancev itd., se objavlja, da gre svojcem vseh pred sovražnikom padlih vojakov, nadalje tistih, ki so umrli radi ran ali vojskinih štrapacov, ne glede na to, , če še pripadajo v aktivno ali neaktivno vojaško službo, podpora po postavi.
—	Predzgodovinsko pokopališče pri Krakovu. »Nowa Reforma« poroča, da so naši vojaki pri kopanju okrog nekega izmed krakovskih fortov — ime kraja se iz vojnih ozirov ne sme povedati — našli grobove z urnami iz gline, predmete iz brona in podobno. Nekaj predmetov so delavci poškodovali, nekaj jih je bilo prepeljanih na Dunaj. Trdnjavsko poveljstvo je opozorilo strokovnjake na to odkritje. Pokopališče zavzema precej velik prostor in šc ni vse odkopano. Izkopavanje sc bo vršilo pod nadzorstvom zastopnika krakovske akademije umetnosti. Delo bo trajalo še kaka dva tedna. V Krakov so že prepeljal? nekaj skrinj izkopanih predmetov. Te iz-kopnine bodo brez dvoma mnogo pripomogle k proučitvi predzgodovinske dobe krakovske okolice.
—	Nekoliko iz sedanje kronike čr« novrške. S Črnega vrha nad Idrijo: Kolikor je piscu znano, so odšli po štirje bratje pri Erjavčevih iz Lomov št. 7 in pri Čukovih v Mrzlem logu št. 3. — Za ranami, ki jih jc dobil na severnem bojišču, je umrl Andrej Čuk s Črnega vrha v bolnišnici v Kremsu. Na božični dan jo zazvonilo tudi Antonu Pircu, Zajčevcmu iz Plestenic, ki je služil pri 5. dnigonskem polku. Radi bolezni, ki
jo je dobi! na severnem bojišču, je našel smrt pod domačo streho. Prav ta dan jc došla uradna vest, da je dal življenje za domovino tudi Franc Čuk iz Lomov št. 18. V seznamu izgub sta kot mrtva navedena Janez Rudolf iz Lomov št. 17, odbornik Orla in K. s. izobraževalnega društva, absolvent kmetijske šole na Grmu in Franc Žgavec iz Lomov št. 33. Vendar se pa za zadnja dva kot še za več drugih, od katerih ni nobenega pisanja, ne ve, kaj je z njimi. — Iz ruskega ujetništva je pisal že za mrtvega proglašeni Anton Gostiša iz Zadloga št. 16. Na poizvedovalni dopisnici, ki je rajžala po pošti 14 dni z Dunaja v Črni vrh, s katero se jc po omenjenem vprašalo, se izve, da se nahaja v istem ujetništvu tudi Karol Gostiša s Črnega vrha. — Imena ranjenih in obolelih ne naštevamo, ker bi zavzeli preveč prostora. — Janez Kavčič iz Zadloga št. 43 je prišel že drugič ranjen domov. — V službi za domovino so se odlikovale tudi članice Marijine družbe, ki so na inicijativo gospoda župnika nabrale mnogo volne in perila za vojake na bojnem polju.
—	Zopet se je eden oglasil. Marija Dornik, posestnica v Mengšu, mati dveh vojakov, ni dobila od starejšega Franca nobenega poročila okrog štiri mesece. Ranjenci, ki so prihajali domov, so vsi skupno pravili, da je bil zadet v glavo in da je gotovo mrtev. Vsi so ga že prištevali k mrtvim. Ravno pred Božičem pa pride dopisnica od njega, na kateri piše, da se nahaja v ujetništvu v mestu Bogučar v vorone-ški guberniji v južni evropski Rusiji. Kako veliko veselje je zavladalo v vsej domači rodbini, ko so vendar dobili poročilo od svojega ljubljenca.
—	Umrla je v Zgornjem Bitnju gospa Ivanka H a f n a r, soproga mesarja in posestnika, v starosti 33 let. Zapustila je osem nepreskrbljenih otrok.
—	Iz Idrije. Na tukajšnji c. kr. čipkarski šoli se je dne 23. decembra 1914 razdelila med 261 čipkarskih učenk kot božično darilo državna podpora v znesku 1438 kron. Prejšnja leta se je razdelitev vršila ob primerni slovesnosti, ki je letos radi vojske odpadla. Kolika dobrota, da so vsaj učenke c. kr. čipkarske šole deležne podpore in zaslužka ob sedanjem hudem vojskinem času, ko idrijsko ženstvo pri čipkarenju ničesar ne zasluži. — Zato iskrena hvala visoki c. kr. vladi in onim faktorjem, ki so to podporo od nje izposlovali.
—	Zahvala. Vsem darovalcem z Vrhnike in okolice izreka za mnogo-brojna darila v denarju, v jestvinah in cigaretah povodom božičnice, prirejene vojakom, nastanjenim na Vrhniki, svojo iskreno zahvalo za veliko požrtvovalnost. — Društvo gospej na Vrhniki.
Svarilo.
Dogaja se nekaj časa, da ta ali oni izmed beguncev iz Galicije in Bukovine pride v Ljubljano beračit po ulicah. Podpisani pomožni odbor naznanja vsem, da po svojih močeh in po možnosti skrbi, da begunci dobe vse, kar potrebujejo za vsakdanje življenje. Zato prosi, naj nikdo ne daje kakekoli vrste miloščine posameznikom no ulicah, trgih in cestah, mesto tega pa prosi za prijazno pošiljanje tudi najmanjših darov pod naslovom: c. kr. deželna vlada, I. nadstropje št. 40, odkoder se med vse enakomerno razdelijo.
Pomožni odber za begunce iz Galicije in Bukovine v Ljubljani.
Kazimir Lagosz. Kazimir Elias.
Oo enjsKo vino in njega Kupci.
Zadnje leto je na Dolenjskem trta precej dobro obrodila in vino je ponekod izvrstne kakovosti. Ker so bile pa na Dolenjskem že par let prej slabe letine in še tisto vino, kolikor ga je bilo pridelanega, ni bilo dosti prida, so se stari odjemalci tukajšnjih vin obrnili drugam. Marsikateri kupec tudi noče iti sam po vino, ker noče imeti nepotrebnih potnih stroškov, in se zato obrne na kako zadrugo, da dobi zanesljivo vino.
Da pomaga kupcem in vinogradnikom, jc sklenila »Kmetska zveza« v Škocijanu pri Mokronogu, da prevzame posredovanje pri prodaji vina svojih članov. Zato sestavlja seznamek poštenih in zanesljivih vinogradnikov --svojih članov — in zapisnik množine
vina in cene, po kateri bi ga bil pripravljen vsak vinogradnik prodajati. Če se potem kak kupec oglasi pri podpisani »Kmetski zvezi«, ona potem naroči kateremu svojih članov, naj mu pošlje vzorec in ceno vina; na željo kupcev je pripravljena poslati tudi naslove zanesljivih vinogradnikov, da se potem kupec in prodajalec sama pismeno domenita glede cene vina, po-šiljatve in drugega.
Da bi pa ne bil kak kupec oškodovan, da bi morda ne prejel slabšega vi-na kakor je bil vzorec, bo' »Kmetska zveza« po svojih zaupnikih, kolikor bo v njeni moči, nadzorovala odpošiljatev vina.
»Kmetska zveza« se posebno priporoča častiti duhovščini, da bi podpirala njeno delovanje, jo priporočala in se obračala do nje z naročili; zbrane ima namreč popolnoma zanesljive vinogradnike, ki imajo pristno, zanesljivo vino, da se lahko rabi za svete mašo. Odpošiljanje takega vina še posebno nadzoruje tukajšnja duhovščina.
Cona vinu je 32 do 44 kron hektoliter, kakor jc kakovost.
Svoji k svojim!
»Kmetska zveza« v škocijanu pri Mokronogu.
Globoko užaljen naznaniam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da mi je edina, draga sestra
ija Levstik
5. januarja t. 1. ob >/2 f- uri zvečer po dolgi zelo mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala v 78. letu svoje dobe.
Pogreb je bil v četrtek ob 9. uri zjutraj s sv. mašo na pokopališče svetega Pavla na Vrhniki.
Ranjka se priporoča v pobožno molitev.
Svetila ji večna luč!
Vrhnika, 9. januarja 1915.
Vinko Levstik, naduč. v p. brat.
Zora, nečakinja	88
. SANATORIUM • EMONA I
ZA-NOTRANJE -IN-KIRURG ICNE -BOLEZNI. •PORODNIŠNICA.
JLtJUBLTJANA• KOMENSKEGA-ULICA-4 Ijj
SE3*zdrm^:PE3HAHU - D^ FR. DERGANC B
bi posodil ali že-riral na dobro-idočo trgovino tri- do
šttri tisoč kron proti intabu-laciji istih. Prijazne ponudbe na upravo pod šifro »K 37.«
W i
v okusu in uromi kot bobova kava B kg platnena vrečica lc K 4 -0 frau-ko po povzetju. »t-aniosa«, Kralj. Vinohrady 1573. Izurjeni zastopniki sc sprejmejo.	3459
■ —
Jfl 1I& vajena gospodinjstva in kuhe, želi službe, najraje v župniščn. Naslov pri upravi ,Slov.' pod: Kuharica 90.
■u
v eni izmed teh se nahaja gostilna in trgovina, zraven se tudi proda 2 orala stavbn. prostora. Več pove lastnik Spod Šiška, Celovška c. 22.
91
iz drobnih Soja-zrn, nadomestek za zrnato kavo 5 kg platnena vrečica K 5-50 po povzetju »Santosa« Kralj. Vinohrady 1573. Zastopniki se sprej-mo proti visoki proviziji.
srednje starosti, ki je vajena vse-cja gospodinjstva in je v šivanju x~- n	dobro izurjena,
isec sSuzbc	v kaki pošteni
rodbini ali pri kakem priletnem gospodu. Gre za majhno plačo, nekaj časa morda brezplačno, da bi imela pri sebi otroka, ki jc v 4. letu in zelo ljubezniv. — Naslov pri upravi »Slovenca" pod šifro .,Izobražena gospodinja".	82

Razpisuje se služba
na Bučki. Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Samci imajo prednost.	89
pisalna miza in lepa salonska garnitura se proda radi preselitve. - Eliza-betna cesta 8, I. nadstropje, desno. 81
mmmmmmm&mmmm
se sprejme takoj pri oskrbništvu graščine Križ p. Kamnika,
M

w ®	fl
L?ejo uolno
kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi O
LJubljana • Mestni trs U ©
nasproti lekarne Trnkoczy
Kupim vsako vrsto, tudi črno in nc- rf\ očiščeno po brezkonkurenčni ceni. ^ Posebno pa sc plača lepo belo S) oprano po najvišji ccnl, ki sc zaujo lahko nudi.
S©©©©©©©©©©©©©©©
z zadostno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino mešanega blaga JOS. DIVJAK, Ribnica.	" "	79
Odda se
Natančno o tem se poizve na Poljanski cesti št. 85.	77
zdravniško priporočeno kritvore e vino daje moc in zdravje.
Vzorec 4 steklenico 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
r.
ŠSVBC
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
■ 2631
iiiiiiMiniiiniiiiiiiiiiiiiiHiMiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiniiii
Brez vsakega posebnega naznanila.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma soprog, oče, brat, svak in stric
ml.
virtuoz na klavirju
v soboto, dno 9. t. m. v Trstu po dolgi, trpljenja polni bolezni v 48. letu svoje starosti mirno v Gospodu preminul.
Truplo predragega rajnkega se bode v pondeljek, dne 11. t. ra. ob 3. uri popoldne v hiši žalosti Via Lazzaretto wecchio 17 blagoslovilo in na tržaškem pokopališču v rodbinsko rakev k večnemu počitku položilo.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1915,
RcAMise Fasrstžrleve In fflankočeva.
isaBa^"^
** prinaša olehčanje iu ozdravljenje pri pljučnih
boleznih.prehlajenjBhJnfluenci.nadoM
vam
7z virm zavoi o K. U - sc dobi 1/ vseh lekarnah