Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju“. Uredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,,Zveze“ dobivajo list brezplačno.
Štev.
S.
V Celju, dne 20. avgrusta 1926.
teto IV.
Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubijani so razpisane.
Dne 22. septembra t. 1. bodo vo lili obrtniki svoje zastopnike v zbornico, ki je najvišji gospodarski forum Slovenije.
23.000 obrtnikov bo oddalo svoj glas in določilo one tovariše, ki naj zastopajo obrtništvo v obrtnem odseku zbornice.
Obrtništvo organizirano v obrtnih in gostilničarskih društvih in zadrugah, ki so včlanjene v »Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju«, »Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani«, »Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru«, »Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani« in »Zvezi gostilničarskih zadrug v Celju«, je sklenilo nastopiti pri teh volitvah z enotno in skupno »Stanovsko iisto obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti«.
To organizirano obrtništvo odločno odklanja vsako vmešavanje političnih strank in skupin s politično primesjo in vseh izvenobrtniških elementov v te vohtve, katere imajo popolnoma stanovsko gospodarski značaj.
Obrtništvo odklanja pri teh volitvah vsa dnevna politična gesla in fraze, katere imajo edino le ta namen, da zasužnjujejo obrtništvo političnim strankam.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ima namen obravnavati in pospeševati vsa pereča vprašanja pridobitnih slojev in ščititi posameznika ne glede na njegovo eventuelno strankarsko pripadnost.
Boj za obstanek vseh slojev ih stanov v državi je vsied razmer, ki jih je vstvarila svetovna vojna, silno težak in obupen, zlasti je ogrožen obstoj obrti vsied konkurence inozemske industrije, kateri se odpirajo vrata na stežaj.
Vsied nerazumevanja potreb pridobitnih slojev, zlasti obrtništva, so
se ustvarjali zakoni, ki so tem slojem naravnost sovražni in škodljivi.
Socijalni zakoni so zadeli obrtništvo z vso krutostjo. V teh zakonih predpisane dajatve ogrožajo obstoj obrtništva. Zakon za socijalno zavarovanje se mora nujno reformirati tako, da bo država na teh dajatvah soudeležena sorazmerno z delodajalci in delojemalci.
Dosedanja carinska in tarifna politika je našo obrt zavirala in skoraj da uničila. Državne dobave so za obrtništvo vsied nesmotrenih predpisov nedosegljive, kar povzroča vidno naraščajočo brezposelnost obrtnikov in pomočnikov. Sedanji sistem pri oddaji državnih dobav je treba revidirati in ga usmeriti tako, da bo obrtništvo v polni meri vpoštevano.
Davki, ki tlačijo obrtništvo, so krivično razdeljeni. Predpogoj pravične razdelitve je izenačenje davkov v vsej državi. Prevelike točilne takse in trošarine ubijajo gostilničarsko obrt, zlasti v Sloveniji, katera je po teh taksah in trošarini dvojno prizadeta.
Stari obrtni zakoni so nepopolni in za posamezne dele države različni ter pospešujejo šušrnarstvo, katero se je po vojni neizmerno razcvetelo v največjo škodo obrtništva. Ustvaritev novega edinstvenega obrtnega zakona za vso državo, ki bo vpošteval vse pravice obrtništva, je zanj predpogt obstanka in procvira.
Strokovno šolstvo je navezano v največji meri na dobrovoljne prispevke denarnih zavodov in posameznikov, vsied česar je slabo in nezadostno razvito. Država je po ustavi dolžna, skrbeti za brezplačen poduk. Pri vseh osnovnih šolah se morajo ustanoviti obrtno nadaljevalne šole, katere imajo namen, vzgojevati obrtniški naraščaj.
Obrtni krediti »Narodne banke« so nezadostni in vezani z velikimi zaprekami. Ti krediti se morajo povečati in dati na razpolago obrtnim kreditnim zadrugam.
Slovenija, kjer je obrt v naši državi najbolj razvita in katere blagostanje sloni na procvitu obrtništva, mora uživati od države posebno zaščito.
Vse v strokovnih organizacijah združeno obrtništvo si je svesto, da zamore doseči vse te navedene zahteve le tedaj, ako bode v zbornici zatrgovino, obrt in industrijo zastopano po tovariših, ki so že dolga leta neumorno delovali na strokovnem obrtniškem polju, ustvarjali in vodili organizacije in ki poznajo težnje obrtništva. Zboljšanje razmer je pričakovati le potom nepolitičnih stanovsko strokovnih organizacij, katere morajo vodhi obrtništvo neglede na politične prilike v državi.
Zbornica je ono torišče, kjer naj govori le obrtnik za obrtnika in kjer naj preneha vjaka politična mržnja. Ven s pohtiko iz gospodarskih institucij in naprej k cilju za dosego pravic in enakopravnosti obrtništva.
Tovariši! Vaše organizacije vas zovejo, da oddaste svoje glasove za tiste sotovariše, katere ste sami predlagali na neštetih zborovanjih in sestankih in katere priporočajo vaše stanovske organizacije.
Ceije, dne 10. avgusta 1926.
Ivan Rebek, ključavničar in predsednik Občesiovenskega obrtnega društva, Zng;elbert Franchetti, brivski mojster in predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubijani. Ivan Bizjak, krojaški mojster in predsednik Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju. Franjo Bureš, urarski mojster in predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru. Drago Bernardi, hotelir in predsednik Zveze gostilničarskih zadrug v Ceiju. Franc Kaučič, gostilničar in načelnik Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Miha Vahter, knjigovez in predsednik Slovenskega obrtnega društva v Mariboru ter podpredsednik Skupne obrtne zadruge v Mariboru. Josip Rebek, ključavničar
in predsednik Obrtnega društva v Ljubijani. KersniČ Ivan, krojaški mojster in načelnik Zadruge krojačev v Ljubljani. Fran Špes ml., zidarski mojster in predsednik Strokovne zidarske zadruge v Mariboru. Ogrič Filip, zobotehnik in predsednik Obrtnega društva Novo mesto. Ivan Žur-man, pekovski mojster in podnačelnik Kolektivne zadruge v Slovenski Bistrici. Ivan Bernik, mizarski mojster in načelnik Mizarske zadruge v Ljubljani. Janko Horvat, slikar in predsednik Obrtnega društva v Ljutomeru. Rudolf Kuhar, mizarski mojster in načelnik Mizarske zadruge v Mokronogu. Alojz Rozman, gostilničar in predsednik gostilničarske zadruge v Prevaljah. Karol Iglič, krojaški mojster in načelnik Kolektivne zadruge v Logatcu. Miha Koren, zlatar in predsednik Obrtnega društva v Trbovljah. Josip Berlič, gostilničar in odbornik gostilničarske zveze v Ptuju. Anton Štefe, čevljarski mojster in predsednik Obrtnega društva v Kranju. Karol PodhraškI, kleparski mojster in načelnik Skupne zadruge v Slovenski Bistrici. Josip Ho!y. brivski mojster in predsednik Obrtnega društva v Brežicah. Josip Kiubička, čevljarski mojster in odbornik Čevljarske zadruge v Mariboru. Franc Dolžan, kleparski mojster v Celju. Štefan Szukltš, krojaški mojster v Murski Soboti. Ivan Rozman, čevljarski mojster v Ljubljani. Josip Ambrožič, gostilničar v Ljubnem na Gorenjskem. Martin Kolšek, čevljarski mojster v Celju. Leopold Turšič, mizarski mojster v Cerknici. Karol Hmelina, dimnikarski mojster v Slovenj-gradcu. Štefan Rožič, pleskarski mojster v Ljubljani. Stjepan Čoh, gostilničar v Rogaški Slatini. Franc Nerad, zidarski mojster v Celju. Miloš Rozin, kleparski mojster v Trbovljah. Josip Kolar, mizarski mojster na Vranskem. Ivan Virant, gostilničar in načelnik gostilničarske zadruge v Žalcu. Jernej Golčer, sodarski mojster v Celju.
Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo in naše stališče.
Pred pol leta približno so doznale obrtniške organizacije, da bodo volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo razpisane. Ministrski svet je izdal «Uredbo o reguliranju volilnih in ostalih predpisov Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, izdanih v zvezi z odredbami za volitve«, katera je bila razglašena v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti« z dne 31. marca 1926. Takoj so se začele zanimati za volitve vse strokovne obrtne organizacije in prirejati obrtne sestanke, na katerih se je razpravljalo o nastopu pri volitvah.
Na poziv posameznih zvez obrtnih organizacij so stavile njim podrejene članice predloge, iz katerih je izzvenela odločno zahteva po depolitizaciji zbornice. Na nebrojnih sestankih in zborovanjih so se nominirale osebe, katere bi prišle v poštev kot kandidati pri volitvah.
Kakor omenjeno, so delovale vspo-redno vse organizacije v obeh oblastih v Sloveniji. Da pa se dožene enotnost v nastopanju, se je vršilo 30. maja t. 1. v Celju delegatsko zborovanje «Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju®, obeh zvez obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru ter obeh zvez gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Celju. Na to zborovanje so poslale vse omenjene zveze po šest delegatov, kateri
so bili opolnomočeni s sklepi zveznih odborov.
Po vsestranskem razmotrivanju in debati so se sprejeli sledeči sklepi :
1.	Volitve v Zbornico zatrgovino, obrt in industrijo v Ljubljani so zgolj stanovsko-strokovnega značaja trgovstva, obrtništva in industrijcev. Odločno se vztraja na depolitizaciji zbornice in odklanja vsako vmešavanje katerekoli politične stranke, skupine in organizacije s politično tendenco v volitve, pri katerih nastopi obrtništvo organizirano v nepolitičnih strokovnih organizacijah s skupno in enotno listo za obe oblasti v Sloveniji.
2.	Kandidatna lista organiziranega obrtništva se imenuje Stanovska lista obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti.
3.	Sprejme se predlagana kandidatna lista. Posamezne kandidate naj razdeli poseben odsek tako, da bodo, v kolikor je to mogoče, po veljavnem volilnem redu zastopani vsi srezi v obeh oblastih in vse stroke obrtništva.
4.	Za izvedbo organizacije volilnih odborov in vodstvo pri volitvah se izvoli »Akcijski komite», kateri prevzame za čas volitev vodstvo organiziranega obrtništva.
5.	Da se varuje popolna neodvisnost od političnih strank, se objav-
ljajo vsi sklepi in navodila glede volitev edinole v strokovnih listih »Obrtnem Vestniku* in obeh »Gostilničarskih Listih*.
6.	V ‘Akcijski komite* se izvolijo sledeči tovariši .*
Predsednik Ivan Rebek, ključavničar in predsednik «Občeslovenskega obrtnega društva v Ceiju*.
Ivan Bizjak, krojač in predsednik »Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju*.
Engelbert Franchetti, brivski mojster in predsednik »Zveze obrtnih zadrug* v Ljubljani.
Miha Vahtar, knjigovez in podpredsednik »Splošne zveze obrtnih zadrug* v Mariboru.
Franjo Kavčič, gostilničar in predsednik »Zveze gostilničarskih zadrug* v Ljubljani.
Drago Bernardi, hotelir in predsednik »Zveze gostilničarskih zadrug* v Celju.
Kot člani tega komiteja, toda le s posvetovalno pravico, se smatrajo vsi tajniki teh zvez.
Ta akcijski komite je začel takoj delovati in izvršil svojo nalogo v polni meri.
V svrho tehnične izvršbe volitev se je osnovala v Ljubljani »Centralna volilna pisarna*, katera bo dajala vsem volilnim odborom navodila. V Ljubljani in Mariboru so se osnovali »Akcijski pododbori* za izvršitev organizacijskega dela v obeh oblastih.
»Akcijski komite* v Celju je razposlal vsem uredništvom dnevnikov in
tednikov dopise, v katerih jim je naznanil stališče organiziranega obrtništva in sklep nastopiti pri volitvah samostojno brez sodelovanja političnih strank. Obenem je prosil uredništva, 'da ga podpirajo v svojih listih. Del našega časopisja je objavil ta dopis brez komentarja, drugi del pa je začel prav nekvalificirano napadati akcijski komite in ga nazval anonimnega. Pri tej priliki se je napadalo tudi one osebe, katere so vodile naše obrtništvo že dolga leta in neumorno delovale za njegov prid ter ustvarjale organizacije. Gotovo so te osebe, kakor Rebek, Bizjak, Franchetti, Bureš, Bernardi, Kavčič in Vahtar poklicane, da vodijo obrtništvo tudi pri teh volitvah, ako so ga vodile v njegovem pokretu tudi do sedaj. Te osebe so ustvarile obrtne organizacije s pomočjo svojih sopo-močnikov in nihče drugi.
»Slovenec* je napadel vodstvo v Celju, zakaj ni pozvalo na delegatsko zborovanje tudi organizacijo g. Ogrina. Tudi o tem se je razmišljal, a prišlo do sklepa, da prizadeta organizacija ni strogo stanovsko-obrtna organizacija, temveč da je le del politične organizacije, katera kot taka po mneju organiziranega obrtništva nima niti moralne pravice do svojega obstoja, še manj pa pravico se vmešavati v volitve v zbornico.
V dnevnem časopisju se je vnela ostra debata, v kateri se je očitalo »Akcijskemu komiteju*, da je privesek demokratske stranke. Da je potem odgovarjalo tudi nasprotno časopisje, je
samo ob sebi umevno. »Akcijski komite« je doznal, da so se začela v Ljubljani gotova pogajanja med dvema političnima strankama, katero je danes popolnoma pojasnjeno. »Akcijski komite« ni nikdar izdal nikomur kakega pooblastila, da se v imenu njega pogaja, ker je stal že od početka na stališču, da zavrača vsako vmešavanje političnih strank in ker vsled stališča, ki ga je zavzel, takih pogajanj sploh ni bilo treba. Vsa časopisna polemika se je izvršila brez vednosti «Akcijskega komiteja«, kateri se je strogo ravnal po sklepu, da se poslužuje edino le strokovnih glasil.
Vsled navedenih dejstev ima »Akcijski komite« v Celju popolno moralno podlago, ker zastopa vse v nepolitično strokovnih organizacijah organizirano obrtništvo.
V Ljubljani se je vršila konferenca trgovcev, obrtnikov in industrijcev, katero sta sklicala gg. Jelačin ml. in Ogrin. Jasno je, da ima vsakdo pravico sklicati take konference in zborovanja. V zadeve trgovstva in industrije se »Akcijski komite« v Celju ne more ume-
šavati, odločno pa odklanja nastop dela obrtništva, kateri stoji izven stanovsko strokovnih organizacij. Ta konferenca v Ljubljani je sklenila, da nastopi pri volitvah v zbornico s posebno listo, katero pa je napovedala neka politična stranka na političnem zborovanju. Da se bo vsled tega zazpasla v bližnji prihodnjosti najhujša časopisna gonja, je po bridkih izkušnjah o priliki vsakokratnih volitev pričakovati. »Akcijski komite« izjavlja, da se v to časopisno gonjo ne bo spuščal, ker je i-.uverjen, da se da agitacija izvesti v dostojni obliki in da je vsaka eventualna žalitev za obrtništvo ponižujoča. Na osebne napade in žaljivke »Akcijski komite« ne bo reagiral, poiskal pa si bo zadoščenja tam, kjer ga po zakonu lahko debi.
Obrtništvo naj se pri teh volitvah izrazi, ali hoče, da ga zastopajo pri zbornici one osebe, katerim je poverilo dosedaj vodstvo svojih organizacij, ali pa osebe, katere imajo namen iz politične mržnje in oblastiželjnosti vzeti zbornico v zakup.
Stanovska lista obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti.
Na podlagi sklepov delegatskega zborovanja vseh Zvez obrtnih organizacij se predlagajo vsemu, v teh zvezah organiziranemu obrtništvu sledeči tovariši kot kandidati za zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Lj'ub-Ijani:
I.	Kategorija.
Člani:
Franchetti Engelbert, brivski mojster in načelnik »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani«;
Vahtar Mika, knjigovez in podnačelnik »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« ter predsednik »Obrtnega društva v Mariboru«;
Iglič Karol, krojaški mojster ter načelnik »Kolektivne zadruge v Logatcu«;
Bizjak Ivan, modni atelje in predsednik »Zveze obrtnih društev za 'Slovenijo'v Celju«.'	-	•
Namestniki:
Kersnič Ivan, krojaški mojster in načelnik »Zadruge krojačev v Ljubljani;
Špes Fran ml., zidarski mojster in načelnik »Strokovne zidarske zadruge v Mariboru«;
Holy Josip, brivski mojster in predsednik »Obrtnega društva v Brežicah«;
Dolžan Fran, kleparski mojster in odbornik »Občeslovenskega obrtnega društva v Celju.
Berlič Josip, gostilničar in odbornik »Gostilničarske zveze v Ptuju«.
Namestniki:
Turšič Leopold, mizarski mojster v Cerknici;
Hmelina Karol, dimnikarski mojster v Sfovenjgradcu;
Anžič F urne, mesarski mojster v Ljubljani;
Coh Stjepan, gostilničar in načelnik - »Gostilničarske zadruge v Rogaški Slatini«.
IV. Kategorija:. člani:
Klubičkd Josip, čevljarski mojster in odbornik »čevljarske zadruge v Mariboru«;
Rebek Josip, ključavničarski mojster v Ljubljani;
Nerad Frake, zidarski mojster v Ga-; berjih;
Rozin Miloš, kleparski mojster in odbornik »Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju«, v Trbovljah.
Namestniki:
Podhraški Karel, kleparski mojster in načelnik »Kolektivne zadruge v Slovenski Bistrici«;
Rožič Štefan, pleskarski mojster v Ljubljani;
Kolar Josip, mizarski mojster in predsednik »Obrtnega društva na V ranskem«;
Vsem v „Zvezi gostilničarskih zadrug v Celj'u“ včlanjenim zadrugam!
V zvezi z obrtnimi zadrugami in društvi osnujte v vašem okraju volilne odbore ter jih nemudoma javite »Akcijskemu komiteju za volitve v zbornico v Celju, tajništvo Na okopih štev. 9/IL, kateri je prevzel pri teh volitvah vodstvo vseh organizacij1. Na isti naslov se je obrniti tudi za vsa pojasnil^ glede volitev.
Odločno odklanjamo pri teh volitvah vsak boj, ker je nepotreben in obrtništvu škodljiv. Pokažite, da ste zavedni in disciplinirani obrtniki in oddajte svoje glasove za kandidate, katere so postavile vaše organizacije.
F Celju, dne 10. avgusta 1926.
Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo so razpisane. V stanovskih organizacijah včlanjeno obrtništvo je sklenilo nastopiti pri teh volitvah popolnoma samostojno in izločiti sodelovanje katerekoli politične stranke. Dnevna politika je obrtništvo dosedaj le cepila in mu neizmerno škodovala. Zbornica je gospodarska institucija, kjer se obravnavajo zelo važna vprašanja obrtništva. Ta zbornica zamore delovati le tedaj, ako je popolnoma prosta vsakih političnih vplivov in intrig.
Pozivamo vse včlanjene zadruge in njih člane, da oddajo svoje glasove za »Stanovsko listo obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti«.
Za »Zvezo gostilničarskih zadrug v Celju«:
Drago Bernardi 1. r„ t. č. načelnik.
Vsem v „Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani4* včlanjenim zadrugam!
Pri volitvah v zbornico za trgovino, obrt in industrijo nastopi obrtništvo, organizirano v svojih stanovskih organizacijah s popolnoma nepolitičnim gospodarskim programom.
Naša dnevna politika, ki nam je že toliko škodovala, nima pravice, se vtikati v tako važno gospodarsko institucijo, kot je zbornica.
Pozivamo vse včlanjene zadruge in njih člane, da disciplinirano podprejo in oddajo svoje glasove za »Stanovsko listo obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti«.
Skupno z obrtniškimi društvi in zadrugami osnujte v vašem okraju ta-
koj volilne odbore, katere naznanite »Akcijskemu komiteju v Celju«, kateri je prevzel pri teh volitvah vodstvo vseh obrtniških organizacij. Vsa zahtevana pojasnila in dopise naslovite na »Akcijski komite, tajništvo Celje. Na okopih št. 9/IL
Pokažite, da ste zavedni člani svojih organizacij in volite kandidate, katere ste sami postavili.
F Ljubljani, dne 10. avgusta 1926.
Za »Zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani«:
Franjo Kaučič 1. r., t. č. načelnik.
Vsem v ,.Zvezi obrtnih Društev za Slovenijo v Celju*4 včlanjenim društvom!
Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani so razpisane.
Obrtništvo, organizirano v nepolitičnih stanovskih organizacijah nastopi pri teh volitvah popolnoma sa-'rnostojno, neglede na katerokoli politično stranko.
Pozivamo vsa v »Zvezi obrtnih društev za Slovenijo v Celju« včlanjena društva, da organiziraju v svojem okraju sporazumno z obrtnimi in gostilničarskimi zadrugami volilne odbore. Ti odbori naj razvijejo največjo agitacijo za našo listo »Stanovsko listo obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti«.
Vsa društva naj pokažejo, da je njih zavednost, disciplina in zaupanje v svojo osrednjo organizacijo neoma-jena.
Tovariši, sedaj je čas, da utrdite
svoje organizacije. Ne dajte se begati po nasprotnikih, k; hočejo uvesti v zbornico politiko, katera je zakrivila med obrtništvom že toliko nesloge in gorja. Cepljenje obrtništva ima namen, razbiti njegove vrste in ga zasužniti politični stranki še bolj, kakor je bilo dosedaj. Sporazumno z obrtnimi in gostilničarskimi zadrugami osnujte takoj v vašem okraju volilne odbore, katere nemudoma javite »Akcijskemu komiteju za volitve v zbornico v Celju«, tajništvo Na okopih št. 9/IL
Obrtniki, ubranimo se vsakega jerobstva in pokažimo, da smo sami zmožni in dovolj močni zastopati naše interese v zbornici.
F Celju, dne 10. avgusta 1926.
Za »Zvezo obrtnih društev za Slovenijo v Celju«:
Ivan Bizjak 1. r., t. č. predsednik.
II.	Kategorija.
člani:
Žurman Ivan, pekovski mojster in podnačelnik »Kolektivne zadruge v Slovi Bistrici«;
Kavčič Fran, gostilničar in načelnik »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani«;
Horvat Janko, slikar in predsednik Obrtnega društva v Ljutomeru«;
Ogrič Filip, zobotebnik in predsednik »Obrtnega društva v Novem mestu«.
Namestniki:
Szukitš Štefan, krojaški mojster v Murski Soboti;
Rozman Ivan, čevljarski mojster v Ljubljani;
Rozman Alojzij, gostilničar in načelnik »Gostilničarske zadruge v Prevaljah« ;
Kuhar Rudolf, mizarski mojster in načelnik »Mizarske zadruge v Mokronogu«.
III.	Kategorija. člani:
Ambrožič Josip, gostilničar in izdelovalec gredež v Ljubnem na Gorenjskem;
Kolšek Martin, čevljarski mojster in odbornik »Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju«;
Bernik Ivan, mizarski mojster in načelnik »Mizarske zadruge v Ljubljani«;
Štefe Anton, čevljarski mojster in predsednik »Obrtnega društva v Kranju«.
Vsi ti tovariši so se zavezali v slučaju izvolitve nemnorno delovati v zbornici v prid obrtništva ne glede na politične prilike v državi.
Tovariši obrtniki! Kakor ste se dosedaj oklepali vaših organizacij, katere so vodili trezni in za obrtniški stan vneti ljudje, tako glasujte strnjeno za predlagano kandidatno listo. Nihče izven obrtnikov nima pravice se vtikati v te volitve. Proč s politiko iz gospodarske institucije, kakor je zbornica.
F Celju, dne 10. avgusta 1926.
Za »Akcijski komite«:
Ivan Rebek 1. r.
Za »Zvezo obrtnih društev za Slovenijo v Celju«:
Ivan Bizjak 1. r.
Za »Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani«: Engelbert Franchetti 1. r.
Za »Splošno Zvezo obrtnih zadrug v Mariboru«:
Franjo Bureš L r.
Za »Zvezo gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast v Ljubljani«:
Franjo Kavčič 1. r.
Za »Zvezo gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast v Celju«:
Drago Bernardi 1. r.
Vsem v „Zvezi obrtnih zadrug y Ljubljani44 včlanjenim Zadrugam!
Pričakovali smo, da bodo volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo imele le gospodarsko-stanovski značaj in da se bodo izvršile brez vsakega boja.
Vse zveze obrtnih in gostilničarskih društev in zadrug so postavile skupno »Stanovsko listo obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti«.
Posamezne, izven naših nepolitičnih organizacij stoječe osebe so čutile potrebo, zanesti tudi v te volitve politiko.
Odločno odklanjamo nastop nasprotne politične skupine in pozivamo vse zadruge, da delujejo z vso silo za našo stanovsko listo.
Za vsa pojasnila se obračajte na »Akcijski komite za volitve v zbornico v Celju«, kateri je prevzel vodstvo vseh organizacij pri teh volitvah. Tajništvo »Akcijskega komiteja« se nahaja v Celju, Na okopih št. 9/IL
F Ljubljani, dne 10. avgusta 1926. Za »Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani« I Engelbert Franchetti 1. r., t. č. preds.
Vsem v „Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru4* včlanjenim zadrugam!
Obrtništvo, organizirano v strogo I stanovskih in nepolitičnih organizacijah nastopi pri volitvah v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani s skupno stanovsko listo in z nepolitičnim gospodarskim programom.
Skupina izven teh organizacij stoječih obrtnikov je v zvezi z neko politično stranko sklenila postaviti lastno kandidatno listo. Ta lista ima ; političen značaj in hoče zanesti politiko tudi v zbornico.
Nastop političnih skupin pri volitvah v zbornico odločno odklanjamo ter pozivamo vse zadruge, da delujejo z vso silo za našo »Stanovsko listo obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti«. '
Vse zadruge naj sporazumno z gostilničarskimi zadrugami in obrtnimi društvi osnujejo v svojem. okraju volilne odbore, katere je naznaniti »Akcijskemu komiteju v Celju« na Okopih št. 9/TI. Za vsa pojasnila se je obračati na tajništvo tega komiteja, kateri je prevzel vodstvo organizacij pri teh volitvah.
Tovariši, na delo in pokažite, da je v obrtništvu moč in disciplina.
F Mariboru, dne 10. avgusta 1926.
Za »Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru«:
Franjo Bureš 1. r., t. č. načelnik.
Brezalkoholne JokoVe lljeh Vrst (malinovec, bezgovec, borovničar, ribezov, čresnjev, višnjev, limonov in jagodov sok) brez saharina in kemikalij, priznano najboljše,
Vse potrebščine za konzerviranje sočivja, sadja in grozdja,
priprave za ohranitev brezalkoholnega sadnega in grozdnega soka (v steklenicah, pletenkah, sodih) za domače gospodarstvo in večje obrate,
raznovrstne sušilnice za sočivje in sadje,
Vsakovrstne stroje za brezalkoholno gospodarstvo, dobavlja najceneje in v najboljši kakovosti
„ Brezalkoholna produkcijafic
x&a,sip 10. 72.
~o
Jr:
<
m
rp
r-t*
n
7T
o
<
in
Crci
O
m
< O
C/X
---D
■o 5:
S ^
a> — cr
fD
S M
N
— • n< ^
—	3 jf.
n<
W 3	«
r-
»j
N
M
rr
(—f-
n> <
r-t-
n> cr o era
—I r-f
O O n< —•
n S
co ra
"O
<
M
P
ra
3
3
B3
Z
ra
cr
o
<
D:
N<
ra
o f0 r—i~ era ra
a.
o
N
CJ
“1
3
o
&5
3
ra
co
ra
3
m
ra
o < CU
3.
n ra r-f' 3 ra
n'
3
3
CiJ
<
B5
irx
rr
cr
—!
ra
N
P
n<
3
O
Kdo je pravi zastopnik obtrništva?
Do razpisa volitev v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je bilo celokupno obrtništvo trdno prepričano, da so edini pravi njegovi zastopniki obrtna in gostilničarska društva ter zadruge in njih osrednje organizacije, »Zveze«.
Te organizacije so prirejale nebroj zborovanj in sestankov širom Slovenije, na katerih se je razpravljalo o vseh važnih in perečih vprašanjih obrtništva. Na tisoče dopisov se je poslalo na merodajne oblasti in doseglo v etik o uspehov. Težka je bila borba organizacij radi političnih prilik v državi, katere našemu obrtništvu nikakor niso naklonjene.
Volitve v zbornico so za naše organizacije težka preizkušnja. Nasprotniki hočejo uporabiti te volitve za razbitje organizacij, katere so jim radi svojega strogo stanovskega stališča trn v peti.
V naših društvih in zadrugah se ni nikdar uganjala politika in je bil' sprejet kot član vsak obrtnik, neglede na njegovo politično prepričanje. Te organizacije so imele in imajo jasno začrtano gospodarsko pot, po kateri edino je mogoče doseči za obrtništvo boljše razmere.
Obrtništvo ima največjo konkurenco v inozemski industriji, katera preplavlja naše kraje s svojimi cenejšimi, a zato tudi slabšimi izdelki. Tej inozemski konkurenci pomagajo v obilni meri konzumna društva, katera te predmete razpečavajo in na ta način škodujejo obrtništvu. V raznih zavodih, kateri bi morali imeti popolnoma drug namen, se izdelujejo predmeti, kakor čevlji, obleka, pohištvo itd. z mladoletnimi močmi, brez predpisane strokovne izobrazbe. Te konzume in zavode vzdržuje in podpira ona politična stranka, katera je postavila sedaj s pomočjo nezavednega obrtništva in skupno z g. Jelačinom ml. nasprotno listo.
Naše organizacije -so bile s temi konzumi in zavodi v najostrejšem boju, medtem, ko jih organizacija, katero vodi g. Ogrin kot privesek politične stranke, kot taka vsaj molče podpira. O tej zadnji organizaciji je bilo dose-daj v javnosti bore malo čuti.
Iz navedenega je razvidno, da so prave zastopnice obrtništva zveze obrtnih in gostilničarskih društev in zadrug ter obrtna društva in zadruge.
VABILO
na odborovo sejo «Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Ceiju», ki se bo vršila
v sredo, dne 25. avgusta 1926 ob 13. url (1. uri popoldne) v orostorih hotela «Balkan» v Celju, Gosposka
ulica 7 s sledečim DNEVNIM REDOM:
1.	Čitanje zapisnika zadnje odborove
seje.
2.	Sklepanje o vložitvi priziva na mi-
nistrstvo trgovine in industrije v Beogradu zoper odlok velikega župana mariborske oblasti v Mariboru, s katerim je spremenil uradno določbo §1 zveznih pravil in omejil s tem zvezni okoliš od sedanjega okoliša na okoliš mariborske oblasti. V nasprotnem slučaju pavravnanje zveznega poslovanja v smislu popravljenih pravil.
3.	Razgovor in sklepanje o volitvah v
zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
4.	Slučajnosti.
Ker je dnevni red zelo važne vsebine in dalekosežnega pomena, se prosijo vse zadruge, da pošljejo k seji zanesljivo svoje zastopnike.
Železniška zveza je tako ugodna, da se vrnejo lahko vsi odborniki že z večernim vlakom ter zamudijo radi tega kvečjemu en dan.
Zvezni načelnik:
Drago Bernardi 1. r.

..............
Rlajfeoljšo in najmodernejšo prekajevalnico z lastno hladilnico
priporoča
8-4
Viktor Zany
Celje, Prešernova ulica U.
Na debelo! Cene zmerne! Na drobno!
Meroizkušanje hramnih sodov.
Na odborov! seji, ki se je vršila dne 28. aprila 1926, se je na predlog zveznega odbornika in načelnika gostilničarske zadruge v Brežicah gosp. Volčajnšeka sklenilo zaprositi mero-izkusno nadzorništvo v Ljubljani za izposlovanje naredbe, da bi se sodi, namenjeni za transport, meroizkusili vsake tri leta in samo oni v velikosti od 700 litrov dalje pri hramnih sodih, ki so vedno v kleteh, pa naj bi se meroizkušanje popolnoma opustilo, ker se z vednim strganjem in praskanjem starih številk iz sodov in vžiganjem novih, doge v nekaj letih popolnoma zrežejo in se morajo vsled tega pogosto menjati, kar povzroči precejšnje stroške. Za opustitev meroizkušanja hramnih sodov govori tudi dejstvo, da taki sodi, ki so vedno v kleteh, ne morejo spremeniti svoje velikosti glede njih notranjega prostora.
Na našo zadevno vlogo na mero-izkusno nadzorništvo v Liubijani, smo prejeli odgovor, da se odredba minb strstva trgovine z dne 28. marca 1881 nanaša na sode vsake vsebine in da ni vsled tega v stanu izposlovati naredbe v od nas zaprošenem zmislu. Od teh predpisov so izvzeti hramni sodi, katerih po merolzkusnem redu ni treba preizkušati (cimentirati), da pa vzlic temu finančna oblast zahteva, da se tudi pri teh sodih uradno določa vsebina.
Na podlagi tega odgovora smo se obrnili s prošnjo na finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru, kateri smo priložili prepis rešitve meroizkusnega nadzorništva v Ljubljani in prosili za primerno ukrenitev, da bi se hramni sodi odslej naprej po meroizkusnih ] uradih ne določevala vsebina z preizkušanjem (cimentiranjem), ker ni ta praksa v obstoječem merolzkusnem redu ^ predvidena. Istočasno smo se obrnili v zadevi na zbornico za trgo-
vino obrt in industrijo v Ljubljani in prosili v zadevi intervencije za ureditev zadeve, od koder smo prejeli pojasnilo, da utemeljuje finančna uprava obvezno cimentiranje vinskih posod z zadnjim odstavkom čl. 9 pravilnika o trošarini na vino, ki se glasi :
«Vse posode, ki se porabljajo ali v zalogah ali v točilnici ali pa na transportu, morajo biti pravilno cimentirane».
Na podlagi tega določila si prisvaja finančna uprava pravico, da zahteva uradno cimentiranje posod vsako tretje leto. Za velike posode, katere meroizkusni urad zaradi nedo-stajania pripravnih pripomočkov ne more cimentirati, izmeri finančna kontrola sama z Matijevičevim sodomerom.
Tudi finančna delegacija v Ljubljani je leta 1923 naročila podrejenim organom, da največje posode v zalogah. ki jih ni moč spraviti iz kleti, ker je klet ali zidanica tako nepriročna, da je merjenje na licu mesta težko ali sploh neizvedljivo, bodisi, ker nima lastnik primerne tehtnice, ali pa ker ni vode na razpolago ali kjer so se pojavile sploh nepremagljive tež-koče, finančna kontrola po možnosti sode z Matijevičevim sodomerom izmeri ter o priliki natakanja ali izta-kanja v te sode ali iz teh sodov primerja svojo izmero in naj strankam v tem pogledu ne povzroča neprilik. Ako je tudi izmera z sodomerom nemogoča, naj se zadovolji finančna kontrola z rezultati opazovanja pri natakanju in iztakanju. Paziti je pa, da se ta modus uporablja samo tam, kjer je pravilno cimentiranje potom meroizkusnega urada res neizvedljivo.«
Od finančnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru smo prejeli na našo prošnjo sledeči odlok :
Št. 3127/1.
Finančno okrajno ravnateljstvo Dne 4.8.1926.	v Mariboru.
Vsem srezkim upravam in oddelkom fin. kontrole v tuuradnem območju.
Kakor je posnelo ravnateljstvo iz tozadevnih poročil srezkih uprav fin. kontrole, se nahaja pri trgovcih z vinom še vedno večje število posod, ki niso meroizkušane (cimentirane). Vzroki, da se v tem pogledu ni zadostilo doslej naredbi delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 22. junija, št. 272/23 so različne narave; pomajkanje vode, nemožnost izkletenja dotičnih posod, slabe ceste za prevoz, in poglavitno občutni stroški, ki bi bili zvezani s cimentiranjem zlasti velikih posod pri večkrat oddaljenih meroizkusnih uradih.
Da se zasigurajo z ene strani državni interesi, iz druge strani tudi strankam ne povzoča nepotrebnih stroškov in neprilik, naj veljajo odslej v predmetu naslednja navodila :
1.	Posoda, ki je namenjena z®: promet, torej transportna posoda, mora biti brezpogojno pravilno cimentirana in sicer ne glede na prostornino in velikost posode. V pogledu teh posod se je torej točno ravnati po naredbi delegacije min. fin, v Ljubljani z dne 22. junija 1923.
2.	kar se tiče hramnih sodov, le-1 teh po meroizkusnem redu ni treba preizkušati (cimentirati), pač pa mora biti po trošarinskih predpisih njihova vsebina uradno določena.
Ker sodi, ki so vedno v kleteh, ne spremene svoje vsebine, ampak
ostanejo glede prostornine leta in leta neizpremenjena, naj se ne zahteva, če so bili taki sodi že meroizkušeni, ponovno cimentiranje po preteku 3 let, ampak se naj pripozna meroizkusen znak kot veljaven tudi tedaj, če je starejšega datuma kakor 3 leta. Samo v tem slučaju, če bi nastali glede pravilnosti označene vsebine utemeljeni dvomi, je postopati po naslednji točki 3 pričujoče naredbe.
3.	Glede hramnih sodov, ki še niso cimentirani, je treba na vsak način uradno določiti njihovo vsebino. To izmerjenje naj se izvrši na dosedaj običajni način, namreč z Matijevičevim sodomerom eventuelno še s kubičnim računom.
Tako ugotovljena prostornina ima veljati brezpogojno za trošarinsko oblast in stranko vse dotlej, dokler stranka ne pusti cimentirati dotično posodo po meroizkusnem uradu, kar ji je dano seveda na prosto voljo in na kar je stranko izrecno opozoriti.
Ugotovitev prostornine z Matijevičevim odnosno s kubičnim računom v smislu točke 3 te naredbe naj se izvrši vedno po dveh organih fin. kontrole v navzočnosti stranke ali njenega namestnika.
O tozadevnem poslovanju naj se napravi kratek zapisnik z bistvenimi podatki, ki so:
a)	navpična visokost od pilke dna.
b)	največji premer dna in
c)	notranja kriva dolgost doge in sicer v centimetrih ne M. st. in to radi tega, da se dimenzije lahko preizkus jo tudi z navadnim metrom. Zapisnik naj podpišeta organa finančne kontrole in stranka odnosno njen namestnik. Organ, ki je sestavil zapisnik, naj zabeleži začasno na posodi ugotovljeno prostornino posode.
Izvidni zapisnik ima predložiti oddelek nemudoma pristojnemu srezkemu upravniku, kateri preizkusi ugotovljeno prostornino in vrne potem zapisnik oddelku, kateri obvesti stranko in označi na posodi vsebino, ki ima veljati za stranko in trošarinsko oblast do event. cimentiranja po meroizkusnem uradu.
5.	S tem, da se glede hramnih sodov, ki so že cimentirani, ne zahteva več ponovno preizkušnje po preteku, treh let in da se glede posod, ki še niso cimentirane, strankam nudi alternativo, da ali puste te posode cimentirati, ali pa morajo pripoznati po fin. organih ugotovljeno prostornino, so tozadevne določbe naredbe delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 22. junija 1923, št. 272/23 znatno omiljene. Nadaljnih olajšav ni mogoče dovoliti. V prerekanja s strankami se v bodoče pri ugotovljenih primanjkljajih vina ni spuščati, ampak je sestaviti, ako bi se za take primanjkljaje ne bi plačalo trošarine tekom 24 ur po ugotovitvi dejanske opise.
Dr. Josip Povalej 1. r.
Naše člane spozarjamo, na to, da nam, ako bi se finančni organi proti pričakovanju ne držali teh odredb, da nam to z navedbo konkretnih primerov sporočijo, da bomo mogli potrebno ukreniti.
Slednjič priporočamo vsem gostilničarjem, da se ne spuščajo v prerekanja z izvršilnimi organi, ampak se obrnejo do nas v vsakem takem slučaju.
Zapisnik
odborove seje „Zveze gostilničarskih zadrug v Celju", ki se je vršila v sredo, 28. julija 1926, ob 1. uri pop.
v salonu hotela «Balkan» v Celju, Gosposka ulica štev. 7, s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnje odbor.seje.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo tajništva in uprave »Gostilničarskega lista» in v zvezi s točkama 2 in 3 odobritev dosedanjega delovania zveze.
4.	Odobritev dosedanjih zveznih izdatkov, izdanih po načelstvu.
5.	Določitev stalnega pravnega zastopnika zveze.
6.	Načrt novega gostilničar, zakona.
7.	Zavzemanje stališča o točilni taksi in državni trošarini.
8.	Zavzemanje stališča napram N. N. zadrugi, ki se branita pristopiti k zvezi.
9.	Slučajnosti.
Navzoči.
1.	Zvezni načelnik g. Drago Bernardi, hotelir iz Celja.
2.	Zvezni podnačelmk g. Franc Re-beuschegg, hotelir iz Celja.
3.	Zastopnik »Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«, g. Dr. Pretnar.
4.	Zvezni tajnik g. Anton Komac, ki fungira kot zapisnikar.
Včlanjene zadruge so zastopane:
1.	Maribor mesto: g. Konrad Žnuderl, zadružni načelnik.
2.	Maribor okolica: g. Trinko Peter, gostilničar.
3.	Šmarje pri Jelšah: gg. Gradt Maks, zadružni načelnik. Nerad Anton in Gajšek Florjan, gostilničarja.
4.	Kozje: g. Kolar Andrej, zadružni načelnik.
5.	Slovenjgradec: g. Josip Eichholzer, zadružni načelnik in g. Klančnik Franc, gostilničar.
6.	Sv. Jurij ob j. ž.: g. Klanjšek Franc, zadružni načelnik.
7.	Sv. Lenart: g. Rojko Rudolf, gost.
8.	Ormož: g. Golenko Anton, zadružni načelnik.
9.	Žalec: g. Virant Ivan, zadr. nač.
10.	Celje: g. Perc Drago, gostilničar.
11.	Slov. Bistrica : Kos Ivan, zadr. nač.
12.	Vransko: gg. Košenina Karl, zadružni načelnik in Kumer Karl, gost.
13.	Gornji grad: g. Mermal Franc, zadružni načelnik.
14.	Mozirje: g. Goltnik Franc, zadr. n.
15.	Vojnik: g. Randl Anton, gostilničar.
16.	Sevnica: g. Rathey Ivan, zadr. n.
Računski preglednik:
1.	G. Poderžaj Franc, gostiln., Breg pri Celju.
Zastopanih je torej 15 včlanjenih zadrug in 1 še nevčlanjena. Na podlagi te prezenčne liste se ugotovi, da so sklepi današnjih razprav veljavni ker je zastopanih od 24 včlanjenih zadrug 15, kar presega število ki je določeno po § 14. zveznih pravil ki je potrebno za veljavno sklepanje.
Načelnik g. Drago Bernardi pozdravi zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani g. Dr. Pretnarja in vse navzoče odbornike, se jim zahvali za obilo udeležbo ter otvori sejo ob I3V2 ur> popoldan.
Gospod Dr. Pretnar se zahvali za pozdrav izrečen mu po načelniku in za vabilo na današnjo odborovo sejo ter izrazi veselje, ker vidi v gostilničarstvu tako zanimanje za svoje stanovsko organizacijo.
Po končanih formalnostih in običajnim načelnikovem nagovorom se preide na
dnevni red
ter predlaga, da se čitanje zapisnika zadnje odborove seje
k prvi točki
opusti, ker bi 37 strani obsegajoči zapisnik zavzel precej časa. Predlog se enoglasno odobri in preide
k drugi točki,
katera se, radi tesno združenega načelnikovega in tajnikovega poslovanja, da se poročilo ne da tako lahko ločiti, združi s tretjo točko. Radi tega poda g. načelnik B-rnardi besedo zveznemu tajniku g. Komacu in ga prosi, naj poda
k četrti točki
izčrpno poročilo o zveznem delovanju, katero se glasi sledeče :
Tajniško poročilo
o zveznem delovanju in o upravi »Gostilničarskega lista« za čas od 28. aprila do 28. julija 1926.
Poprej ko preidem na poročilo o zvezinem delovanju si štejem v dolžnost ugotoviti, da ste šoštajnska in vojniška zadruga še vedno izven naše organizacije, in nočeta vzlic večkratnim vabilom prijaviti svojega pristopa k naši zvezi.
Praksa uči, da so takim stvarem krivi pri večini slučajev voditelji, ki niso naši organizaciji posebno naklonjeni in nočejo vsled tega pojasniti svojim članom pomena skupne močne , organizacije. Mnenje posameznih članov ki se sliši po tretjih osebah, je, da so za pristop k naši zvezi, samo ni koga, da bi se za stvar zavzel in pristop izvedel.
Na zadnjem našem občnem zboru, ki se je vršil dne 26. januarja 1926, sta bila do polovice istega navzoča tudi zastopnika vojniške zadruge. Ker nista imela potrpljenja vztrajati do konca razprav in se predčasno odstranila, se nista v polni meri informirala o sedanjem stanju in delovanju zveze pod novim zveznim vodstvom, ki obstoja od 3. oktobra 1925 dalje. Vsled tega sta odnesla iz našega zbora k svoji zadrugi popolnoma napačen utis o naši organizaciji in kakor se more posnemati iz večkratnih pogovorov z enim izmed omenjenih dveh zastopnikov, sta tudi v tem smislu doma po ročaia.
Vzlic temu, da pošiljamo vojniški zadrugi vsaki mesec po en izvod našega lista iz katerega je točno razvidno zvezino delovanje, se ni nihče brigal, da bi se nam bila krivica popravila in pojasnilo članom resnično sta.ije stvari. ........... zadruga nam na naše dopise vsaj odgovarja in izjavlja, da njeni člani ne zmorejo plačevati Din 20'— za svojo centralno organizacijo in list, medtem ko ne moremo dobiti od . .
. . . niti odgovora na naše številne dopise. Ker je to akanito odklonilno stališče teh zadrug le kaprica in ne nemožnost plačila Din 20'— letno, je potrebno, da danes spregovorimo par besed o teh tovariših, kako naj se napram njim ravnamo. Pri dobro organiziranih stanovih je v navadi, da se take kolege povsod popolnoma ignorira, dokler ne uvidijo potrebo združenja in vzdrževanja skupne organizacije.
Istotako je z............zadrugo.
Že od več strani se je slišalo, da so posamezni člani za skupno delo z nami. Ovire dela le načelstvo, ki se ne more uveriti o potrebi združitve z nami.
Prav sramotno je ravnala z našo
organizacija zadruga v................
katera je prijavila svoj pristop 1.1923. Pošiljali smo njenim članom naš list do maja letošnjega leta in zagovarjali tudi nje interese v enaki meri kakor za vsako drugo zadrugo. Proračunjene zvezne letne članarine, ki znaša za vsakega člana po Din 20'— nam ni hotela plačati vzlic večkratnim opominom. Še več. Na naše opomine in razne dopise ni niti odgovarjala. Ko je naraste! njen dolg pri nas na zvezni članarini preko Din 4000'— in ko smo videli, da ne moremo tega denarja dobiti na prijateljski način, smo vložili
pri srezkem poglavarju v..............
prošnjo za administrativno iztirjanje te svote. Dolgo časa se ni mogel srezki
poglavar v...........odločiti za uvedbo
administrativnega postopanja proti tej renitentni zadrugi. Ko pa vendar le nismo dali miru, je nam na našo zadnjo urgenco v kateri smo omenili, da se bomo pri velikim županu pritožili, če ne prejmemo na naše dopise odgovora, je vendarle izdal za nas tako usodepolni odlok v katerem pravi, da je zadružni sklep o pristopu k naši zvezi neveljaven, ker ne šteje ta zadruga po naših pravilih zahtevane nad-polovične večine gostilničarjev in da ne sme biti vsled tega članica naše zveze. Zadružni sklep o pristopu k naši zvezi se je s tem odlokom razveljavil in proglasila naša terjatev preko Din 4000'— nelikvidna brez, da upoštevamo škodo ki smo jo imeli s pošiljanjem našega lista od januarja do maja meseca letošnjega leta, ki ni v omenjenih Din 4000'— zapopadena. Nekoliko je o tej zadevi pojasnjeno že v našem listu št. 6.
Proti odloku srezkega poglavarja
v.............smo vložili pravočasno
pritožbo na velikega župana v Mariboru, na kar pa nimamo še odgovora. Najbrž bomo morali škodo utrpeti. To pa le radi tega, ker se ni poklicana nadzorstvena oblast brigala pravočasno ali je zadružni sklep o pristopu k naši zvezi veljaven ali ne, ter ugotovila to šele po preteku 37a leta, ko smo že bili oškodovani za preko 4000'— Din.
Zopet se vidi, da je krivo temu vodstvo zadruge, ki ne izpolnjuje svojih prevzetih dolžnosti. Imelo ni niti toliko vesti, da bi nas bilo pred tremi leti opozorilo nato, da je sklep o pristopu k naši zvezi nezakonit. Izgovor, da jim to določilo zveznih pravil ni bilo znano, ne drži, ker so prejeli tudi oni zvezna pravila, katera bi bili morali prečitati in se po njih ravnati že iz početka, ne pa šele na koncu treh in pol let, ko so nas oškodovali za Din 4000'—.
Mislim, da ni na svetu človeka, ki bi bil tako nesramno oškodoval svojo organizacijo kakor so oškodovali
voditelji...............gostilničarske
zadruge našo zvezo.
Ker bo treba spregovoriti danes besedo tudi o . . . . gostilničarski zadrugi, bom na kratko omenil tudi dosedanje mrtvilo te tovarišice, katera se ne more zavedati koliko škoduje ne le sama sebi ampak vsemu gostilničarskemu stanu naše države z njenim kljubovanjem, da nam na naše dopise ne odgovarja in tudi ne nakaže zaostale zvezne članarine za leto 1925., ki znaša Din 2230'— Opetovano smo jo na plačilo opominjali in prosili nakazila dolžne svote ter odgovora na naše dopise. Poskusili smo celo z objavo njene nerodnosti v našem listu. Izročili smo tudi zadevo srezkemu po
glavarju v..........................za
administrativno iztirjanje dolžne svote, ali vse ni nič zaleglo. Ko je njen načelnik gospod...........videl, da mu
ne damo miru in da hočemo imeti denar, katerega nam zadruga dolguje za naš list in zvezno upravo, nam je pisal pismo in sporočil, da je občni zbor, na katerem je bilo navzočih 14 članov, sklenil izstop iz naše zveze. Ta sklep je seveda nezakonit kakor oni v...................ker če se za-
hteva za pristop k zvezi gotovo število članov, potem se mora zahtevati isto za izstop. Število 14 pri zadrugi, ki šteje 120 članov, pa nikakor ne zadostuje za pravilen in zakonit sklep za izstop.
Zdi se, da se je pri tej zadrugi zadnje čase nekaj spremenilo in sicer to, da je prišlo vodstvo te organizacije v druge roke. Takoj šmo se obrnili z dopisom na načelnika in tajnika za pojasnila in se izrazili, da smo pripravljeni jim dati točne informacije o celem dosedanjem mrtvilu zadruge, če pride eden ali drugi na našo današnjo odborovo sejo. Na ta naš dopis smo prejeli odgovor, da se bo naše današnje seje udeležil zadružni načelnik . . . in uredil z nami vse zaostale stvari svoje zadruge. Res imamo čast danes tega gospoda tukaj videti s katerim se bo cela stvar izravnala v prid nam in zadrugi.
Ista stvar kakor s............je
tudi s . . . . zadrugo. Tudi od tam nismo še prejeli nobenega odgovora na naše številne dopise. Njen dolg na zvezni članarini za leto 1925. po Din 1380'—, smo prejeli po večkratnih intervencijah pri srezkem poglavarju šele
10.	t. m.
Takoj ko nam je nakazala (seveda primorana od srezkega poglavarja), omenjeno svoto, nam je poslala tudi izstopno izjavo, da se maščuje nad nami, ker smo jo za članarino tožili.
Takih zadrug, ki sem jih ravnokar naštel, je boljše da jih ni v naši sredini, ker imamo z njimi le brezpotrebne večje stroške za izdajanje »Gostilničarskega lista« in zamudo dragega časa, ki bi se ga uporabilo v druge bolj koristne svrhe.
To je bilo važno ugotoviti tudi radi tega, ker se bo danes zavzelo zvezino stališče napram omenjenim zadrugam po postavljenem dnevnem redu.
Po tej ugotovitvi preidem na moje poročilo, katero obsega
delovanje zvezne pisarne in
upravo »Gostilničarskega lista».
Vložni zapisnik šteje danes 632 opravilnih številk, od katerih je bilo vloženih pred zadnjo odborovo sejo 359, ostalih 273 pa oJpade na čas od zadnje odborove seje, ki se je vršila danes tri mesece nazaj do danes. Te
vloge vsebujejo razne zadeve, tičoče se zvezinega poslovanja in uprave »Gostilničarskega lista«. Radi kratkega časa ki ga imamo na razpolago, bom navedel na kratko le važnejše zadeve, ki so se s temi spisi obravnavale.
Ker je nam zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obljubila, da se bo za naše zahteve zavzela, smo ji poslali poleg prepisov drugih naših spisov tudi prepis vseh naslednjih vlog, ki smo jih naslovili na merodajne činitelje s prošnjo, da se za stvar energično zavzame in nas o uspehu posredovanja svoječasno obvesti. Te zadeve so:
1.	Članstvo pri gostilničarskih zadrugah to je, da naj pristojna oblast zahteva od vsakega prosilca pri predložitvi prošnje za osebno pravico tudi potrdilo o plačani inkorporacijski pristojbini pri dotični zadrugi, pod katere delokrog dotični obrat spada.
2.	Odpiranje in zapiranje trgovskih točilnic.
3.	Odpravo prepovedi točenja žganih, opojnih pijač ob nedeljah, izdanih od posameznih srezkih poglavarjev po § 54 obrtnega reda.
4.	Zasliševanje in obveščanje zadrug o lokalni potrebi pred podelitvijo krajevne pravice in ravnanje po obstoječih določilih obrtnega reda
5.	Vnešenje te določbe v novi pravilnik.
6.	Plačilo trošarine na vino s pripadajočimi občinskimi dokladami in priznanje gotovega odstotka za vsušenje.
Nekatere teh zadev se bode moglo rešiti šele tedaj ko se bo spreminjal gostilničarski pravilnik. Treba je pa, da se že sedaj založi zbornico s potrebnim gradivom, da bo imela o pravem času že vse pri rokah. Radi tega ji pošljemo prepise vseh naših spisov, ki bi jo mogli kedaj zanimati pri predlaganju zakonskih sprememb. Pri tej priliki prosim, da bi nam šle tudi vse zadruge v tem pogledu kar najbolj na roko s tem, da nam bodo pošiljale obširne in dobro utemeljene predloge za spremembo tega gostilničarskega pravilnika.
Po sklepu zadnje odborove seje smo vložili na vse srezke poglavarje prošnjo, v kateri smo prosili, naj bi uvaževali željo ministrstva trgovine in industrije in obvestili tudi krajevno pristojne gostilničarske zadruge o vsaki naznanje vzeti prijavi vinotoča pod vejo (točenje vina lastnega pridelka), da bi bila tudi našim zadrugam dana možnost kontrole, ali podatki prijave odgovarjajo dejstvu in ali se posestniki vinotočev ravnajo po obstoječih predpisih. Da bi dosegli čim večji uspeh, smo zaprosili tudi ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, katero je to željo izrazilo, da bi v tem smislu ponovno pisalo na srezke poglavarje. Na to vlogo še nimamo odgovora.
Na zahtevo ministrstva trgovine in industrije, odsek za saobračaj putnika i turista v Beogradu smo sporočali naše mnenje o spremembi določil taksnega zakona. Posebno smo se pri tem ozirali na določila tarifnih postavk 60 do 67 taksnega zakona. Prepis te vloge smo poslali tudi »Središnjemu savezu v Beogradu« s prošnjo, da nas v zadevi podpira.
S promtnim nastopom smo po izvedbi obširnih informacij preprečili izdajo osebnih pravic neopravičenim osebam, ki so skušale doseči njih namen s predložitvijo oblasti neresnično spričevalo Nekatere slične zadeve so še nerešene. Pri izvrševanju teh informacij smo mogli ugotoviti, da so se nekatere zadruge ravnale točno po naših navodilih, druge so pa izdajale sposobnostna spričevala kar tja v en-dan brez vsake resnične podlage. Da bomo dosegli v tej zadevi enoten nastop, priporočam vsem zadrugam, da ne izdajo nikakega spričevala osebam, za katere se ne more z uradnimi informacijami dognati resnice za kar se zahteva od zadruge potrdilo. Natančnejša navodila v zadevi so prejele vse zadruge s posebno okrožnico.
V zvezi s tem smo dosegli tudi to, da je izdal veliki župan okrožnico vsem podrejenim srezkim poglavarjem, ki smo jo objavili v našem listu št. 7 na podlagi, katere morajo biti vsa spričevala potrjena, v prvi vrsti od pristojnih zadrug in če istih ni,* šele od občinskih uradov. Ker se ni neki župan hotel držati izdane odredbe, smo ga . prijavili velikemu županu in državnemu ' pravdništvu, ter zahtevali proti njemu
kazensko postopanje. Sodnijsko kazensko postopanje srno zahtevali tudi piot' omm gostiinidariem, ki so izaali neresnična spri^aia osebam, ki niso bile nikoli zaposlene v gostilničarski obrt'. Pri tej priliki prosim, da opozorite vse vaše člane na ta dejstva, da bi se ne spuščali v take stvari, ki bi jim utegnile škodovati. Vsak kdor hoče izvrševati gostilniško obrt, naj se iste redno uči.
Na zahtevo velikega župana ma--riborske oblasti v Mariboru in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani smo podali naše mnenje v zadevi ureditve številčnega razmerja vajencev v gostilničarskih, hotelirskih in kavarnarskih obratih, to je, tako, da bi se ne držalo šablona, ki bi veljal za vse obrate in kraje enako, ampak da bi se uredilo to razmerje po razmerah poedinih strok, upoštevaje krajevne razmere in druge prilike. Čeprav je za gostilničarsko obrt zelo težko določiti število vajencev, ker je obratovanje v naši obrti, vsled nestalnosti prometa, jako različno, smo vendarle zavzeli stališče, da bi se za našo obrt v mestih, zdraviliških in kopaliških krajih ter v lepo urejenih restavracijah po deželi določilo, da bi se smelo zaposliti za vsakega gostilničarja po dva vajenca za sebe in za vsaka dva pomočnika še po enega več.
Zveza je bila zastopana tudi na veselici, ki jo je priredila gostilničarska zadruga v Laškem dne 8. maja 1926. O poteku smo poročali v «Gostilničar-skem listu* št. 5.
Na velikega župana, ministrstvo za trgovino in obrt, ‘finance in razne druge pristojne državne oblasti smo vložili številne vloge na katere nismo še prejeli zadovoljivih in končnih re-■šitev.
Deloma zadovoljivo rešitev smo prejeli le v zadevi plačila občinske doklade na državno trošarino na vino. Delegacija ministrstva financ je namreč na našo prošnjo, ki smo jo sklenili na zadnji odborovi seji in na posredovanje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, odločila zaprositi velika župana v Mariboru in Ljubljani, naj obvestita vsa županstva v svojem področju, ua je pripravljena odrediti pobiranje občinske doklade na državno trošarino na vino šele ob nastavitvi za točenje in sicer posebej za vsako občino, ako občinski odbori to sklenejo.
Stvar je torej pri državni oblasti, katera ima glavno besedo, urejena. Sedaj je na zadrugah ležeče, da pokažejo svojo agilnost in provocirajo sklep svojih občinskih odborov, da se pobira v njihovem področju občinska doklada šele ob nastavitvi. Zadruge naj skrbijo poleg tega tudi zato, da se o občinskem sklepu obvesti delegacija, da bo sklep odobrila in odredila pobiranje doklade v sklenjenem smislu.
Na sklep zadnje odborove seje glede meroizkušenja sodov, je nam meroizkusno nadzorništvo v Ljubljani odgovorilo, da hrampih sodov po me-rotzkusnem redu m treba preizkušati ampak finančna oblast zahteva, da se tudi pri istih uradno določa vsebina. Vsled tega smo se obrnili na finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru in prosili naj se ta praksa opusti, ker ni v obstoječem meroizkusnem redu predvideno. Odgovora še nimamo.
Kakor smo že objavili v našem listu, je odločil veliki župan na našo vlogo, da se trgovski točilci ne smejo včlanjevati v naše gostilničarske zadruge- V zadevi smo tudi zavzeli pri zadnji seji stališče v tem smislu. Za to stališče so govorili razni vzroki. Ali na naše začudenje, je ljubljanska zveza, katero smo s prepisom odloka obvestili, temu stališču energično ugovarjala. Kakor je razvidno iz mojega poročila o konferenci v Beogradu zastopa naše stališče v polni meri tudi Središnji savez v Beogradu.
Treba bo tudi zavzeti stališče o nakupu delnic državne obrtne banke. Kakor se vidi iz mojega poročila o poteku konference v Beogradu, nimajo srcski in hrvatski kolegi nobenega interesa in zanimanja za ta nakup.
V zadnjem času se opaža živahno zanimanje za naš list. Prihajajo nam prostovoljna naročila na list in oglase od oseb, ki bi mislili, da jih cela stvar nič ne zanima. Iz tega se vidi, da smo vendarle začeli uspevati v tem, da se tudi javnost zanima za naše delo. Posledica temu je ta, da se obdrži naš list do prihodnje izdaje po gostilnah.
V zameno zato se pa oblasti ne brigajo za nas.
Priporočati Vam moramo, da podprete vselej in pri vsaki priliki akcijo za uvedbo redne obligatorne zdravniške preiskave vajencev pred vstopom v službo, kakor smo že dvakrat v našem listu objavili, ker smatramo, da je ta preiskava posebno za naš stan neob-hodno potrebna.
Od več članov nam prihajajo pritožbe, da ne dobivajo redno našega lista. Temu so krivi netočni seznami zadrug v katerih so posebno pošte napačno označene. Prosim Vas ponovno, da določite pri vsaki zadrugi za določen okoliš po enega zaupnika, kateri bo imel v prvi vrsti nalog, sporočiti točno ime in priimek vsakega gostilničarja, kraj obratovališča, hišno številko in zadnjo pošto. Istotako naj ta zaupnik skrbi za pravočasno obveščanje zadruge o vseh nastalih spremembah v obratih njegovega delokroga, kakor tudi za inkaso letne zadružne članarine in drugih potrebnih obvestil članov. Le na ta način bodo vedne pritožbe nehale in nam pa delo olajšano.
V sosvet za obrtno - nadaljevalno šolo v Mariboru smo imenovali na predlog mariborske zadruge g. Spatzeka, katerega smo prosili, naj nas o sklepih tega sosveta sukcesivno obvešča. Ker nismo prejeli od tega gospoda do danes še nikakega poročila v zadevi, prosim g.odbornika mariborske zadruge, da zaprosi v imenu zveze g. Spatzeka. da nam poroča, če se je vršila v zadevi kakšna seja in kaj se je na niej razpravljalo. Tudi o upravi fonda za gostilničarsko šolo, ki se upravlja pri velikem županu ne morem ničesar poročati, ker nimam od velikega župana tozadevno nikakega sporočila o spremembi.
Privatno sem zvedel, da so zvezna pravila v od nas na občnem zboru predlaganem smislu odobrena. Tudi se je spremenil uradno naslov naše zveze v «Zvezo gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast v Celju«. Vsled te spremembe naslova, odpadejo od naše zveze zadruge v Brežicah, Sevnici in Trbovljah, ki spadajo pod ljubljansko zvezo. Trboveljska zadruga je že prijavila svoj izstop iz naše zveze. To pa le vsled tega, ker smo jo prisilili, da nam je plačala zaostalo članarino za leto 1925. Ostane ji sicer še za pol leta 1926., kar bomo tudi iztožili, če ne bo plačala prostovoljno.
Ministrstvu trgovine in industrije smo predložili obrazloženo vlogo za spremembo taksnega zakona. Zainteresiral sem prilikom bivanja v Beogradu tudi Središnji savez in ga prosil podpore v tej zadevi z osebno intervencijo saveznega predsednika, g. Miličeviča, kateri je član odseka za tujski promet v ministrstvu za trgovino in industrijo. Upamo doseči uspeh, ker se ravno sedaj dela na tej spremembi.
Pregled gostilničarskih in hotelirskih obratov, ki smo ga objavili v listu št. 7 je za tujski promet velike važnosti. To se je moglo ugotoviti na podlagi vsestranskega zanimanja za list št. 7, kjer je ta pregled objavljen. Vzlic tako važni zadevi in vzlic dvakratnem pojasnilu in prošnji na zadruge, da bi nam poslale vse potrebne podatke za sestavo takega pregleda, nam niso nekatere zadruge na vse naše prošnje niti odgovorile. Tu se prav iepo zrcaii nedelavnost teh zadrug, ki škoduje ne le njim samim, ampak vsem članom zveze. To priliko uporabljam in Vas prosim, da gledate v bodoče vsi na to, da se nam bo vsaj na tako važne dopise odgovarjalo.
Našemu pozivu za prispevanje v volilni fond se je le malo zadrug odzvalo. Prejeli smo do sedaj vsega skupaj Din 1275— od katerih je Din 700'— zagotovljenih, nimamo pa še denarja v rokah. Če hočemo naš list in organizacijo obdržati na sedanjem višku, je potreben v prvi, drugi in tretji vrsti denar in zopet denar. V nasprotnem slučaju bo treba našo pisarno zapreti. Tudi o tem bo treba razpravljati, ker se do sedaj še niso uresničili naši načrti kakor smo jih izdelavah na naši zadnji seji glede nabiranja oglasov, kateri bi morali nesti do 31. decembra 1926 Din 20 000'—, da bi se krili preračunani izdatki. Če se ne bo naš načrt z oglasi uresničil, potem bo pač treba seči v svoje žepe in prispevati to svoto iz zadružne lastnine posameznih zadrug. V polni meri sta se zavedale svoje dolžnosti in izvedle sejni sklep samo zadruga v Žalcu in
Rog. Slatini, ter deloma tudi mariborska mestna zadruga. Če bi bile vse zadruge storile to kar sta storili te dve zadrugi, bi te besede lahko danes izostale.
Stopili smo v stik tudi z inozemskimi gostilničarskimi organizacijami, da vidimo njih delovanje. Do danes smo prejeli od vseh zvez gostilničarskih zadrug iz Avstrije poročila in strokovni list. Od osrednje zveze iz Linča katera ima 125.000 članov smo preidi celo tiskano obširno poročilo gostilničarskega kongresa v obliki knjižice, ki se je vršil leta 1924. in razna sporočila včlanjenim zvezam. Prosim, da se tudi v tej zadevi izrazite in izrečete Vaše stališče.
Osnutek zakona o gostilničarski obrti smo že v listu št. 6 obširno razlagali. Ostane nam danes še, da odobrite naše stališče.
V zadnjem času smo stopili v stik s «Sveto vojsko« v Ljubljani glede sestave skupnega načrta za izvajanje obstoječih zakonov po državnih organih, ki se tičejo trgovskih točilcev na stoječe goste. Načrt bomo o priliki izgotovili in ga poslali v prepisu vsem zadrugam v izjavo, nakar ga bomo predložili skupno s «Sveto vojsko« merodajnim oblastim.
Začeli smo tudi delo o ustanovitvi gostilničarske zadruge v Čakovcu. Za sedaj se je tam ustanovil pripravljalni odbor, kateremu stoji na čelu g. Mirko Štrukl, restavrater kolodvorske restavracije v Čakovcu, ki pripravlja vse potrebno za ustanovitev te zadruge.
Financijelni del.
Od zadnje odborove seje, ki se je vršila dne 28. aprila 1926 do danes smo prejeli za :
1- Blagajniško stanje, 28.apr.
1926 ...................Din 8.50384
2.	tekočo članarino	za	1.1926	»	12.524’—
3.	zaostalo članarino za	1.1925.	»	3.760- —
4.	oglase v listu...........»	7.589'—
5.	tiskovni sklad...........»	675-—-
6.	naročninonaGostilničarski
list...................»	105'—
7.	na obrestih..............»	133‘—
Skupaj . . Din 33.289-—
Nasproti naštetim dohodkom smo imeli za isti čas izdatkov za :
1. tiskanje »Gostilničarskega
lista« in davek na oglase Din 8'614-—
2.	plačo uradništvu. ...	»	5.400-—
3.	nabavo pisalnega stroja .	»	4-600-—
4.	provizijo na oglase...»	2.292'30
5.	potne stroške.............»	1.862-—
b. najemnino za pisarno. .	»	1-500-—
7.	znamke....................»	538-—
8.	odpremo inpoštninozalist	»	514'50
9.	pisarniške potrebščine .	»	464-50
10.	prispevek za O. U. Z. D.	»	304’—
11.	razno......................»	355-50
12.	upravne stroške ....	»	176‘28
13.	na obrestih................»	976
Skupaj . . Din 26.630-—
Glasom knjižice	imamo	danes
dne 28. julija 1926 pri Trgovski obrtni kreditni zadrugi v Celju še razpoložljivega denarja Dm 6.659'—, s katerim imamo za kriti sledeče izdatke, ki zapadejo v plačilo 31. julija 1926 in sicer:
1.	tiskanje naslovov za »Go-
stilničarski list« .... Din 1.470-—
2.	plačo uradništvu...........»	1.800-—
3.	najemnino pisarne	.	.	.	.	»	500-—
4.	tiskanje lista št. 7 in davek
na oglase.................»	5.138’—
5.	provizija na oglase	.	.	.	.	-	183-80
Skupaj . . Din 9.091-80 Ker je razpoložljivega denarja samo................... .Din 6.659-—
primanjkuje z 31. julijem 1926 Din 2.432-80
katere je vsekakor potrebno, da jih prejmemo tedaj nakazane od zadrug, ki nam na članarini še dolgujejo. Radi tega prosim vse prizadete, da se zadnjemu pozivu odzovejo in nam čim-prej nakažejo čimvečjo vsoto na račun, če ne morejo cele svote naenkrat.
S tem pa ni rečeno, da je zveza pasivna, ker ji primanjkuje momentano Din 2.432'80 za poravnavo tekočih izdatkov, ker imamo še za terjati in sicer za
1.	oglase....................Din 9.266---
2.	zvezno članarino za !. 1925.
in 1926.................... » 23.959--
Skupaj . . Din 33.225’—
Vzlic temu pa ne bo zadostovalo do 31. decembra 1926, če računamo izdatkov za vsake 3 mesece po Din 26 630'—, kakor smo jih imeli v zadnjih 3 mesecih. Po tem računu bi potrebovali še dvakrat Din 26 630'—,
je skupaj......................Din 53.260-—
Ker imamo za dobiti samo . » 33 225-—
nam bo dne 31. dec. 1926 primanjkovalo ................Din 20.035-—
ta Bric
trinsfii in taki mIoe,
ČEME, 6M lij 18.
Specijalno izdelovanje vsakovrstnih lasnih dei ter negovanje glave in rok. Lasni obročki, kite, mrežice, popravila zaponk itd. po kon-12	kurenčnih cenah.	7
kateri so bili v zadnjem mojem poročilu proračunjeni, da jih dobimo na oglasih, če se bodo vse zadruge za nabiranje oglasov zanimale. Ker se pa to do danes ni v polni meri izvršilo, ampak so pri tem sodelovale samo Žalec, Rog. Slatina, nekoliko tudi Maribor mesto, Sv. Lenart, Ormož in Brežice, bo potrebno, da mislimo že danes, kako nadomestiti dne 31. dec. 1926 manjkujočo vsoto po Din 20.000'—, če se ne bo do tedaj krila z nabiranjem oglasov.
Če ne prejmemo pred 10. avgustom 1926 nakazanih Din 12.000'—, kateri so nam potrebni za tiskanje lista št. 8, prosim, da vzemite na znanje že danes, da ta številka ne bo izšla, ker se nikakor ne moremo podati zopet v dolgove, kakor lansko leto.
Ker imamo na dnevnem redu še precej važnih zadev, bom s tem zaključi! moje poročilo o zvezinem delovanju, akoravno bi imel še precej za poročati in Vas prosim, da skrbite pri Vaših zadrugah, da se uredijo v prvi vrsti točni naslovi članov za odpremo lista in da se bo na naše dopise hitro in točno odgovarjalo, ker bomo le s skupnim delom nekaj dosegli. Ne smem pozabiti na zadeve nabiranja oglasov za naš list.
Zvezni načelnik gosp. B e r n a r di reasumira v kratkih besedah poročilo zveznega tajnika g. Komaca, na kar da to poročilo na razpravo. V tej zadevi se oglasijo k besedi razni govorniki, kateri odobravajo v poini meri delovanje načelstva in tajništva. Iz debate je posneti med drugimi tudi, da niso navzoči nasprotni postopanju načelstva, ker je poiskalo pismene stike z inozemskimi organizacijami in se skuša dobiti informacije o delovanju istih. Videlo se je dalje, da ne more biti slovensko gostilničarstvo zadovoljno z današnjimi taksami in zakonodajo, ki tako silno obremenjuje gostilničarski stan sploh. Spomnilo se je nazaj na leto 1923, ko je stavila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani spreminjevalne predloge o taksnem zakonu, ki pa niso pri faktorjih, kateri so ta zakon izdelali, ničesar zalegli. Tem gospodom je bila glavna stvar, da so dobili, potom predpisa visokih taks, od obrtnikov mnogo denarja, ker njih parola je bila: »samo da plačaš takso in dobil boš vse, kar zahtevaš«. Na ta način so nastale tudi današnje točilne takse in z njimi točilci na stoječe goste, kateri pomenijo popolen propad rednega gostilničarstva in s tem nazadovanje tujskega prometa, ker se redne gostilne, radi prevelike konkurence od strani teh točilcev, ne morejo vzdrževati na višku, kakor bi se morale držati, da bi ustrezale današnjim zahtevam tujskega prometa. S tem taksnim zakonom, kateri je ustvaril poleg rednih gostilničarjev, še polgostilničarje, ne more biti in ne bo slovensko go-stilnifarstvo povsem zadovoljno.
Že iz početka se je ta zakon pobijal in se še danes vedno ugovarja in stavlja nove predloge za spremembo. Po preteku toliko časa in vsled tolikih pismenih in osebnih intervencij, smo vendarle našli na nekaterih mestih uvidevanje, tako, da se sedaj dela na predelavi istega.
Čim bo osnutek izgotovljen, ga prejmejo v mišljenje vse organizacije.
Po izčrpani debati o tajniškem poročilu, da načelnik g. Bernardi na glasovanje odobritev dosedanjega delovanja zveze, za kar glasujejo vsi navzoči odborniki. Na podlagi tega se ugotovi, da je dosedanje zvezino delovanje odobreno.
K četrti točki
poda načelnik g. Bernardi besedo računskemu pregledniku gosp. Francu Poderžaju, kateri je pregledal zvezne poslovne knjige, račune in ugotovil današnje denarno stanje zveze, kakor je razvidno iz tajniškega poročila ter poroča, da je našel vse priloge v naj-lepšem redu in da tudi vknjižbe v
Gostilničarji, upoštevajte samo tvrdKe, ki v našem listu oglašajo >
blagajniški knjigi soglašajo s predloženimi računi. Radi tega predlaga odboru, naj isti odobri vse dosedanje zvezne izdatke, izdane po načelstvu samostojno. Ta predlog da g. načelnik na glasovanje, za katerega glasujejo vsi navzoči. Nato se preide
k peti točki.
Načelnik g. Bernardi pojasnjuje obširno ustroj zveze in pisarne ter vsled današnjih časov jako komplicirano poslovanje, ker je potrebna za vsako malenkost pomoč jurista in predlaga, naj bi se določil zvezni pravni zastopnik, ki bi dajal zvezni pisarni za honorar Din 5.000 letno vse potrebne nasvete in prevzel zastopstva pri vseh oblastih za vse zadeve, v katerih bi se obrnila do njega zveza, razen tega pa, da bi zastopal vse one gostilničarje, ki se obrnejo do njega preko zveze v svojih strokovnih spornih zadevah za primerni minimalni honorar. Ta predlog da načelnik na debato, v katero posegajo razni govorniki. Po dolgotrajni razpravi in temeljitem razmišljanju stvari, se soglasno stavljeni predlog sprejme in se določi dr. Karol Laznik, odvetnik v Celju, za zveznega pravnega zastopnika.
K šesti točki
dnevnega reda poda gospod načelnik Bernardi besedo zastopniku Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani g. dr, Pretnarju in ga prosi, naj razloži navzočim osnutek novega gostilničarskega zakona, katerega je izdelala zbornica s pomočjo zastopnika ljubljanske zveze, na podlagi že od leta 1924. sem pri zbornici se nabirajočih pismenih izjav, bodisi v obliki resolucij ali dopisov.
Gosp. dr. Pretnar povzame besedo in izjavi prilično sledeče : nedolgo tega je bila zbornica zaupno obveščena, da je postala aktualna zadeva posebnega gostilničarskega zakona in da bi bilo jako koristno, ako bi zbornica nemudoma sestavila osnutek takega zakona in ga predložila ministrstvu za trgovino in industrijo. Ker je bil čas kratek, se ni moglo sklicati ponovne ankete v to svrho, kar tudi ni bilo več nujno potrebno, ker je šlo le za sestavo osnutka in utemeljitev predlogov že v sporazumu z obema zvezama določenih bistvenih zakonitih določb. Ker se je zbornica zamogla prepričati iz prejšnjih predlogov obeh zvez, da so zahteve gostilničarstva obeh zvez identične, sem radi nujnosti zadeve pozval osebno zastopnika ljubljanske zveze, z njim pregledal sestavljen osnutek, katerega je tudi odobril, nakar ga je zbornica predložila ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu. Prepis tega osnutka imam danes seboj, katerega lahko po vaših mislih danes popravimo.
Nato se je začela obširna debata v katero so posegali razni govorniki. Po dolgotrajni razpravi se je omenjeni osnutek izpopolnil v smislu, kakor smo že v našem listu št. 6 objavili. Razprave
k sedmi točki
dnevnega reda so se preložile na prihodnjo odborovo sejo, ker je ura že pozna in bi vsled tega ne mogli zadeve danes dokončati.
K osm i točki
dnevnega reda. G. načelnik Bernardi poroča obširno o dosedanjih zveznih prizadevanjih za pridobitev vojniške in šoštanjske zadruge, da bi pristopile k zvezi in nerazumevanje pomena skupne organizacije teh dveh zadrug in otvori v zadevi debato ter prosi, naj se zavzame napram tem tovarišem zvezino stališče. V debato posegajo skoro vsi navzoči, ki močno kritizirajo postopanje teh kolegov. Navzoči zastopniki vojniške zadruge javijo, da imajo od svoje zadruge nalog, izjaviti, da je pripravljena plačati dosedanji zadružni dolg pri zvezi, da pa nikakor ni voljna pristopiti k zvezi kot članica, opiraje se na to, da je stara zadruga in da sama tudi lahko deluje brez zvezine podpore.
G. dr. Pretnar je mnenja, da zveza o svojem ogromnem delu, ki ga izvršuje, svojim članom in javnosti premalo govori. Moralo bi se o vsem izvršenem delu v listu več pisati in na zborih povedati, kaj in kako se dela. Zveza mnogo dela, o svojem delu pa le malo govori. Treba je povedati vsem zadrugam in gostilničarjem, kakšne koristi imajo od zveze in zakaj jo potrebujejo.
Po končani debati stavi načelnik g. Bernardi predlog, da bi se poskusilo z zadnjim poskusom za pridobitev teh tovarišev s tem, da_ bi se priredil tako v Vojniku kakor v Šoštanju prijateljski sestanek gostilničarjev, na katerem naj bi se skušalo doseči pristop v prijateljskih krogih. Predlog se enoglasno sprejme in zaključi debata v zadevi.
K deveti točki
dnevnega reda, otvori načelnik debato o slučajnostih. Besedo povzame gosp. Žnuderl, kateri izvaja prilično sledeče: Iz tajniškega poročila je razvidno, da je ljubljanska zveza ugovarjala na-.šemu edino pravilnemu stališču glede včlanjenja trgovskih točilcev na stoječe goste v naše zadruge. Ta interpelacija ljubljanske zveze, da se morajo včlaniti točilci v gostilničarskih zadrugah, je nepravilna. Take izjave bi se lahko pričakovale od nekvalificiranih odbornikov. Take stvari so za obžalovati, da še nismo edini, ker smo v principu proti njim, jih potem ne smemo sprejemati v naše zadruge kot člane. Naše geslo mora biti: »Odpravite vse, kar j škoduje našemu stanu.« Da se bodo ti točilci odpravili, je treba, da skrbimo sami, ker se oblasti z ozirom na zgubo dohodkov potom predpisa taks, če bi teh točilcev ni bilo, ne brigajo. Pa tudi nočejo poimovati pravilno obstoječih zakonov. Če bo šlo tako naprej, kakor gre sedaj, bo moralo likvidirati vse, kar ne bo imelo postranskih dohodkov. Dolžnost ministra za narodno zdravje bi bila, da bi poučil ljudstvo, koliko škoduje narodnemu zdravju in čustvovanju ter državnemu pojmovanju, ravno prekomerno zavživanje alkoholnih pijač, katere se goji v točilnicah na stoječe goste, katero se od države podpira, medtem ko se dela rednemu gostilni&irstvu vsepovsod zapreke pri izvrševanju svoje obrti.
Tudi se podeljujejo osebne pravice neopravičenim osebam, to je onim, ki doprinesejo spričevalo o 4!etni zaposlenosti kot pomožni natakar, ki je stregel gostom le ob nedeljah in cerkvenih slavnostih, medtem ko zakon točno določa, da mora biti ta 41etna praksa redna, to je neprekinjena. Sliši se, da je zaprosil neki človek, ki je imel 7 let vinotoč pod vejo za. osebno pravico, katera mu je od merodajnih faktorjev že zasigurana. Zato bi pa bilo potrebno, da zveza, ukrene vse potrebno, da bi se obveščale zadruge o vsaki prošnji za izdajo osebne pravice, da bi se na ta način zamoglo kontrolirati, če so spričevala resnična, ker se je do-sedaj držal tega principa edinole srezki poglavar v Šmarje uri Jelšah.
Nadalje poda g. Žnuderl zadovoljivo pojasnilo glede poročila o šolskem odboru za obrtno nadaljevalno šolo in o upravi fonda za gostilničarsko šolo, ki se upravlja pri velikem županu v Mariboru.
Gosp. Žnuderl izjavlja, da vidi v delu zveze velik preokret na boljše. Vidi se intenzivno in uspešno delo, tako, da ni tega nikoli pričakoval.
To dokazuje urejevanje »Gostilničarskega lista«, ki je povsem dobro urejen in prinaša jako zanimive članke. Zato pa se more izjaviti o zvezinem delovanju kar najpovoljnejše.
Gosp. Alojzij Rozman, načelnik gostilničarske zadruge na Prevaljah stavi predlog, da bi se zveza zavzela zato, da bi se dala tudi v Sloveniji državna trošarina na vino v zakup, kakor je v ostalih krajih naše domovine. Po daljši razpravi, se sklene staviti zbornici inicijativen predlog v zadevi. Na predlog g. Žnuderlna se soglasno sklene prirediti prijateljski izlet vseh gostilničarjev v Jeruzalem h gosp. Petovarju. O tem sklepu naj se obvestijo vse zadruge, katerih zastopniki niso danes tukaj navzoči.
Razpravljalo se je obširno tudi o volitvah v zbornico za trgovino, obrt in industrijo, katere se vršijo med 15. in 22. septembrom 1926.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se smatra dnevni red za izčrpan in zaključi načelnik zborovanje ob 7. uri zvečer.
Zvezni načelnik:
Drago Bernardi, 1. r.
Zvezni tajnik:
Anton Komac, 1. r.
Razširjajte »Gostilničarski list«!
Izredni občni zbor
ZADRUGE GOSTILNIČARJEV IN MESARJEV V SEVNICI. ki se je vršil
dne 1. avgusta 1926 ob pol J. uri pop. v dvorani restavracije zadružnega načelnika gospoda Lamperja Stefana
na zahtevo rajhenburških gostilničarjev s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Poročilo odbora.
2.	Pregled računov za leto 1925.
3.	Sprememba pravil.
4.	Slučajnosti.
Navzoči:
1.	G. Lamper Štefan, zadružni načelnik, ki vodi zborovanje.
2.	G. Bernardi Drago, zvezni načelnik in
3.	G. Komac Anton, zvezni tajnik, kot povablena gosta.
4.	G. Krui’ej Ernst, zadruž. tajnik.
5.	28 zadružnih članov.
Na podlagi te ugotovitve navzočih članov, ugotovi g. načelnik, da so sklepi današnjih razprav veljavni, ker je navzočih zadostno število članov, ki je potrebno za veljavno sklepanje.
Načelnik g. Lamper pozdravi gg. Bernardija in Komaca, kot povabljene goste in vse navzoče člane, se jim zahvali za obilo udeležbo ter otvori sejo ob pol 4. uri popoldne.
Po končanih forma in ostili se preide na dnevni red in prečita zapisnik zadnjega občnega zbora. Načelnik g. Lamper otvori v zadevi zapisnika debato, v katero posegajo gg. Škoberne, Rathy, Krulejh zvezni načelnik Bernardi in zvezni tajnik Komac. Po pre-bej dolgotrajni in burni debati se na predlog g. škoberneta sklene z večino glasov, da se zapisnik zadnjega občnega zbora ne odobri iz razloga, ker ni zadruga v posesti niti izvirnih pravil niti prepisa istih, da bi se na tej podlagi moglo ugotoviti ali so bile razprave in.sklepi zbora pravilni. Za neodobri-tev zapisnika je glasovalo 17 in za odobritev pa 13 navzočih. Na podlagi tega izida glasovanja, se zapisnik zadnjega občnega zbora ne odobri.
; :	N,ato se preide na poročilo odbo-
ra. Zadružni načelnik poroča, da je bil' zadnje čase dolgo časa močno bolan in ni mogel vsled tega izvrševati redno prevzete dolžnosti zadružnega' načelnika;. Da bi pa zadružno delovanje ne izostalo, je naprosil- pismeno zadružnega podnačelndka g. Ivana Ratiieya, da bi ga v vseh zadružnih .zadevah nadome-stoval in ukrenil vse potrebno, da bi se . izvedlo vse zadružno delo o pravem času, med katerim je tudi oproščen;je vajencev. Pri tej priliki pravi, da je zaprosil g. Ratbeya tudi za to, da bi se bila ustmeno dogovorila in oddal redno posle načelnika. Ali na vse to ni prijel od g. Ratheya niti odgovora. — Vsled tega je prišlo do zastoja zadružnega delovanja in do današnjega razburljivega izrednega občnega zbora.
G. zadružni podnačekiik Ivan Ra-they se opravičuje s tem, da se je načelnikovemu pozivu odzval in pisal zadrugi, za kar je bil od gostilničarjev večkrat naprošen. Dalje pravi g. Ra-they, da je prišel celo osebno v Sevnico, da bi se z g. načelnikom o zadevi pogovoril. Vzlic temu pa ni prišlo do nobene definitivne rešitve stvari, ker je bil g. načelnik bolan, g. tajnik pa z drugimi posli preobložen. Ker pa pritožbe gostilničarjev le niso prenehale, sem bil primoran obrniti se na Zvezo gostilničarskih zadrug v Celju za od-pomoč, katera je ukrenila vse potrebno, da smo se danes tukaj sestali. Kakor se vidi, ne zadene mene osebno v zadevi nobena krivda, da je zadružno delovanje zaostalo.
Zvezni načelnik povdarja, da je g. Rathey pravilno postopal, da se je udeležil tudi dveh zveznih odborovih sej, kjer je nas prosil, da bi spravili v red sevniško zadrugo.
Zadružni tajnik g. Ernst Krulej pravi, da stvar, ki se je začela tako razburljivo, ni tako strašna, kakor si jo predstavljamo. Da, niso pravila v redu, vemo vsi. Zato je nam prav, da se je ta zadeva sprožila in se stvar uredi, da ! pridemo končno na zdravo podlago, j Zato pa je dobro, da se to stvar danes j tukaj pravilno razmotriva. in delilni- j tivno reši. Da je zadruga v takem stanju, veste, da nismo krivi mi. Popravljati moramo napake naših prednikov,
ker so nam že oni zapustili tako zanemarjeno organizacijo.
Besedo povzame zvezni načelnik g. Drago Bernardi, kateri izvaja sledeče:
Zahvaljujem se vam za pozdrav, izrečen mi po vašem načelniku. Prinesem vam pozdrave od Zveze gostilničarskih zadrug iz Celja, v kateri je včlanjenih 3000 gostilničarjev. Na poziv g. Ratheya smo se zavzeli za to, da spravimo tudi vašo zadrugo do rednega poslovanja, kakor poslujejo vse ostale in da odpravimo vse današnje nerednosti. Da ni bil pri vaši zadrugi popoten red, kakršen bi moral biti, ne morete utajiti, kar nam dokazujejo številni nerešeni dopisi, naslovljeni na vašo zadrugo. Dalje se vidi tudi iz tega, da nimate na dnevnem redu čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, na podlagi katerega se edino da ugotoviti ali so se izvršili vsi tam storjeni sklepi. Če se oziramo na današnje težko stališče gostilničarstva, vidimo, kako je nam nujno potrebna, skupna organizacija, ki bo zagovarjala naše interese in nas branila pred popolnim propadom. Zato je pa potrebno, da daste vodstvo organizacije v roke delavnim osebam, ki se bodo za stvar res zavzele in pridno delale. Priporočam vam torej pomirljive razprave v zadevi, da ne bodo radi tega trpeli tudi ostali člani, ker vidim le v skupnem delu uspehe našega truda.
Da bi prišli na pomoč zadrugam z nasveti in izdajo strokovnega glasila, smo ustanovili leta 1922. naišo “ zvezo, katera ima kompetenco ustanavljati zadruge in dajati že ustanovljenim navodila za redno poslovanje. Od tedaj do danes smo precej napredovali, ker imamo izven dveh malih zadrug, včlanjene vse v naši zvezi, katere imajo skupaj 3000 članov.
Zadruga je tista, katera mora podati točno poročilo zvezi, kje in na čem belujejo posamezni gostilničarski, obrati in kaj njim škoduje ter kje je iskati vzroke tem nedostatkom, da zamore zveza kot skupna oblastna organizacija poročati našemu »Središnjemu Savezu gostilničarskih zvez v Beogradu« in ga prositi za intervencijo na merodajnih mestih. Poglejte trgovske organizacije kakšne uspehe so dosegle ravno z njih složnostjo in inteneiivniim'de--lom. Vzemimo za primer samo točilce na stoječe goste, kateri so nastali po zaslugi trgovskih organizacij, kakor smo že pisali v našem »Gostilničarskem listu«. Samo v letošnjem letu je nastalo v mariborski oblasti 700 novih točilnic na stoječe goste, in če bo šlo tako naprej, se bomo v točilnicah zadušili.
Na zadnji naši odborov! seji smo razpravljali tudi o novem gostilničarskem zakonu, katerega je sestavil gosp. dr. Pretnar pri zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in vnesli naknadno še nekatere določbe, ki smo jih zahtevali v našem listu št. 6.
Ker govorimo o zbornici, si bom dovolil omeniti par besedi tudi o volitvah v to za gostilničar st vo tako važno gospodarsko korporacijo. Tam se delajo načrti vsem bodočim zakonom. — Zato pa bomo zamogli pričakovati od te institucije le take načrte zakonov, kakršne 'zastopnike bomo poslali tja. Radi tega vam priporočam, da se pri bližajočih se volitvah v zbornico odločite za tisto listo, ki ne bo imela strankarskega obraza, ampak za tisto, ki jo vam bo priporočala naša zveza bodisi potom dopisov bodisi potom našega »Gostilničarskega lista«, ki bo nestrankarska in samo strokovna.
Nadale vam priporočam čitati naš list in zasledovati najstrožje vse dogodke v njem popisane. Če bi vam nje^ gova smer ne ugajala, vas prosim, da. sporočite vaše želje o spremembi vašemu načelniku, da nas bo pravočasno obvestil, nakar bomo radevolje vašim željam ustregli.
Dognali smo, da so nekateri načelniki izstavili neresnična spričevala osebam, ki niso bile nikoli zaposlene v gostilniških obratih in jih naznanili sodnijiski oblasti ter zahtevali kazensko postopanje. — Radi tega vam priporočam že sedaj, da izvolite povsem zanesljive načelnike, od katerih še ne bo potrebno bati, da bi kdaj izstavljali hes •resnična spričevala. S tem v zvezi smo dosegli od velikega župana, da nam pošilja spričevala, ki jih prilagajo prosilci prošnjam za osebno pravico, v pogled, da ugotovimo tudi mi ali odgovarjajo resnici ali ne.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi načelnik g. Lamper debato o tej točki dnevnega reda in preide k drugi točki
ter zaprosi zadružnega tajnika gosp. Kruleja, da poroča o blagajniškem poslovanju za leto 1925. in računska preglednika o pregledu knjig in denarnega stanja. Besedo povzame zadružni tajnik g. Krulej, kateri poroča, da je bilo tekom leta 1925. 5.558.75 Din dohodkov in 5.536.30 Din izdatkov, v katerih je zapopadena vloga v hranilnici, tako. da ostane danes še gotovine 422.45 Din, h katerim se prišteje še ' loga pri hranilnici 3.426.15 Din, tako, da je danes faktičnega zadružnega premoženja 3.848.50 Din.
Računska preglednika gg. Vrane-tič in Trupej, katera sta pregledala vse zadružne knjige in računske priloge, poročata, da, soglašajo vse vknjižbe z predloženimi prilogami. Kot .nedostatak bi smatrala k večjemu to, da je pod eno postavko vknjiženih 26 vajeniških vpisnin, namesto da bi bila za vsako posebna postavka. Ker pa to ni napaka, ki bi škodovala organizaciji, predlagata, da se podeli blagajniku absolu-torij. Načelnik g. Lamper da ta predlog na razpravo, kateremu ne ugovarja nihče od navzočih in se smatra radi tega kot sprejet in podeljen zadružnemu blagajniku ahsolutorij za njegovo delovanje. Pri tej priliki moramo resnici na ljubo ugotoviti, da ni bilo v našem zadnnjem poročilu v listu 7 mišljeno na nikako nepravilno manipulacijo z zadružnim denarjem, ampak govorilo se je le o ostalem nerednem poslovanju zadruge.
Preide se nato
k tretH točki
dnevnega reda, to je sprememba zadružnih pravil.. Gospod zadružni načelnik otvori v zadevi debato, v katero posegajo gg. Škoberne, Krulej, Cim-peršek, Lamper, zvezni načenik Bernardi in zvezni tajnik Komac. Debata postane vedno bolj burna, na koncu katere je g. Škoberne konstatirah da nima zadruga v rokah pravilno potrjenih zadruž. pravil, na podlagi katerih bi se moglo pravilno poslovati, kar je konstatirala tudi Zveza gostilničarskih zadrug v Gelju potom svojega načelnika in tajnika ter potrdila tudi zadruga potom svojega načelnika im taj<-nika in predlagal zborovalcem naj se današnji zbor razide, dokler ne preskrbi zadružno načelstvo potrebna pravila in skliče zopetni zbor s pravilnim dnevnim redom.
Po tej konštataciji itn predlogu g. Škoberneta se zborovalci razidejo, razen par članov iz Sevnice, ki so bili na strani zadružnega načelstva in tajnika. Vsled tega se je moralo zborovanje zaključiti ob 5. uri popoldne.
*
Z ozirom na vedno večja bremena, ki se nalagajo rednemu gostiliničarstvu in favoriziranje trgovskih točilcev, smo primorani spregovoriti k stvari tudi mi par besedi, ker vidimo v tej neslož-nosti prizadete vse gostilničarje naše zveze in ne le one iiz sevniške gostilničarske zadruge.
Na žalost se je ta zbor razdelil na dva tabora. Videlo se je, da je opozicija v premoči, ker so se rajhenburški gostilničarji, ki so na strani gospoda Ratheya, udeležili v polnem številu, medtem ko so pustili na cedilu zadružni odbor mnogi člani iz Sevnice in okolice, ki bi morali biti v taki vojski na strani načelstva in odbora, ki je iz Sevnice.
Vidite tovariši, to so žalostne stvari. Tako bi se ne smelo postopati. Ce napove načelniku vojsko gotovo število članov, bi ga vsaj njegovi sosedi ne smeli zapustiti, ampak se tudi v polnem številu udeležiti defenzive, da parira jo viharju, ki'se spušča nad njih voditelja. Tukaj se prav dobro zrcali zavednost rajhenburških in nezavednost sevniških gostilničarjev.
Pa tudi rajhenburški tovariši se niso udeležili zbora mogoče iz zavednosti in zanimanja za organizacijo, ampak le radi tega, da pokažejo sevni-škim tovarišem svojo složnost in moč in da načelstvo na zboru blamirajo, češ, mi od daljnih dalj smo prišli za našim voditeljem, da zahtevamo složni od vas pojasnila o vašem nedelovanju, ali vas je pustila vaša vojska na cedilu. Kakor ni lepo eno, tako bi ne bilo lepo
drugo, če bi bili Rajhenburžani prišli na zbor s tem namenom kakor smo ravnokar rekli.
Da smo tako povedali, imamo oporo v dosedanjih izkušnjah v našem de-, lovanju z ostalimi zadrugami. Kjer gre za prepir, je gotovo zbor poluošte-vilen. Kjer gre pa za zaščititi in zagovarjati koristi vsega gostilničarstva, jih pa pride od 260 članov smao 27 na sklicani zbor.
Na ta način ne bomo uresničili naših načrtov, ki so prav lepi, ampak ničevi brez vsestranske pomoči nas vseh.
Želimo,' da bi se pri Rajbenbur-žanih motili in da bi bili prišli na ta zbor res s pravim namenom ščititi interese celokupnosti. To nam bo pokazal prihodnji zbor, kateri se bo v kratkem zopet vršil. Ce pridejo zopet vsi kakor zadnjič, potem j,e dokaz, da so oni res edina izjema izmed vseh ostalih gostilničarjev naše domovine, ki se res energično brigajo za svoje stanovske interese.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da ima zadruga še 3848.50 Din zadružnega rezervnega denarja, katerega ima naloženega pri denarnem zavodu, ki ji plačuje obresti po 5 odstotkov, nasprotno pa si moramo izposo-jevati mi denar pri drugem denarnem zavodu' za tiskanje našega lista in plačati obresti po 12 odstotkov in to radi tega, ker nam, med drugimi tudi ta zadruga noče nakazati članarine za leto 1926. Radi tega jo prosimo, naj prečita vse naše liste in nam čimprej nakaže dolgujočo vsoto.
Tujski promet pri nas.
Pod tem naslovom prinaša celjska «Nova Doba» z dne 7. avgusta 1926 v številki 87 članek, v katerem ugotavlja takoj v uvodnih besedah, da so važnost tujskega prometa za naše celjske mesto in njegovo okolico že zdavnaj spoznali naši nemški predniki, dasi so imeli pred očmi morda bolj nacijonalni ko narodno-gospodarski moment. Ta ugotovitev je za nas Slovence jako žalostna, ker vzlic temu, da imamo pred očmi gospodarski in nacijonalni moment obenem, nismo mogii doseči tega, da bi bili vzdržali predvojni tujski promet vsaj na tedanjem višku, ampak ga namesto povzdignili, še zmanjšali, ker istega od vseh strani kar najbolj udušava v prvi vrsti s tem, da se dela grozanske težkoče prvemu in najvažnejšemu faktorju za povzdigo tujskega prometa in ta je gostilničarski stan. Nalagajo se mu davki vseh vrst, trošarina, točilne takse, občinski davek na ponočni obisk gostiln, razne občinske doklade, računski bloki, takse na vstopnice, takse za veselice, takse na igralne karte itd. Ne bo dolgo trajalo, da se bodo naložile takse na takse, davki na davke, doklade na doklade in slednjič še takso za to, da se bo gostilničarstvu dovolilo plačati davke in takse. S tim pa še nikakor ni konec bremen, ki jih mora gostilničar mirno prenašati. Poleg nalaganja vseh gori popisanih dajatev se obremenjuje ta stan še z raznimi registri za žganje, plačanjem državne trošarine in občinskih doklad na državno trošarino kar za mesce v naprej, predpisuje in iztirjava se občinska doklada na vino in žganje za mesce nazaj, za kar se niti ne da prilike vkalkulirati nikjer. Nadalje mora biti gostilničar pokoren sluga občini in državi pri pobiranju od gostov občinskega nočnega davka na ponočni obisk gostiln in računskih blokov, kar nikakor ni v korist gostilničarstvu in tujskemu prometu. Gosti so na ta občinski davek tako srditi, da zapustijo rajši gostilno in gredo rajši v skrite beznice, ki se imenujejo točilci na stoječe goste in pijejo tam dalje do ranega jutra, kakor da plačajo predpisani dinar občinske doklade. Če pride v gostilno družina petih članov, mora plačati družinski poglavar 5 Din nočnega davka, za kar že pije pol litra v točilnici. Mislimo, da ni to v korist gostilničarju, katerega člankar «Nove D o b e» povprašuje, kakšna je postrežba v naših lokalih. Potem če so naši lokali vedno snažni, inventar v redu itd. Čudimo se temu gospodu, da ne vidi točilnic na stoječe goste, ki vsega tega nimajo, kar od nas zahteva in kar itak imamo in moramo imeti vse v najlepšem redu, ker smo dnevno pod več kontrolami. Da nas še ne bo posebej vprašal, kakšne so te kontrole, mu jih bomo takoj našteli.
V prvi vrsti je financa s svojim metrom, ki nam vedno moti vino po sodih in povzroča zamudo časa, ko moramo stati kraj njega in mu moramo biti na razpolago za vse eventuelne informacije. Takoj za financo pride neizogibna policija, kadar se bliža policijska ura, katere pa ni blizu, kadar se jo potrebuje za vpostavitev reda v lokalu, ki je kršen po kakem pijancu, ki se je napi! v kakšni trgovski beznici in pride v gostilno le razsajat. — Kot tovariš ravnokar popisanih mož-postave, se nam predstavijo često tudi občinski, davčni in sodnijski eksekutorji. To so dnevne prikazni za gostilničarja. Poleg teh imamo pa še perijodične neprijetne obiske, o katerih se temu gospodu, ki nam daje po časopisih lekcije, nepotrebne pouke in nas povprašuje po redu in čistoti po naših lokalih, niti ne sanja, ker se ni nikoli poprej poglobil v naš položaj. Če bi bil to storil, bi ne govoril tako o stanu, ki nosi največja bremena v državi in se mu delajo od vseh strani največje zapreke pri izvrševanju svojega poklica.
Nikjer ni nobenega koncerta ali drugega tingl-tangia, pravi člankar. Ta je pa lepa. Ali mislite, da bomo vzdrževali dragi tingl-tangl za zrak, ki se nahaja po naših lokalih, ker gostov itak nimamo, saj jih nam spodi iz hiše občinski davek na ponočni obisk gostiln, katerega nam najbrž povzročajo tudi tisti, ki nas po časopisih dražijo. Dragi gospodje ! Govoriti je lahko, ali dela se povsem drugače. Dajemo naj poleti mestu šmis večje živahnosti in zabavnosti, četudi je ta šmis vezan z malimi žrtvami. Poleti, ko je sezona za tujce, naj delamo torej v zgubo, pozimi pa lahko zapremo naše lokale ob 6. uri zvečer in doplačamo to, kar smo podnevi delali v zgubo, živimo naj pa od zraka.
Sedaj, ko smo vse to razložili, bomo pa mi povedali, kje živi pravi vzrok nazadovanju tujskega prometa ne samo v Celju, ampak po celi državi sploh. V prvi vrsti je krivo prenapeto politiziranje, katero se ne more opustiti niti kadar se gre za zasedanje najvažnejših gospodarskih korporacij, kakor je n. pr. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, v katero se ravnokar pripravljajo volitve. Če pogledamo politične liste, vidimo, da se niti teh volitev ne pusti mirno dovršiti, brez da bi se mešala vmes politika, katera tira v propast celi narod. Tisti, kateri imate v rokah našo usodo, opustite politične gonje in delajte na zadružnem in s tem v zvezi na gospodarskem polju namesto na političnem, pa bodete videli, da bo s tujskim prometom pri nas takoj boljše in bomo prišli čez zopetnih 8 let najmanj tja, kjer smo bili takrat, ko so naši nemški predniki uvidevali važnost tujskega prometa za naše celjsko mesto in okolico.
Za povzdigo tujskega prometa je treba tudi nekaj drugega, ne samo šikanirati redno gostilničarstvo z raznimi prepovedmi točenja alkoholnih pijač ob dnevih vojaških naborov, vpoklica vojaških novincev in rezervistov v vojaško službo, prilikom priobčenja vojnega razporeda vojaškim obveznikom in dajalcem živine in vprege, ob občinskih in državnozborskih volitvah, potem s prepovedjo točenja žganih opojnih pijač od sobote do pondeljka in slednjič s favoriziranjem trgovskih točilcev, kateri so grobokop našega gostilničarstva, ampak je treba opustiti napram tujcem vse nepotrebne seka-ture, kakor n. pr. obmejne prestroge kontrole, carina za malenkostne predmete, ki služijo potniku za prehrano na potovanju, opustitev potnih listov, vizumov in raznih prijav in odjav pri policijski oblasti in razne take malenkosti, ki tujca le razburjajo, da se stokrat premisli poprej, predno se odloči za potovanje k nam za drugikrat. Tako od vseh strani šikaniranj tujci tudi ne bodo priporočali znancem potovanja v našo »državo ampak odsvetovali. To so pravi vzroki nazadovanja našega tujskega prometa, ne pa pri rednih gostilničarskih obratih, kateri ne zmorejo radi slabega prometa vzdrževati redno tingl-tangia za zabavo zraka, ki se nahaja po njih lokalih.
Ne razumemo, kako more izkušen človek zahtevati od gostilničarskega stanu, da bi zalagal v gostilničarske obrate danes tako dragi kapital, ko vendar vidi že vnaprej, da mu to ne bo neslo toliko, da bi lahko plačeval
obresti za v obrat vloženi kapital. Kaj takega more zahtevati le nestrokovnjak in oni, kateri absolutno noče razumeti težkega položaja gostilničarstva.
Dalje je treba za povzdigo tujskega prometa tudi intenzivno in pametno delo za povzdigo našega splošnega gospodarstva. Člankar pravi med drugim tudi to, da se je baje zgubil neki akt v zadevi izhodišča za Slatino ali pri železniškem ravnateljstvu ali pri celjskem magistratu. Tukaj je moment, da pokaže tisti, ki je za to odgovoren, pravo voljo do dela in zadevni akt takoj poišče, krivce pa strogo kaznuje, da bo služilo za vzgled drugim in ne bodo zgubljali tako važnih in ne popolnoma navadnih. Če smo prav le gostilničarji in nimamo mnogo pojma o poslovanju po uradih, pa vendar lahko trdimo, da so razne zgube aktov nemogoče, če se ravna z istimi nrav, kakor veleva uradno poslovanje. Člankar se zadovoljuje s tem, da upa, da se bo zadevni akt do prihodnje sezone srečno našel. Mi se pa s takimi upi ne zadovoljimo in zahtevamo, da se stvar preišče in krivca kaznuje tako, kakor zasluži. Zasluži pa strogo kazen, ker v tem slučaju ne trpi samo ena oseba, ampak cela država, ker je s to nerešitvijo zadevnega akta otežkočen tujski promet.
Tudi smo mi mnenja, da bi bilo treba se o zadevi še razgovoriti, ali ne po političnih časopisih, ampak v naši pisarni. Za take stvari smo vedno in vsem na razpolago. Zato pa pravimo, da bi bilo napačno, ako bi se o tem predmetu debata nadaljevala po časopisih, ampak z medsebojnimi posvetovanji in skupnimi intervencijami pri merodajnih činiteijih, kakor bomo storili v kratkem z eno naših nasprotnih organizacij, s katero upamo doseči vsaj delni uspeh in če upamo doseči uspeh z organizacijo, ki je nam nasprotna, toliko bolj smo uverjeni, da se nam bo naš skupen načrt za povzdigo tujskega prometa posrečil, če bomo delali skupno z onimi osebami, ki ne le da hočejo videti živeti naš stan, ampak da hočejo tudi, da ima ta stan urejene svoje obratovalnice tako, kakor zahteva današnje napredno in moderno človeško življenje.
Poprej ko zaključimo našo kritiko v tej zadevi, moramo ugotoviti, da ni z mariborsko centralo društev za tujski promet prav nič boljše kakor z ljubljansko, ker tam pisarne za tujski promet niti pismonoše, ki dostavljajo naš list, ne poznajo in nam vračajo list s prošnjo, da jim navedemo, komu naj list dostavijo. To smo ugotovili le radi tega, ker pravi člankar, da bo morda z Mariborom bolje kakor pa z Ljubljano.
Občni zbor go;tilničarcl(c zadrnge na ?rc<aljah.
Dne 10. avgusta ob 3. uri popoldne se je vršil občni zbor Gostilničarsko zadruge na Prevaljah, kateremu je predsedoval zadružni načelnik gosp. Alojz Rozman. Zvezo je zastopal zvezni tajnik g. Komac. Navzočih je bilo še 18 članov.
Po dovršenih navadnih formalnostih je podal zadružni načelnik gosp. Rozman izčrpno poročilo o zadružnem delovanju od zadnjega občnega zbora. Poročilo je obsegalo med drugim tudi zadnjo obtožbo gostilničarjev radi navijanja cen z vinom in prizadevanje zadruge in zveze, da so se obtoženi oprostili krivde in kazni. Načelnik gosp. Rozman je poročal tudi o finančnem stanju organizacije in inkasiral od zamudnih članov zadružno članarino.
Zvezni tajnik g. Komac je poročal obširno o zvezinem delovanju, katero je obsegalo med drugim tudi novi go-gostilničarski zakon, spremembo taksnega zakona in s tem v zvezi odpravo točilnih taks ali spremembo istih v državno trošarino, o prizadevanjih zveze za odpravo točilnic na stoječe goste in preprečenje izdaje novih pravic za nove gostilne, o bližajočih se volitvah v zbornico za trgovino, obrt in industrijo, v katero se kandidira zadružni načelnik g. Rozman itd. itd. Po izčrpanem dnevnem redu je zaključil g. Rozman zborovanje ob 5. uri pop.
Zahtevajte cenik oglasov!
našem listu!
Pri naročilih se sklicujte na oglase v
Poročilo o poteku gostilničarske konference
ti se je vršila v Beogradu dne 14. in 15. julija 1926 v dvorani hotela »Im~ periali«, last gospoda Milana Mišiča. Konferenci je predsedoval sklicatelj g. Dušan Miličevič, predsednik »Središnjega Saveza Gostioničarskih udruženja kraljevine SHS, ki je lastnik • Grand hotela:« v Beogradu in rezervni podpolkovnik srbske armade. — Kot delegat naše zveze se je udeležil konference zvezin tajnik g. Anton Komac, katerega pozdravni nagovor konferep-ci smo že v našem listu št. 7 objavili.
Na tej konferenci so bile zastopane sledeče zveze in udruženja po svojih delegatih v skupnem številu 96 delegatov in precejšnje število beograjskih gostilničarjev in sicer:
1.	Udruženje beograjskih hotelijera, gostioničara i kafedžija v Beogradu.
2.	Osiješka zadruga gostioničara, kavanara, svatištara in krčmara v Osijeku.
3.	Gostioničarsko udruženje Užice.
4.	Gostioničarsko udruženje Novi
Sad.
5.	Gostioničarsko udruženje Smederevo.
6.	Gostioničarsko udruženje Som-
bor.
7.	Gostioničarsko udruženje Subotica.
8.	Gostioničarsko udruženje Senta.
9.	Gostioničarsko udruženje Fe-ketič.
10.	Gostioničarsko udruženje Skoplje.
11.	Gostioničarsko udruženje Sarajevo.
12.	Gostioničarsko udruženje Kragujevac.
13.	Gostioničarsko udruženje Valjevo.
14.	Gostioničarsko udruženje Beč-kerek.
15.	Zveza gostilničarskih zadrug Celje.
Radi poplave in vsled tega prekinitve železniškega prometa se niso mogle udeležiti konference sledeče zveze in udruženja:
1.	Zveza gostilničarskih zadrug Ljubljana.
2.	Gostilničarska zadruga Zagreb.
3.	Gostioničarsko udruženje Mitroviča.
4.	Gostioničarsko udruženje Prizren.
5.	Gostioničarsko udruženje Split.
6.	Gostioničarsko udruženje Kraljevo, katere so poslale brzojave im izrazile željo za srečen uspeh konference ter da se priključujejo vsem sklepom večine.
Potemtakem lahko rečemo, da je bilo zastopano na tej konferenci vse go-stilničarstvo naše domovine.
Izmed 96 oficijelnih delegatov konference in precejšnjega števila gostiln ičarstva naše prestolioe so prisostvovale konferenci sledeče markantne osebnosti gostilničarskega stanu:
1.	G. Dušan Miličevič, predsednik Središnjeg Saveza, ki je lastnik »Grand hotela« in rezervni podpolkovnik srbske armade, kateri ima tudi kot član odseka za saobraćaj putnika i turista pri ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu velik upliv pri merodajnih čimiteljih, ki imajo našo usodo v rokah. Torej že oseba gospoda Miličeviča nam jamči, da bo dosegla naša organizacija, ki bo ustvarjena na način, popisan v našem listu št. 7. uspeh s svojimi prizadevanji.
2.	Milan Mišič, drugi zadružni podpredsednik in lastnik hotela »Im-perial« v Beogradu ter restavracije na Dedinjah pri Topčiderju, kateri se jako zanima za organizacijo ter žrtvuje čas in denar za povzdigo organizacijskega ugleda in upliva.
3.	Blagoje Nedeljkovič, solastnik restavracije »Ruska kruna« v Beogradu«.
4.	Miloš Kočič, lastnik hotela »Balkan« v Beogradu.
5.	Gorog Viljem, načelnik zadruge in lastnik »Grand hotela« v Osijeku.
6.	Sirovatka Hinko, častni zadružni načelnik v Osijeku.
7.	Gojkovič Gjorgje, častni zadružni načelnik v Osijeku.
8.	Trifunovič Velimir, hotelir v Užioab.
9.	Trboje vic, lastnik hotela »Central« v Sarajevu.
10.	Sekulovič, lastnik hotela »Europa« a' Sarajevu.
Na konferenci se je razpravljalo o gostilničarskih vprašanjih sploh, posebno pa:
1.	o razvoju tujskega prometa;
2.	o načinu odprave pritožb in pogostih napadov iz javnosti in na pristojne oblasti glede neul'judnosti in visokih cen po gostilniških obratih v splitskem okraju;
3.	o napitninah osobju;
4.	o ustanovitvi lastne posredovalnice za službe;
5.	o gospodarskem svetu;
6.	o gostilničarski zbornici;
7.	o organizaciji.
Po temeljitih razpravah, v katere so posegli vsi navzoči delegati z obširnim razlaganjem zadeve in utemeljitvami stavljenih predlogov, sta bili sprejeti dve resoluciji, v katerih se konstatira, da ima naša država vse pogoje za povzdigo tujskega prometa v najmodernejšem pravcu. Potrebno pa je, da tudi država pripomore k temu na ta način, da se gostilničarski stan tako močno ne obremenjuje z raznimi državnimi in občinskimi dajatvami, kakor se godi sedaj, ker se z nalaganjem vedno večjih bremen gostilničar-stvu, podražujejo jedila in pijača ter prenočišča po gostilnah in hotelih. — Vsled tega podraženja preživljanja tujcev v hotelih in gostilnah se otežko-či tudi razvoj tujskega prometa, ker potujejo inozemci v druge države namesto k nam, kar škoduje našemu celokupnemu gospodarstvu.
Predsednik g. Miličevič izvaja med drugim tudi sledeče:
K nam prihajajo tujci, ali vsi ne odnesejo od nas najboljših utisovvDa se pa te tujce, ki prinašajo k nam zdravo valuto, zadovolji, je ministrstvo trgovine in industrije sprožilo idejo posvetovali,ja gostilničarstva, da bi se na podlagi tega posvetovanja ukrenilo vse potrebno za odstranitev vseh nedostatkom, ki dajejo povod pritožbam tujcev, bodisi v postrežbi bodisi v cenah, da bi na ta način odnašali od nas tujci najlepši utis in privabili k nam še druge znance in prijatelje. Iz tega razloga sem sklical današnjo konferenco, da se pogovorimo o tem, kako bi naredili, da bi se današnje razmere zboljšale v prid tujskemu prometu. Delegacijo iz Sarajeva, katera je prijavila v zadevi referat, prosim, da nam obrazloži, kako si to ureditev razmer zamisli.
Besedo povzame gospod Sekulovič, predsednik Zveze gostilničarskih zadrug v Sarajevu, kateri izvaja v zadevi sledeče:
Za povzdigo tujskega prometa .ie potrebno v prvi vrsti to, da spoznamo drug drugega. Pripetilo se mi je, da sem bil priporočan tujcu od tovariša, katerega nisem poznal.
Mnogo podražaje pri nas vse potrebščine nelepa navada napitnin našemu osobju. Vzemimo za primer prenočišče v hotelu, za katero plača gost običajne 30 Din. Kakor hitro hoče zjutraj prestopiti prag sohe, se mu proži kar hkratu 5 rok, v katere mora položiti v vsake 5 Din, je skupaj 55 Din namesto 30 Din. Potemtakem računa gost, da ga stane prenočišče 55 Din namesto 30 Din. Vsa taka podraženja z napitninami, vsled katerih se tujski promet preprečuje namesto povzdiguje. gredo v škodo ne le gostilničarstvu, ampak celokupnemu prebivalstvu naše domovine. Treba je torej napitnine sporazumno regulirati tako, da bodo po vseh obratih enake in ne kakor je sedaj v praksi, da se računa v gotovih podjetjih 10, 15 in 20% k računu, v drugih pa zopet nič, ozir. so vpeljane prostovoljne napitnine.
Tudi je potrebno, skrbeti za kvalificirano osobje. Za disciplino istega, da se ne bo še nadalje dogajalo, da ne sinša ne lastnika in ne ravnatelja hotela. Treba je sporazuma tudi v zadevi plače kuharjem, ki zahtevajo poleg cele oskrbe še 8000 Din* mesečno. To je plača, ki jo sekcijski šefi v ministrstvih nimajo. Skrbeti moramo tudi za ureditev posredovalnic za službe po švicarskem sistemu. Te posredovalnice naj bi skrbele za to, da bi nepoštenja-koviči ne dobili službe pri drugem gospodarju, da bi na ta način imeli v službah samo pridno in pošteno osobje. Tudi občinske takse nas tlačijo več kakor druge stanove in naše kolege v drugih državah. Tudi nimamo nobenih ugodnosti pri plačilu in predpisih davkov. Končno je treba regulirati cene v
penzrjonih in gostilnah lokalnim razmeram primerno in enotno.
Po končanem govoru gospoda Se-kuloviča so začeli posegati v debato nekateri govorniki o zadevah, ki ne spadajo k stvari. Radi tega povzame besedo g. Sirovatka iz Osijeka ki prosi, da bi se vsi govorniki dx*žali točno dnevnega reda, na katerem so velevaž-ne zadeve, ki jih imamo danes razpravljati ki da bomo s tem mogM pokazati važnost našega kongresa. Gospod Sirovatka izvaja dalje:
Da bomo zamegli spraviti naš stan v red iti do u važe vanj a naših zahtev pri merodajnih činitelj ih, je treba, da se tudi sami zavedamo dolžnosti našega združenja in medsebojnega občevanja. Dokler pa tega ne bomo izvedli, pa tudi ne moremo pričakovati, da se bodo oblasti ozirale na naše zahteve, če jih stavimo kot poedmci in ne kot celota. Na merodajne faktorje bomo imeli upliv le toliko, kolikor nas bo po številu združenih v enotni organizaciji in to je naš Središnji Savez kraljevine SHS v Beogradu«. Danes imamo še cele pokrajine, ki niso zastopane v naši osrednji organizaciji. Dokler ne bo to delo dokončano, ne bo za naš stan boljše, pa tudi tujski promet se ne bo zboljšal. Dokler se ne bomo zavedali važnosti obstoja naše skupne organizacije, do tedaj se tudi oblasti ne bodo ozirale na naše zahteve, stavljene potom poedinih lokalnih ali oblastnih organizacij.
Želim, da se med gostilničarstvom odstranijo vsi vzroki, ki utegnejo ovirati ustvaritev enotne naše organizacije ha sedežu parlamenta. V prid celokupnosti naj se opusti vsak lokalni pa-triijotiizem. Če bomo dosegli to, bodete videli, da se bo v par letih preokrenilo vse na boljše. Za ustvaritev takega razpoloženja je potrebno večjih in pogostejših medsebojnih razprav. Za danes naj zadostuje, da ustvarimo temelje takemu delu. Če pa hočete, da se tako delo za skupno organizacijo provede, je potrebno, da sodelujemo vsi in ne odnehamo, dokler ne dosežemo našega si stavljenega cilja.
Predsednik g. Miličevič:
Ne zamerim onemu, ki okrene nekoliko od dnevnega reda, ker imamo toliko stvari nerešenih, o katerih je treba, da na tej konferenci razpravljamo.
Kako se bo dosegel povzdig naših hotelov in s tem pospešilo tujski promet, bi bile v prvi vrsti šole za naše osobje. Da bi se pa doseglo to čimprej, bi morala država ustanoviti nekake vrste inšpekcije hotelov, katere bi dajale navodiia, kako se ima v tem pogledu ravnati in kako je treba hotele urediti.
G. Gojkovič iz Osijeka primerja hotelski personal v Franciji, ki ostane v eni in isti službi po 25 let neprenehoma. Ti ljudje si po tolikih letih ustvarijo svojo eksistenco. To pa vsled tega, ker so tam razmere gostilničarstva boljše urejene kakor pri nas. Do po-vzdige tujskega prometa je treba tudi to, da se zavzamemo vsi za to, da nemoralno osobje ne dobi posla v naših lokalih in da takih tudi nobenemu kolegu ne priporočamo.
Misliti moramo tudi na pobijanje tuberkuloze, katera pušča za seboj najstrašnejše posledice. Naša zadruga v Osijeku je član sekcije za pobijanje tuberkuloze. Priporočljivo bi bilo, da se doseže isto tudi v drugih mestih.
Državne oblasti naj bi posvetile največjo pažnjo točilcem na stoječe goste, posebno pa na one, ki prodajajo v svojih trgovinah poleg točenja vina, piva, in vsake vrste živeža še petrolej, špirit ih razne druge predmete, ki nikakor ne spadajo skupaj z živežem. V takih lokalih je največ nevarnosti za razširjenje tuberkuloze.
Gosp. Sekulovič primerja naslednji slučaj v dokaz, kako je potrebna enotna organizacija, katera bi odstranila vse nedostatke, ki ovirajo pri nas razvoj tujskega prometa. G. Sekulovič pravi, da mu je nek francoski potnik pripovedoval, da je skušal zavarovati pri neki zavarovalni družbi svojo prtljago na potovanju skozi razne države, med temi tudi v našo državo. Za odgovor je dobil, da se mu ta prtljaga zavaruje po 4% za potovanje po vseh državah izven Rusije im balkanskih držav, v katerih je zapopadena tudi naša država. Zavarovati bi se pa moglo izjemoma tudi za potovanje po naši državi, ali premija bi se v tem slučaju
povišala od 4% na 16%. Vsakemu človeku je jasno, kaj tak odgovor pomeni. Zato je pa potrebno, da dokažemo celemu svetu, da niso pri nas take razmere kakor si jih kdo predstavlja, ampak ravno take kakor po vseh ostalih kulturnih državah. Za izvedbo tega. nam je potrebna organizacija, katera bo imela skrb, da vse te neresnične govorice prepreči in dopove zavarovalnima družbam, da smo tudi mi kulturen narod ki nam ne delajo takih sramot z odklanjanjem zavarovanja prtljage za potovanje v našo državo.
Neki drugi potnik je zopet pripovedoval, da ni mogel dobiti od našega, konzula zadovoljivih informacij glede voznega reda po naši zemlji. To so vse stvari, ki jih mora naša organizacija skušati popraviti z izdajo posebnih reklam za naše kraje, z informiranjem merodajmih faktorjev o resničnem stanju naših razmer itd.
Kar se tiče previsokih cen v naši domovini, je potrebno, da tudi merodajne državne oblasti popustijo na višini predpisa taks za našo obrt. — Ker če se zahteva od nas vse žrtve za povz-ddgo tujskega prometa, se nam mora tudi od strani države pomagati in nam ne nalagati tako ogromnih državnih in občinskih dajatev.
Med razgovorom se je ugotovilo, da znašajo v Novem Sadu občinske doklade na vsako postelj in noč po deset dinarjev. Pride skoroda ravno toliko občinskega davka, kolikor znaša cena sobi. — Na tak način je potem današnja draginja po hotelih razumljiva. Iste pa ne povzročujejo hotelirji, ampak oblasti s predpisi taks nesorazmernih dajatev.
Precej obširno se je razpravljalo in slednjič sklenilo ustanoviti pri vsa-ki zvezi posredovalnico za službe. Na ta način bo mogoče priti do sposobnega in poštenega osobja, kar bo precej pomagalo do povzdige in ugleda našim lokalom in s tem pospešitev tujskega prometa.
K zadevi za povzdigo tujskega prometa je govoril naš delegat prilično sledeče:
Zahteva se od nas žrtve za povzdigo tujskega prometa. Kako naj imamo veselje in voljo investirati danes tako dragi kapital v gostilničarske obrate, če se dela našemu stanu od vseh strani največje ovire pri izvrševanju naše obrti, v katero smo zabili toliko denarja za preureditev lokalov, da bi s tem napravili tujcem prijetno bivanje v naši državi.
Polagam torej na srce merodajnim činiteljem, ki imajo skrb za povzdigo tujskega prometa, da bi se zavzeli pri odločilnih faktorjih za to, da bi se našemu stanu ne nalagale tako ogromne državne in občinske dajatve, kakor se nalagajo sedaj. Tudi naše prošnje naj se bolj upoštevajo, kakor se upoštevajo danes. Na mnoge zadeve ne prejmemo niti odgovora. 0 škodi, ki jo povzročajo gostilničarstvu točilnice na stoječe goste in s tem tudi povzdigi tujskega prometa, mislim, da ni potrebno več obširno govoriti, ker se ;a zadeva ponavlja pri vsaki priliki in vsaki vlogi na eblastva. Vsekakor je pa potrebno, da merodajni faktorji tudi na to mislijo, če jim je resno na povzdigi tujskega prometa.
Napačno je mnenje, če se misli, da se konju, ki največ vleče, more naložiti še težja bremena, ker bo težkemu tovoru slednjič podlegel.
Razpravljalo se je precej obširno o organizaciji in poiskalo vse razfoge, ki govorijo za čim tesnejše združenje v močno in enotno organizacijo. Središnji Savez ima nalog, da izdela enotna pravila za vsa posamezna Udruženja in Saveze, kateri naj postanejo obenem člani Središnjega Saveza v Beogradu, da se na ta način izvede organizacija vseh 160.000 gostilničarjev naše domovine. Pretresavala so se precej obširno pravila in vnesle potrebne korekture. Za Središnji Savez bi znašala članarina po 2 Din mesečno od vsakega gostilničarja, kar je vsekakor malenkost, če primerjamo članarino, ki jo plačujejo sedaj gostilničarji svojim lokalnim organizacijam. Kakor n. pr. plačajo v Sarajevu restavracije I. reda 100 Din, II. 75 Din, III. 50 Din in IV. 25 Din mesečno, tako tudi drugim organizacijam plačujejo člani povprečno od 10 do 40 Din mesečno, brez časopisa, katerega je treba naročiti še posebej.
Ko je naš delegat g. Komac p< jasnil, da ptačujejo naši gostilničarji komaj 20 Din letno za vzdrževanje časopisa in četo upravo zveze, so se navzoči delegati kar začudili in se povpraševali, kako je to mogoče, da se za tako malenkostno vsoto zamore vzdrževati vse te ogromne obveznosti. — Nam pomagajo sicer precej oglasi v tfetu, vsekakor pa je treba tudi pomoči od članov.
Cie bo državna oblast videla, da se gibljemo in organiziramo, potem bo nehote morala računati na nas in uva-ževati naše zahteve.
Na tem mestu moramo tudi ugotavljati za vzgled našim zadrugam, koliko vsoto so stavile na razpolago Sre-'dišnemu Savezu za organizacijski fond po navzočih delegatih udruženja v juž-
nih krajih in sicer: Osijek . . .	Din	2000.—,
Bečkerek . .	»	2000.—,
Kmederovo .	»	1000.—
Novi Sad . .	>	5000.—,
Sombor .	.		2000.—,
Subotica .	»	2000.—.
Kikinda .	.	»	2000.—.
Skoplje .	.		2000.—,
Vršac .	.	.	»	1000.—,
Užica . .	.	»	2000.—,
skupaj	Din	12 1 j
Vrhu tega bodo navzoči delegati skušah zbrati od posameznih elanov še prostovoljne prispevke.
Kakor izgleda sedaj nezavednost pri nas. ni tako lahko pričakovati, da bi katera izmed naših zadrug prispevala take vsote v organizacijske svrhe. Treba bi bilo, da se tudi mi potrudima in ne zaostanemo za našimi kolegi iz spodnjih krajev. Mi sicer ne potrebujemo denarja za organizacijo, ker imamo isto že ustvarjeno, ali potrebujemo sredstva za vzdrževanje in povečanje našega glasilki, ki je naše edino orožje, kri nam služi v boju za naš obstoj.
Na konferenci je prevladovalo mnenje, da se za račune, ki znašajo manj nego 10 Dim, tudi sme računati takso, ker se isto s pavšalom plača. — Tako se že prakticira v Subotici.
Kritiziralo se je tudi postopanje oblasti v vojvodini, katere zahtevajo od vdov gostilničarjev, da zaprosijo za državljansko pravico. V Sloveniji se kaj takega ne dogaja, ker je samoobsebi umevno, tla .je tudi žena naša držav-ijajika, če .je, bil mož naš državljan. Take stvari so nepotrebne sekature prizadetih vdov. S tem pa še ni stvar končana, ker mora dotična vdova vrhu zamude dragocenega časa in sitnosti pri izvrševanju svoje obidi, še potrositi za odvetniške intervencije in takse okroglo 10.000 Din. To vse ne služi preveč- povzdigu tujskega prometa in :zadovoljstvu državljanov.
0 ustanovitvi gostilničarske zbornice je podal naš delegat g. Komac prilično sledečo izjavo, ki se strinja z našim stališčem in sicer:
Kar se tiče gostilničarske zbornico, smo tudi mi vašega mnenja, da bi zahtevali tako institucijo sami za sebe, ali sedaj ni še čas za to. Urediti moramo poprej vse naše temeljne organizacije do popolnosti, ker brez take podlage nima zbornica nobenega smisla in br spravili na svet le mrtvo rojeno dete, —■ Zato se pa poprimimo poprej organizacije naših posameznih članov v zadruge, zadruge pa v zveze in slednje pa v »Središnji Savez gostioničar-skih udruženja Srba, Hrvata i Slovenaca- . Šele tedaj, ko bodo zgledale naše organizacije tako, bomo lahko zahtevali iGostilničarsko zbornico*. Brez vsestranske podpore vseh gostilničarskih organizacij cele naše domovine, bi tudi gostilničarska zbornica ne mogla uspešno vršiti svoje naloge, kakor jo ne morejo sedaj trgovske, obrtne in industrijske zbornice vršiti radi križajočih se interesov tam včlanjenih stanov.
Ko bo vse to delo izvršeno, se bo naša gostilničarska zbornica sama od sebe ustanovila, ker se bodo vse naše dobro urejene zadruge in zveze enostavno spremenile v gostilničarsko zbornico. Za sedaj je pa treba delati intenzivno na to, da se vse teritorijalne gostilničarske zveze združijo v enotno osrednjo zvezo, to je ravno sedanji »Središnji Savez gostioničarskih udruženja kraljevine SHS, ki ima zastopati celokupne stanovske koristi vsega go-stdilnačarstva.
Istotako je z gospodarskim svetom, Ge ne bomo imeli organizacij, ka-
tere bodo zbirale tej korporaciji gradivo, bo tudi ta institucija mrtvo 1‘ojeno dete.
Iz vsega navedenega je jasno razvidno, da nam je potrebno ustanoviti in razviti vse naše organizacije clo po-podmosti, šele potem bomo lahko govorili o veejepoteznih akcijah in ustanovitvi važnih korporacij in institucij:
Gosp. predsednik Miličevič poroča delegatom, da so se predložili oblastim predlogi za spremembo zakona o taksah. V teli predlogih se ni zahtevalo mnogo, ampak le toliko, kolikor je pričakovati, da se bo predlogom ugodilo. Ker ni zadeva danes še rešena, se bo urgirala rešitev.
Zaprosilo se .je tudi. da bi se ukinili registri za točenje žganja. Posebno radi tega, ker prodajajo kmeti, trgovcem žganje kar na debelo, od katerega ne plača nikakega davka ne kmet in tuda ne trgovec, ker se vrši ta kupoprodaja na skrivno. Vsled tega lahko trgovci uspešno konkurirajo rednemu gostibiičarstvu, katero ne more iztočiti niti kapljice alkoholnih pijač brez da Iti bila pravilno obdavčena.
V zadevi članstva trgovskih točil-, cev pri gostilničarskih zadrugah, zastopa Središnji Savez stališče, da ne padajo taki točilci v gostilničarske zadruge ampak v trgovske organizacije, ker so to trgovci in ne gostilničarji. \ sled tega se taki točilci ne sprejemajo kot člani gostilničarskih udruženja oziroma zadrug. V gostilničarskih zadrugah oziroma udruženjih morejo biti včlanjene samo one osebe, ki izvršujejo gostilničarsko obrt v podjetjih iz člena 1 gostilničarskega pravilnika.
Iz razprav se je dalo dalje posneti, da uvažujejo oblasti v južnih krajih v polni meri določila člena 46, točka 4 gostilničarskega pravilnika, medtem ko ne moremo trditi istega od naših oblasti,.
Za podpis delnic državne obrtne banke v Beogradu nimajo gostilničarji južnih krajev nikakega interesa.
Naš delegat g. Komac je izvajal na tej konferenci prilično še naslednje:
Gospodje! Mnogo bi vam imel za pripovedovati o eni in drugi stvari, katere precej ogrenjujejo našemu stanu življenje, ali z ozirom na kratek čas, ki ga imamo na razpolago se bom omejil pri mojem poročilu le na bolj važne zadeve, katere se ne dajo izravnati z nastopi in intervencijo posameznikov ali posameznih krajevnih ali pokrajinskih organizacij, ampak zahtevajo nastop vseh 160.000 naših tovarišev gostilničarjev, hotelirjev in ka-varnarjev cele države.
Ker smo bili proti naši volji ločeni toliko let eden od drugega, smo dobili tudi vsak za sebe posebne zakone, ki se sicer sedaj, po zopetni naši združitvi izenačujejo, vendar pa ne gre to tako hitro od rok kakor si želimo. Radi teh razmer smo pa tudi pri državnih dajatvah različno obremenjeni. Da se te stvari popravijo, je nam treba enotnega nastopa vseh'160.000 gostilničarjev. Ta enoten nastop bomo pa dosegli le potom naše osrednje organizacije, kar je ravno naš »Središnji Savez Gostioničarskih Udruženja kraljevine SHS«, katerega morajo podpreti vse krajevne zadruge, udruženja in savezi s tem, da pošiljajo neprestane in točno obrazložene želje posameznih zveznih in zadružnih sklepov, kar se tiče zakonodaje. Središnji savez pa naj bo posredovalec in zastopnik nas vseh pri merodajnih činiteljih, katerim naj predloži resutnirane naše želje o spremembi in ustvarjanju novih zakonov. Ge bomo naše organizacije izpopolnili tako, da bodo zamogle izvesti vse, kar sem ravnokar povedal, in podpreti s tem naš »Središnji Savez«, ki se bo mogel pri merodajnih činiteljih opirati na želje vseli gostilničarjev naše države, niti najmanj ne dvomim, da ne bi, danes še precej neuvidevni faktorji, uvideli, da so naše zahteve opravičene in jim ugodil v polni meri.
Da danes z našimi organizacijami ničesar ne dosežemo, je pa največ krivo dejstvo, da nismo složni. N. pr. tovariši iz ene oblasti si želijo vse drugo kakor pa oni iz druge. To pa radi neinformiran usti, kar zakrivi zopet naša nesložnost, ki nas končno vse skupaj tepe.
Pri nas v Sloveniji stojimo v tem pogledu sicer precej na trdnih nogah, ker imamo z zakonom predvideno obligatorno članstvo pri zadrugah.
Da bomo zamogli dospeti končno na stavljeni si cilj, moramo doseči naj-poprej to, da postane po celi državi zadružne članstvo obligatorno. Istotako mora postati obligatorno članstvo pid zvezah. Šele potem bomo lahko poslali naše zastopnike k merodajnim činiteljem,’ katerim bodo lahko rekli: »Prišli sme v imenu vseh 160.000 naših članov in zahtevamo to in ono«. Uverjen sem, da ne bodo mogli najti izgovora, češ, teh misli niso vsi gostilničarji naše domovine, ampak le oni, katere dotični delegati zastopajo in ki so v teh organizacijah včlanjeni, ostali pa, ki niso v teh organizacijah včlanjeni, so zadovoljni s tem kakor je sedaj. To se pa ne bo moglo pripetiti, če bodo vsi gostilničarji včlanjeni v eni močni organizaciji, ker1 bodo potem naši delegati res zastopali vse gostilničarje naše domovine.
Tak slučaj se je pripetil predsedniku organizacije iz Slovenije, ki ga je minister vprašal, naj mu pove koliko število interesentov zastopa. Ko mu je povedal, da zastopa samo one iz Slovenije, mu je odgovoril, da bi prav rad ugodil njegovi prošnji, če bi zastopal vse interesente naše države. Vidite, gospodje, tudi nam je potrebno, da se organiziramo tako, da bo naš predsednik pri merodajnih faktorjih lahko rekel, da zastopa vseh 160.000 gostilničarjev naše države in bodite uverjeni, da se bo našim zahtevam v polni meri ugodilo.
Pri prehodu na dnevni red mojega poročila, se bom dotaknil v prvi vrsti točilnih taks, katere nas najbolj obremenjujejo. — Imate jih sicer tudi vi, nimate pa zato državne trošarine na vino in občinskih doklad na to trošarino. S temi točilnimi taksami v zvezi nam najbolj škodujejo vedno na novo prirasle točilnice na stoječe goste po členu 82 gostilničarskega pravilnika, ki so se porodile le z uvedbo one nesrečne tarifne postavke 62 tarifnega zakona.
Mi bi prav radi plačevali točilne takse, ki so znašale v letu 1925. v mariborski oblasti . 3,827.430.— Din ljubljanski oblasti . 4,410.150.— »
skupaj 8,237.580.— Din, če bi se nam v zameno ne predpisovala državna trošarina na vino, ki je znašala v letu 1925. v
mariborski oblasti . 4,362.455,— Din ljubljanski oblasti . 6,646.390.—	»
skupaj 11,008.845.-^ Din, ali mi moramo plačati to in ono, kar pri vas odpade. Vrhu državne trošarine, ki sem jo ravnokar navedel, moramo plačevati še 120% do 350% občinskih doklad na državno trošarino, kakor pač občinski odbori določijo in ki je vsled gornje državne trošarine znašala v letu 1925. v
mariborski oblasti . 13,087.365.— Din ljubljanski oblasti . 19,939.170.— »
skupaj 33,026.535.— Din,
in če prištejemo še državno trošarino ...... 11.008.S45	»
brez točilne takse,
se vidi, da smo
plačali............. 44,035.380 Din
več, kakor isto število tovarišev v ostalih pokrajinah, kateri niso poleg točilne takse obremenjeni še z državno trošarino, kakor smo mi
Posebno krivično pri državni trošarini in občinski dokladi na državno trošarino je to, da moramo plačevati iste že takoj pri vkletenju vina, katero nam stoji v kleteh po več mesecev in v nekaterih slučajih po celo leto. — Tako odmerjena trošarina z občinskimi dokladami nam ogromno škoduje in poviša nabavne stroške s plačevanjem obresti za kapital, ki smo ga plačali po več mesecev v naprej za državno trošarino in doklade, kar pa ne moremo nikjer vkalkulirati. Tudi za usušeno in pri pretakanju izginulo vino ter za lastno uporabo se nam pri odmeri davkov ne prizna gotovi odstotek, ampak plačati moramo davke za polno vkleteno količino vina. Po dolgem času in mnogih intervencijah smo vendarle dosegli, da se je finančna delegacija y Ljubljani omehčala in ugodila naši želji kar se tiče plačevanja občinskih doklad na državno trošarino šele tedaj, ko se sod za točenje nastavi, mora pa
to skleniti občinski odbor. Na prošnje posameznikov se ne ozira.
Uspeh ni sicer popolen, ali nekaj smo vendarle dosegli in to z enotnim nastopom obeh zvez v Sloveniji. — Ge bi bil nastop v tej zaderi enoten vseh. gostilničarjev naše domovine, bi bil uspeh gotovo še povoljnejši.
Krivično odmerjene točilne takse bi lažje prenašali, če bi nam pri naši obiti ne škodovali tako močno točilci na stoječe goste, kateri rastejo pri nas kakor gobe po dežju. — Da se točilne takse krivično odmerjajo, lahko navedem v dokaz v našem listu že opetovano popisani slučaj gospe Marije Medved iz Pisec.
Ne zadostuje dejstvo, da podeljujejo oblasti take lokale v mestih in krajih nad 5000 prebivalci kakor predpisuje gostilničarski pravilnik, ampak se nam škoduje tudi s tem, da se takih, lokalov od strani raznovrstnih organov ne kontrolira o rednem odpiranju in zapiranju. Tudi se po selih ne nadzoruje zadostno trgovce in branjevce, ki imajo samo pravico prodajati pivo in vino v zaprtih steklenicah preko ulice. Nihče od varnostnih organov ne vidi teh naših škodljivcev, ki postrežejo svojim gostom s pijačo v trgovini, to je, da jo povžijejo v lokalu, namesto da bi jo odnesli preko ulice. Vse naše dosedanje pritožbe so le malo zalegle. Vzrok tiči nekoliko tudi v tem, da ne moremo nastopiti proti temu vsi gostilničarji cele države. Ge bomo uredili naše organizacije tako, kakor sem poprej omenil, se nam bo posrečilo spraviti iz dnevnega reda tudi to zadevo.
Pri nas imamo poleg trgovskih točilcev tudi razne takozvane vinotoče pod vejo, to je točenje vina lastnega pridelka. — Tudi ta vrsta točilcev nam precej škoduje, ker tudi oni, kakor trgovski točilci niso deležni plačila tako visokih' davčnih bremen in režijskih stroškov kakor mi, vsled česar nam lahko uspešno konkurirajo.
Poleg ogromnih raznih taks, državnih in občinskih davkov ter državne trošarine na vino, tvorbo tudi ti točilci na stoječe goste, grob našemu stanu. Radi tega je potrebno, da se ob 12. uri zavedamo svojega obstoja in se strnemo v eno močno organizacije, katera bo zamogla biti kos vsem tem okol-ščinam in odpraviti vse to. kar nam utegne škodovati.
Naredba, ki je prepovedala točiti žgane opojne pijače od sobote do pon-deljka, se je ukinila. Ge bi imeli za celo državo enotne zakone, bi se vsled ukinitve te naredbe moralo dopustiti točiti po celi državi od sobote do pondeljka opojne žgane pijače. Ali temu ni tako. Pri nas imamo še vedno v veljavi obrtni red iz leta 1907., katerega se sedaj srezki poglavarji poslužujejo in prepovedujejo na podlagi § 54 vsak za svoj delokrog vsako točenje žganih opojnih pijač. Iz tega potem izvira, da so sicer zakoni za vse državljane enaki, da pa vsi državljani niso enaki pred zakoni.
Za ukinitev od srezkih poglavarjev izdanih odredb v tem smislu, smo se že opetovano zavzeli, ali do danes nismo še imeli sreče prejeti na naše vloge kakoršenkoli odgovor. — Tudi tu bi se dalo odpomoči, če bi bila naša organizacija jaka.
Ravnokar omenjeni obrtni red iz leta 1907. pa tolmačijo uradniki kakor jim drago. Da nam lahko zabranjujejo izvrševati naše s koncesijo podeljene in z davki obremenjene pravice od sobote do pondeljka, smatrajo, da je ta obrtni red' in njegov § 54 še vedno v veljavi. Nasprotno pa pravijo, da so z novim gostilničarskim pravilnikom razveljavljena vsa določila dotičnih §§, ki določajo zasliševanje zadrug o lokalni potrebi pri podelitvi krajevnih pravic in o pravici priziva v slučaju podelitve krajevne pravice proti negativnemu mnenju zadrug' ter doprinos dokaza o-vplačani inkorp orači jski pristojbini pri krajno pristojni zadrugi.
Torej stare zakonske določbe, ki gredo v našo škodo so še vedno v veljavi, one pa, ki so nam v korist, so pa z novim gostilničarskim pravilnikom razveljavljene.
Tako se torej ravna s stanom, ki prispeva v državno blagajno največ od vseh ostalih.
Tudi se vzema naše osobje, katerega moramo plačevati sami, v kuluk za pobiranje državnih in občinskih davkov, kakor n. pr, ponočni občinski davek in računski bloki1. Ne zadostuje.
da moramo plačevati ta posel brezplačno, ampak moramo prevzemati na sebe tirdi odgovornost za pravilno in točno izvrševanje tega neupravičenega kuluka.
Naštel sem vam tukaj samo nekatere stvari, ki nas najbolj težijo, imam pa še marsikaj povedati, za kar pa je treba podrobnejših razprav, ki zavzemajo precej časa. Zato bom pa to storil, v kolikor še nisem, z vašim predsednikom im funkcijonarji.
Na koncu mojega poročila vas prosim za podporo naši zvezi v zadevah, ki vas bomo vsakokrat s posebnim pismom zaprosili, ker vidim le v skupnem im složnem nastopu vseh nas, uspehe našega truda ter kličem vam ponovno, bodite pozdravljeni bratje Srbi in Hrvati od vaših bratov Slovencev.
Na koncu razprav se je sklenila resolucija, ki jo priobčujemo v naslednjem v slovenskem prevodu.
RESOLUCIJA.
Konferenca hotelirjev, gostilničarjev in reštavraterjev, ki jo je po inicijativi sarajevskega udruženja sklical Središnji Savez gostilničarskih zadrug za kraljevino SHS v Beogradu in ki se je vršila v dnevih 14. in 15. julija 1926. leta v Beogradu, je razpravljala o celokupnem vprašanju tu-ristike (tujskega prometa): obiskovanje naših zdravilnih in morskih kopališč, gorskih in gozdnatih okrevališč, prirodnih in folklorističnih zanimivosti, ter je z vidika gostilničarskega položaja napram turistiki prišla do sledečih izvajanj in zaključkov:
1.	V vseh krajih naše kraljevine je mnogo predpogojev za živahno tu-ristiko, bodisi te ali one vrste.
2.	Sta dva faktorja, ki bi naj po prirodi razmer delala roko v roki na razvijanju turistike v naši domovini, in ta sta država s celim svojim upravnim aparatom in pa organizirano (jo-stilničarstvo. Država se naj pobriga za dobra pota in ceste, potrebne železniške zveze, za popolno osebno in lastninsko varnost, ter za znosne davke in takse, — organizirano gostilničarstvo pa naj da dobre hotele, restavracije, gostilne in kavarne, sploh pa lokale za sprejem gostov, ki bodo odgovarjali s svojim čimvečjim komfortom in pazljivo postrežbo, strokovno urejenostjo, ali pa vsaj s svojo absolutno čistostjo — vsem zahtevam kulturnega življenja.
Država in organizirano gostilničarstvo naj vzameta skupno v svoje roke tudi propagando, tako v naši državi kakor tudi v inozemstvu. Radi tega in pa še za reševanje premnogih drugih vprašanj sploh, od katerih zavisi napredovanje tujskega prometa, izkaže se jasna potreba, da se_ v okrilju Ministrstva trgovine in industrije organizira poseben svet za tujski promet in gostilničarstvo, ki mu naj bi bil na čelu strokovnjak- s potrebnim številom referentov, da bi pred pristojnim ministrom in vlado mogel neposredno zastopati potrebe te prevažne narodnogospodarske panoge. V ta svet naj pridejo predstavniki Središnjega Saveza gostilničarskih udruženj in turističnih društev kraljevine SHS.
3.	Organizirano gostilničarstvo tako v celoti kakor tudi po posameznih strokah prevzame nase dolžnost, da podpira moderniziranje hotelov in ostalih gostilničarskih lokalov po vseh krajih naše zemlje in po vseh mestih, ki so turistično in prometno pomembna, pa da tudi izvaja disciplino z ozirom na cene in na najboljše postopanje z vsakim gostom. V tej smeri pa naj tudi država podpira gostilničarske organizacije v sledečih točkah:
a)	Z učiteljskimi in profesorskimi močmi in s potrebnimi denarnimi sredstvi za vzdrževanje vajeniških in višjih strokovnih šol in tečajev po primernem učnem načrtu.
b)	S spremembo zakona o taksah in pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih trgovinah z alkoholno pijačo, ki je predpisan od notranjega ministrstva in po katerem dobijo lahko pravico točenja pijač tudi osebe, ki niso kvalificirane v členu 1 gornjega pravilnika.
c)	Po krajevnih prilikah, oziroma po potrebah potniškega prometa »e naj omeji tudi število gostilniških obratov z ozirom na možnost njihove ekonomske eksistence in modernega napredovanja. Radi tega zahtevamo, naj izvoli gosp. mini-
; ster trgovine in industrije izpo-
slovati predpise, po katerih bi naj oblasti, kompetentne za izdajanje osebnih in krajevnih pravic, morale v smislu člena 46 pravilnika zahtevati in upoštevati mišljenje krajevnih gostilničarskih zadrug pri izdaji vseh osebnih in krajevnih pravic.
d)	Zakon o obveznem članstvu vsakega gostilničarja v kompetentni strokovni organizaciji.
e)	Za izpopolnjevanje in razširjanje ter za moderniziranje gostilničarskih obratov, posebno hotelov po vseh, ■ za potniški promet važnih krajih naj se izposluje dajanje kredita od Narodne banke, prostost za daljšo dobo let' od davka na hotele, od carine za uvoz v to s vrh 6 potrebnega materijala in znosne davke in takse.
f)	Podelitev določenega števila brezplačnih voznih listkov, s katerimi naj bi razpolagal Središnji Savez vseh gostilničarskih udruženja v Beogradu za njegove organizatorje in kontrolne organe.
g)	Ako se od strani kompetentnih to ugodi, potem zamore organizirano gostilničarstvo jamčiti, da bo krar Ijevina SHS v kratkem času stopila v vrsto onih evropskih držav, ki najdejo v tujskem prometu, kakor Švica svoj glavni eksistenčni vir, ali kakor Italija in Francija najvažnejši dotok za svojo gospodarsko moč.
Ta resolucija se dostavlja gosp. ministru trgovine in industrije s prošnjo naj jo blagovoli kot kompetenten za interese tujskega prometa itn gostil-ničarstva predložiti ministrskemu svetu in izposlovati odobrenje in sprejem teh, tu sprejetih predlogov.
Kot edino kompetentnega reprezentanta organiziranega gostilničar-stva se označi Središnji Savez v Beogradu.
Po izglasovanju teh resolucij se je končal oficijelni del konference, ki je trajala 14. in 15. julija 1926. Dne 13. julija se je vršilo posvetovanje onih delegatov, ki so dospeli v Beograd že 13. julija, to je en dan pred konferenco, med katerimi je bil tudi naš delegat. Na tem posvetovanju se je razpravljalo o raznih internih zadevah in medsebojnem občevanju med Središnjim Savezom in posameznimi organizacijami.
Na splošnem se je opazilo, da imajo tovariši iz drugih pokrajin iste bolečine kakor v Sloveniji. Razlika je samo pri uspevanju obratov. V Beogradu n. pr. ne poznajo policijske ure. Tam svira pozno po noči ali celo zjutraj ob 4. uri godba ravnotako kakor pri nas prilikom prireditve veselic - v dobrodelne namene ob 9. uri zvečer. Za tako nedoločeno policijsko uro ne plačajo nikake takse. Dnevni promet znaša med diftarji 5000.— do 50.000. So nekatere restavracije, ki imajo dnevna po 300 gostov o poldan in ravnotoliko zvečer, brez da se upošteva podnevni obisk.
Cene jedilom in pijači so nekoliko višje od onih v Sloveniji, kar se lahko razvidi iz jedilnih listov, ki jih je prinesel naš delegat s seboj.
Kar se tiče osobja je. isto kakor p-ri nas. Samo, da imajo tam nastavljene same kuharje, katerim plačujejo poleg vse oskrbe še 8000 Din mesečno. Boljše restavracije. ima jo svojega ravnatelja, kateri skrbi za notranji obrat. Lastnik se v takih restavracijah ne briga za drugo kakor za sprejem gostov.
Brezposelnosti se v Beogradu ne pozna. Radi tega so pa gostilniški obrati vedno dobro obiskani in odprti noč in dan. — Vzlic temu se pa ne vidi po ulicah pijanih ljudi, ker ne cve-tejo tam tako močno točilci na stoječe goste kakor pri nas._
Na čast zunanjim delegatom je dalo beograjsko udruženje gostioničara itd. banket pri »Ruski kruni«. Isto-tako sta dala lastnika restavracij »Balkan« in »Ruski car« vsak 'po eden banket, na katerih se je pričakalo belega dne v dobrem razpoloženju.
Iz poročila o poteku te konference, je jasno razvidno, da je nam potrebna skupna organizacija s sedežem v Beogradu, kjer so centrale vseh državnih uradov in parlament in se bo le potom enotne in močne organizacije moglo nekaj doseči. Radi tega opozarjamo že sedaj naše člane, da razmišljajo o tem, da bodo imeli odgovor pripravljen, kadar bomo o pristopu k našemu Središnjemu Savezu glasovali
in to bo prilikom našega rednega letnega občnega zbora, ki se bo vršil predvideno dne 28. januarja 1927.
Da ne pozabimo omeniti stanovske zavednosti tovarišev iz južnih krajev, naj nam bo dovoljeno ugotoviti na tem mestu, da se giblje članarina pri vseh organizacijah med 10 in 100 Din mesečno. časopis, katerega naročnina znaša letno 72 Din, ni v članarini za-popaden in ga morajo še posebej plačevati.
To smo povedali zato, da ne bo večnih ugovorov od strani naših članov, katerim predpisujemo članarino za list in upravo organizacije letno 20 Din — reci letno ne mesečno, da ne bo pomote. — Torej za tako malenkost bi se pač ne smeli obotavljati, kakor se nekateri obotavljajo, da se mora članarina od njih iztožiti.
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu, znancem in prijateljem naznanjam, da prevzameva v nedeljo 15. avg. znano gostilno pri Benderju, Pod mostom 4.Točila bova pri" .stnavina, žganje, sadjevec in čaj.Gorka in mrzla jedila, kakor tudi prave domače svinjske klobase vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba solidna. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost prosita
]osip in M Fleis, Maribor.
Gostilničarska zadruga okolice Maribor
naznanja svojemu članstvu, da se vrši priglašenje vajencev (vajenk) in pomočnikov (pomočnic) samo ob nedeljah od 11. do 13. ure pri načelniku gosp. Matija Holc v Pobrežju pri Mariboru.
Vsak prjavljenec mora za podlago vpisa prinesti s seboj delavsko knjigo. Obenem se opozarjajo vsi imetniki gostilničarskih in sorodnih obratovalnic, da so v smislu člena 46., toč. 4. Pravilnika o gostilnah, kavarnah itd. (glej Uradni list št. 83/1925) dolžni priglasiti svoji strokovni organizaciji, to je gostilničarski zadrugi, vsako osebo, ki ie stalno zaposlena v njihovi obratovalnici za neposredno streženje gostom.
Praiava je velike važnosti za vajence (vajenke), pomočnikov (pomočnic), ker se šteje štiriletni rok prakse, ki je potreben za pridobitev osebne pravice za točenje alkoh pijač, šele od dneva te prijave pri zadrugi.
Pripominja se, da več kot dva vajenca ne sme noben gostilničarski obrtnik v uku imeti. Pomožne osebe se pa za priglašanje upoštevajo samo tiste, ki so stalno v obratovalnicah zaposlene, ne pa tudi one, ki samo ob nedeljah v gostilnah pomagajo. Kdor ne bo imel spričevala, potrjenega od pristojne gostilničarske zadruge, ne bo dobil osebne pravice. Načelstvo.
Razno.
Novi mošt. Pukl Filip trgovec vina, Gosposka ul. 7 v Celju nam sporoča, da dobi kot prvi novo vino (mošt) vsebujoč okrog 20% sladkorja, prvovrstno blago z otoka ,,Vis“, že prve dni v mesecu septembru. V tem, da količina ni velika, se prosi p. n. gostilničarje, da si istega že v naprej zasigurajo z navadno dopisnico.
Enodnevni tečaj o brezalkohol-| nem gospodarstvu (vkuhavanje sočivja, jagodičevja, sadja; sušenje; pridelovanje brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov v domačem gospodarstvu [za družino] in v večjih obratih [za prodajo, gostilne, restavracije itd.]; ohranjevanje svežega grozdja ; organizacija prodaje teh pridelkov itd.) priredi o priliki kmetijsko-gospodarske razstave, ki se vrši od 4. do 15. septembra 1.1. v Ljubljani, na željo novih interesentov »Brezalkoholna Produkcija* v Ljubljani, Poljanski n. 10. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj to čimpreje sporoči po dopisnici, na kar prejme podrobnejša pojasnila.
Konzum brezalkoholnega sadjevca se je v Švici v zadnjih letih izredno povečal. Brezalkoholna uporaba sadja je edina panoga sadjarstva, ki prav dobro nese. Švica porabi več brezalkoholnega kakor pa alkoholnega sadjevca.
I NAMIZNE PRTE, SERVIJETE I ter sploh vse gostilničarsko in hotel-■ sko perilo dobavlja po zelo znižanih ce-| nah veletrgovina R. Stermecki, Celje. *11 Ilustrovani cenik zastonj. 7
(»jota gg. gostilničarjem priporoča silojo bogato zalogo
steklenic,	krožnikov,
vinskih čaš,	skledic
jedilno orodje iz alpaka in aluminija ter vse v stroko spadajoče predmete tvrdka
jfi. itanch, Celje
i2-7 prcsernoila ulica h.
I

Slia j c e rse j e im najboSje
se kupijo moški in ženski štofi, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefiri in gotove 7 različne obleke itd. pri	3
Ivan Mastnaku,
Celje, Kralja Petra c. IS,
manufaHtura in lasina izdeloValmca obieH.

Modersme
higijenično urejen
brivski salon
,Pepina‘
nasproti hotelu „Ba8k«nu
Celje, Cesposka uš. 4
Prvovrstno britje in striženje las. Dijaki in otroci polovične cene.

delikatesna trgovina in zajtrkovalnica

Žalec, Slovenija.
Velika zaloga vsakovrstnega sukna za moške in ženske obleke v najmodernejših vzorcih in barvah, od preproste do najboljše kvalitete. — Vsakovrstna galanterija ter druge potrebščine za šivilje in krojače. — Raznovrstno usnje za čevljarje in sedlarje, kakor tudi druge čevljarske potrebščine po zmernih cenah. — Zaloga vsakovrstne železnine, kuhinjske posode, kakor tudi vseh drugih v železninsko stroko spadajočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah. — Zaloga vsakovrstnega poljedelskega orodja vseh svetovnih znamk in sistemov po zmernih cenah. 1 Postrežba točna in solidna 1
Domača in dalmatinska
VINA
prodaja na debelo po nizkih cenah
Josip Žumer, Celje
Priporoča tudi svoj hote! in restavracijo s priznano dobro kuhinjo.
Cene zmerne 12-5 Telefon št. 46.
Valentin Heri!
čevljar,
Žalec, podružnica Ostrožno 49 pri Celju
priporoča vsakovrstne, solidno in dobro izdelane čevlje, po znatno znižanih cenah. Železničarjem tudi na obroke. Postrežba točna in . solidna.
prvovrstno rdeče vino, nudi iz lastnega vinograda po dnevni ceni,^ približno 30 hi, OSKAR ČERNELČ, Celje, Aleksandrova ulica 1, 11. nadstropje.
tovarna za kamenino
===== iaotcjmije — pošta Žalec, Slovenija
izdeluje vsakovrstno belo posodo po 2 najnižjih dnevnih cenah. 1
L jljBF
prekafevalnica
Celje
Lovske puške
v specijalni izdelavi, autom, pištole in vse lovske potrebščine dobavite po najbolj ugodnih cenah pri tvrdki
4	Celje, Slomškov trg 4.	1
Hotel Pošta
Rogaška Slatina
Moderno urejene sobe, izvrstna kuhinja, v centrumu zdravilišča. Avto-garaže. Po letu in po zimi odprto. Postrežba dobra, solidne cene.
Za obilen obisk se priporoča
ST3EPBH ČOH, hotelir.
URE,
ZLATO,	SREBRO
f4mt. Lečnik,
Celje, Glavni trg M.
KUPUJE STARO ZLATO, -i SREBRO.

prane KoVačič
Kolar, Dosctfa pri Brežicah oh SaVi
izdeluje vsakovrstne vozove za mesarje, koleseljne, kočije najfinejše vrste in 7 avtomobilne karoserije po načrtu. 3

FRANC SODIM
parna opekarna,
Ljubečna pri Celju
Prodaja vse vrste zarezano strešno bebrovec. kakor tudi zidno opeko po n a j n t ž j i ceni. Pisarna: Celje, Ražiasrova ul. 6 na dvorišču. 10	Poštni predal 73.	5

S*
Celje, llFsija Petra c. 10 In ZZ
orma
Slikar, črkoslikar in pleskar.
Specijalni oddelek za črkoslikarstvo na steklo itd.
Namizno sadje in sadje za mošt
Sir
p&tem&ndoflski, sir švicarski v škatijah, salamo, Oavrilovič, kranjske Mafoase, pristne nudi po najnižjih cenah
Karol Loibner, Celje,
Kralja Petra cesta 17, »Pri zvoncu«.
Prodaja g ©©stilne 1

Pri tovarni Zbelovo pri Konjicah je radi družinskih razmer <3» viciS««« z lepo zidano h'šo, ob okrajni cesti, blizu kolodvora, z inventarjem, zemljiščem in sadnim vrtom, takoj za Din 80.000 na prodaj. Kupec si lahko ogleda vse na licu mesta. Pogajanja se vrše ^ trafiki Bukovnik v Konjicah. Alojz Žnidar, gostilničar v Zbelovem pri Konjicah.
mm
kakor tudi druge deželne pridelke, vsako množino
kupuje in prodaja po dnevnih cenah
PA NONIJA
osrednja gospodarska zadruga r. z. z o. z.
MARIBOR, MELJSKA C. 12
Telefon 102	Telefon 102
kot Izvozno centrolo za Štajersko
najemnik gostilne A.L6schniij:g,prl starem mostu
lit, S11I1 les 13
naznanjam cenj, občinstvu in sodrugom gostilničarjem, da sem otvoril dalmatinsko klet ter zalogo dalmatinskih vin, kakor Opolo, belo in črno. Za gostilničarje izven Maribora na debelo, po zelo ugodnih cenah.
F. BINDER
ZLATAR in GRAVER,
MiHHEOR, OHOieU! UL. 6
Graviranje jedilnega orodja in namizne posode najceneje in v najkrajšem času.
skat delavnica a
e I e sr L j* i č rt S m pogonom.
P
Lastni izdelki in izdelava vseh v stroko spadajočih - del. -
Petar L lovit)
vsake vrste, posebno iz tovarne
Berndorf
priporoča po brezHonliurončnili ccnaii
Oospsslta ulica 3.
Trgoniaa stekla in porcelana
Inn iloral
Mor.MhecJ
Telefon 433.
velika zaioga češkega stekla, porcelana, kamenine, šip za okna, ogiedaL okvirjev za podobe, svetilk itd. itd. Steklarska delavnica.
prvo jugoslov. podjetje za vinarske in pivovarske stroje in potrebščine
MARIBOR, KOPITARJEVA 6.
Telefon 438.
Kartonažna tovarna
ncioE in te§
MARIBOR, MLINSKA UL. 30
priporoča cenj. gostilničarjem in kavar-n narjem krožnike iz lepenke.
BUČKO
0 L J E
garantirano pristno in najboljše priporoča po konkurenčni ceni
Tovarno bočnoga olja
J. HGCHMULLER v MARIBORU.
Pod mostom štev. 7, Magdalenska stran.
Telefon št. 339.
Zamenjava bučnih koščic za olje.
±žžž±ž±tžžži±±±ž±žž±žfež±
@@©@(t@©0@90©@®
Tvrdka Pergler
Maritoor, Mlinska ulica 44. Tovarna vozov, izdelovanje ekvipaž, luksuznih, gospodarskih in Športnih vozov ter vseh vrst a u t 0-karoserije.
Priporoča se
Lovro Rogelj
sodavščar*
Celje, Kralja Petra cesta št. 41.
V zalogi ima vedno naravni malinovec iz domačih gorskih malnov. 12-1 |
Na veliko! 1—5 Na malo!
G—© -G-©-© -©-©—G—G—G—£-©—©-©
■|! H D 8 ^ li » motGcykSi J'
^ (Prospekt in cenik na želio). G
STE Y EU-auto e
®	(in Kugeliager.)
®	CASTROL OiL
® KONTINENTAL - PNEUMATIK ®
l Riioiau PEMRPJ, Maribcp, t
1	1
© Aleksandrova c. 19. Telefon 458. ©
©—0—©—©—©—©—
lllllllalii
FR.EEliNHilRD-91 sin imcjitclj
Sustuv Eurnhard
jSaHIRSH, aidiscndrotiii cesta 17
Nadrobno! Telefon 30 Nadebslo!
Zaloga votlega, litega in brušenega stekla. Ogledala, svetilke, okvirji, porcelan, kamenina, kakor tudi vse v to stroko spadajoče luksuzne in druge potrebščine.
Umetno zasteklenje stavb in portalov. Za gostilničarje znižane cene!
fldSISlIlli
Mariborsko	j
električno, instalacijsko in strojniško podjetje
»Žarnica*
1ŠS1ME in drug, MiMIBOR, j
Gosposka ulica 8. j Instalacija na obroke! I Vse v to stroko spadajoča I popravila se sprejmejo. \ Cene nizke!	?
Pravi malinovec, sadno marmelado,Nektar1,
■■■■■■■■ limonado in oranževec,
nadalje
esence za rum in likerje
priporoča parna destilacija
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, NSeieSkova ul.

4-7


XXXXXXX>CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>'X;tXXXXXX>:XXXxXX X	X
X
X
X
X
X
X
X
X
Antonija P i ba r?ssikf1 Ljubljana, Vodnikov Ing. |
.	x
Podružnica z zajutrkovamico v Bog, Slatini. |
Priporoča po zmerni ’ cenah vse mste mesnih izdelkov, mesne in ribje X konzerve, kompote, Vac vrste sira, sploh vsa v delikatesno stroko 6	spadajoča živila. — Postrežba solidna.	2
X
<$>
X
1
X
kxxxxxxxxxxxxxx*xxxxxxxxxxxxxx;xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
SS'ULJM.eJ?
============ ■tTPgfo'stGC \r Konjiojali	■—
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga — mlinska volnena in svilena sita, vseh vrst krojaških potrebščin in špecerijske robe, po konkurenčnih,
znižanih cenah.

Priporoča se
g. hotelirjem, zavodom, restavraterjem, gostilničarjem itd. za napravo štedilnikov vseh velikosti, vrst in sistemov
Prva j’ugoslov.tov. tehtnic in ključavni-	J?
carskih del, konc.instalacija vodovodov
kan Reljejj, CeljB
Diktor Pilih, trgouec u Žalcu
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga za jesen
in zimo. Novo došlo moško sukno za obleke in površnike. Najmodernejše volneno za ženske obleke in plašče. Nadalje: žamete, barhente, flanele, cefirje, oksforte, druke, perkale, belo in tovarniško platno za perilo in rjuhe. Lepe moderne ogrinjalke, žemperje, telovnike in sviterje za moške in ženske. Odeje dom dela: saten in navadne ter konjske odeje v vseh velikostih. — Vse vrste potrebščine za krojače in šivilje v veliki izbiri po znižam ceni. — V zalogi tudi vedno sveže špecerijsko blago po najnižji dnevni ceni.
Postrežba točna in solidna
Najbolje prodate hmelj! Najceneje topite EKILS
Vin ko Vabič, Žalec
Adalbert Gusel
žganiarna in izdelovanje likerjev
MARIBOR, Koroška cesta 18.
- Najfinejša domača slivovka droženka in pelinkovec. -
r

Odlikovana pražarna kave
Brata Požar
JVIaribor, Gospojna uliea 3
Telefon interurban 304.
se priporoča eenj. gg. kavarnarjem, — gostilničarjem in hotelirjem. —
.J
Zaloga pohištva in preprog
ERNEST ZELENKA
JVlMlRIlBOl^, Uliea 10. oktobra št. 5
nudi kompletno hotelsko in gostilničarsko pohištvo, najboljše stole za hotele in gostilne izdelane po lastnih tipih.
Cene brez konkurence!
o«

’
ESEESaBIEISraiZraCieBraD&ESHBBnHHHBBKBBBDiS&nBBnaiaBISSSSiniBHOaBBBBKanBZEaa
0
Si
i KfetarsSto društvo v Ormožu, r. z. z o. z
H
&
®	priporoča iz svojih zalog pristna
a
l ormoška - Ij utomerska vina
e priznano dobre kvalitete po zmernih cenah. Dobivajo se vina letniki b 1923, 1924 in 1925. Kleti kletarskega društva se nahajajo v hiši ljudske hranilnice in posojilnice, zgornje predmestje hišna št. 10.
B ■
Si
S
m
m
a
a
E
m
a
«
s
a
H
H
K
8!
I?ic*ij30i?oosa,naQ lcr*ojašl?:o delavnico
PETER SKUBIC, CELJE
(Zeleni travnih)
Izdeluje po češki špecijaliteti vsa v krojaško stroko spadajoča dela.
Na to delavnico opozarjamo osobito trgovce in sejmarje, ker si prihranijo precej izdatkov, če naročijo tam svojo izdelavo konfekcije za sejme. Izdelki se izvršijo točno po naročilu. — Postrežba točna in solidna. — Cene zelo ugodne. — Za
„ „ - ~ A; 1 ^ r-,	ici Hrvnicnira
Gostilničarji!
Upoštevajte one tvrdke, ki podpirajo naš list.
HOTEL
»POŠTO«
CELJE
v bližini kolodvora.
Priznano dobra kuhinja, prvovrstna domača vina, novo opremljene tujske sobe, zmerne cene.
lastna mešanja in preljajetatmca.
Telefon interurban št. 20.
12-7

^ozor* grostiljnioar»ji!
IVAN NAUAKS
nalstarefde podjefje
Izdelovanja sodavice in pokalic
JL <3 £«,	JE* 3. Ž sa, 1 C5
se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem. Postrežba točna I :: ::	Cene solidne!
gostilničarji in lc£i>3rct.ma<x>ji, pozor!
Najboljše pristno
namizno sortirano vino
priznano dobre kvalitete iz vseh štajerskih vinogradnik krajev, po zelo nizkih cenah, dobite samo v veletrgovini z vinom
K. HAUSMANINGER, Maribor,
CANKARJEVA ULICA 23. — Telefon štev. 333.
V V-v-Uv :'i .::v' /-"V, ■ ;■ r,"	-V ' .r	• 1: .■ 5V
Najugodnejši nakup
galanterije, drobnarje, parfumerje, pletarskih in vrvarskih izdelkov Itd.
=:.— na drobno in na debelo pri .
Drago Rosina
MARIBOR, Vetrinjska ulica 26.
Servat Makotter 2-'
!K3ARIB0ny SSovenska ulica 2 — Krekova ulica 6.
Zaloga poliištva. — Izdelovanje posteljnih žičnic. Posteljne žičnice na veliko in na drobno. —
Hoteljirji, restavraterji in gostilničarji pozor! JDelilcatesna trgo^rirua
Ivan iirhlankO; MaHI)or
Aleksandrova cesta #t. 31
Priporoča po zmernih cenah vseh vrst sira, konzerv, kompotov, raznovrstnih konjokov in likerjev, kakor tudi vsega v to spadajočega blaga. — Za potnike in turiste priporočam svoj bufet z mrzlimi jedili kakor tudi dobrim vinom, ter priznano najboljšim odprtim pivom v Mariboru, ki ga omogoča moia najmodernejša pivska točilna naprava.
Gostilničarji!
Namizne prte, servijete, posteljno perilo, posteljno perje in puh si nabavite najugodneje pri tvrdki
Franjo Majer*
Maribor, Glavni trg 9
Koncesijonirano elektrotehnično podjetje
JVFaritoor*
Pobrežka cesta št. 6	Telefon 447.	(Tik državnega mosta)
Zgradbe električnih central, transformatorskih postaj irovseh napeljav, kot krajevnih mrež v hišah za moč in razsvetljavo. — Lastna in stalna zaloga predpisanega V. D. E. materijala in različnih metorjev. Lastna delavnica in preizkuševalnica v svoji hiši. Postrežba točna, zanesljiva in solidna.	Zahtevajte proračune.
Zavod za izdelovanje orgel, klavirjev in harmonijev
Josip Brandl
Maribor, Strossmayerjeva ul. 5.
Klavirji, pianino in harmoniji v priznani solidni izdelavi. Nizke cene. Večletna garancija. Popravila in uglaševanje.
ROBAVSOV SUHOR
(PREPEČENEC)
je znan kot najboljše kvalitete
za gostilne kavarne in bufete.
Pri večjih naročilih znaten popust.
KARL ROBAVS, tovarna suhora, Maribor, Koroška cesta 24.
Specijalna trgovina živil
D. Škerbec
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 5
priporoča svojo bogato zalogo delikatesne in kolonialne robe po najnižjih cenah. Za hotelirje, kavarnarje in gostilničarje primeren popust.
Raznovrstno platno za perilo. Namizne prte, brisače, kompletne posteljne opreme. Vsakovrstno manufakturno blago. Gumijeve dežne plašče za moške in ženske nudi po jako ugodnih cenah,
L. Ornik, Maribor, Koroška 9.
Zahtevajte, naj Vas moj potnik obišče.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Priporoča se cenj. občinstvu
gostilna, ij trgovina mešanega blaga in veletrgovina z lesom
luan Tajnšeli
u Št. liju pri Velenlu.
i©®©@©@®©@
Originalna
'ampanjec
,$onvier’
Znamke:
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica),
Bouvier Cuvee Reservče (rdeča glavica).
Kletarstvo: Gornja Radgona.
Zastopstvo za Slovenijo s
KERNC in FAVAI, Ljubljana.

Cenik gratis in franko.
"V steklenicah
tvrdke
Veleposestvo vinogradov
CLOTAR BOUVIER
Gornja Radgona "
Vrste: letnik:	1921	Ljutomerski	rizling,
»	1923	Tigermilch,
»	1923	Ljutomerski	rizling,
»	1924	Murski biser
in mnogo drugih.
= Priporoča se =
manufakturni: !š
6 Celje, Glavni 4r>g št. 8
Brata Snoer
r

Pivovarna TDMBZ GOTZ
v MARIBORU
priporoča svoje kot izborno priznano
marčno pivOr Bock - pivo
v sodčkih iin steklenicah
s
©a-
9-5

Pozor, gostilničarji!
rioui mošt (uino)
z otoka „Vis” prvovrsten, se bo dobil že v začetku septembra samo pri
Filip Pukl, Celje, Gosposka ul. 7
veletrgovina vina.
Bx»ez lar«-»T»lvuif»eYioe 'v Isafeovosti i». ceni.
PRIPOROČA SE
;

RADENSKA KISLA VODA
Radenski
GIZELA
vrelec
prvovrstna namizna voda za mešanje z močnimi starimi in sladkimi vini, katerih ne počrni, kakor tudi s sadnimi šoki vseh vrst in rdečimi vini.
Radenski
KRALJEV
vrelec
zdravilna in pitna voda, izvrstna za mešanje s kiselkastimi -----vini. — —

7-3
Radenski ZDRAVILNI vrelec
najbogatejša natron litijon min. voda, prijetna, osvežujoča in zdravilna voda.
6	Priporočamo cenjenemu občinstvu	2
gostilno z mesarijo
g. EMILA PERD1HA na Laškem, kjer so vedno na razpolago topla in mrzla jedila ter najboljša vina iz haloških in ljutomerskih goric.
Restavracija „ALEKSANDROV D0M“
—======	Slatina •	. ——
Naznanjam cenj. gostom, da sem otvori! s 1. majem t. I. restavracijo v moderni zgradbi Aleksandrovega doma v Rogaški Slatini. Priporočam se cenj. gostom za obilen obisk ter jamčim za točno postrežbo s prvovrstnimi vini in izborno -	kuhinjo po solidnih 'cenah. ■
6—2
AlePcsarader* Hlavač, restavrater.

HOTEL „EVROPA"
Rogaška Slatina.
*
*
*
*
*
*
<K
H 40 moderno opremljenih sob z električno razsvetljavo. V poslopju	*
<f moderno urejena trgovina z mešanim blagom, delikatese, praška gnjat itd.
» Postrežba solidna!
Z velespoštovanjem
Cene zmerne!
I*. I^oschnig. *
n
V" i "G "fk "P" i * j * jr
HOGRSI^n SLATINA
SE PfJIPO^OČfl GENU. GOSTOjVI.
,2"2	FRANJO OZOM-
!
■.•.V-V.V.V.-.V.V.-.V.-.-
D
o
b
Gostilničarji, pozor!
■	rdeča in bela, iz tukajšnjih goric; Bizeljsko,
VBIMM Sromlje, Pišece, Zdole so vedno na razpo-IV i 11 ffi ^a9° v večiih množinah po zelo nizki ceni M IllM Pri trgovcu Josipu Boecio v Brežicah.
Tudi transportni sodi na razpolago. 3—2
Razširjajte .Gostilničarski list!
♦ ?


Tiskovine vseh vrst, od staj priproste]©® do arsajfi-uejše izpeljav® izdeluje hitro in po konkurenčni oeni
ZVEZNA TISKARNA V CELJU
ico n
Naznanjam, da sem pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah uredil popolnoma moderno tovarno za sodavico in pokalice. Pokalice se izdelujejo — s pristnim malinovcem. —
Za obilna naročila sa priporoča
Mag.p&ann. Bogdan Devidč, lekarnar
pri Sw. Lenarili v Slov. goricah.


VINOt


kupite pri tvrdki
I. P. rriatkouic,
..... Celje, Glavni trg 8 ir"—l:..,..
katera pošlje na zahtevo vzorec brezplačno! Cene zelo primerne!^	Postrežba točna!
Najboljše sukno
za moške obleke in drugo manufakturno blago vsake vrste se kupi najceneje v trgovini
"JCL-JŽ
ffloderao urcjeao pelfarna
12-7
^ANTLEl«
V
MARIBOR, Vetrinlska ulica štev. 13.
s
jT
Josip Laufer, trgovec,
IVS01rllJ0fir, Aleksandrova cesta št. 23.
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, posebno izbiro kave surove in pražene, različne dišave in začimbe (gvirce), osobito najfinejšo sladko papriko, za gostilničarje posebno priporočljiva; dalje vsakovrstno kuhinjsko orodje in posodo, kakor tudi tehtnice, mline za kavo, brzokuhalnike za kavo in čaj, mline za drobtine in meso, različne namizne nože, vilice in žlice v veliki izbiri. Oblito (emajlirano) in alumijinasto posodo, krtače itd. — Alpaka nože, vilice 3	in žlice. Vse po zelo zmernih cenah.	5

Glavna zaloaa radenske mineralne vode
r>

priporoča svetovnoznano najizvrstnejšo zdravilno in namizno pijačo. Za gostilničarje je najboljši Gizela vrelec, ker ne črni nobenega vina. Dalje priporočam svojo
restavracijo s salonskim kegljiščem in kavarno z dvema ,Seifbrt‘ biljardoma in lep senčnat vrt.
Cene primerne.	Cene primerne.

Priporočata se
Izdelovanje
sodavice in pokalice
Gaberje pri Celju.
Prepričajte se sami!
V lastnem paviljonu, v mesnici na kralja Petra cesti vedno prvovrstno volovsko meso po zmerni ceni. Za obilen obisk se vljudno priporoča
Josip Gror*enjalc,
? mesar in prekajevalec, Celje. 3
Oglašujte!
Celje, Glavni trg št. 7
priporoča prvovrstno sveže pecivo. Za obilen obisk se priporoča lastnik
FR. KAČ
Kleparstvo in vodovodne instalacije
FRANJO DOLŽAN
--------— CELJE ---------------
prevzema vsa v zgoraj omenjene stroke spadajoča dela, kakor kritje streh, zvonikov, vodovodne naprave, moderno urejene kopalnice, straniščne naprave, naprave strelovodov kakor tudi vsakojaka popravila istih.
Zaloga azbestnega škrilja. — Vsa dela ki popravila se izvršujejo točno in solidno. Cene zmerne! Proračuni vedno na razpolago.
IP

■ Samo 6 dni čez morje -- Dobra hrana in pijača brBZpl&CnO
Cie ChargeuTs Reunis, Sud atlantique, , .
za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado.
Tozadevna
pojasnila in vozne listke
___	12 daje zastopnik 6
Ivan Kraker v Ljubljani, Kolodvorska ul. 35.
B B*B I
Kletarstvo Celjske posojilnice d. d. v Celju
I Kleti: Celje, Narodni dom
Priporoča svoja izvrstna buteljčna in namizna vina priznano dobre kvalitete.
Delniška pivovarna ,Union1
LjuMjana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak 12-7 in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „HerRvtles", „Porter" in ^BocR" vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z odličnim spoštouanjem Delniška pivovarna »U n i o n«, tjufaijana, Lašfto in Maribor.
naj:modLer»neje ur>ejeno zdravilišče naše Mmaljevine.
Vsi zdravniki-specijalisti priporočajo svetovnoznane vrelce: „Te2aai>eX“, posebno priporočljiv kot namizna voda, bodisi mešano z vinom ali okusna prebavo pospešujoča pijača, „Star**!«.'4, izborno sredstvo za želodčne katare, bolezni v ledvicah ali črevah ter proti katarom dihalnih
organov,	najmočnejša naravna mineralna
voda za bolezni ledvic, jeter, kroničnih želodčnih in črevesnih bolezni, žolčni kamen, debelost, sladkorno bolezen.
SejzoML«, :	maj — sejp
Cene zmerne. Pred in po glavni sezoni znatni popusti. Vojaška godba. Dijetična kuhinja. Pension. Ugodne prometne zveze.

PSE


©©0©©s©©@©©©©ee©seee©$:©©ee©G©©se©©©©ee©©©Ge©©©©e©©eee©©e©
■ ■■■KHHMBHBtaiaHiinaBssBK&iiaHEinaDnEiBEsaiiszac&aujiiMsastaRKSBiiiaiiHiSH H
I Ernest Gert, Maribor
m	7
® priporoča cenj. gostilničarjem in kavarnarjem svojo bogato zalogo
steklene in porcelanaste posode.
k Po želji pošilja vzorce. 9—5 Najnižje cene ter točna postrežba.
BllNESI!aBnHHS!!3i3g8B19g!5&l2S9n3IgBSaB!9aHliSHaB!3JaK3aZ2E3!a@:£B8RESiZBm&EMBPBHifiBIBIS
©oosg©©©©©©©©©©©©©©©©^©© ©©eeG©C'©©©©e©©©G©©©©eeee©G©eee©©©
Veleposestvo vinogradov
Mar Bumitr, S,
priporoča svoja izvrstna vina v sodih različnih letnikov po nizki ceni iz Ljutomerskega in Gornje Radgonskega vinskega okoliša.
H 8 InliPBt, Celje, Mmm ul. z
Zgradbe elek. central, e!ek. instalacije, telefonske, signalne in zvončne naprave. Popravila generatorjev, motorjev, transformatorjev, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.
w
Vodovodne instalacije, toplo vodne naprave, centralne kurjave, naprava kopalnih sob, klosetov, sesalk. Popravila kotlov centralnih in toplovodnih naprav, amartur i. t. d., i. t. d.

Postrežba točna in solidna in vedno po konkurenčnih cenah.
W

12-7
Načrti in proračuni vedno na — — — razpolago. — — —
Odpošlje se v sodih od 56 litrov naprej od kol. postaje O. Radgona.

PARNA V£LEŽGANJARNA
ROBERT DIEHL,
CELJE, DOLGO POLJE, CELJE.
Najfinejša žganja iz sadja, kakor: slivovka, tropinovec, brinjevec in medicinalni konjak. 12—5 Zajamčeno pristni destilati!

Fran Strupi
Celje S
^ priporoča f gostilničarjem in ^
’ kavarnarjem svojo bogato zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. Najnižje cene in točna [	postrežba.	J
i g
12-7

Ferd. Skaberne
staubanu in gaianterljsbo hieparstuo
Celje, Dečkov trg 2
Specijalna delavnica za naprave strelovodov s telefonično mostno tehtnico po profesorju KOLRAUSCHU.	1
Svoji ii svojini!
--- .............----------- SVOji H SVOjilH!
Gostilničarji in ka var nar ji, pozor!
6—6
JPo zelo nizkih, cenah dLotoite nes najholjše jp^istno
namizno in sortirano vino
izs 'vseh 'viraojgjiratž.nvlv IxT»ajew iar»i
veletrgovina z vinom v SLOVENJGRADCU.
Lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru.
Vma v steklenicah (buteljke) vseh vrst,
11
Zajamčena solidna in točna postrežba. Ceniki na razpolago.
Lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in Kamnici pri Mariboru.
Pristno ep no dalmatinsko vino sa zdravila,
Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam.

Tovarna in rafinerija špirita ter tovarna likerja, konjaka in ruma, tovarna ogljikove kisline in
veležganjarne Sisak — fCazareuac
P. TESLIĆ, SISJ9LK
priporoča iz svojega bogatega skladišča vse vrste splošno priznanih alkoholnih pijač, ki so prirejene po prvovrstnih francoskih in holandskih receptih. Te pijače so vsled svojih izrednih svojstev okusa in teka dosegle svojo kulminacijo ter se je baš vsled svoje dovršenosti moja roba reprezentativno odlikovala tudi na domačem trgu ter dosegla na vseh dosedanjih razstavah
dostojno mesto pred vsemi ostalimi industrijami te vrste.	12-7
Poskusite in prepričali se bodete, da so
Tesllćevi francoski likerji naj bolj šil
Zahtevajte cenike, ki Jih pošljemo zastonj.
I

Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. — Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi vr Celju-