Siev. 287. Posamezna številka stane 1 Din. V LMini. v ttM di? 2). decemlra 1921 Leto LL mm Naročnina mam za državo SH8t do preklica: t) po poitl mesafiuo Din 14 b, do«taTl|eaj m dom mesečno . „ IS za inozemstvo: neretao ....... Dlo 23 s Sobotna Izdaja: s v Jugoslaviji . . , • . Din 20 v mostom lin ..... „ 40 ms Cene lnseratom:SB Bnostolpaa petltaa vrata rnaB oglasi po 01* t-50 is Din. 2-—, TellJU oglati nad 45 nun Tlita« po Din. 2 50, poslana iM. po DiO. 4 —. Pri večjem naročilu poput Izhaja vsak dan lzT*em5< ponedeljka tn dneva po pia*c nlkn ob 5. ari zjutraj. WW Uredništvo |e v Kopitarjevi olloi itav. tt/UL Ro.opisi se ne vračajo; nelranklrnna pismu se ne sprejemalo. (Jredn. leleL 6tv. 50, npravn. 8tv. 328. Oprava Je v Kopitarjevi al. 6. — Bacon postne bran. ttnMJnnake H. 950 na naročnino in it 349 za oglase, »agreb39.011. saraiev. 7563. pradke In dana|. 24.797. Indijski zgled. Glavni vir angleškega bogastva je In-flija, ona stara čudežna dežela, kamor je hrepenel in silil ves stari in novi svet Od Aleksandra Velikega pa tja do pustolovnih osvajalcev v 15. stoletju je indijsko bogastvo imelo na ves svet bajeslovno privlačno moč, ki pa je po dolgih bojih prešlo kon-anoveljavno v roke Angležev. Indije jo ogromno ozemlje, ki meri 4 milijone 759-200 kvadratnih kilometrov (Slovenija 16.197). Na tem ozemlju stanuje po štetju od 18. marca 1921 danes 319 milijonov 580.000 prebivalcev. Njena j,ospo-larska sila se razvidi iz uvoza, ki je znašal 1921/22 297.5 krorov rupij (Ikror rupij je 1 milijon funtov šterlir gov) in izvoza, ki je znašal istodobno 264.4 krorov rupij. Vse to ogromno ozemlje z neštetimi rodovi, plemeni in verstvi je obvladovala spočetka velika angleška trgovska družba, ki se ni strašila nobenih še tako trdih in izkorišče-valnih metod, samo da je mogla nasititi brezmejni pohlep po zlatu. Delovanje te družbe je položilo temelje marsikateremu današnjemu angleškemu velikaškemu domu, sčasoma pa je postalo preoderuško in pretiransko ne le Indijcem, ampak tudi samim Angležem, ki so z veliko vnemo prisilili angleški parlament, da je začel odtegovati trgovski družbi privilegij za drugim, dokler niso 1. 1877. proglasili Indije za cesarstvo in temu cesarstvu dali centralistične uprave, ki se pa ni nikdar izvedla do skrajnosti, ampak je še nadalje ostalo nad eno tretjino dežele pod oblastjo domaČih knezov. Iž nekdanjega monopola proslule trgovske družbe pa se je počasi začela razvijati svobodna trgovina, ki jr pomenila tudi začetek politične svobode Indijcev. Prvo, kar so Angleži dovolili nekaterim indijskim knezom, je bila skro.nna samouprava v nekaterih provincah. Iz teh skromnih početkov pa se je s sodelovanjem in 3 podporo Angležev samih razvila vedno večja politična svoboda v deželi, zlasti odkar so Angleži dovolili Indijcem samostojno šolstvo, tudi višje, in pa odkar so dovolili počasi nacijonalno upravo in v novejšem času celo armado. Brez krvavih bojev se ta dolgotrajni proces seveda ni izvršil in mnogo krvi' je teklo, predno so Angleži smatrali za potrebno, da gredo v dovoljevanju politične svobode korak dalje. Če pa je prišel ugoden trenotek, Angleži niso oklevali Indijcem popustiti, in ravno angleški upravniki v Indiji so sami predlagali razne svoboščine za deželo. (Montagu 1. 1919). S trezno popustljivostjo so Angleži tudi dosegli, da je znano gibanje Ghandijevo za politično abstinenco in pasivnost ostalo takorekoč brezuspešno in da se danes najuglednejši duševni in politični voditelji Indijcev sami izrekajo za sodelovanje z Angleži. Končno je prišlo tako daleč, da se danes angleški zastopnik že več ne smatra le za izvrševalca volje svoje vlade, ampak da očitno nastopa kot brani-telj interesov njegovi upravi poverjene dežele. Zato ni nič čudnega, če danes beremo, da je dobila največja indijska provmicija Bengalija svoje lastno ministrstvo, odgovorno bengalskemu parlamentu, in da bo predsednik te vlade ghandist C. E. Dasu, ki je to čast sprejel pod pogojem, da dobi Bengalija samovlado. Bengalija je proviu-oija s 46 milijoni prebivalcev in politično in gospodarsko najvažnejši del Indije. Če so dovolili Angleži tej provinciji homerule, ni dvoma, da ga bodo tudi ostalim provincam dali in lepega dne bo Indija mogočen del svetovne angleške državne federacije. Državniški talent Angležev se torej ne hoji dati politične in gospodarske svobode narodu, ki je živel 1000 let brez lastne domače vlade, razkosan vsled notranjih nemirov in razjeden po plemenskih in verskih prepirih ped tiranijo raznih tujih osvajalcev. Naši central isti pa pravijo nam Slovencem, kulhirno visoko stoječemu evropskemu narodu, da za samovlado še nismo Obzo-ra? dr. Dežman, da njemu o raznih fuzijah ni nič znanega in da ni imel nobenega mandata niti od Hrvatske zajednice niti od HRSS, da bi vodil v Belgradu kaka politična pogajanja. Ko je bil v Belgradu, se je razgovarjal z vsemi uglednimi, politiki; tbfej' tudi z radikali, g. Ljuba Jovanovič pa je sprejel njega samega v nenavzočno-sti gg. Praprotnika in Arkota. HRSS PRIPRAVLJENA NA VOLITVE. Zagreb. 19. decembra. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih so se začele zopet pojavljati govorice o bližajočih se volitvah.. Vašemu dopisniku je izjavil tajnik HRSS dr. Krn je vič, da je HRSS za vse slučaje pripravljena, naj se vrše volitve kadarkoli, ker ima vedno mobilizirane vse svoje sile. Odkar je vlada prepovedala HRSS shode, je moč stranke neprestano rastla, ker je imela tedensko po 50 do 100 zaupnih sestankov po najrazličnejših krajih Hrvatske. Naj bo volivni sistem tak ali tak, na vsak način upa HRSS dobiti tudi pri prihodnjih volitvah večino. ZAGREBŠKI LISTI 0 RADIČ EVI VRNITVT Zagreb, 19 decembra. (Izv.) Z ozirom na vesti, ki jih danes razširjajo popoldanski listi v Zagrebu, da bi se Radič imel kmalu vrniti v domovino in namesto njega oditi v London kak ugleden član Hrvatske zajednice, se je vaš dopisnik razgovarjal z dobro informiranimi krogi, ki so vse take in podobne vesti odločno zanikali. OBŽALOVANJE NAŠE VLADE. Rim, 19. decembra. (Izv.) Jugoslovanska vlada je izrekla italijanski vladi svoje obžalovanje vsled objave besedila neke tajne pogodbe med Italijo in Bolgarijo, ki jo izšla v VTrgovinskem glasniku . NOVA POLJSKA VLADA. Varšava, 19. decembra. (Izv.) Da"es je dr. Grabski predložil predsedniku republike listo nove vlade. NEMŠKO POSOJILO ZA PREHRANO. Pariš, 19. decembra. (Izv.) Ker jo moral angleški zastopnik v reparacijski komisiji Brfidbury ostati v Londonu, reparaci.i-ska komisija še ni mogla sklepati, ali naj se dovoli prioriteta nemškemu posojilu za prehrano pred reparacijami. Pariz, 19. decembra. (Izv.) Repara-cijska komisija bo po vsej verjetnosti dovolila prioriteto nemškemu posojilu za prehrano le pod pogojem, da posebna komisija ugotovi kako velike so potrebe Nemčije in koliko znašajo terjatve Nemčije v. inozemstvu. MAŽARSK0 POSOJILO. Pariz, 19. decembra. (Izvirno.) Svet Društva narodov posvetovanj glede ogrskega posojila danes še ni končal. Verjetno je, da bo celo januarsko zasedanje sveta Društva narodov Dosvečeno samo temu vprašanju, NOVA KRŠČANSKA STRANKA NA OGRSKEM. Budimpešta, 19. decembra.. (Izv.) Včeraj se je ustanovila nova krščansko-nacio-'nalna gospodarska stranka, ki naj bi združila vse one krščanske elemente, ki stoje idanes izven vlade. i ZA STARI VOLIVNI SISTEM NA FRANCOSKEM. Pariz. 19. decembra. (Izv.) Poseben parlamen: imi odsek se je s 26 proti 1 glasu izrekel za vzpostavo starega volivne-ga sistema po okrožjih. ZAHTEVE FRANCOSKEGA LRAD-■NIŠTVA. Pariz, 19. decembra. (Izv.) Francoski ■uradniki zahtevajo draginjske doklade v znesku 1.800 frankov mesečno. Vlada je pripravljena dovoliti 50 procentov rodlvn-ske doklade. Ministrski predsednik bo zahteval zaupnico parlamenta. SPORAZUM ZA TANGETt. Pariš. 19. decembra. (Izv.) Francoski in angleški zastopniki so danes podpisali sporazum glede Tangerja. SVOBODEN IZVOZ VEČ PRODUKTOV V ČEHOSLOVAŠKO DOVOLJEN. Praga, 19. decembra. (Izv.) Trgovin-1 ski minister je izdal naredbo, glasom katere se dovoljuje svobodni uvoz mnogih sirovin in tudi več vrst gotovih fabrikatov. KONČAN ŠTRA.1K. (»raz, 19. decembra. v Izv.) StraJk me" talurgičnih delavcev je končan. Juposlaviji. Angleški general S. B. Thomson je pod naslovom >Po vrnitvi z Balkana--; priobčil v Observatoriju« svoj peti članek, ki slove: »V današnji Jugoslaviji se notranja uprava in zunanja politika ne krijeta. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je daleč od federacije; preje je to razširjena Srbija. Hrvatska, Slovenija in Bosna so srbske province, katere upravlja centralna vlada v Belgradu ravno tako, kakor se iz Pariza upravlja Alzacija in Lorena in če bi vprašali njihove prebivalce, bi mogli ti svoje stanje vzporediti s stanjem, ki ga prenašajo prebivalci renskih pokrajin izven britanske cone. Makedonija pa je na drugi strani isto, kar bo Poruhrje tekom petih let, ako se bo francoska vojna okupacija nadaljevala. Kakor navadno, so za to stanje v glavnem odgovorni gospodarski činitelji. Srbija. najvplivnejši drug, je zvezana v svojih mejah. Njeno prebivalstvo je od treh strani obkoljeno od Hrvatov, Bosancev in Makedoncev. V raznih ozirih se zdijo to tujci; Srbije nočejo priznati, stoje pa med Srbijo in onim, zaradi česar so se Srbi vojskovali — izhodom na morje. . Severna Makedonija n. pr. sloni ua bajonetih, dočim se vrše brezplodni poizkusi, da se prebivalstvo posrbi. A to pokorjeno ozemlje ni samo dragocena pridobitev. ampak tudi pot v Solun, kjer imajo Srbi neke svoje pravice, da s i ravno je mesto z malim zaledjem v Južni Makedoniji v grški oblasti. Za ta problem bi se našla rešitev, za katero pa žal ne srbsko ne grško mišljenje ni zrelo. Ta rešitev bi bila v tem, da se iz Makedonije ustvari avtonomna država s prestolnico v Solunu in v okviru federativne Jugoslavije. Govoreč o nasprotju med Srbi ua eni ter Hrvati in Slovenci na drugi strani, naglasa general Thomson, da to nasprotje v zunanji politiki trdno premostuje nasprotje proti Italiji, pod katero v Jugoslaviji nihče ne mara. Kljub temu notranje nezadovoljstvo jugoslovansko vlado v zunanji politiki zelo ovira in bi mogla n. pr. tudi v reškem vprašanju nasproti Italiji vse drugače nastopiti, ako ne bi ji.notranje težavo vezalo rok. Z ozirom na Mažarsko pa bi morala belgraj^ka vlada posebno paziti, da si ne odtujujc Hrvatov. V tem pogledu so ne bi smela s tolikim neumestnim zaupanjem opirati na malo antanto. Mažarska ne bo začela akcije sama. Evropa se z veliko brzino bliža novemu uravnoteženju sil. Potem piše general Thomson: Jugoslavija je velesila v početku ir* eksperiment Da-li bo ta eksperiment} uspel ali ne, je največ odvisno od SrboV. To krepko pleme bojevitih kmetov, svežih! in ohrabrenih po zmagi, mora postati jedrcu južnega slovanstva. Dasi majhna, je Srbij« deblo in srce Jugoslavije ter njena močnas desnica, toda ne možgani. Srhom nedoataje* trgovske lokavosti Hrvatov in svetovne modrosti Slovencev. Treba jim je duhov in nasvetov dr. Korošca za občevanje s katoličani ter filozofije dr. Spahe, kjer gre za mohamedance. Od Makedoncev bi se mogli naučiti spoznavati Bolgare. Kooperacija je vsa skrivnost uspeha; doseči se da samo potom medsebojnih koncesij in enakopravno' 'i. Jugoslavija bo ostala središče nevihte, namesto da bi postala, kar bi mogla, biti: stabilizacijski faktor v jugovzhodni Evropi. Jugoslovani so pleme polno življenj«, Rastli bodo in se množili v strahovitem razmerju: v tem jih ne more ustaviti nobena zunanja sila, ne. preprečili izliva njihovega razmaha. V britanskih in ameriških" posestnikih Jugoslavije to silne potencialnosti vzbujajo strah, a narod napravlja nanje prijeten vtis. Za razvoj še nedvignjenih zakladov te zemlje, za zgradbo mostov na Donavi, za vrtanje predorov skozi planine in za nove železnice na Jadran bo tuji kapital gotovo prišel. A najprej mora biti mir v mejah te slovanske države.*?. Dinarski dan! Desettisoči naših radarjev na Vest* falskem so brez posla. Beda trka zato na njih vrafa in glad ter mraz se selita v njih hiše. Nobene možnosti pa ni za zaslužek! in zato beda raste. Dolžnost vseh nas, ki smo v srečnejšem položaju je, da priskočimo prizadetimi bratom na pomoč. Vsi brez izjeme moramo to storiti, ker le na ta način more naša pomoč učinkovati. Akcijski odbor za pomoč vestfalskib Slovencev priredi zato po vsej Sloveniji Dinarski dan. Vsak Jugoslovan, vsaka Ju-goslovenka naj daruje en dinar za vest-falske Slovence in tako bodo obvarovan? pred poginom. V Ljubljani bo Dinarski dan 2. januarja 1924. Najprej bo Dinarski dan v Ljubljani, ker Ljubljana, naša bela prestolica naj s svojim vzgledom pokaže vsem Slovencem njihovo dolžnost do vestfalskih Slovencev, Trdno smo uver.jeni, da bo vzgledi Ljubljane dostojen našega kulturnega središča. in da bo vsak prebivalec Ljubljane storil svojo narodno dolžnost Manifestacija zavednosti Ljubljane naj bo Dinarski dan in ponoven dokaz, da je in ostane Ljubljana naša prestolica, ■ I ............ •■ ' I I II 11 II .1« II« ■ !!■■ Protestna manifestacija proti nemški tiskarni v Mani?o?u Mariborski Nemci zahtevajo v Maribora, svojo tiskarno, da bi z njo ukrepili nemški in1 nemškutarski živelj v Mariboru in ob moji. Tozadevno zahtevo je stavil dr. Orosel na nem« škega poslanca Schauerja, da ta izposluje v; Belgradu koncesijo za vsako ceno. Nemoi so se na koncesijo že pripravili. Napravili so družbo z omejeno zavezo, in sicer stavbenik Kitf-niann, urar Kiffmaun, JuL Glaser in vinski trgovec Hausrnaninger. V tiskarni bi izdajali na-cijonalen nemški dnevnik in najbrž tudi nemškutarski slovenski list, kakor je bil nekdai >St»jerc<. Ko se je v Mariboru izvedelo za baranta« nje med Nemci in vlado radi tiskarske koncesije, so vse slovensko stranko brez izjeme vložile po svojih poslancih oster protest v Belgradu proti nameravani tiskarski koncesiji. V ponedeljek zrvečer pa se je raznesla po Mariboru skoraj neverjetna vest, da je koncesija že podeljena in koruptua kupčija med vlado i.n Nemci napravljena. Ta vest jo silno razburila vse narodne kroge brez razlike strank. Vse narodno kroge brez razlike strank. Vse slovenske politične stranke, pa tudi kulturne nepolitične organizacijo «o se hipoma zbralo no ovojih zastopnikih k izrednemu zborovanja ob kedmih zvečer v Narodnem domu, da se po-kvetujejo o potrebnih korakih, ki bi jih bilo utoriti le proti nemški tiskarni. Osnoval se je permanenten odbor vseh političnih strank in nepolitičnih organizacij ▼ varstvo slovenskih interesov na slovenskem Štajerskem. Sklenilo se je soglasno, da se prihodnjo nedeljo dne 23. decembra t L priredi velika skupna manifestacija vseh strank proti protežiranju Nemcev na Štajerskem od strani belgrajtvke vlade. Mariborski, pa tudi drugi štajerski Slovenci bre? razlike strank bodo na tem protestnem shodil vladi glasno povedali, da mora biti v naši narodni državi enkrat za vselej konec proteži-ranju Nemcev, ki so ras Slovence poprej sto letja zatirali in tlačili. Nemška tiskarna v Mariboru bi bila za na« Slovence naravnost sramota in izzivanje, zato je ne trpimo. To si naj vlada dobro zapomni. NOV POTRES V KOLUMBIJI. London, 19. decembra. (Izv.) >Daily fixpresa« poroča, da je nov potres v Kolumbiji popolnoma porušil štiri, že pri prvem potresu poškodovana mesta. A VSTEIJSKO BELGIJSKA TRGOVSKA POGODBA. Bruselj. 19. decembra. (Izv.) Parlamentu js predložena avstrijsko-belgijska trgovska pogodba. ZAHVALA DR. ZTMMERMANNC. Pariš, 19. decembra. (Izv.) Svet Dru-fitva narodov je izrekel generalnemu komisarju za Avstrijo dr. Zimmermannu zahvalo za njegovo uspešno sodelovanje pri gospodarski obnovi Avstrije. • Grška kriza. Na Grškem se zopet Odigrava revolucija. Pri volitvah za konsti-čuanto so zmagali pristaši republike. Kon-Rtituanta se kmalu sestane in bo razmo-Irivala vprašanje državne oblike. Vlada je fsled tega pozvala kralja Jurija II., naj za-justi v interesu reda in miru deželo, kar e kralj tudi storil in odpotoval k svojemu astu na Sina jo v Romuniji. Skoro gotovo e, da konstituanta dinastijo odstavi in iroglasi republiko. Za predsednika se iržčas izvoli Venizelos, če se Grki med tem zopet kaj ne premislijo. Belgrajsko hficiozno časopisje se je zelo razburilo, ko (e kralj moral Grčijo zapustiti. Tudi nasa tdada je bila, kakor znano, intervenirala v prid dinastije, kar pa je imelo, kakor vidimo, ravno nasprotni uspeh. Zavzemati fte bodi-si za kralja bodisi za republiko v Grčiji nima nobenega smisla; Grki naj naredijo, kar hočejo. Dogodkom v Grčiji se pri nas pripisuje sploh prevelik pomen. Revolucije se tam delajo z denarjem in tudi za to revolucijo tiči znani bančni koncem, ki podpira Venizeiosa. Ljudstvo pride malo ali nič vpoštev. Razmerje do Jugoslavije se z grško revolucijo bržčas *ie bo niti izboljšalo niti poslabšalo. • Politifni položaj v Angliji. Vse te Hni se je vršila tiha borba, koje namen je, liberalno stranko pritegniti na stran konservativcev, da se onemogoči vlada delavske stranke. Po tem načrtu naj bi Asquith postal premier, Lloyd George pa naj bi prevzel porttelj zunanjih zadev. Liberalna stranka pa se — izvzemši desno krilo — ne mara vezati ne s konservativci ne z delavsko stranko, pač pa slednjo pod iz-Vestnimi pogoji v parlamentu podpirati. Glede tega je izjavil Lloyd George v »Daily Chronicle-r. sledeče: Vlada mora dobiti v prvi seji parlamenta nezaupnico. Delavska vlada je neizogibna. Konservativna vlada je doprinesla največ k zmanjšanju angleškega prestiža v inozemstvu. Koalicijska politika ni mogoča, ne med liberalci in konservativci, ne med liberalci In delavsko stranko. Delavska stranka mo- ra zapostaviti nekatere svoje radikalne zahteve, predvsem oddajo premoženja in socializacijo veliko obrti. Potem bodo liberalci podpirali njeno vlado in ostale točke delavskega programa. To je edini izhod iz sedanje krize. Volivcem bo delavska stranka pac morala reči, da je v manjšini in da more vladati s pomočjo drugih le, če >ugasne revolucijsko bakljo.< — 18. t. m. se je_ vršila seja liberalne stranke, kojo sklepi v točnosti še niso znani, skoro gotovo pa je, da je stranka pritrdila načrtu Lloyd Georgeja in da bo Macdonald prevzel januarja meseca vlado. • Odgjvor Francije na nemški predlog, naj se začno pogajanja, se glasi, da jc Francija v to radevolje pripravljena. Neobhodni pogoj pa je, da se ne teži za revizijo verzajske mirovne pogodbe. Tudi pravice reparacijske komisije se ne smejo osparjati kakor tudi ne delokrog rurskih žasedbenih oblasti. Vojaška kontrolna komisija v Nemčiji se mora vpostaviti. Francija se bo pa rada razgovarjala glede podaljšanja pogodeb z rurskimi industrijci, vpostavitve gospodarstva in upravnih vprašanj v zasedenem ozemlju. — Kakor se vidi, veliko Poincarč ni popustil. • Javorinsko vprašanje, ki je med Čehoslovaško in Poljsko že od prevrata sem sporno, je svet Zveze narodov rešil v smislu čehosiovaškega stališča. Poljska se pa tej odločitvi upira. " Glede Porenjia sodijo angleške >News of the Worldc, da ga misli Francija izpremeniti v vmesno državo med Francijo in Nemčijo, ki bi politično sicer še pripadala rajhu, bi pa bila popolnoma avtonomna in demilitarizirana ter pod varstvom Zveze narodov. • Veliko posojilo dobi bržčas Nemčija tako od Amerike kakor od Anglije. Ameriška vlada v to svrho že pripravlja finančno transakcijo, ki bo ena največjih, kar jih pozna dozdaj Amerika. Pogajanja glede posojila v Angliji so tudi že v teku. Gre za vsoto 1 milijarde zlatih mark. • Rusko italijanska pogajanja. Sovjetska vlada je pripravljena podeliti nekemu italijanskemu koncernu koncesijo za eks-ploatacijo 20.000 hektarov oljenosnega ozemlja v Georgiji. Ako se pogajanja ugodno zaključijo, imenuje sovjetska vla-< a za svojega poslanika v Rimu g. Jordanskega. • Poljska je juridično priznala zvezo sovjetskih republik. Tozadevni dokumenti so se izmenjali 15. t. m. vost!. + Domokra^m v Sloveniji hudo prede. Ves čas, ko so ■' ->• *' - ja-nosti napadali Pašičev režim, so skrivno željo, da bi se jih Paiic usmilil in sprejel zopet v koalicijo, v kateri bk mogli pljač-kali državno blagajno v p ynim svojim Lančnim konsorcijem I> «m. Oči-vidno pa razvoj v državi gre drr0o *v>t. Pošteni .•'^Ut1 j zdru?«?rr\ ka^o hi napravili konec nečuveni kompe »<, ki ji načeljuje Pašič. Pribičevičevcem to seveda ni prav, kajti ti uspevajo samo v korupciji kakor žaba v mlaki. Da bi prizadevanje poštenih ljudi, kako izvleči politični voz v naši državi iz blata, koin-r^mi-tirali, kričijo zdaj na komando., da SLS prodaja — slovensko avtonomijo. Ne l>c/ 3 se, čestite žabe! SLS slovensko za!: io-dajne avtonomije ne bo prodala, r ,loh ne odstopi niti jote od svojega pro-j ma popolne politične samovlade SiO .nskega ljudstva in njega finančne neodvisnosti. SLS ni kakšna vlačuga, ki bi se da!a kupiti od kakšnega konzorcija za ceno najvišjih političnih idealov slovenskega ljudstva. -(- Čudež. Dočim se vsi režimski listi potegujejo za grškega kralja Jurija, zeta M. J. Lermontov: »Bela«. (iz ruščine prevedel —r—.) (Dalje.) Zvečer sem imel dolg razgovor z njim: ni mi bilo všeč, da se je tako premenil napram tej ubogi deklici; razen tega, da je včasih po pol dnevo ostajal na lovu, je postal tudi hladen v svojem obnašanju, redko se ji je dobrikal, in ona je vidno hirala, lica so ji upadla in velike oči so postale motne. Včasih sem jo vprašal: >Cemu si zavzdihnila Bela? Ti si žalostna!« — »Nek — »Ti nečesa želiš!« — »Nek — »Žaluješ 7.a svoj i mi ?< — >Nimam svojih.« — Zgodilo se je, da včasih nisi po cel dan slišal drugega od nje kakor: >Da«, »Nec. In začel sem mu govoriti o tem. »Čujte, Maksira Maksimič,« mi je odvrnil, »jaz imam nesrečen značaj. Ali me je napravila Vzgoja takega, ali me je Bog ustvaril takega, ne vem; vem samo to, da če vidim, da feo drugi nesrečni, da sem nesrečen tudi |az. Seveda je to zanje slaba tolažba; vendar, tako je. V svoji rani mladosti, ko sem Mpustii krog svojih staršev, sem se besno fcačel naslajati z vsem, kar se le dobi za denar, in razumljivo je, da se mi je vse to • r pii8tudilo. Nato sem se spustil v široki sve. in sem se kmalu tudi tega naveličal; zaljubil sem se v odlične krasotice in one so ljubile mene; toda ljubezen je le dražila in podžigala moje sar..oljubje srux je jstalo prazno... Začel sem brati in se učiti, udi to mi je presedalo. Spoznal sem, da ni to potrebno niti za srečo niti za slevo. Kajti srečni ljudje so oni, ki ničesar ne vedo. slavo pa pridobiš le, če si pp»-:ten. Tedaj1 sem so zdolgočasil. Kmalu so me prestavili na Kavkaz, to je najsrečnejši del mojega življenja. Upal sem, da dolgčas ne živi med čečenskimi kroglami - zaman: čez mesec dni sem se tako privadil na njihovo žvižganje in na bližino smrti, da sem se res bolj brigal za brenčanje komarjev in postalo mi je bolj dolgčas kakor kdaj prej, kajti izgubil sem zadnje upanje. Ko sem prvič videl Belo na svojem domu, sem glupec mislil, da je ona angel, katerega mi je poslala mučiteljica — usoda. Zopet sem se zmotil: za mnogo je ljubezen preproste deklice več kakor ljubezen odlične gospodične; vendar se nevednosti in preprostosti ene prav tako naveličaš kakor koketnosti druge. Če že hočete, saj jo še ljubim, .zanjo bi dal življenje — vendar dolgčas mi je ob nji... Ali sem tepec, ali zlodej — sam ne vem; toda res je, da sem jaz tudi vreden pomilovanja, morda bolj kakor ona; mojo dušo Ferdinanda romunskega in svaka našega kralja Aleksandra L, ter obžalujejo, da je moral prod revolucionarji pobegniti, se »Narod« tega veseli in privošči visokemu sorodniku našega kralja, da je moral pobrati svoje stvari in pustiti krono v Grčiji. Mi se seveda temu smejimo, ker so nam grški revolucionarji ravnolako malo mar kakor kralj Jurij II. Grške stranke so druga druge vredne, najbolj korupcijonistične v celi Evropi in o kakšnih demokratičnih motivih gg. Venizeiosa, Hadžikiriakosa in Gonatasa je ravnotako smešno govoriti kakor o kakšnem dejanskem rodoliubju grških inonnrhistov. Tudi o mednarodni orientaciji teh strank velja isto. Kdor več da, za tistega so, naj bo Anglija, Francija ali Italija. Grško ljudstvo je ob teh brezr števl'nih prevratih čisto pasivno in glasovi se prosto kupujejo. Gre samo za to, ali bo sedel pri državni blagajni gospod Kaka-p:pulo ali gospod Populokaki. Na sebi seveda je republika bolj simpatična od ma-narhije, če bi res šlo za koristi ljudstva in ne kakšne finančne in vojaške oligarhije. Spričo tega je naravnost prizor za bogove, kako se lojalni, naddinastični in ultrabi-zantinsld ata »Narod«, ki pred vsako krono poklekne, zavzema za grške revolucionarje proti kralju, ki je celo v sorodu z našo kraljevo hišo. Pozabil je na svoj legitimi-zem, na prisege, na svoje načelno proti-revolucionarno stališče, na svoje klečeplaz-tvo pred kronami in žezli, in je šel med — vstaše! Ata >Narod.j: so si nadeli jakobinsko čepico in so šli za nekaj časa med antimonarhične elemente. Starost — norost. —Kralj in kraljica v Sarajevu. Sarajevski listi poročajo: V nedeljo si je kralj ogledal svoj lovski dvorec v Han Pijesku in ob tej priliki obiskal tudi tamkajsno cerkev. Poklonil je 20.000 dinarjev za notranjo ureditev cerkve. Vodovod v lovskem dvorcu bo na kraljevo željo na razpolago tudi celol-upnemu vaškemu prebivalstvu. — Kraljica Marija je v nedeljo popoldne s svojim obiskom počastila najuglednejšo sarajevsko muslimansko hišo in njeno gospodarico: Rasema hanumo pok. Mahmut-bega Fadilpašiča. Ob tej priliki se je zbralo v Fudilpašičevi hiši 30 najuglednejših '■nuslimank v dragocenih starodavnih najinih nošah in nekaj gospa oblastnih do-'ojanstvenikov. Kraljica je prišla v sprem-s'vu dvorne dame Dundjeaske in ostala v ne1 risiljenem pogovoru z damami dobre pol ure. Ob odhodu je izjavila, da bi rada še ostala, a da jo kliče dolžnost k sinku, katerega nikdar ne zapušča za dalje časa nego kvečjemu za dve uri. Nato je ugledna Šemsa hanuma, mati Dervišbega čengiča, podarila kraljici redek cekin, ki ga je hranila čengičeva hiša že nad 200 let, in prosta, da ga vzame kot dar kraljeviču Petru. — Kralj ie poklonil za sarajevske reveže 50.000 Din, za nar. gledališče pa 10.0C> Lin. — I® trgovsko in ofcr^iške ssbornice za ^loveirjo. Včeraj ofidan sta imela sejo obrtni in trgovski od" , popoldne pa je zboroval indubtrijski odsek in nato združeni odseki. V obrtnem "dseku se je razpis. ;Povejtc mi, prosim,« je rekel meni štabni stotnik, >vi ste bili v pre-stolici, ali je res vsa tamošnja mladina taka?« Odgovoril sem mu, da je mnogo ljudi, ki tako govore; in med temi so tudi taki, ki govore resnico. Da Cv je to ra:-čara nje razširilo iz višjih slojev tudi na nižje. Štabni stotnil ni razumel vseh potankosti in je samo zmajeval z glavo in se zvito smehljal. "Kajne, Francozi so uvedli to modok >Ne, Angleži.c >Aha, tako, tako!-" je odgovoril. >Ved-no so ga radi pili!., . 30 Din; Hojnik Maribor 25 Din. Iz zastSlenega ozemlja: B., P. M., G. On V. O., P. E., po 10 Ur. V, J., M. A., T., F., H., P. K. po 5 lir. — Obenem prosimo slovensko javnost, da omogoči tudi t bodočem letu z gmotno pomočjo delovanj« Slov. Dij. Zadr., ker ji je gotovo znano, v kako obupnih razmerah žive ubogi dijaki na Dunaju. S stradanjem in zmrzovanjem skušajo doseči cilj, ki so si ga postavili Ker bodo takrat, ko bodo ta cilj dosegli, postavili *Be svoje moči na razpolago svoji domoviui, ne vršite s tem, da jim pomagate, samo človekoljubja, temveč tudi resnično delo za narod. — Upamo, da ta naša obupna prošnja ne bo ostala brez odziva. Sedaj o Božiču, ko se sponrai vsak posameznik vseh članov svoje družine, se obračajo najrevnejši iz slovenske družine na vas, da jim pomagate. Blagohotne denarne prispevke pošljite na račun Slov. Dij. Zadr, na Dunaju v Sla vensko banko d. d. Mariboi, Aleksandrova cesta. — Kmetijski tečaji. Tekom spomladi is poletja 1. 1924 se vršijo na drž. kmetijski šoti na Grmu sledeči tečaji aa praktične gospodarje: 1. kletarski tečaj dne 23., 24. in 25. januarja; 2. sadjarski tečaj dne 18, 19. in 20. februarja; 3>. tečaj za pride- ranljiva; da bi se lažje zdrževal vina, se je skušal preveriti, da vse nesreče na svetu prihajajo od pijanstva- Medtem pa je on nadaljeval svojo povest takole: >Kazbič so ni pojavil i znova. Sam n« vem kako, da si nisem mogel izbiti iz glave misli, da on ni prijezdil zastonj in da grozi nesreča. Nekoč mi je Pečorin prigovarjal, da h šli na lov na mrjasca. Dolgo sem pomišljal; čemu mi bo divjaku mrjaeee. Vendar me je spravil s seboj. Vzela sva pet vojakov in sva odšla rano zjutraj. Do desetih smo stikali po gošči; ničesar ni bilo. >Eh, kar vrnimo se k sem govoril. >čemu bi se mučilil Nesrečen danjp, pa je.< Samo Grigorij Aleksandrovi« se neglede na pot in utrujenos' ni hotel vrniti brez divjačine. Jo bil žc tak; kar si je v glavo vtepel, od tega nt odnehal. Opoldne smo pa le iztaknili nir jasca — pof — pof — pa ni bilo nič -izgubil se nam je izpred oči; jo že bil tal nesrečen dan. Malo bi&o si odpočili in se odpravili domov. Jahali smo vštric, s povešenimi povod ei in smo že bili blizu trdnjavo. Samo gf mičevje jo je še zakrivalo pred nami. Na enkrat smo zaslišali strel. Pogledali sme drug drugega, vse nas je enako iznenadil Spustili smo so v dir in — kai vidimo----- lovanje in umno uporabo krme, dne 21., 22. in L3. februarja; 4 tečaj za vinogradnike, dne 24 in 25. februarja (delo v vinogradih, obrezovanje trt itd), 7. aprila (spomlado cepljenje trt) In 10. in 11. junija (zatiranje škodljivcev, zeleno cepljenje trt). — Tečaji so teoretični in praktični ter pri njih gospodarji lahko v dotični stroki dobro Izučijo. Ker je pouk zelo važen, Je želeti, da Be ga udeleži čim več gospodarjev. Oddaljenim revnim gospodarjem se dovoli prispevek v hrani in s prenočiščem na zavodu. Kdor tega želi, mora se izkazati s potrdilom županstva. Priglasitve sprejema ravnateljstvo drž. kmetijske šole na Grmu, p. Novomesto in sicer za 1. tečaj do 10. januarja 1924, za 2. in 3, tečaj pa do 20. januarja 1924, za 4. tečaj pa do tO. marca 1924. — Slepci prosimo usmiljena srca, da se Se v zadnjih dneh spomnijo nas, ki potrebujemo nujne pomoči usmiljenih src. Bližajo se božični prazniki, ki so najlepši v celem letu. Ako nam ne priskočijo usmiljena srca na pomoč, bomo mi najbednejši imeli prežalostne božične praznike. Prosimo za naše sotrpine in za nas, da se nas dobri ljudje usmilijo in nas obdarujejo po svoji moči. Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Te milodare prevzema za nas naše podporno društvo, katero ima svojo pisarno v Ljubljani Wolfova ulica št 12. — Italijanska slu&ba božja v Splitu. V gporazumu z našo vlado je došel v Split italijanski duhovnik don Giuseppe Perazzo, da bo opravljal dušno pastirstvo med splitskimi Italijani, ki so optirali za Italijo. Popolnoma prav. Zatevati moramo le, da se tudi našim bratom v Italiji in Avstriji ne zabranjuje, da v svojem jeziku molijo Boga, kar se sedaj dejansko dogaja. — Porazni šo^ki uspehi. Sarajevski listi poročajo, da je dobilo na tamkajšnji trgovski akademiji v prvem četrtletju od 316 učencev Xaz 200 nezadostne rede. Krivdo nosita oač kino in šport — Razstava na tehnični visoki šoli v Za-frebu. Dne 18. t. m. so na zagrebški tehniki olvorili razstavo tehničnih in arhitektoničnih risb njenih slušateljev. Dela vzbujajo splošuo oriznanje. — Proti menjavanju krajeznih imen. Rimskemu senatu je predložen odlok, ki naj postane zakon, glasom katerega nobena občina ne bo smela izpreminjati krajevnih imen Dzir. uličnih napisov, ako tega preje ne dovoli tiaučno ministrstvo. Poročevalec Ricci je predlog krepko vtemeljil in z zgledi dokazal, kako nesmiselno se večkrat pri menjavanju krajevnih imen žalita zgodovina in krajepisje. Le škoda, da tega spoznanja italijanska vlada, ni osvojila takrat, ko je odredila prekr-Sčenje celokupnih krajevnih imen v Julijski Krajini. — Razprava Tliiernj-Paskijevič. Pred zagrebškim sodiščem se nadaljuje razprava proti Paskijeviču in Thierrjju. Po dolgem Obotavljanju je Paskijevič te dni priznal, da je sam umoril in oropal obe žrtvi in da Thierry pri tem ni bil niti navzoč. Pač pa trdi, da je Thierry zamislil zločin. Med sodniki in zagovorniki se je utrdilo mnenje, da je moral imeti Paskijevič ipak sokrivca. Pa-■skijevič dosedaj to še zanika. — Popravek. Pri sestavi oglasa trdke C. J. Hamann se je pripetila neljuba pomot? v tem, da govori o 50 odstotnem popustu. Tvrdka izjavlja, <'a ee mora soliden trgovec itak zadovoljiti le z majhnim zaslužkom ob sedanji veliki konkurenci in da more le v izrednih slučajih nekoliko popustiti v cenah. — Dve prosvetni oblasti v Dalmaciji. Glasom sklepa ministrskega sveta se razdeli Dalmacija v dve prosvetni oblasti s sedežem v Bplitu in Dubrovniku, ki jima bo načelo val poseben prosvetni inšpektor ter bosta neodvisni od velikih županov. — Ivo Vojnovič na praškem odru. Te dni 8o v Pragi na vinohradskem gledališču prvič vprizorill dramsko delo Ive Vojnoviča, Hri&-nega kronista starega Dubrovnika: >MaSke-rata ispod kuplja«. Igra je dosegla velik uspeh, ter je občinstvo navzočemu pisatelju priredilo prisrčne ovacije. — Stari običaji minevajo. Po listih se vedno češče čitajo odpovedi pravoslavnih družin, da povodom »krstne slavec ne sprejemajo obiskov. Povod za to dajejo bolezen, smrt ali podobni dogodki. Dejansko pa igra pri tem veliko vlogo materialno vprašanje. Ljudje v se danjih razmerah težko žive in ne zmorejo znatnih izdatkov za pogoščenje obiskovalcev. Tako beleži sarajevski »Jugoslov. Liste. — Ameriški roparji. Z začetkom zime so po ameriških mestih nastopili svoje »delo« tudi zopet roparji. Clevelandski policijski načelnik Graul je zato Izdal na vso policijo poseben manifest, v katerem jo poziva, naj z vnemo opravlja svoj posel in prepreči kolikor mogoče rope in tatvine. 48 ur po izidu tega manifesta so pa roparji v eni sami noči Izvršili v Clevelandu osem najpredrznejših roparskih napadov na banke in zasebnike. Eden teh ropov se je izvršil v slovenski naselbini, kjer sta prišla v Millerjevo gostilno na 4831 St Clair ave dva roparja, ki sta se pripeljala v avtomobilu. V gostilni je bilo približno 10 ljudi, ki sta jih roparja pozvala, naj dvignejo roke, nato jim pa iz žepov pobrala denar ter se odpeljala. — Razpisane poŠte. Razpisano Je poštarsko mesto: na Pragerskem (I/l), v Marerbergu (II/l) In v Radečah pri Zidanem mostu (II/l) ter od-pravniško mesto: v Stažišču (II1/2) pa pri Sv. Nikolaju blizu Ormoža (II1/2). — Prošnje naj se vlagajo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. — Najpraktičnejša božična darila dobite po zelo znižanih cenah pri Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6-11, ki ima veliko zalogo muljejev, podstavkov, tekačev, okvirjev itd. Vse je izdelano pod strokovnjaškim nadzorstvom iz najtrpežnejšega materijala. — Kolo znamke »Pauz«r<, črno pleskano z novimi plašči in rdečim pasom je bilo ukradeno izpod nekega kozolca delavcu Ignacu Jakopinu v Pre-laski. Kolo je vredno 8000 K. — Neznan goljuf, elegantno oblečen, ki Je govoril srbo-hrvatsko, je izvabil v Leskovcu pod različnimi pretvezami od posestnika Alojzija Gmaj-narja 2500 K ln od posestnice Alojzije Korenove 200 K in neznano kam izginil. — Ukraden kovček. Posestniku Andreju Omanu na Poleni pri Mežici je bil ukraden pleten ročni kovček, v katerem je imel mož več perila in obleke, dalje 2 rudarski spričevali in pa domovinski list. Skupna Skoda znaša 10.000 K. Tatvino je izvršil nek sumljiv tujec, ki se je klatil in je beračil po okolici ter pravil, da potuje čez hribe domov v Šoštanj. — Hrano in stanovanje dobi na Rakovniku v Ljubljani organist (pevovodja). imel bi dnevno tri ure opravka. — 14 kokoši je bilo ukradenih iz kurnika bančnega ravnatelja Ivana Krofte, oduosno vrtnarja Ivana Hrena v Rocnu pri Smartnem. Kokoši so vredne 2800 K. — Ključavnica »Weriheim<, vredna 1000 K, je bila ukradena iz novo zidane vile posestnika in gostilničarja Mirka Peterlina v Kranju. PrtorrsN nmm, p Proti goriškemu knezonadškofu. Pred nekaj dnevi se je ponovno sestal direktorij fašistovske stranke na Goriškem, da sklepa o ojačenju proti goriškemu knezonadškofu dr. Sedeju. Iz poročila, ki so ga o zborovanju izdali, je razvidno, da to delo ne gre tako lahko izpod rok. Goriški Italijani se namreč boje, da ne bi Gorica obenem z osebo dr. Sedeja izgubila tudi knezonadškofijskega sedeža — zadnjega znaka nekdanje njene prestolniške oblasti. Faš'stovsko poročilo skuša v tem pogledu ljudi pomiriti in zatrjuje, da gre zgolj za izpremembo osebe na knezonad-Škofijski stolici. — Videmski dnevnik »II Friuli« imenuje boj proti nadškofu »una lotta ingiusta«, to je krivičen boj. »Friulk piše, da se borijo fašisti zoper nadškofa samo zato, ker je slovenskega rodu. V članku treh kolon dokazuje, kako je kne-zonadškof vselej vestno izpolnjeval vse svoje dolžnosti in bil v narodnem oziru vselej pravičen. Nato zavrača list trditev, da je ljudstvo zoper nadškofa. Navaja slovesne sprejeme, ki jih je bil deležen nadškof v furlanskih občinah. List zaključuje z opombo, da je sklep fašistov proti volji naroda, katera odklanja vsako akcijo, ki bi bila naperjena proti našemu nadškofu. — Vredno je pribiti dejstvo, da sodelujejo v gonji proti knezonadškofu dr. Sedeju framasoni in fašisti v najlepši slogi. Po vsej priliki so fašisti v tem slučaju sploh le orodje v rokah lože. p Goriški fašisti in dr. Besednjak. »Goriška Straža« dne 17. decembra t. 1. poroča: »Goriški fašisti so povabiii na razgovor dr. Besednjaka, ki se je v petek zvečer odzval vabilu in šel v sedež goriškega fašistovskega direktorija. Tajnik fašja g. Caprara je dr. Besednjaku povedal pred direktorijem sle-| deče: »Mi fašisti nočemo omejevati svobode tiska in ne maramo delati nasilnosti, zakaj doba nasilstev je minula. Toda opozoriti Vas moramo, da je pisava »Goriške Straže« posebno v zadnjem času silno ostra in da precej pikro kritizira vlado in njene ukrepe. Gospodje, Vi ste prosti delati, kar hočete, toda opomnimo Vas, da fašisti ne bodo mogli več dolgo prenašati te pisave. Ako ne odnehate, bomo siljeni podvzeti mere, ki ne bodo »Straži« niti koristne niti prijetne.« Ko je g. tajnik te besede spregovoril, se je poklo* nil; isto je storil dr. Besednjak. Podala sta si roke in se. poslovila.« Tako je fašizem v Italiji še vedno najvišja oblast, stoječa nad vsemi zakoni. p Fašistovski sindikat za kraško učitelj-slvo. Kakor smo že svoj čas poročali, se snuje v sežanskem okraju učiteljski sindikat »Eja«. Za 20. t. m. je sklican v Sežano sestanek, na katerem se imenuje ravnateljstvo in sklene pristop v centralno zvezo fašistov-skih učiteljskih organizacij. Za slovensko uči-teljstvo v sežanskem okraju nastaja s tem nov kritičen položaj, ki mu bo nedvomno podlegel ta ali oni učitelj, ki nima dovolj trdne hrbtenice. p Zopetna izprememba občinskega zakona. Ministrski svet je sklenil, da se izpre-ir.enita občinski in deželni zakon. To je v dobrem letu že tretia izprememba. Ubogi župani In občinski tajniki. š Ustanovni občni zbor društva lcatehe-: tov lavantinske škofije se vrši dne 3. junu-1 ar j a 1924. š Narodnc-gospodarska tečaja se vršita dne 27., 28. in 29. decembra v Mariboru in Celju. Predavanja se začno 27. t m. ob devetih predpoldne. Predavali bodo: dr. Korošec, dr. Hohnjec, dr. Leskovar, dr. Jeraj, dr. Capuder, poslanec Vesenjak, poslanec Puše-njak, dr. Ogrizek, dr. Rokun, dr. Hodžar, dr. Basaj, poslanec Kremžar, ravnatelj Mirt, dr. Kotnik, Živortnik, dr. Mirko Božič, tajnika Munda in Kranjc in revizor Barle. š Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi v nedeljo 23. t. m. v Narodnem domu božičnico. Na sporedu so govori, deklamadje in godbene točke. Slavnostni govor ima dr. Medved. š Iz Sv. Petra pod Svetimi gorami poro-i čajo: Dne 14. t. m. so v Ljubljani na pokopa-! lišcu pri sv. Križu položili k večnemu počitku moža, katerega bo težko pogrešala naša Šent-! peterska župnija — našega priljubljenega g. I naduoitelja Emerika Moric. Iskat je šel pred | dvema mesecema v Ljubljano svojega zdravja, ali previdnost božja je zahtevala drugače. Previden s svetimi zakramenti je izdihnil tamkaj dne 12. t m. 6vojo plemenito dušo. Rajni je bil dolgo vrsto let predsednik krajnega šolskega sveta v Kozjem. Načeloval je tukpjšnji posojilnici do sredine tega leta. Nezabne zasluge si je pridobil tudi pri prostov. gasilnem društvu. Sploh je bil duša vseh šenpeterskih kulturnih društev. Slovel je kot globokoveren katoličan. Bil je včlanjen v Slomškovi zvezi ter bil odločen pristaš SLS. Mnogobrojna udeležba občinstva pri njegovem pogrebu je pričala, kako so ga ljubili. Pogreba so se udeležili veliki župan g. Spora, gener. konzul čehoslovaške republike g. dr. Beneš ter več profesorjev, duhovnikov in učiteljev, šolska mladina ter za-zastopniki šentpeterskih organizacij in korpo-raoij. Ob grobu mu je šentpeterski kaplan g. Janko Krušič govoril ginljivo slovo. Nezabni g. učitelj, počivaj sladko in na svidenje nad zvezdami! š V Slovenjen gradcu se je na rojstni dan kralja Aleksandra 1, završila pri okrajnem glavarstvu akcija v prid božičnicam za revno obmejno šolsko deco. Nabralo se je mnogo prispevkov in daril. Na obmejne šole Vrata, Pernice, 3v. Jernej, Muta, Marenberg, Reme-nik, Knpla, Brezno iu Sv. Ožbalt je bilo razposlano blago v vrednosti čez 100.000 K. Bo-žičuice bodo imele predvsem patriotičen zna! čaj z nagovorom, petjem in deklamacijamL Revna obmejna šolska deca se bo lahko veselila letošnje božičnice, veseli in hvaležni pa bodo tudi njih stariši. Osrednji odbor izreka tem potom vsem ljubiteljem mladine in velikodušnim darovalcem ter vsem krajevnim odborom za nabiranje prispevkov, vsem narodnim društvom, organizacijam, korporacijam in zavodom, ki so sodelovali in prispevali v ta človekoljuben in naroden namen, svojo prisrčno in iskreno zahvalo! Ker je upati, da bodo osrednjemu odboru doposlana še naknadno razna božična darila za deco in prispevki, bo končni rezultat objavljen kasneje. š Dijaška kuhinji, v Celju ima svoj občni zbof dne 22. t m. ob 18. v posvetovalnici Celjske posojilnice. š Pred celjsko poroto obsojenih 2idov-tihotap» cev, ki so svojo kazen že odsedeli v preiskovalnem zaporu, še niso izpustili, pač pa so Izak in liafael Levi, Izak Baruh in Izak Finci bili prepeljani v > Zagreb, kjer jih je dala v zapor carinska oblast, ki še vodi proti njim preiskavo radi tihotapstva monopolnih predmetov. š Zeparji na južni železnici. Te dni je bil okraden na vlaku v Pragerskem veleposestnik iz Ivanjkovcev g. Lovro Petovar. Zepnr mu je izmaknil listnico 7. zneskom 1700 Din. š Vlom v stanovanje. Neznani vlomilci so vdrli v stanovanje magistratnega uradnika g. Geigla v Slovenski ulici v Mariboru. Stanovanje je bilo popolnoma osamljeno, kar so lopovi izrabili in odnesli iz njega razno obleko in zlatnino v skupni vred* nosti 70.000 K. LOV ZA PAPIRNO MARKO. Če bi bil kdo pred mesecem dni prero« koval, da bo papirna marka še zaželjen predmet povpraševanja, bi se mu bili smejali. Danes pa je tako. Kakor hitro je prenehala 15. novembra državna natiskovalnica s tiskanjem marke, takoj se je ta začela dvigati. Prej za ves svet nisi mtgel dobiti zlatega posojila in rentne marke, ker so ji ti lastniki trdno držali in so se hoteli znebiti le papirne marke. V začetku decembra je bilo pa že obeh plačilnih sredstev dosti na razpolago. Vzrok tiči, kakor omenjeno, v prvi vrsti v prenehanju natisko-vanja, petem pa v splošnem spremenjenem položaju in razpoloženju. Za papirnato marko, rentno marko in pa za zlato posojilo je bil dolečen prisilni kurz. Velika trgovina se ga pa ne drži zmeraj, temveč gre lepo svojo pot naprej. Najprvo so začeli pu.pirno marko više cecniti na inozemskih borzah, potem pa tudi doma, in sicer tukaj v dosti večji merL Od Na nasipu so bili v gruči zbrani vojaki fn so kazali na polje, kjer je poganjal v divjem diru jezdec, ki je držal nekaj belega na sedlu. Grigorij Aleksandrovič je kar zagorel: snel je puško z rame in za njim; jaz sem mu sledil. K sreči so bili po tem našem lovu konji precej spočiti; zemlja se je kar rvala pod kopiti in bila sva bliže in bliže. Končno sem spoznal Kazbiča, samo tega nisem mogel spoznati, kaj je držal pred seboj. Pognal sem se k Pečorinu in mu zakričal: >Kazbič je k Pogledal me je, pokimal z glavo in pognal konja še bolj. Približali smo se mu že na streljaj. Kazbičev konj je bil truden, morda nič bolj kakor eden naših, vendar začel je pešati. Mislim, da se je tedaj spomnil svojega Karageza. Kaj vidim: Pečorin je v diru prislonil puško. »Ne streljajte k sem mu kričal, »pa-zite, saj ga itak ujamemo.« Vendar mladost je norost; nič ne pomisli. Počil je strel; krogla je ranila konja v zadnjo nogo; konj je napravil še kakih deset skokov, potemjpa Be je opotekel in padel na kolena. Kazbič je skočil raz njega in tedaj smo videli, da drži v rokah žensko, vso zavito v ogrinjajo. Bila je Bela ... uboga Belal Nekaj nam je zakričal in dvignil kindžal nad njo... Tu ni bilo odlašanja: ustrelil sem, krogla 8a je najbrž zadela v cleča, kajti naenkrat je povesil roko. Ko se je dim polegel, smo videli, kako leži na zemlji konj in poleg njega Bela. Kazbič je pa vse pometal od sebe in se vrgel v goščo kakor mačka. Najraje bi ga bil privlekel odtam, vendar ni biio nič gotovega. Poskakala sva s konj in se sklonila k Beli. Uboga je ležala mirno na tleh in kri je kar v potokih lila iz ran. Tak vrag, da bi jo vsaj v srce, da bi bilo takoj konec, toda on jo je v hrbet, prav kakor razbojnik. Nič 6e ni zavedla. Izdrli smo bodalo in kolikor mogoče tesno prevezali rano. Zaman je Pečorin poljubeval njene hladne ustnice — ni se zavedla. Pečorin je zasedel konja; jaz sem jo dvignil od zemlje in mu jo posadil na sedlo. Objel jo je z roko in pojezdila sva nazaj. Nekaj trenutkov sva molčala. Nato pa je izpregovoril Grigorij Aleksandrovič: »Čujte, Maksim Makslmič, saj je itak ne privedeva žive.« — »Res je,« sem rekel in sva pognala konja. V trdnjavskih vratih naju je čakala tolpa ljudi. Varno smo prenesli Belo h Pečorinu in smo poslali po zdravnika. Čeprav je bil pijan, je vendar prišel, pogledal je rano, jo prevezal in rekel, da ne bo preživela dneva; samo zmotil se je .. .« »Je ozdravela?« sem vprašal štabnega stotnika, ga prijel za roko in se nehote razveselil. »Ni,« je odgovoril. »Toda zmotil se je zdravnik v tem, češ da ne bo preživela dneva.c »Toda. povejte mi, kaj je bilo s Kaz-bičem?« »Zgodilo se je takole. Neglede na prepoved Pečorina je ona šla iz trdnjave k reki. Bilo je zelo vroče:'sedla je na kamen in spustila noge v vodo. Tedaj pa se prikrade Kazbič, zamašil ji je usta, jo pograbil, skočil h grmu in že je bil na konju. Posrečilo se ji je, da je zakričala, stražarji so poskočili na noge, ustrelili, tedaj pa smo prišli mi.« »Toda, čemu jo je Kazbič hotel odpeljati?« »Prosim vas, toda ti Čerkezi so vražji tatovi; ne morejo pustiti pri miru, če kaj vidijo; včasih mu niti treba ni, pa vseeno ukrade... tu jih je pač treba razumeti. Pri vsem tem mu je pa ona itak nekdaj ugajala.« »In Bela? Je umrla?« »Umrla, samo dolgo se je mučila in mi smo se mučili z njo. Okoli desete ure zvečer se je zavedla. Sedeli smo ob njeni postelji. Komaj je odprla oči, že je začela klicati Pečorina. »Sa j sem tu, dragica moja k je odgovoril on in jo prijel za roke. — »Umrla bom,« je rekla ona. Začeli smo jo tolažiti: govorili smo, da je zdravnik rekel, da bo še ozdravila. Ona pa je odmajala z glavo in se obrnila k steni ; ni se ii hotelo umreti... Z nočjo se ji jc pričelo blesti; glava je bila kar razbeljena, po vsem telesu jo je tresla mrzlica. Govorila je brezvezne reči o očetu, o bratu; rada bi v gore, rada bi domov... Govorila je tudi o Pečorinu; dajala mu je nežna imena in ga karala, čemu je več ne ljubi. On jo je poslušal in naslonil svojo gla« vo na roke. Vendar nisem zapazil niti ene solze v njegovih očeh; ali res ni mogel jokati, ali se je le zatajeval, ne vem; kar mene tiče, nisem videl še nič bolj žalostnega. Na jutro se je nekoliko zboljšalo; kako uro je ležala mirno, vsa bleda, vendar tako slabotna, da bi komaj zapazil, da še živi. Potem se je pa obrnilo na boljše in začela je govoriti, samo kaj mislite, o čem? Taka misel pač pade le umirajočemu v glavo. Začela se je žalostiti, ker ona ni kristjana in da se ne bo na onem svetu nikoli sešla z dušo Grigorija Aleksnndroviča in da mu bo lam drugovala najbrž kaka druga ženska. Prišlo mi je na misel, da bi jo krstil; predlagal sem ji; pogledala me je neodločno in dolgo ni mogla izpregovoriti besede; končno je odgovorila, da bo umrla v veri, v kateri se je rodila. Tako je minil ves dan. Kako se je zpremenila. Bleda lica so vpadla, njene oči so bile velike, velike; ustne so ji gorele. Čutila je, kakor da jo v prsih žee razbeljeno železo. dolce sUl nuovo«, to je o »sladkem novem slogu* Dantejevega pesništva; E. G. Parodi razpravlja o 27. spevu Vic, ki ga smatra kot poom osebne svobode in v njem vidi jedro celo Commedle. katera je »prvi in najsilnejši poem svobode duha«; Vittorio Rossi nam v članku 0 Danteju, pesniku naroda in človeštva, odkriva, 1 takšnega pomena je Dantejevo tvorstvo za italijanski narod in za človeštvo, njega politično osvoboditev in moralni preporod; Gaetano Salvemini pa nas seznanja z dobo, v kateri je Dante živel, njenimi političnimi cilji in strastnimi borbami. — Sledijo Slovenci. Prvenstvo pripada spisu Aleša Ušenični-ka, ki nam predstavlja Danteja kot filozofa, globokega poznavalca sholastike In nedosežnega življenjskega modreca. — Oton Zupančič je mojstrsko prevedel prekrasni 5. spev Pekla. — Milko Kos jo zbral vso. kar Dante omenja o Jugoslovanih. — Josip Debevoc našteva prevode Dantoja pri Čehih, Poljakih, Rusih, Bolgarih, Srbih, Hrvatih, Slov«* cih; nekaj Je doda) A. Res na koncu knjige. — Vo-jeslav Mol6 razpravlja o ogromnem vplivu, ki ga j« Dante Imel na poljsko književnost In duha. — Naj. obširnejši je spis Josipa Puntarja, ki nam odkriva umevanje Prešerna in njegove poezija, zlasti pa »Kreta«, ob Danteju. — Ta knjiga Je uprav razkošno opremljena in tako glede na tisk, papir, allke in naslovni Ust ter vezbo predstavlja vzor-knjigo, ki je v čast tako izdajatelju kakor založniku Klein-mayerju- Naslovni dve strani je narisal Tone Kralj. Knjiga Je najlepše božično darilo. pr Razpravo L Izdaja znanstveno društvo m humanistične vede v Ljubljani. 1923. Natisnila Učiteljska tiskarna. Prva knjiga »Razprav« ljubljanskega znanstvenega društva obsega 25 tiskovnih pol in prinaša devet razprav pod sledečim1 naslovi: L Prijatelj Ivan: Predzgodovina ustanovitve »Slovenske Matice«; 2. Veber Franc: Elementarne enačbe človeške pozornosti; 3. Kos Franc lz zgodovine de-vinskih gospodov; 4 Nahtigal Rajko: Doneski k vprašanju o postanku glagolice; 5. Kidrič Frane; Ogrodje za biografijo Primoža Trubarja; 6. O&tir Karel: Alarodica I.; 7. Hauptmann Ljudmil: Mej-na grofija spodnjepanonska; 8. Grafenauer Ivan: Naglas v nemških izposojenkah v slovenščini; (t Ramovš Franc: Deklinacija slovenskega imena oče. — Knjiga so naroča pri omenjenem društvu (Ljubljana, Univerza II) in se prodaja izvod po 100 Din, za dijake pa po 60 Din. Morejo se naročiti tudi po samezni posebni odtiski, katerih število pa je omejeno, za ceno od 5 do 25 Din (odvisno od velikosti razprav) pr »Naš dom«, št. 12. Vsebina: Dr. R- Cerkev in država. Savinjka: Moji upi. Dr. Jož. Jeraj: Dr» žavna vzgoja. Tugomer Samov: Tarclzij. —• Pod v*, ško lipo: Narodnogospodarski tečaj v Celju in M*, riboru. — Glej, stari Bog še živi. — Praznik vseb svetnikov v Cetinju. — Dekliški vrtec: Odlomki iz mojega dnevnika. — Ženstvo in srčna Izobrazba. — Jutranje premišljevanje in delo pridne Micka — Društveni glasnik. — Uredništvo in upravništvo »Našega domač, ki je glasilo Prosvetne zveze, ae preseli z letom 1924 v Maribor, Cirilova tiskarna. Koroška cesta 5. »Naš dom« stane v letu 1924 12.60 dinarjev. pr Euripidcs, Bratski spor (Phoinissai), pra= ložil A. Sovre. V Novi založbi je izšel že drugi prevod iz klasične grške dramatične literature, torej iz one panoge slovstva, ki smo jo Slovenci doslej najbolj pogrešali. Prevodno umetnost Sovretovo Je kritika že pri prevodu Sofoklejevega Oidipa zelo laskavo ocenila, o novi Euripidovi drami pa je treba priznati, da je naravnost zgledno preložena. Bravec niU ne sluti ob Sovretovih gladkih in gib& nih verzih, koliko težav originala je prevajatelj moral premagati. S knjigo se je naš knjižni trg dragoceno obogatil in pričakovati smemo, da dobi prostora v knjižnici vsakega inteligenta. Cena broš izvodu 18 Din, vezanemu 24 Din. Dijaški vestnik. d Pododbor SDZ za Ljubljano in okolico t Si Vidu nad Ljubljano. V petek, dne 21. t m. ob & popoldne ima odbor sejo v od borovi sobi Zarje v Akademskem domu. Turistika in šport. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija ▼ Ljub Ijani priredi v soboto ob 20. družabni večer v salonu restavracije pri Lozarju, Sv. Jakoba trg, kjer se naknadno razdelijo darila. Poživljajo se vsi člani, kateri jih imajo dobiti, da se sigurno odzovejo, ker se na naknadne reklamacije ne bomo absolutno več ozirali. Vsi ostali prijatelji kolesarstva so dobrodošli. GLAVNA SKITPSCINA LJUBLJANSKEGA NOGA METNEGA P0DSAVEZA. V nedeljo IG. t m. se je vršila redna glavni skupščina LNP ob prisotnosti delegatov 8 klubov iz Ljubljane, 5 klubov celjskega okrožja in 4 klu-bov mariborskega okrožja. Izvenljubljanski klubi so se večinoma dali zastopati po SK Primi/rju. Skupščina je potekla mestoma dokaj burno, kar je po vzročil v prvi vrsti ukrep predsedstva, po katerera se klubom, ki so bili v zaostanku z denarnimi prispevki, ni priznala glasovalna pravica. Po tem ukrepu sta bila prizadeta Atletik SK (Celje) in Svoboda (Maribor). Predsedstvo razen tega ni priznalo nepravilno podpisane poverllnice SSK Maribora ter ustmenega pooblastila SK Korotana (Kranj) Nekaj hrupa so provzročili nadalje protesti delegatov SK Primorja in drugih klubov, ki so jih zastopali člani SK Primorja, proti tajniškemu poročilu, ki je omenjalo bojkot Olimpijskega dne po SK Primorju ter nepošteno časopisno gonjo proti LNP v Inozemskih listih. Iz tajniškega poročila posnemamo, da šteje LNP 19 klubov s 3375 člani (24? ve« kot lani). Med njimi je 1457 (plus 256) izvršujočih članov raznih športnih panog ter 804 nogometašev (plus 62). Med letom so se razdružili 8 klubi, na novo pa se jih je sprejelo 5. Podsavezni klubi so nastopili tekom leta v 293 tekmah s 1. moštvi; med njimi je 29 (plus 7) mednarodnih tekem in 61 (plus 27) 6 klubi drugih jugoslovanskih podsave» zov. Rezervna moštva so nastopila 80 krat (plus 83), uaraščajska 34 krat (plus 8) Podsavez je izvedel 104 prvenstvene tekme v Ljubljani, 33 v Mariboru ter 14 v Celju. Nogomet se je ngodno razvijal » ljubljanskem in celjskem okrožju, dočim je v mariborskem okrožju beležiti zastoj. Tekom pretečene sezone so uvedli podsavezni klubi skoro brez izjeme naraščaiska in rezervna moštva. Športni uspehi podsaveznib klubov napram inozemskim klubom ter klubom ostalih jugoslovanskih podsavezov so bili v splošnem zadovoljivi. Napredovala ie notranja organizacija v podsavezu. sodelovanje klubov s podsavezom je postalo mnogo tesnejša Disciplina na igriščih se je znatno izboljšala, naraslo je tudi število izprašanih nogometnih sodnikov S savezom je stal LNP v precej 'živahnih, docela korektnih od-nošajih. Zagrebški nogometni podsavez je provoci-ral po prvenstveni tekmi Ilirija : Gradjanski težji konflikt, katerega je odločil savez v prilog LNP. K Olimpijskemu fondu Je prispeval LNP leto« 8500 dinarjev. Ovira hitrejšemu razvoju in napredku športa so neu.odne finaneijelne razmere ter konzervativno zadržanje javnih oblasti in države. Dnev. no časopisje je v vsakem oziru podpiralo prizadevanja podsaveza. Podpora, ki jo uživa športno sibanl« fc to strnili, je postal« le ladatnefU, odkar ao doniaSi tisti 7« tvoril i pportno rubrike sa osebne napade in m izražanja raznih ronitentnih elementov ter pove-rili popotovanje vež ali manj neodvisnim osebam. Porodilo ;■!> je dotaknilo tudi člankov, ki po jih v zadnjem času prinesli proti LNP nekateri izven-Sjubljanski listi in ki izhajajo evidentno iz »rst SK Pri morja. Upravni odbor je * obžalovanjem konsta-tiral, dn se je v t»h člankih delovalo proti podsave-zu s prostimi obdolžitvaml, z neresničnim in ten-rlenčno prikrojenim pisanjem ter • nepoštenimi osebnimi napadi na posamezno odbornike LNP. — V novi upravni odbor so bili izvoljeni gg.: prof. Jug, ing. Hrovattn, Betetto, M. Vončina, Buljevič, Lr. Kropivnlk, dr. Košiša, Cimperman, Zaje, Kreacij. Lukezlč, Mahkovec (Celje), Planinšek (Mari-;.or). — Sprejeti so bili nadalje predlogi za glavno skupščino saveza glede spremembe občega pravilnika ter predlog, aa se zviSa število prvorazrednih klubov v Ljubljani koncem prvenstvene sezone 1923—24 na štiri. — V prihodnjem letu bo moral F,NP osredotočiti vso pozornost na pokalne tekme podsavezov za pokal N. V. kralja in na nekatero medmestno tekme (Gradec, Celovec). Ljubljanska porota, Včeraj sta se zagovarjala pred poroto dva 3« nlada, a vendar žo precej nevarna potepuha in tatova. Prvi je bil brezposelni krojaški pomočnik 9> mat«) v V Caiuruti, ttilaranoa » O OB ttabo, v«tr07 •'auavia. » mm 18.12. 21 h 734-3 8-3 obl. 19./ia 7 h 732-1 5*0 03 obl. m, 12. 14 b 739-8 6*7 0-5 obl. J. B. paradi njegove dobrote in finosti in zaradi varčne porabe. iinMiiiiMiiiifiiumimnmRmKr!i!n;:iiiHHiiummniini izvrstno senostolno mof. IšCemo za iohoSšssji nastop. i»OKISdt)£ M OSJEtKV UEM-ONICIi t£UKIA t IVORN1C8J siBOjrvA o. n. »smem. miimmiiiimimmmiiimniiHiiiersimittiimmHtinmii PENZIONIRANI administrativni poročnik IŠČE primerno gluibe; govori in pJSe slovansko, srbsko-hrvatsko in nemško, tudi cirilico piše popolno. Oženjen brez otrok gre tudi na deželo. — Naslov v upravi »Slovenca* pod žtevilko 8046. Sobo (opremljeno) in eno PRAZNO s posebnim vhodom 1SČE pri družini brci otrok ali dobri gospodinji samec, večinoma cel dan odsoten, mirna, prijetna stranka. Ponudbo nai POŠTNI PREDAL 24 — Ljubljana. čaj i znamko »Čajna ročka" sc dobiva v izvirnih zavitkih z natisnjeno varstveno znamko*1^ .Čajno ročka" » vseh z lepaki označenih trgovinah. Pridobivajte novih naročnikov! BaBoirsaTJiBEarraRBajnEimsMis -n 'Tvrdka F. in I. ■BESOBOR «££".!•■•: PAPIR V KASETAH — ALBUMI — NAPOLNILNA PERESA — KOLEDARČKE i. dr. priporoča tvrdka I Ljubljana — Sdcnburgova ulica 5-1 Skrben družin, gospodar skrbi za svojo svojcc, da imajo "i majhnimi stroški toplo stanovanje. Naroči aparat »TOPLODARo, ki se dobi pri Jngometalij-i, Ljubljana, Kolodvorska nI. 3t. 18 ali R. Nipiču in drug, Maribor. Prodam 2 stavbi parceli d a m s ko m moško v Žirovnici H. 6; iste sta tik kolodvora. — Naprodaj je tudi 5 napol zaraSčenib gozdov. — Keflcktanti naj se zglase v Žirovnici žiev. 6. 8078 koSno KREMO — ŠMINKE — PUDER PARFUME — PRASKE in vode za umivanje glavo — BARVE in MASTILA za lase -i PRAH in PASTE za zobe, ustne vode .— zobne KRTAČKE — ter- najboljšo brivsko 7n toalet. MILO priporoča Parfiimerija »StrmoSi« LJUBLJANA — POD TRANCO »lev. 1. Malo posestvo naprodaj po tigodni ceni. Lepa lesja. — Naslov pri upravi »Slovenca* pod štev. 3039. II. VEČERNI IN POPOLDANSKI TEČAJ KUPIMO i i* 1 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29, nudi za V 4 V BRINOVO OLJE KUPUJE po najvižph dnevnih cenah v Tsalti množini DROGERIJA A. KANC, ! Ljubljena, Židovvka ulica St. 1. S076 Ljubljana |so prič n <5 doe 2. JANUARJA 1924. -: Poučnje se indul p>i najmod«rcejSi!> fran 1 eeskih modelih tistem < PIERET<<. -, PRIGLASILA se sprejemajo do konca i DECEMBRA. morite tretje vrsto za embalažo od 1 do 1 3.!)0 m in . od 12—.35 cm široke, čo mo- 1 goče 18, 20 ali 24 mm. — Dobava takoj. Ponudbe pod Šifro »DESKE« na Aloma Comp-j ny, Ljubljana, Kongresni trg it. 3. ČEVLJE in POHIŠTVO itd. Pridem tudi na dom. — DRAME MARTIN, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 7991 Potrti gloHoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo naš ljubljeni soprog, oče, sfliri oče, brat, sfric in svak, gospod Ivan veleposestnik in trgovec danes ponoči ob pol 1. tiri po kratki bolezni v starosti 74 let, previden s tolažili sveto vere, mirno izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega rajnkega so vrši v petek, dno 21. t. nt. ob 10. itri ot>oInoma dobrem OMiliiflUrllU stanju in ae ve*. kot 10 ali 12 let star, KUPIM TAKOJ. Cen j. ponudbe na upra^niStvo lista pod fcilroi j DOBER HARMONIJ 8031*. MANJŠA špecerijska trgovina z OPRAVO, v sredini mesta, zelo CENO NAPRODAJ. — Ponudb? pod «Trgo-vina 8014« na' upravo aSlovencai. POZOR. POZOR! Reklamne eeae za božična darila'. — Sakrto vseh vrst mu/leski sifoni od Din 15-50 naprej. Flanelc, barhenti vseh trs', vse po najniijih cenah edino pri IVAN KOS U, LJUBLJANA, ŠIŠKA, Sv. Petra cesta 23. Celovška caslo 2. znamka ELIN 220 Volt, 2 HP, za enako-merni to!;, nov, ceuo proda DROGERIJA KRANJ. 8004 '2 BAKRENI VITRIOL 98/99 % — ŽVEPLO v palicah, kosih, Floiisstella, ven- J E* tilir. - RAFFIA la in cxtra Ia Majunga — SOLNA KISLINA 19/21 Bo, H tehriško prosta arzena in železa — SALALKALIJ: naftalin, kisova kis- » lina — S.MIRKOVO BLAGO: platno, prašek, smirkov papir — KOLOFO- g i" NIJA franc. in terpentinovo olje. BI Pred nakupom zahtevajte caie ponudbe. STechuisch-chemische Kande'sgcsei»sch?ii m. b, H. g WIEN I., FLEISCHMARKT i. » TELEFON Itev. 70,230, — NASLOV ra brzojavke: ,TECHNOCHEM.« | ■aBBBBaaaBaaBBaBguBBBCiBBCigtBmigBBiiiBaBaBafflMaBB^aBBa^gag Breg, ši. 20 - A!cMsa«fJr®f® cesta SI.! Prešernova uiica, lia deZell: v ¥sahl veijf fr$OTini s £e*|jt No fellh«« razpošilja tovarn« Peter Kozina 4 Ko.. Trm. Oorenjstto Cenlltf no zahtevo 3irc;pia£no z vsem inventarjem NAPRODAJ po nizki ceni. Nahaja se v ljubljanski okolici tik kolodvora. Refiektanti naj naslovijo I ponudbe pod »TOVARNA ZRCAL- na ALOMA C0MPANY, Ljubljana, Kongresni trg štev, 3. 8003 pri »SOLNCU« za vodo. Velika izbora volnenih JOPIC Ln CEPIČ. Raznovrstno PERILO. Svilnati ic drugi ROBCI. ŠERPE, Mamtiiaktnrno BLAGO, OBLEKCE in PREDPASNIKI. Vsa OPRA-VA za novorojenčke. MAJE. NOGOVICE domačega izdelka, VENČKI in ŠOPKI za neveste, KOVTRI. Edina zaloga ABTA-HOV (peč) itd. — Na debelo primeren popust ■ 6298 Glavna zalog« cigaretnega papirja In vseh vrst okorni papir A. Lampreft, Uubllana Krekov trg 10 za komate, neorcmotljive plahte za vozove in avtomobile v največji zalogt in po najniijih cenah dobite pri imtm u! 13 SrfinftDii s flnun 7,inrph Bp?pja?he: Jute. LJubljana, Cankarjevo nabrežje if. 1. BBBBBflBBBBBBBBBBBEeBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBMBBBBBBB b ; I Združene opekarne d. d. v Ljubljani S naznanjajo, da so preselile svojo pisarno iz dosedanjih lokalov v Prešernovi nI. 3 (prostori F.p.vidic & Komp.) S v nove prostore: Miklošičeva cesta 13 (vhod z ulice). ; Združene opekarne d« d. S Hi Cen}, odjemalcem priporočamo svojo prvovrstno strešno in zidno opeko! Sbbbbbbbmbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb Izdaja konzorcii »Slovenca«, Odgovorni urednik: Mibael MoSkerc v Lhibliani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani