.».sjtiSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ , AA ,, Abb. postale I gruppo l/dia 4UU lil* Lelo XXXVII. Št. 31 (10.853) TRST, petek, 6. februarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni « Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OBETA SE DVOBOJ MED KD IN LEVIČARSKIMI SILAMI KPI in PSI bosta zagovarjali zakon o prekinitvi nosečnosti Glede ostalih štirih referendumov pa naj vsak državljan odloča po lastni svobodni presoji - Odložitev kongresa PSI? RIM — Kakšen bo odnos strank do šestih referendumov? Ali je nevarnost predčasne prekinitve zakonodaje odslej manjša ali večja? Tudi včeraj sta bili ti dve vprašanji osrednji temi politične razprave. Medtem se je včeraj sestalo vsedržavno vodstsvo KPI. Uvodno poročilo o splošnem političnem stanju je podal tajnik Berlinguer, Natta Pa je spregovoril o odnosu, ki ga bo partija zavzela do referendumov. Informacije, ki so pronicnile v javnost so skope, vendar pa je hila razprava gotovo zelo živahna. V večernih urah je senator Chiaro- monte v pogovoru s časnikarji dejal, da se bo glede tega vprašanja v torek ali najkasneje v sredo sestal centralni komite. Že sedaj pa je povsem jasno, da se bo glede zakona o prekinitvi nosečnosti KPI borila proti obema predlogoma, tako »gibanja za življenje« kot radikalcev in v obrambo obstoječega zakona. Kar zadeva ostale štiri referendume pa so za sedaj možna le ugibanja, čeprav je zelo verjetno, da bedo komunisti (kot tudi večina ostalih strank) skušali zmanjšati njihov odmev in bodo rešitev le-teh prepustih svobodni presoji svojih vohvcev. Socialisti pa se bodo sestah šele danes. Osrednji temi razprave bosta seveda referendumi in napovedana krajša odložitev strankinega kongresa. Odločitev ustavnega sodišča je očitno spravila socialiste v zadrego in jih dokaj razdvojila. Uradno strankarsko glasilo «Avan-ti» je dogodku odmerilo prav malo pozornosti in zavzelo povsem nevtralno stališče. PSI tarejo zlasti tri poglavitne skrbi: prvič, da bi domnevna bitka med KD in levičarskimi silami glede splava ne preveč oškodovala odnosov znotraj vladne koalicije. Drugič, kriza pri-viligiranega odnosa med PSI in radikalci, ki so že napovedali ostra HliiimimiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmtiuiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiii POTEM KO JO JE CARTER ČRTAL IZ PROGRAMA NEVTRONSKA BOMBA PONOVNO V OSPREDJU SZ obsoja ameriški sklep • Zah. Evropa v zagati Tako bombo zagovarjajo predvsem generali maščevanja (na primer, ukinitev prvotnega načrta o predstavitvi skupne liste na bližnjih rimskih občinskih volitvah). Končno pa se socialisti bojijo, da bo boj za ohranitev sedanjega zakona o splavu terjal «složen objem levice«, v katerem jo bo skupil predvsem Craxi. Tudi zato je strankino tajništvo iz redno previdno, čeprav je gotovo, ob napovedanem dvojnim «ne» glede obeh zakonov o prekinitvi nosečnosti, da bodo socialisti zavzeli podobno stališče kot komunisti. Včeraj so tudi sklenili, da bn kongres PSI konec aprila, ne pa 12. kot je bilo sprva napovedano. Bo kongres enoten? Craxijevi pristaši se še niso izrekli, tudi zato, ker je do aprila še dovolj časa. Številna potovanja v Washington obetajo pomembne politične spremembe, k: jih ne gre podcenjevati. Komu bo novoizvoljeni Reagan poveril svojo «investituro»: Craxiju ali tajniku KD Piccoliju? V parlamentu pa se medtem nadaljuje dolgočasna razprava o policijskem priporu. Včeraj so se radikalci dobesedno razigrali z večurnimi neskončnimi posegi. Da bi prekinila obstrukcionizem radikal cev je vlada napovedala glasovanje o zaupnici. R. G. , 1VASHINGTON - V ZDA se. kot kaže, ne zmenijo dosti za protislovne reakcije, ki jih je sprožila izjava ameriškega obrambnega ministra Weinbergerja, da bodo po vsej jrarjetnosli -ponovno sprejeli sklep o rcdelavi nevtronske bombe. Sovjetsko obsodbo so pričakovali, zadre-8° pa naj zahodna Evropa kar sa nia preboli, da bo čimprej spozna-■a, kakšen veter veje z druge strani Atlantika, odkar je Reagan stopil v Belo hišo. Moskovska «Pravda» je včeraj ndločno obsodila sklep o izdelav: nevtronske bombe s trditvami, da ?e ZDA pripravljajo na omejen:/ Jedrsko vojno, če sc bo oboroževal na tekma nadaljevala in se bodo ^ijiiarodni odnosi dokončno ska ti-bo po mnenju «Pravde» glavni Krivec Amerika. Glasilo sovjetskih komunistov s preceišn.jo mero hu morja trdi, da so ZDA prikovane na svojo »srednjeveško miselnost« ln nn uspejo razumeti in sprejeti sodobnega sveta. «Pravda» sc je tudi obregnila ob ponesrečeno Rea-Rano izjavo, da je treba «s Sovjeti ravnati kot z nemoralneži, saj ne verjamejo v Boga in niti v po smrtno življenje«. Vsekakor pa je mn besed precej umerjen, besedi-Sce .»izbrano, «Pravda» še vedno opušča grobe žalitve, kot da bi še vedno upala, da bo z novo ameriško administracijo vzpostavila dia , R- Navsezadnje ni Reagan v ceniti izključil možnosti »konkretne Ra« omejevanja jedrske oborožitve. Hujše preglavice pa povzroča a meriška napoved zahodnoevropskim zaveznikom. Marsikatera vlada sc leta 1978, ko je Carter umaknil kv°.l sklep o izdelavi nevtronske nombe, oddahnila, danes pa se ponovno sooča s tem problemom Razen v Zvezni republiki Nemčiji na protujejo nevtronski bombi vse ^Pozicijske stranke. Do sedaj je rasno povedala, da noče bombe le orveška vlada, drugi skušajo pri nobiti na času, ah pa dajejo skraj no previdne izjave. Britanski premier Thatcher je brez problemov oe.iala, da je to navsezadnje le de-enzivno orožje v boju proti tari ovskim divizijam, ki ga ne bodo rr?ta.i Rotovo nameščali na otoških ržavah, temveč na celini. Ra bo bolj razumljivo, o čem tvo V -i Prihodnjih dneh vzplamtela Pmemika širom po Evropi, bomo Pnskusih posredovati vsaj nekaj ■ amb podatkov o nevtronski bombi i 6 sam° ime nam pove, da so iiY?tVOi_ vseRa nevtroni. »Uradno 'me bombe je «ERW« (Enhanced Čm,- tion Weapon — orožje z oja-l nirn sevanjem). V grobem je bom-? Podobna vodikovi, le da je pol-cjrna z redkimi elementi devteri-n m m tritijem, pri eksploziji pa se mesto rušilnega eksplozivnega lil in toplotnega udara sprostijo Predvsem nevtroni, ki s svojim sc pokončajo vse žive orgam-me, ne ,ja y rušili zgradb. Se-tiJV® se kmalu razgubi, da je mar-Rdo že imenoval bombo kot «či-i ” jedrsko orožje«. Nevtronska mba bi bila torej kot nalašč, da v ? . Pio ustavili prodiranje sodnikovih tankovskih divizij. Papirju bi eksplozija take -..mee v višini 1000 metrov povzro la v dveh dneh smrt tankovskih Posadk, ki bi se nahajale 300 me-°* * * * v od navpičnice eksplozije, že P® Petih minutah pa bi bili vsi nesposobni za boj, podobno se bi zgodo tudi za vsd ljudi v razdal.ji 700 metrov, le smrt bi zaradi sevanja nastopila šele čez šest dni, dlje od eksplozije bi bili učinki manjši, da bi bila po enem kilo metru skoraj nenevarna. Povsem razumljivo si takega faktičnega« orožja želi marsikateri gea*ral. -- V teh dneh pa razni znanstveniki ugo tavljajo, da ni nevtronska bomba ako »čista«, kot so mislih doslej. Že res, da se večji del energije sprosti v sevanju, a še vedno je eksplozivni udar tako močan, da bi 200 metrov od eksplozije spremenil v prah vse objekte, v razdal ji 1.4(10 metrov pa bi ljudje umirali nekaj tednov. Vse prej torej kot humano orož.je. Kot rečeno pa so generali nad takim orožjem navdušeni, saj bi lahko nevtronsko bombo strpali celo v granate havbic 203 milimetrov ali v manjše vodene izstrelke. Srečanje Giscard-Schmidt PARIZ — Na 37. francosko - nemškem srečanju na vrhu, ki se je začelo včeraj popoldne v Parizu, se Helmut Schmidt in Giscard d'Estaing prav gotovo nista pogovarjala le o razvoju odnosov med državama ter o vlogi Francije In Zahodne Nemčije v EGS. Čeprav bodo šele danes objavili skupno poročilo o pogovorih med državnikoma, je že sedaj jasno, da sta posvetila največ pozornosti položaj zahodne Evrope v okvirih sedanjega zaostrovanja odnosov med SZ in ZDA. Pariška in bonska vlada namreč z zaskrbljenostjo gledata na obtoževanja med velesilami glede terorizma, še posebej pa sta zaskrbljeni zaradi zadnjih izjav ameriškega predsednika Reagana in državnega sekretarja Haiga, ki napovedujeta še nadaljnjo krepitev oboroževalne tekme. Čeprav se oba državnika srečujeta z različnima položajema, Giscard se namreč sooča s pripravami na predsedniške volitve, na Schmidta pa pritiskata tako SZ kot ZDA, sta oba zainteresirana iz političnih in gospodarskih razlogov za popuščanje napetosti med blokoma. Med včerajšnjimi pogovori sta verjetno spregovorila tudi o razmerah gospodarstva v obeh državah, ošibitvi nemške marke glede na dolar in o delovanju evropskega denarnega sistema. Nekateri politični opazovalci v Parizu menijo, da bo nemški kancler tudi pomiril francoskega sogovornika glede nemškega izvoza orožja. V Franciji, kjer je oboroževalna industrija ena najpomembnejših, so se namreč pojavile govorice, da namerava Zahodna Nemčija močno okrepiti izdelovanje in izvoz orožja. Schmidt naj bi namreč potrdil Gi-scardu, da namerava Nemčija spoštovati sprejete mednarodne obveznosti in ne namerava izboljšati svojih pozicij v mednarodni trgovini z orožjem ter tako ogroziti francoske industrije. MINISTER MANCA V BEOGRADU Krepitev sodelovanja med Italijo in SFRJ Ante Mc in Enrico Manca pozitivno ocenila doseženo stopnjo gospodarskega sodelovanja (Poseben dopis) BEOGRAD — Včeraj je pričel v- palači zveznega izvršnega sveta v Beogradu svoje redno zasedanje mešani italijansko - jugoslovanski komite za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje. Delegaciji dveh sosednjih držav vodita Enrico Manca, minister za zunanjo trgovino ter Ante Zellč, jugoslovanski zvezni sekretar za promet in zveze, ki je obenem tudi predsednik jugoslovanskega dela stalne mešane komisije. Pred včerajšnjim zasedanjem so se strokovnjaki, člani raznih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z italijansko - jugoslovanskimi gospodarskimi odnosi že delno pregledali o-pravljeno delo v preteklem letu, posebno kar zadeva gospodarsko izmenjavo možnosti širše Industrijske kooperacije, investicijskih planov, skupno zastopanje na tretjih tržiščih ter razvoj maloobmejnega sodelovanja. In to so bile tudi osnovne teme včerajšnjega zasedajna. Potem, ko je pozdravil goste iz prijateljske Italije je Ante Zellč na kratko orisal značilnost današnjega trenutka v gospodarskem življenju Jugoslavije in je ob tem omenil, da se vo- ZADNJA VEST Pri Padovi ubita karabinjerja PADOVA — Dva karabinjerja sta bila ubita v oboroženem spopadu z neznanimi zločinci, do katerega je prišlo sinoči v poznih večernih urah nedaleč od Padove. Dinamike dogodka še niso povsem pojasnili, kaže pa, da se je karabinjerska obhod-nica podala na kraj po anonimnem telefonskem pozivu. Tam naj bi karabinjerja! 25 letni apuntat Enea Co-dotto in 24-letni Luigi Maronese opazila avtomobil, iz katerega je izstopil neki mladenič in se nekoliko oddaljil. Karabinjerja naj bi tedaj izstopila in velela mladeniču, ki je imel baje v roki večji zavoj, naj se preda. Mladenič pa je odgovoril s streljanjem in tudi iz avtomobila je nekdo začel streljati; karabinjerja sta se znašla v križnem ognju in obležala mrtva na tleh. Druge podrobnosti dogodka še niso znane. •iMiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiirtuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii KOORDINACIJSKI ODBOR NEUVRŠČENIH IŠČE KOMPROMISNE REŠITVE Vprašanje zastopstva Kampučije v ospredju pred konferenco neuvrščenih držav v Indiji V osnutku sklepnega dokumenta, ki ga je pripravila indijska vlada, Kampučija ni omenjena Tri države članice ASEAN so predlagale, naj neuvrščeni zahtevajo umik vietnamskih enot Dopisnik DELA za Primorski dnevnik NEVV DELHI — Drugega dne priprav na ministrsko konferenco neuvrščenih je Singapur predložil amandmane k osnutku sklepnega dokumenta, nanašajoče se na kampučijsko vprašanje. V’ svojem imenu in v imenu Indonezije in Malezije — vse tri države so članice skupine ASEAN — se zavzema za to. da bi se konferenca postavila na stališče, da je umik vietnamskih čet sestavni del prizadevanj za politično rešitev vprašanja. V arnand-manih je tudi govor o vojaški invaziji in o tem, da je treba obno- HiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMUiiniimiimiiiiuiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiniiMiimiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmimiiiimHiuiiiiiiiiiiimiiiiiiifiaiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii Aretiraii voditelja PL Bignamijn TURIN — Maurice Bignami je zaenkrat končal kariero terorista. Are tirali so ga v Turinu, medtem ko je skušal s tremi pajdaši oropati neko zlatarno. Med dramatičnim streljanjem s policijo je ostal Bignami lažje ranjen v nogo, ostalim teroristom pa je'uspelo zbežati. Prvotno je bi la policija mnenja, da gre za navadne zločince, saj je imel Bignami pri sebi ponarejeno osebno izkaznico: šele včeraj zjutraj so preiskovalci potrdili njegovo pravo ime. Bignamija je policija že dolgo iskala, saj so razna državna pravd-ništva izdala na njegovo ime kar 17 zapornih nalogov. Že oo Alunni-jevi aretaciji je prevzel vodstvo skupine »Prinia linea«, v zadnjih mesecih pa se je baje pridružil teroristom rdečih brigad. Policija mu je bila že od leta 1977 stalno za petami, vedno pa mu je uspelo zbežati. Obtožen je najbolj krutih umorov, za katere si je prevzela odgovornost skupina PL: sodnika Alessandrinija, sednika Gallija, kriminologa Paolel-le. lastnika nekega torinskega bara Civitateja in še vsaj pet' drugih umorov. Na sliki (tolefuto AP) aretacija Bignamija. viti neodvisni in neuvrščeni položaj Kampučije. V osnutku sklepnega dokumenta ‘zonferenca, ki ga je pripravila indijska vlada po posvetih s številnimi članicami gibanja neuvrščenih, Kampučija ni imenoma navedena. Zadevno stališče ‘ti bsnutku govori o položaju v jugovzhodni Aziji in v njem je izražena huda zaskrbljenost zaradi nadaljevanja konfliktov in napetosti v tem delu sveta in zato, ker takšno stanje sile od zu naj še podpihujejo. Temu sledi stališče, da je nujna politična rešitev, ki bi zagotovila suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost de žel tega območja. Z dialogom in medsebojnim razumevanjem naj bi odpravili spore tako, da bi s tem odstranili tudi vmešavanje tujih sit v regiji. Vtem ko usoda teh amandmanov še ni jasna, pa je znano, da se je koordinacijski odbor neuvrščenih postavil na stališče, da se o problemu, kdo naj zastopa Kampučijo, niso mogli zediniti. Tako je prepustil vprašanje ministrski konferen ci, tu prevladuje pričakovanje da bo mesto kampučijskega predstavnika še naprej ostalo nezasedeno. V krogih treh od petih članic ASEAN, ki so članice gibanja neuvrščenih, navajajo, da v amatid-manih vežejo umik vietnamskih čet iz Kampučije na politično rešitev zato, ker je to v skladu z glaso vonjem v generalni skupščini OZN o tem problemu. Prav tako,, trdijo, da stališče o praznem sedežu Kampučije dejansko pomeni zapostavljanje vlade Demokratične Kampu čije. > '} j Med delom opazovalcev pa je slišati mnenje, da je formulacija teh amandmanov blažja od poprej iz roženih stališč članic združenja držav mgovzhodne Azije. Kot poroča današnji, «The. States mam, je Vietnam zagrozil s sporom, če bi v sklepni dokument zapisali karkoli v fivezi s . Kampučijo, kar bi Hanoj imel, zo nespre jemljivo. Časnik pripominja, da vietnamska grožnja ni bila natančneje opredeljena. Ronald Reagan jemlje revežem Ker je Indija pred nedavnim priznala kampučijsko vlado Henga Samrina, je v tukajšnjih diplomatskih krogih slišati tildi Ugibanja, kakšen bo-»tatus veleposlanika vlade, ki je prišla na oblast ž vietnamsko vojaško pomočjo, na ponedeljkovi otvoritvi konference. V indijskih krogih je slišati takole razlago, ki ni nujno, da je uradna: Indija je priznala režim Ilenga Samrina, ki ga podpira Vietnam, toda kar se konference tiče, spoštuje stališče, sprejeto na vrhu v Havani, da ostane kampučijski sedež do nadaljnjega nezaseden. Tako bo — se glasi razlaga, kampučijski veleposlanik v Indiji navzoč na otvoritvi konference kot vsi drugi veleposlaniki, ne bo na nobenega funkcionarja ne Samrino-ve vlade ne vlade Demokratične Kampučije. JOŽE ŠIRCELJ Libijci zanikali povezave s teroristi RIM — Libija se bori le za mir v Sredozemlju in torej odločno od- klanja trditve, da so se kdaj na njegovem ozemlju vadili pripadniki kakih terorističnih skupin, Te besede izhajajo iz note, ki jo je izdala libijska uradna agencija čJana»«k Id so se nahašate na izjave predsednika vlade Forjani ja, ko je v poslanski zbornici govoril o mednarodnih vezah terorizma. Libijci poudarjajo, da se na njihovem ožemi in učijo vojaške tehnike le njihovi državljani. Bivšega premiera Jaroszewicza izključili iz PZDP VARŠAVA — Bivšega poljskega ministrskega predsednika Piotra Ja-roszevvicza so včeraj izključili iz poljske združene delavske partije z obrazložitvijo, da njegova politika ni ustrezala stvarnim zahtevam države. Jaroszewicz naj bi bil odgovoren za podražitve živil leta 1976, kar je povzročilo ostre proteste delavcev iz Radona in Ursusa. t; WASHINGTON — Združene države Amerike bodo potrošile manj; korist od tega bodo imeli državljani in družbe bodo plačevale manj davkov. Samo tako bo mogoče preprečiti poslabšanje gospodarskega stanja v državi. To je vsebina poslanice, s katero si hoče Ronald Reagan pridobiti podporo javnosti pri svojem načrtu za novo proračunsko politiko Predsednik že več dni pripravlja, ob sodelovanju številnih zaupnih gospodarskih izvedencev, dolg govor, namenjen širokemu krogu televizijskih gledalcev in v katerega ne bo vključil strogo tehničnih aspektov državnega proračuna, tistih, ki predvidevajo znižanje izdatkov za nekatere postavke. O tem bo namreč predsednik Reagan govoril 18. februarja, ko bo predstavil-svoj gospodarski program kongresu. V svojem televizijskem govoru je Reagan hotel le zagotoviti Američanom, da ne bo privilegiranih kategorij, ampak, da bo na čimbolj pošten in enakopraven način razdelil odpovedi in ugodnosti. Ta govor je vsekakor prvi javni poseg o tem vprašanju z očitnim namenom, da si Reagan zavaruje hrbet pred kongresom s tem, da pridobi javnost na svojo stran. Pred'štirimi leti je Jimmy Carter spregovoril A-meričanom tizpred ognjišča» in je pozval televizijske gledalce k odpovedi na energetskem in gospodarskem področju. Sadovi tega poziva so bili zelo skromni. Reagan se poslužuje drugačne taktike, in jasno sporoča prebivalstvu, da če v tem trenutku ne bo odločnosti, ne bodo imele ZDA druge alternative, kot, da se sprijaznijo s stvarnostjo, ki pa pomeni inflacijo in brezposelnost. Zmanjšanje stroškov za javne koristi bo občutno vplivalo na milijone Američanov. Študentje, upokojenci, vsi, ki uživajo podpore iz javnih sredstev, kmetovalci in tudi številna podjetja, bodo prizadeti zaradi zmanjšanja izdatkov, ki gre v milijarde dolarjev. Reagan namerava predvsem skrčiti izdatke za tako imenovano «podporo za preživljanje«, ki zadeva 22 milijonov oseb, za podporo za vzdrževanje o-trok, ki jih je 27 milijonov, za državno zdravstveno službo, ki brezplačno nudi zdravstvene storitve 24 milijonom potrebnih Američanov in za podporo invalidom, ki jo sedaj uživa 5 milijonov oseb. Poleg tega bo skrčil tudi podporo kmetovalcem, na osnovi kgfere so cene kmetijskih pridelkov še vedno . zamrznjene in izdatke.za umetniško in . literarno dejavnost. Gre torej za izredno hude ukrepe, ki bodo prizadeli predvsem najrevnejše sloje ameriškega prebivalstva. Politika Ronalda Ragana se torej se-ddj jasno' odraža tudi m notranji ravni. Hiiiiiiiioiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii,mn,mm,i,,,,,,min,„„1,m,„„„„,,,,,1,1,,m OB NARAŠČANJU NESOCLASU MED BLOKOMA Vprašanje informiranja na madridski konferenci Možnosti kompromisa čedalje manjše MADRID — Konferenca o evrop ski varnosti in sodelovanju je včeraj delala v komisijah. Nadaljuje se preučevanje predlogov, danih v prvem delu' sestanka. Za to razprave!-, pa so značilna nasprotujoča si stališča predvsem obeh velikih sil, SZ in ZDA. , Nesoglasja niso samo glede predloga za začetek procesa vojaškega popuščanja in sklica konference o razorožitvi v Evropi, ampak tudi glede vprašanja svobodnega pretoka informacij in nasploh svobode novinarskega dela. Sovjetski predstavnik je ocenil, da se radijski postaji Svobodna Evropa in Glas Amerike vmešavata v notranje zadeve drugih držav. Zahodni delegati so odločno zavrnili to oceno in zahtevali, naj vzhodnoevropske vlade prenehajo z motenjem poslušanja teh radijskih postaj v svojih državah. Dvanajst zahodnih držav je tudi zahtevalo, nai v vzhodnoevropskih državah dovolijo delovanje organizacij za človekove pravice. Predstavniki SZ in Poljske so to zahtevo zavrnili in poudarili, da je to spodbuda dejavnosti odpadniških skupin. Takšno nasprotujoče vzdušje je zaenkrat osnovno obeležje skupnega dela madridskega sestanka, kar samo zmanjšuje možnost, da bi dosegli nujen kompromis SKOPJE — Kovinarsko podjetje »Tito« iz Skopja in «Acurex Solar« iz Kalifornije sta podpisali dolgoročno pogodbo o sodelovanju na področju sončne energije. Vrednost 'pogodbe znaša sto milijonov dolar- jev. Družba «Acurex« bo posredovala Jugoslaviji svojo tehnologijo za proizvajanje najrazličnejših grelcev, že v kratkem pa bodo v Skopju zgradili posebna raziskovalna središča. ZAGREB - Predsednica CK ZK Hrvaške Milka Planinc je včeraj sprejela predstavnike založniške delavske organizacije «Edit» z Reke. Delegacijo je vodil njen direktor Ennio Machin. Predstavniki «Edita» so seznanili Milko Planinc z njihovim že 35-letnim delovanjem ter z vlogo, ki jo ima ta italijanska ustanova na jugoslovanskem ozemlju. Štafeta mladosti krene 22. marca BEOGRAD — Štafeta mladosti, simbol mladosti, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti bo šla na pot 22. marca iz Črne gore, zadnji pa jo bo nosil mladinec ali mladinka iz Vojvodine. Tako so sklenili na včerajšnji seji predsedstva konference ZSMJ, na kateri so sprejeli koncept obeleževanja in proslavljanja dneva mladosti letos. Vrhunec vseh prireditev bo .tudi letos sklepna manifestacija 25. maja na stadionu JLA v Beogradu. (dd) di boj ne satno proti naraščajoči stopnji inflacije, ampak predvsem boj za usklajevanje, na eni strani plačilne bilance, na drugi strani teženj za nadaljnji gospodarski razvoj. V teh naporih težijo za stalnim naraščanjem produktivnosti dela, za čimtesnejše gospodarsko sodelovanje s tujino in pa v zvezi s tein za rastjo, tako kvalitetno kot kvan-titetno, jugoslovanskega izvoza. Ob tem jc omenil še težave, ki jih ima Jugoslavija zaradi svetovne e-nergetske krize, saj porabi 35 odstotkov vseh sredstev, ki jih uresniči z izvozom ,za nakup nafte in derivatov, kakor tudi zaskrbljenost zaradi naraščanja deficita v plačilni bilanci z zahodnoevropskimi državami. Glede na vse to, je dejal Ante Zelič. so toliko bolj pomembni dobri gospodarski odnosi, ki jih ima Jugoslavija z Italijo in v katerih so zabeležili po stagnaciji v letih 1978 in 1979 viden napredek v letu 1980. Gospodarska izmenjava se je povečala za nekaj manj kot 5 odstotkov in tudi deficit se je, čeprav za malo, vendarle zmanjšal, tudi zaradi povečanja jugoslovanskega izvoza v Italijo. Ani e Zelič je ponovno, kot že mnogokrat doslej izrazil jugoslovansko nezadovoljstvo zaradi strukture izvoza, kjer šg vedno prevladujeta predvsem les in beton. Glede dolgoročnega sodelovanja med obema državama sta tako Ante Zelič kol Enrico Manca, poudarila, da ie v tRki obliki sodelovanja bodočnost dvostranskih odnosov, saj zagotavlja stabilnost in ravnotežje v izmenjavi. Ob jem je bilo izr'a-'ŽČfflS zadovoljstvo zaradi naraščanja v zadnjem času tovrstnih sporazumov med jugoslovanskimi delovnimi organizacijami in italijanskimi podjetji Ko je bil govor o obmejnem s, ki je predstavljala v svetu animacije popolno novost: poleg figur risanega filma je nastopala tudi mlada deklica, Virginia Davis Leta 1927 si je Ub izmislil novo figuro za svoje risanke: nadaljevanje je pravzaprav razdeljeno v dva dela in govori o tako.imenovani zahodni dražbi, o tem kako zahodni svet gleda na preteklost in kako si zagotavlja bodočnost. Pri tem svojem delu so vzeli v poštev štiri epizode, ki na prvi pogled nimajo med seboj nobene zveze, ki pa so se dogodili v Franciji v novejših časih. Sicer pa prepustimo besedo in zaključke njim. .. 22.55 Sereno Variabile Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Ogrske ljudske pravljice 19.32 Dokumentarna oddaja 20.05 Vzgojna oddaja 20.40 «La donna serpente*, po delu G. Gozzija 22.25 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 in 14.55 TV v šoli 10.00 Zimski šolski spored 17.15 Poročila 17.20 Olimpiada smeha, risanka 17.45 Domači ansambli: Miha Dovžan 18.15 Obzornik 18.25 Kaj so čustva Besedni opis naših doživljajskih izkušenj šo močno prepojeni z emocionalno vsebino. Pogosto priznamo: bil sem poten od treme ali zelo me je bilo strah ali od sreče sem kar jokal. In podobno. Tudi tedaj, ko hočemo nekoga opisati, uporabljamo podoben besednjak: te je labilen, oni je ljubosumen ali te je strahopeten, oni je veseljak. In podobno. Tudi človekova dejanja opisujemo pogosto s čustvenega stališča: v jezi je pograbil nož, • dela se je lotil z gorečnostjo, iz strahu je pobegnil. . . Vsi ti primeri pričajo o velikem pomenu čustev za človeka, za njegovo ravnanje v vsakdanjem življenju, celo za njegovo pot v življenje. Zato smo čustvom namenili posebno pozornost tudi v ciklusu štirih izobraževalnih oddaj, ki se bodo zvrstile. 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Prešernova proslava 21.00 Naša krajevna skupnost: Fraki gre na zdravljenje 21.45 V znamenju 22.00 Innsbruck: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju Koper 17.30 Teksaške pištole, film 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček ,o: 20.15 Stičišče in Dve minuti 20.33 Sprahod,^ po divji strani, film 22.15 TV dnevnik - Danes Zagreb 18.25 Kronika občine Reka 18.45 Namesto top liste 20.00 Blisk in lahkonogi - film ŠVICA 18.50 Nedolžni, TV film iz serije »Foll.vfoot* 21.40 Olivia, glasbeno - zabavni z program Vedno bolj dragoceno »črno zlato* — nafto ne merimo na hektolitre, pač pa na sode ali barele, kot tem sodom pravijo. Danes poznamo kovinske sode, nekoč pa so bili leseni, kot vsi sodi. V Miinehnu so te dot v Nemški muzej dobili resnično star sod za nafto, ki je bil v rabi v preteklem stoletju. Meri, kot današnji kovinski, 159 lili o v, le njegova vsebina bi bila danes veliko dražja. TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Zimske slike; 9.00 Glasbena matineja; 11.00 Oddaja za sredno šolo; 11.30 Beležka; 11.30 Zimzelene melodije: 12.00 Na go-riškem valu; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba; Mednarodno tekmovanje «Ce-sare Augusto Seghizzi* 1980; 13.35 Instrumentalni solisti; 14.10 O-troški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Dostojevski: «Igralec» - 6. in zadnji del; 15.00 Doba kantevtorjev; 16.00 «220 volt - ali ne stikaj prsta v bližnjega vtičnico*, satirični kabaret; 17.10 Mi in glasba: Diplomiranci šole Glasbene matice v Trstu; 18.00 Kulturni dogodki: 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Slovenska imena naših krajev. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 8.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 7.20 Horoskop; 8.32 Solisti klasičnih inštrumentov; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Dubravka Josič, 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop; Srednji val 277.8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz 11.35 Liscio Hits: 80 - 81; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; ,14.33 Zbrali smo za vas; 15.10 Italijanski zbori; 15.45 Poje skupina The Doors; 16.00 Kultura in družba; 16.10 Glasba; 16.15 Skupina La vera Romagna; 16.32 Crash; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Glasbena oddaja; 18.15 Poje skupina The Tem-patation; 18.32, Petkov koncert; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored objave; 7.15 Najava sporeda: 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 To smo mi; 13.40 Svirac svira, kolo igra; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief; 16.10 Vaš telefon naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba in objave. RADIO 1 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Glasbeno-govomi program; 11.00 Radijska priredba; 11.30 Golda Meir: iz Kijeva v Jeruzalem; 12.03 Vi in jaz; 13.30 Ulica Asiago Tenda pro gram z občinstvom; 14.03 Hertz-apopping!: 14.30 Vzgojna oddaja; 15.30 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.30. Fonosfera; 17.03 Patck\vork, program za mlade poslušalce; 18.20 Sexy West, glasbeni kabaret; 19.30 Zgodovina jazz glasbe. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, Poročila; 6.00 — 8.48 Dnevi; 9.05 Zlati pokal H. Jamesa; 9.32 in 10.12 Radio 2 - 3131; 11.32 Ti so pesmi; 12.45 Hit parade; 13.41 Sound Track, glasba in kino; 15.00 in 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 Disko klub; 17.32 Skupina MtM, branje romana »Zaročenca*; tfl.32 Petito Story, radijska priredba. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 19.00 Poročila; 8.08 Z 'glas-,, bo v dober dan; 8.40 Glasbena pravljica; 8.43 Naši umetniki mla dim poslušalcem; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezer virano za. . .: 11.35 Znano in pri ljubljeno; 12.00 Poročilr - Na da našnji dan: 12.10 Iz glasbene tra dici.ie: 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalu" godbe; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam. . 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Strauss; Suita valčkov iz opere «Kavalir z rožo*; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Zabavna glasba: 15.15 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Po slovenski glasbeni literaturi; 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z Alpskim kvintetom; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo. ..; 21.05 Od daja o morju in pomorščakih; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Besede in zvoki: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Petkov glasbeni mozaik. VELESLALOM ZA SP V ZW'kESLtJ NEMKE ODLIČNE NA DOMAČI PROGI M. Epple je bila prva, C. Kinshofer pa druga Med Italijankami Bielerjeva odlična četrta ZWIESEL — V praverr snežnem metežu (v 48 urah je zapadlo 150 cm snega) so včeraj le izpeljali v Zwieslu, na Bavarskem, na nemško-češkoslovaški meji, ženski velesla-nom za svetovni pokal, katerega so morali v sredo zaradi preobilnega snega odgoditi. Tudi včeraj je slabo kazalo, vendar pa so organizatorji z velikimi napori le prip avili progo, nato pa so spustili na start najprej tekmovalke zadnje kakovostne skupine (da so «počistile» progo), za njimi pa nato vse ostale. Domačink,- so dodobra izkoristile prednost domačega terena in so dosegle uspeh, kot že dolgo ne: poleg prvega in drugega mesta so tekmovalke te države odnesle šc tri, ki so prinašala točke svetovnega pokala. Daniela Zini ne bo startala v Mariboru Kasnejši podrobnejši zdravniški pregled v bolnišnici, kamor so jo prepeljali, je pokazal, da je poškodba, ki jo je dobila Italijanka Daniela Zini pri padcu v Zanesla, hujša kot je prvotno kazalo: močno si je namreč poškodovala ramo in tako skoraj gotovo ne bo nastopila v Mariboru na *Zlati lisici», niti se ne bo udeležila japonske turneje; vendar pa zdravniki menijo, da bo lahko zanesljivo sodelovala na zaključnem vzporednem slalomu svetovnega pokala v Kranjski gori. V prvi vožnji je bila najhitrejša Nadigova, ki je tako postavila spet resno hipoteko na končno zmago. Slabo zanjo je bilo le to, d' je bila njena prednost res minimalna, saj so se za njo zvrstile še štiri tekmovalke v le d' eh desetinkah sekunde. Tako majhna prednost je bila v drugi vožnji za Nadigovo usodna. Skozi neka vrata je zavozila iz napačne strani, izgubila hitrost in je dosegla šele osmi čas, ki jo je uvrstil na 6. mesto skupne lestvic; t Zelo dobro je vozila Italijanka Bieler, ki so je pravilno odločila za Previdno vožnjo, ta pa ji je prinesla Jop uspeh. Njene rojakinje Zini, Quario in druge so se odločite za tveganje in so plačale račun: padle so in odstopile. Tekmovalke bodo :.daj odpotovale v avstrijski Haus am Ennstal, kjer w v nedeljo smuk svetovnega pokala. veljal pa bo za kombinacijo, skupno z zadnjim slalomom;- <-c Lestvica veleslaloma''- L M. Epple (ZRN) 2’18”69 2. Kinshofer (ZRN) 2T8’83 3. McKinney (ZDA) 2-l!T04 4- Bieler (It.) 219”53 5- Cooper (ZDA) 2' 19’'66 6- Nadig (švi.) 2T9786 " Pelen (Fr.) -219”91 8- Wenzel (Liecht.) 2'20”25 »• Serrat (Fr.) 2'21’T2 JO. VViesler (ZRN) 2’21”26 11- I. Epple (ZRN) 2'21"27 12. Gerg (ZRN) 2’21’ 42 13- Kronbichier (Av.) 2'21”95 J4- Hess (švi.) 2'22”00 J5- Pernandez (Šp.) 2'22”21 ■8. Preuss (ZDA) 2'22”40 J7- Nelson (ZD\) 2'22"74 18. Mosenleschner (ZRN) 2'22"80 Lestvica svetovnega pokala 1- Nadig (švi.) 2- Hess (švi.) 3- P. Pelen (Fr.) 4- Kinshofer (ZRN) 5 Wenzel (Liecht.) 6- Serrat (Fr.) " Cooper (ZDA) “• Epple (ZRN) 8- McKinney (ZDA) 1°. Zini (It.) Lestvica svetovnega pokala v veleslalomu 1- McKinne.v (USA) 2- Nadig (švi.) 3 P. Pelen (Fr.) 4- Zini (It.) 254 189 167 165 144 143 132 130 124 119 med najhitrejšimi na poskusnih vožnjah za (letošnji predzadnji) smuk svetovnega pokala v Schlad-mingu, ki bo na sporedu jutri Zelo dobro je vozil zlasti v drugem spustu, ko je dosegel peti najboljši čas. Sicer pa so se — kot je bilo pričakovati — najbolje odrezali Avstrijci. Med njimi se je vnel namreč izreden boj za prostop v reprezentanci, kajti za deset reprezentančnih mest je trenutno še trinajst kandidatov. Najhitrejša sta bila Avstrijca Gris-smann in Hoflehner, dobro pa so vozili tudi Sovjet Ciganov, Švicar Biirgler itd. BOB ’r Vzixani Nemci so prevladovali tudi v zadnjem dnevu poskusnih voženj za svetovno prvenstvo v štirise-dežnih bobih. V obeh vožnjah so zasedli prvo in drugo mesto. Sledili so jim Švicarji, Avstrijci, Sovjeti (kar predstavlja precejšnje presenečenje) in nato Italijani. Najboljši čas je dosegel bob, katerega je krmaril svetovni prvak v dvosedu Ger-mssehausen. Danes bodo progo zaprli in pripravili za uradne prvenstvene vožnje, ki bodo na sporedu jutri in v nedelo. TENIS Turnir v Richmondu RICHMOND — V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Richmondu so med drugim dosegli naslednje izide: Mayer (ZDA) - Wil-kinson (ZDA) 6:1, 6:1; Tanner (ZDA) - Mitton (J. Afr.) 6:3, 6:4; Walts (ZDA) - Van Patten (ZDA) 6:4, 6:3. MINIBASKET «TURNIR Z&R» Posnetek z nedeljskega slovenskega derbija 2. AL med Krašam in Zarjo: žagar (Zarja) brani žogo pred napadalcem Krasa Ferfoljo, v vratih budno pazi Puzzer Naši pred težje nalogo Slovenske peterke bodo v drugem kolu igrale preti močnejšim nasprotnikom - Nabrežinski Sokol vendarle favorit Po lažjem prvem kolu se bodo v soboto vrnile na igrišče naše «mi-nikošarkarske čete*. V tem, drugem kolu bodo naši predstavniki i-meli močnejše nasprotnike kot v prejšnjem, ko so igrali s premen-ljivo srečo. IZIDI 1. KOLA Libertas B - Bor A 25:26; Ferro-viario - Saba 27:51; Kraški zidar Sežana - Inter Milje 23:34; Libertas A - Servolana 42:72. V prvi skupini bo Bor B gostoval v telovadnici Lucchini, kjer se bo srečal z Ricreatorijem. Domačini razpolagajo z dobro ekipo, ki je razmeroma tudi visoka. Naloga Raž-movih varovancev bo zelo težka. V B skupini bo Kraški zidar iz Sežane imel lažjo nalogo, saj se bo tokrat srečal s Stello Azzurro. Tudi Sokol bi moral slaviti zmago, saj bo igral z Libertasom B. Nasprotno pa bosta Bor A in Polet pred nemogočima nalogama. Bor A IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIMIIMiiHiiiniIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiliiiliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiilili iiluiliUiniiiiiMilliiiiillllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiriiiiiMiftiilillliiiiiiilliiiiiimiiiuiiiiiiii KOŠARKA V EVROPSKIH POKALIH Crvena zvezda ugodno presenetila Carrera in Squibb še nepremagana Tudi Turisanda in Cibona v polfinalu - Ferrarelie in Partizan razočarala POKAL POKALNIH PRVAKOV Polfinalista v tem pokalu sta zna na. Squibb iz Cantuja je osvojil prvo mesto v B skupini in se bo tako spoprijel z drugouvrščenim moštvom Turisande iz A skupine. Tu-risandi torej ni uspel podvig, da bi v zadnjem kolu premagala v gosteh Barcelono in bi se tako izognila v polfinalu rojakom iz Cantu ja Italijanski nav:jači so si nadejali italijanski finale*. Do tega ne bo prišlo. V drugem polfinalu pa si bosta nasproti Barcelona in zagrebška Cibona. Če bo čosič ohranil seda njo izredno formo in če bodo ne kateri ključni igralci (Nakič, Petro vič, Pavličevič) vsaj delno popra vili svojo formo, potem ima Cibo na velike možnosti, da se uvrsti v finale. IZIDI ZADNJEGA KOLA SKUPINA A Parker Leiden (Niz ) Efes Pil-sen Istanbul (Tdr.)Ilt)l:72; Barcelona tšp) - Turisanda Varese (It.) 76:68. KONČNA LESTVICA Barcelona 10; Turisanda 8; Parker Leiden 4; Efes Pilsen 2. SKUPINA B Squibb Cantu (It.) - žatgiris Kaunas (SZ) 94:59: Cibona Zagreb (Jugoslavija) • Le Mans (Fr.) 86:84. KONČNA LESTVICA Squibb 12; Cibona 8, Le Mans in Žalgiris 2. KORAČEV POKAL V tem pokalu je italijansko in jugoslovansko predstavništvo doživelo neuspeh. Lanski prvak Ferra-relle iz Rietija je izgubil obe četrtfinalni srečanji proti beograjski Crveni zvezdi in tako so se v polfinale uvrstili varovanci trenerja Že ravice. Po drugi strani je bilo več pričakovati od beograjskega Partizana, ki je nepričakovano izgubil srečanje v Ostendeju, nakar je o stal praznih rok še v Badaloni in tako so se v B skupini v polfinale uvrstili košarkarji Juventuda. Ju-goplastika in Zadar pa sta v tem pokalu igrala podrejeno vlogo. Zelo uspešno pa je v C skupini igrala beneška Carrera, ki je ne premagana osvojila prvo mgsto Polfinalna para sta torej nasled nja: Dinamo Moskva Carrera Be netke in Crvena zvezda - Juventud. IZIDI ZADNJEGA KOLA SKUPINA A Crvena zvezda Beograd (Jug.) -Hapoel Tel Aviv (Izr.) 128:102; Ro-yal Anderlecht (Bel.) - Ferrarelie Rieti (It.) 71:72. KONČNA LESTVICA Crvena zvezda in Ferrarelie 8; Hapoel in Roval Anderlecht 4. SKUPINA B Sunair Ostende (Bel.) - Juventud Badalona (Šp ) 82:64; Partizan Beo- grad (Jug.) - Villeurbanne (Francija) 116:89. KONČNA LESTVICA Juventud 8: Partizan in Sunair 6; Villeurbanne 4. SKUPINA C Zbrojovka Brno (ČSSR) - Carrera Benetke (It.) 109:110; Jugoplastika Split (Jug.) - Aris Solun (Grčija) 110:93. KONČNA LESTVICA Carrera 12: Zbrojovka 6: Jugoplastika in Aris 2. SKUPINA D Orthez (Fr.) - Zadar (Jugoslavija) 92:91; Standard Liege (Bel.) -Dinamo Moskva (SZ) 97:88. KONČNA LESTVICA Dinamo Moskva in Orthez 8; Standard Liege 4; Zadar 2. POKAL PRVAKOV Radovanovič neustavljiv za nizozemsko moštvo Bosna — Nashua 104:90 (50:41) BOSNA: Vučevič 16, Djogič, Be-naček 8, Izič 9, Radovanovič 28, Bi-lalovič 6, Varajič 21, Mutapič 4, Hadžič 10, Mitrovič 2. NASHUA DEN BOSCH: Kroop-man 3, Dekker 5, Cramer 26, Fab-ber 4, Govers, Akerboom 23, Bar- ker 13, Van Essen 6, Kirkland 11. SODNIKA: Negulescu (Romunija) in Busset (Švica). PM: Bosna 22:33; Nashua 22:35. PON: Barker (29), Fabber (39), Radovanovič (40). Gledalcev: 2000. VOGOŠČE (Sarajevo) - V 6. kolu finalne skupine pokala prvakov AVTOMOBILIZEM. NA POSKUSNIH VOŽNJAH ZA VN J. AFRIKE Uspešen nastop italijanskih pilotov JOHANNESBURG - Brazilec Nelson Piquet na brabhamu je dosegel najboljši čas na včerajšnjih poskusnih vožnjah na dirkališču v K.va-lamiju veljavnih za VN Južne Afrike v formuli ena. Dobro so se odrezali tudi italijanski piloti De An gelis. De Cesaris in Patrese Kot je znano, sc bodo jutrišn.ie dirke udeležile le avtomobilske hi še. zveste združen.m konstruktorjev (FOČA) m sicer Williams, Lotus, McLaren. Tyrrell, Brabham. Fitti paldi ATS. Maieh. Theodore. En-sign in Arrovvs. Ne bodo pa nasto- KOLESARSTVO je včeraj Bosna, predvsem po za- pili Renault. Ferrari, Talbot-I.igier. slugi odličnega Radovanoviča, za nesljivo premagala nizozemskega prvaka, moštvo Nashua iz Den Bo scha. Igrali so v Vogošču pri Sarajevu. (nb) Sinudyne — CSKA 85:72 (36:36) SINUDVNE: Caglieris 2, Canta messi, Villalta 10. Marquinho, 24. Generali 3, McMiliian 20 Bonami co 15, Porto, Valenti. Martini. CSKA MOSKVA: Jeremin 4, Mi loserdov 14, Lopatov 14, Miškin'4. Tarakanov 18 Meleškin 2. Kovalen ko 4, Kuzmin 10, Pankrašir. 2. A. Kovaleiiko 1 --IU OTbJUO-IO ’ ■' .SODNJKAc-.-Alifragis (Grčija-1 in Heizelmann (ZRN) / PM: Sinudyne 17:22: CSKA 2:7. PON: Kovalenko (29). Miškin (39). BOLOGNA — Sinudvne je sinoči v pokalu prvakov premagal še moskovsko moštvo CSKA in ie tako ohranil prvo mesto na lestvici finalne skupine. Osella. Toleman in Alfa Romeo. Dirko v Južni Afriki bo tako upoštevali le kot VN ll|||||||„||||nn|||||||||)||||||||||||||||M||nt|||||||||m„M,||||||||||l|||||tl|||||,|l|,„„„,|||||||||M||„||||||||||||||||||M|||||||||||||||||t|||n||||||||||||||||||||||t|„||||||||| Po zmagi nad ekipo CUS Brežanke na vrhu lestvice V slovenskem derbiju prepričljiva zmaga Sloge - Bor JIK Banka in Sokol zopet praznih rok Čeprav je bil končni izkupiček naših ekip pretekli konec tedna za dve točki boljši in je bila odigrana tekma manj (zaradi derbija), z uspehoii še vedno ne moremo biti zadovoljni. Križa se pri nekaterih ekipah nadaljuje, saj si drugače ne moremo razložiti šestega zaporednega spodrsljaja odbojkarjev Bora JIK Banke, prav tolikokrat so odšle poražene z igrišča zastopnice Sokola iz Nabrežine, svojevrsten negativen rekord pa letos drži 01ympia iz Gorice, ki je po osmih prvenstvenih, nastopih še vedno brez točk. Petkrat zapored so morale poražene z igrišča tudi mlade igralke Sloge, ki nastopajo v D ligi. Po izredno obetavnem začetku in prvem neuspehu z Rozzolom v 5. kolu Juventina iz Štandreža igra vse slabše. Ob vseh teh neuspehih pa si od- košarka ZA PRESTOP V C-l LIGO Jadran v nedeljo v Tržiču Dragocena pomoč navijačev - V čim večjem številu so zlasti zaželeni čez teden dni v Uittadclli, kjer je domače občinstvo hudo izzivalo naše igralce so imeli tre-z Alabardo, danes pa Košarkarji Jadrana so se ta te-. p. skrbno pripravljali na tekmo j ..Kromom iz Tržiča, ki bo v ne *.°k 1T30 v tamkajšnji športni L, lac*_ v Ul. Rossini. V ponedeljek i Večji del treninga posvetili te-SU! pripravi, v torek obrambi in 5®tu na koš. sinoči PjJJK tekmo “bdo v glavnem ponavljali sheme in aiu met na koš. Igralci se zave-p Pomembnosti te tekme, saj je ccom dobra ekipa, v kateri igra-r®nzod f«iw^! prvmstvu za naraščajnike. so sef v zaSnji tekmu-do-raovci srečali z ^kipo-Arte A, ki je eno-najmsčnejšili moite-n v tem prvenstvu. Proti tako -močni ekipi se slovensko moštvo ni moglo dosti upirati, kajti razlika v telesnih sposobnostih med ekipama je bila prevelika. Naj omenimo, da Domove barve sestavljajo povečini igralci, ki ,so leto dni mlajši in eno leto se pri teh starostih še kako pozna. Domovci so se enakovredno borili le prvih deset minut,- nakar je prišla na dan boljša pripravljenost nas protnikov, tako da se je razlika v koših nagloma večala. To je bil nedvomno pekoč poraz, kar pa naših fantov ne sme potreti. Nasprotno! Dati jim mora še večjo voljo do dela, ker prvenstvo še ni končano, tako da bodo imeli še možnost, da se izkažejo. Vili Prinčič Na skupne priprave italijanske kadetske ženske državne košarkarske reprezentance, ki bodo potekale od 16. do 18. februarja v Forliju, so povabili tudi igralko tržaškega kluba CRS Julia Trampusevo. KONJSKI ŠPORT Neobičajna nesreča na dirkališču v Agnagu NEAPELJ — Med konjsko dirko na hipodromu v Agnagu .je prišlo vče raj do dokaj neobičajne nesreče Zaradi močnega naliva s točo ie namreč startni avto zaneslo do progi. tako da se je nekaj konj z vso silo zaletelo v startno zaDornico, Ki je pritrjena na avto. Eden od teh je, bil na mestu mrtev, drugi pa so se le lažje poškodovali. w Žalna seja za Stankom Pertotom bo na stadionu «Prvi maj* igral proti miljskemu Interju; favoriti so nedvomno gostje, ki so ena izmed najboljših ekip te skupine. , Polet pa se bo srečal s Servo-lano. Openci imajo zelo malo možnosti za zmago, saj so Škedenjci (skupaj z Miljčani) najboljša ekipa v tej skupini. SPORED TEKEM (jutri, 7, 2.) Ricreatori - Bor B (ob 16/ uri v telovadnici Ricreatori ja Lucchini); Od Stanka Pertota, velikega ljubitelja mladine in športa so se na žalni seji v Barkovljah sinoči poslovili tudi člani ŠZ Bor In TPK Sirena. Na sliki: lik pokojnika je orisal inž. Inko Starec Finale za deželni naslov Tudi Brežanke v nedeljo v Irzieu Bregove mladinke se bodo v nedeljo v Tržiču udeležile finalnega odbojkarskega turnirja za deželni naslov. Na tem turnirju bodo poleg Bregove nastopile še naslednje ekipe: Immobiliare Rosazzo, Libertas Pordenon in Pieris. Brežanke so si priborile pravico nastopa na tem turnirju, s tem da so osvojile prvo mesto v pokra j nskem mladinskem prvenstvu. v katerem so nastopila mladinska moštva društev, ki nastopajo do C-l lige. Kot je znano, so na podobnem mladinskem prvenstvu (toda v kategoriji društev A in B lige) borovke osvojile deželni naslov. Kot vidimo torej, je doslej slovenska ženska mladinska odbojka dosegla velik uspeh. Bregove mladinke bodo v nedeljo nedvomno pred zelo težko nalogo, saj bo konkurenca štirih moštev v Tržiču dokaj o-stra. V primeru zmage bi se Brežanke uvrstile v meddeiel-ni finale. SPORED Nedelja, 8. 2. 9.00: Breg - Immobiliare 10 30: Pieris - Libertas PN 16.00: finale za 1. mesto Vsa srečanja bodo v tržiški občinski telovadnici. MRS Bor A - Inter Milje (ob 18. uri na stadionu «Prvi maj*); Stella Azzurra - Kraški zidar Sežana (ob 19. uri v telovadnici Ri-creatorija Lucchini); Servolana - Polet (ob 14.45 v telovadnici v Istrski ulici); Sokol, -. Libertas B (v torek. 10. februarja^ ob 16.30 v Nabrežini); Max *l Ilirov NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Velik uspeh Crvene zvezde NOTTINGHAM - Na svoji večdnevni turneji v Angliji je beograjska Crvena zvezda v prijateljski tekmi nepričakovano premagala evropskega prvaka Nottinghama Fo-resta s 3:1 (2:0). Beograjčani, ki so nastopili med drugim tudi brez poškodovanega Vladimira Petroviča, so tako dokazali, da so pred bližnjim nadaljevanjem jugoslovanskega prvenstva že v dobri formi. OBVESTILA Smučarski klub Devin sporoča, da bo tekmovanje za 6. pokal Lepi vrh v veleslalomu v nedeljo, 15. februarja, in ne 22. kot napovedano. * « * SKI Union priredi 2. ciklus smučarskih tečajev s pričetkom 8. februarja 1981 v Ravascletu in na Zoncola-nu. Istočasno sporoča, da ima na razpolago še nekaj prostih mest in da vsako nedeljo vozi z avtobusi smučarje. Vpisovanje na sedežu, ( I. Valdirivo 30 vsak dan razen sobote od G. do 19. ure. a * * SPDT vabi vse tiste, ki se mislijo udeležiti tekmovanja v veleslalomu za 6. pokal Lepi vrh (organizator SK Devin) naj se vpišejo na društvenem sedežu (Ul. sv. Frančiška 20/III) jutri od 12. do 13.30 ter v ponedeljek in torek (9. in 10. t.m.) od 19.30 do 20.30. • « « SPDT sporoča, da je vpisovanje za smučarski izlet v Trbiž na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11 od 11. do 12.30. ŠZ Bor sporoča, da bo danes, v petek, 6. februarja, ob 20. uri na stadionu «1. maj* seja odbora atletskega odseka. PD Barkovlje, ŠZ Bor in TPK Sirena sporočajo, da se lahko poklonite spominu pokojnega Stanka Pertota jutri, 7. februarja, od 11. ure dalje v prostorih PD Barkovlje, Ul. Cer-reto 12, od koder bo krenil žalni sprevod ob 12.15. Trst, 6. februarja 1981 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llniie) Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 -<■ Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprel plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOfl 6 PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožajia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v ltaiiji pri SPI. 6. februarja 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja| in tiska f iZTT I Trst Čfan italijanske Zveza časopisnih založnikov FIEG ti VARŠAVSKE OREASIl ZA ODLOČNEJŠI NASTOP PROTI »SOLIDARNOSTI® Poljsko gospodarstvo v razsulu: zaskrbljeni domači ekonomisti Lani sta se za 4 odstotke zmanjšala narodni dohodek in industrijska proizvodnja - Poljska dolguje zahodnim državam 23 milijard dolarjev Dopisnik DELA za Primorski dnevnik VARŠAVA — Pred 8. plenumom centralnega komiteja poljske združene delavske partije, ki so ga napovedali za ponedeljek, se stanje na Poljskem še naprej zaostruje. V Bielsko Biali, kjer že enajst dni povečala le za 4,8 odstotka (zadolženost na konvertibilnem področju se je povečala od 20 na 23 milijard dolarjev). Poljski gospodarski st okovnjaki izražajo zaskrbljenost, ker se negativni trendi nadaljujejo tudi letos. Zato z veliko pozornostjo pričakujejo pomembne odločitve v prihodnjem tednu, ko se bosta sestala CK partije in sejm. V južnih območjih Poljske še na traja splošna stavka, so prekinili nrej traiajo~nrotestne akciie kmetov pogovore z vladnimi predstavniki.^zSa^S^ Me prekinjeni so tudi razgovori med predstavniki oblasti in predstavniki združenih stavkovnih odborov v Jelenji gori. Predsednik kmečke komisije neodvisnega in samoupravnega sindikata ^Solidarnost* Lech Walesa je odposlal navodila vodstvom novih sindikatov, naj v primeru negativnega rezultata pogovorov v Bielsko Biali organizirajo stavke in zasedejo tovarne po vsej Poljski. Predsednik poljske vlade Jozej Pinkotvski ni sprejel ostavk vojvode in nekaterih njegovih sodelavcev iz Bielsko Biale in je izjavil, da ne bo sprejel nobene zahteve, dokler traja stavkovni pritisk. Vodstvo «Soli-darnosti* v tem vojvodstvu zahteva, naj oblasti sprejeme jo potrebne u-krepe proti približno sto funkcionarjem, o delovanju katerih so svoj-čas pripravili v sodelovanju z ministrom za administracijo stopetde-set strani dolg «laborat». Vlada je prisiljena sprejeti odločnejše stališče proti stavkajočim in protestnim akcijam, Ici imajo po oceni prvega sekretarja poljske partije Kanie izključno politični značaj. To bi morali izvesti čimprej, ker se gospodarsko stanje v državi slabša. Zaskrbljenost izhaja tudi iz uradnih podatkov o uresničevanju plana v letu 1980. Glede na leto 1979 se je nacionalni dohodek zmanjšal za 4 odstotke, prav tako tudi industrijska proizvodnja. Kmetijska proizvodnja je bila manjša za 9,6 odstotka, menjava s tujino pa se je solidarnosti». V mestu Strzpke dolne so kmetje začeli stavkati že decembra, v Rzeszoicu pa 2. januarja. Kmetje iz Strzyka dolne protestirajo, ker so jim svojčas odvzeli 60 tisoč hektarjev obdelovalne zemlje in gozdov, da so na tem območju pripravili lovišče za člane ministrskega sveta. Lovišče je ograjeno s 120 kilometri žice in za njegovo urejevanje so v obdobju od leta 1976 do 1980 porabili več kot milijardo zlotov. V Lodzu že 15 dni stavkajo študenti in pogovori z ministrom Ja-nuszom Gorskim, ki so trajali 13 dni, so obrodili prve rezultate; doseženi so bili namreč kompromisi glede nekaterih študentskih zahtev. Oblasti so obljubile, da bodo poklicale k dogovornosti vse tiste, ki so organizirali zadušitev delavskih nemirov leta 1970 in 1976, da bodo čimprej sprejele zakon o cenzuri, pripravile nov priročnik za zgodovino, dovolile tsvobodno proslavo vseh pomembnejših obletnic v zgodovini poljskega naroda» in da bodo omogočile objavljanje knjig poljskih književnikov, ki živijo v tujini. Kot poroča mladinski dnevnik «Szatnclar mlodpch® še vedno hi bil dosežen soorazum o zahtevah za reformo pravosodnih organov, svobodno izdah) potnih listov, spremembo predvojaških vaj itd. Pogovori se nadaljujejo s podporo stavkajočim ob strani večine poljskih univerzitetnih študentov. ILIJA MARINKOVIČ Robert De Niro «žrtev» karabinjerjev RIM — Oddelek karabinjerjev je po vrtoglavi in spretni vožnji z vključenimi sirenami uspešno kronal dolgo zasledovanje po rimskih mestnih ulicah in ustavil sumljivi taksi ter prikoval ob pločevino avtomobila oba potnika in voznika. Nov uspeh v boju proti terorizmu? Tokrat žal ne. Karabinjerji so le «aretirali® znanega filmskega igralca Roberta De Nira, ki je sicer vajen vlog «hudobnega zločinca® v akcijskih filmih, ni pa član italijanskih terorističnih tolp ,in niti, kljub tujemu državljanstvu, morebitni pokrovitelj tukajšnjega prevratništva. EMILIO C0L0MB0 NA URADNEM OBISKU V ŠVICI Ministra Colombo in Aubert med včerajšnjim pogovorom v Bernu (Telefoto AP) BERN — Italijanski zunanji minister Emilio Colombo se je včeraj v okviru uradnega obiska v Švici raztovarjal s švicarskim zunanjim ministrom Aubertom. Večji del srečanja med ministre-ma je bil namenjen dvostranskim vprašanjem. Colombo se je uvodo ma zahvalil Švici za pomoč, ki jo je nudila potresnemu področju v južni Italiji. Omenil je preteklost, ko se je mnogo Italijanov zateklo v Švico ^pred grožnjami tiranije® in poudaril, da tudi to krepi odnose med obema državama. V ospredju teh odnosov je seveda vprašanje izseljencev. Colombo in Aubert sta govorila o novem zakonu o izšeljeništvu, ki ga pripravlja švicarska vlada. Po tem zakonu naj bi priznali tujim delavcem več pravic in naj bi olajšali pogoje za sezonske delavce. Colombo je dejal, da Italija, kljub temu, da gre za notranje vprašanje Švice, pozorno spremlja priprave tega zakona in dodal, da primerni ukrepi v odgovor na zahteve italijanskih delavcev v Švici krepijo tradicionalne prijateljske odnose med obema državama. Ministra sta tudi obravnavala druga dvostranska vprašanja, med katerimi železniške in cestne povezave ter mejne prehode. IZ STRAHU PRED IRANSKO REVOLUCIJO IN NOTRANJIMI ZAPLETI Šest zalivskih držav ustanovilo svet za medsebojno sodelovanje» Novo zavezništvo bo bolj podobno «sveti zv«zi» kot kaki novi «gospodarski skupnostih BAHREIN — V Zalivu se je redilo novo zavezništvo. V njem je šest zalivskih držav proizvajalk nafte (Saudska Arabija, Kuvajt, Katar, Bahrein, Združeni arabski emirati in Oman), ki so predsinočnjim sklenile, da ustanovijo «svet za medsebojno sodelovanje®, katerega cilj bo združevanje sredstev za ohranjevanje stabilnosti v tem delu sveta. V skupnem komunikeju, ki so ga objavili včeraj dopoldne v saudskem glavnem mestu Riadu, zunanji ministri šestih držav, podčrtujejo «skupne tradicije® in desne vezi®, GOSPODARSKO PISMO U StOVfNUt JUGOSLAVIJA JE PREVEČ ODVISNA OD TUJIH GORIV, ČEPRAV IMA SAMA VELIKE ZALOGE ENERGIJE Kako nadoknaditi tisto, kar smo zamudili v minulih letih in kako postati manj odvisni cd tujine, je vprašanje, ki si ga v jugoslovanskem gospodarstvu zastavlja veliko ljudi, podjetij in u-stanov. Jugoslavija mora namreč uvoziti precej več kot polovico vse energije — Slovenija mora kupiti drugje še precej več goriv — istočasno pa ima nahajališča lignita tako bogata, da jo zaloge uvrščajo v sam svetovni vrh, pa tudi rjavega premoga ima dokaj veliko. Korenine zdajšnjega, po marsičem celo usodnega vprašanja je treba iskati poldrugo desetletje nazaj, ko so v Jugoslaviji začeli zaradi cenene nafte opuščati rudnike. Takrat, in če štejemo še nekaj poznejših let, so zaprli kar 82 rudarskih jam. Prevladala je nafta. Poznejši dogodki okoli nafte in energetske krize v svetu so jasni skoraj vsakomur, za jugoslovansko gospodarstvo pa velja reči le to, da po letu 1973, ko se je začela naftna kriza, vladno gospodarsko politiko to dejstvo ni prav nič prizadelo. Verbalnih ugotovitev, da je treba bolj izkoriščati domače energetske vire. je bilo sicer nič koliko, toda vlada je dovoljevala skorajda neomejen uvoz surove nafte. In taka energetska politika — z mnogimi pozivi, pa skorajda nikakršnim ukrepanjem — je obveljala do leta 1978, ko je zaradi težav s plačevanjem nafte država prvič priprla uvozne pipe, jih leta 1979 še bolj zaprla, lani pa že tako močno, da je naftnih derivatov pričelo primanjkovati povsod. To je sprožilo dokaj huda razpravljanja med vlado, ki je zaradi plačilnih težav pričela zmanjševati nakupe nafte, in porabniki, ki niso vedeli kako nadomestiti tekoča goriva. Prav zato je bil tisti del e-nergetske bilance za 1979. leto, ki se je nanašal na tekoča goriva, dokončno dogovorjen praktično že post festum, namreč tik pred koncem leta. Nič veliko drugače ni bilo lani, letos pa je bilo kljub dolgotrajnim diskusijam (večji del za zaprtimi vrati v zvezni skupščini) dokaj zgodaj najdeno soglasje za energetsko bilanco. Najvažnejši podatki iz te bilance govorijo, da naj bi letos v Jugoslaviji porabili 63 milijard kWh e-lektrične energije. 61,9 milijona ton premoga in 14,5 milijona ton nafte. Najbolj na kratko in najbolj preprosto bi lahko te številke označili z naslednjim stavkom: leto splošnega varčevanja energije. To je bila sicer značilnost tudi minulega leta. toda neki tu ji. opisovalec gospodarskih dogajanj je zapisal-, «V Jugoslaviji varčujejo energijo s pomanjkanjem e-nergije». Pravzaprav je v tem veliko resnice, vendar ne vsa. Pritrditi je treba dejstvom, da je lani energije primanjkovalo, res pa je, da je bilo energije vendarle toliko, da zaradi tega industrija ni staia, da je promet tekel povsem normalno, da je bilo precej težav s kurilnim oljem, da je bilo elektrike le za sprotne potrebe, v večjih konicah porabe pa premalo in je zaradi tega enkrat celo razpadel ves elektroenergetski sistem, da je bilo premoga dovolj za industrijsko rabo. za široko porabo pa je bilo dovolj le manj kvalitetnega premoga. Lahko bi torej zapisali splošno oceno — zvozili smo. toda brez vsakršnih rezerv. Prav to pa bo gotovo tudi značilnost letošnjega leta. Rafinerije trdijo, da bo veliko težav z naftnimi derivati. Potrebe so večje kot napovedane (in dovoljene) možnosti. Letos bo Jugoslavija namreč uvozila skoraj milijon ton surove nafte manj kot lani (s tem bi privarčevali za milijardo dolarjev deviz). Uvozili naj bi torej približno 10 milijonov ton nafte, 4,5 milijona ton nafte pa naj bi načrpali doma. Skope količine, trdijo rafinerije. To lahko ogrozi normalni tok proizvodnje. Toda upoštevati je treba, da rafinerije že vrsto let govore povsem podobno, kar pa ne preseneča, če vemo, da so v veliki ihti za dobičkom, ki ga naftno gospodarstvo lahko še daje, v prejšnjih letih zgradili toliko rafinerij, da bi lahko zdaj predelali na leto 27 milijonov ton nafte. Gotovo bo pri preskrbi z naftnimi derivati več težav, čeprav bodo dobrodejno vplivale precejšnje podražitve kurilnih olj, ki porabo (lani med 6 in 7 milijoni ton) lahko zavrejo in omilijo težave. Mnogo težje bo s premogom. Jugoslovansko premogovništvo nikakor ne more prebiti magične meje 50 milijonov ton doma nakopanega premoga. kateri se je že pred dolgim časom skorajda povsem približalo. Letos pa naj bi nakopali za skoraj tretjino več premoga kot lani (!). Ob tem podatku je optimistov zelo malo. Vlada je sicer že pred dobrim letom izdelala poseben program pomoči za hitrejše posodabljanje in usposabljanje premogovnikov za večji odkop premoga, za odpiranje novih rudnikov in iskanje novih zalog. Da bi te procese pospešila in zbrala več denarja, je celo k ceni bencina in kurilnih olj pribila poseben davek (z njim naj bi zbrali 11 milijard dinarjev), ki bo šel namensko za razvoj premogovništva. Poleg tega so lani republiške vlade na pobudo zvez-zne nekajkrat podražile premog, da bi se tako v rudnike začelo stekati več denarja. Toda, kot je pokazalo lansko leto, je prehod s tekočih goriv na premog počasen proces in zahtevna naloga, za katero je treba veliko modrosti in tudi — veliko denarja. Velik problem je že pomanjkanje rudarjev. Pravzaprav je paradoksalno, da rudarjev primanjkuje tam, kjer je največja brezposelnost (BiH, Kosovo), prav tam pa so tudi največji rudniki in največje zaloge. Zato je treba rudnike mehanizirati in delo posodobiti, toda najsodobnejše opreme doma skorajda nihče ne izdeluje, uvožena pa je izreno draga. Lani se je nekaj tovarn sicer preusmerilo v izdelavo take o-preme, toda kaj lahko to pomeni za letošnje naložile v rudnike? Podobnih težav se da našteti še več. kajti preteklost, ko je bilo rudarstvo vsaj deset let popolnoma zapostavljeno, je pustila velike dolgove, veliko težav in skrbi. Take skrbi ima tudi felektro-gospodarstvo. Letos naj bi naredile elektrarne za 5,5 odstotka ali 3,5 milijarde kWh električne energije več kot lani, v pogon pa bo šlo tako malo novih elektrarn, da bo tako povečanje izredno naporno in možno le, če bodo rečni vodostaji visoki bolj kot so povprečno. Rahel oddih naj bi dala nuklearka v Krškem, kjer bi morali stroji steči na jesen, toda proizvodnja bo šele — poiz-skusna. Skratka obratovanje brez rezerve. Energetska politika za leto 1981 je torej zastavljena. Uveljavila naj bi manjšo odvisnost jugoslovanskega gospodarstva od tekočih goriv (ta goriva so lani predstavljala 59-odstotni delež vse porabljene energije) in s tem tudi od tujih energetskih virov. Blagodejni učinki takšnega zmanjševanja odvisnosti so znani vsej zahodni Evropi. Spo znava jih tudi Jugoslavija. Pravzaprav jih mora spoznavati, domačim energetskim krčem navkliub JOŽE PETROVČIČ se pa dosledno izogibajo besedi «e-notnost®. Med drugim ni v komunikeju nobene misli o snovanju skupnih vojaških enot, kljub temu, da so se v Riadu domenili tudi o takem sodelovanju. Ni pa znano, če so o-, svojili cmanski predlog o ustanovitvi skupnega vojnega brodovja, ki bi ščitilo Hormuško ožino. V tem zavezništvu pa manjka Irak, kljub temu ,da ni nobena skrivnost, da zalivske države moralno podpirajo Bagdad in ne Teheran, a vseeno bi jim bilo zavezništvo z državo v vojni prehudo breme. Trenutov je1 nemogoče predvidevati, če bo «zalivska šesterica® ubrala pot evropske »deseterice®. Že 24. februarja se bo v Riadu sestal »odbor izvedencev®, 4. marča bodo nadaljevali delo v Omanu, 8. marca pa se bodo v Omanu sestali zunanji ministri, da dokončno odobrijo statut novega zavezništva. Nedvomno je bil glavni razlog u-stanovitve novega zavezništva iran-sko-iraški spopad. Vseh šest držav pa ima tudi notranjepolitične razloge, da je osvojilo tako zavezništvo. Saudska Arabija ni še prebolela šoka napada na Veliko mošejo v Meki, ki ji je dokazal, da tudi sama ni varna pred islamskim revolucionarnim vrenjem. Kuvajt je pred meseci doživel bombardiranje iranskih letal, ki je bilo vse prej kot »neljuba napaka®. Bahrein ima šiitsko večino, da prebivalstvo raje posluša pridige ajatulaha Homeinija, kot u-kaze sunitskega vladajočega razreda. Katarju vladajo wahabiti kot v Saudski Arabiji, da je zveza kar »družinska zadeva®. Združeni arabski emirati se bojijo rivalstva med sedmimi državicami. Oman pa se boji zaradi svojega strateško pomembnega položaja ob Hormuški o-žini. Po vsem tem je popolnoma jasno, da si lahko pričakujemo »sveto zvezo® in ne »zalivske gospodarske skupnosti®. Zavezništvo bo torej služilo predvsem kot obramba pred morebitnim notranjim vrenjem in pred okužbo z iransko islamsko revolucijo. MILAN — Neznani zločinci so včeraj v Milanu ugrabili 49-letno Gior-gino Susini Agresti, ki je z avtomobilom vozila proti neki milanski šoli, kjer so jo čakali njeni trije otroci. Giorgina je žena nekega milanskega gradbenega industrijca. V PROMETNI NESREČI Liana Trouche umrla Gino Rramieri ranjen NEAPELJ — Sinoči, je v prometni nesreči na avtocestnem odseku med Neapljem in Barijem izgubila življenje 44-letna igralka Liana Trouche, njen sopotnik,i«n«ni. komik Gino Bramieri pa je bil ranjen. Z avtom sta bila namenjena 'v Bari, kjer bi morala nastopiti v komediji »Felici e ccntenti®. Film o Panagulisu deli grško časopisje ATENE — Ob izidu dolgometražnega filma »Panagulis živi», delo italijanskega režiserja Giuseppa Ferrare, ki ga te dni predvajajo v številnih atenskih in solunskih kinodvoranah, so kritike najuglednejših grških dnevnikov dokaj deljene. Film, produkcija druge italijanske televizijske mreže, opisuje življenje in boj najbolj znanega grškega rodoljuba in upornika zoper neofašistično diktaturo grških »polkovnikov®. Alexandra Panagulisa, ki je več let presedel ob mukah in pod psihološkim pritiskom v grških zaporih, leta 1975 pa je umrl v sumljivi avtomobilski nesreči. Panagulisova osebnost je bila vedno zelo sporna, saj so njegove kritike letele tudi na račun mlade grške »demokracije®, ki je »neboleče® nadomestila vojaško hunto. Panagulis pa, kot izraziti individualist ni prizanesel nobeni stranki. Delo, ki v precejšnji meri sloni na znani knjigi italijanske avtorice Oriane Fallaci, sta ostro kritizirali obe grški komunistični partiji, (evrokomunistična in filo-sovjetska), ki očitata režiserju, da je preveč idealiziral podobo Panagulisa in zanemaril kolektivni odpor grškega ljudstva. Neki zmerno levičarski dnevnik, pa je celo zapisal, da je »film škandalozno u-bil že mrtvega heroja®. Povsem drugačen je ton socialističnega časopisa »Eleftheretvpi^. ki je pohvalno ocenil delo. in ga..označil kot zgodovinski dokumentarni film z veliko ustvarjalno toplino. Kljub protivladni tematiki so kritike centrističnih dnevnjkov žela mjle. sej hvalijo, umetniško plat dela. aiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiutTiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiuii PONOVNA »DEMONSTRATIVNA AKCIJA RDEČIH BRIGAD Vklenili so funkcionarja «Brede» Cena kruha zopet pod nadzorstvom Medministrski odbor za cene — CIP — je ponovno uvedel režim o nadzorstvu krušnih cen. Pokrajinski odbor za cene je v tem smislu in tudi po posvetu s pokrajinsko posvetovalno komisijo za cene določil novo maksimalno ceno sledečemu kruhu, in to začenši s ponedeljkom, 9. februarja: navadni kruh tipa «00® v kosih od 250 gramov: 960 lir za kilogram; posebni zabeljeni kruh tipa «00® v kosih od 60 do 100 gramov: 1.280 lir za kilogram. m « Srečanje Jupitra in Saturna je, pravijo, slabo znamenje NEW DELHI — Trumam indijskih zvezdoslovcev. ki napovedujejo prihodnost ne samo navadnim Indijcem. zmožnim plačila, marveč tudi marsikateremu vplivnemu politiku, se 'je1 včeraj pridružila še ena belka. Prišla je Francozinja Elisabetfi Teissier. - Takoj po prjhodu je skr.) mno oznanila, da je vodilni astrolog na Francoskem in mimogrede pripotnnila. da se po njeni zaslugi Francozi čedalje bolj ogrevajo za vede/eiianje iz zvezd. Da ne bi kdo mislil, da je neznanka, je madame Teissierjeva še povedala, da je v filmih. nastopila z Burtom Lanca sterjem in Shirleg McLeine, razen tega pa jo mimoidoči večkrat ima jo za Sofijo Loren. Vrh tega je di plomirala na Sorboni iz francoščine in nemščine, njen mož pa je gospo darski svetnik pri Giscardu D’Es taingu. Niena prva prerokba po prihodu v Indijo se je nanašala prav na francoskega predsednika: »Če mu bo marca in aprila politično uspelo kandidirati za predsednika bo vnovič izvoljen.* Pač m Ronaldu Reaganu bolj ■ slabo kaže. tNdjhuje* žanj bo junija, srčni napad morda ali . atentat. Madame Teissier ic spregovorila tudi o tnevarnosth. da bi se tretja svetovna voina začela v letih 1981 do 1984. pač zato, km bo konstelacija planetov enaka kol je bila v letih od 1939 do 1941. No, če vojne ne bo, 'e pripomnila, bi prišla pač do «fantastične spremeni be sedanjega svetovnega položaja•>. Astrologinja je še spregovorila > svoji knjigi *Ne zažgite čarovnice® in je zanikala, da bi bila ta knjiga avtobiografska. Madame Teissierjeva ie potarnala.' da indijske astrologije ne pozna dobro in je ne razume, ker aa operira z veliko več kombinacijami zvezd in gzvezdij. ‘Je to res? Ne vemo, toda tik pred njenim - prihodom je izšla najnovejša številka mesečnika iDelhi Recorder* z napovedmi širom po Indiji slovečega astrologa J. N. Shr.rme. Nekaj nje govih napovedi v kratkem povzetku; Homeini: moral bo navezati sti ke z Zahodom, spremenil ho vlado, letos pa se bo umaknil i? politike; njegovo življenje bo v nevarnosti 18. februarja. Babralc Kar tnal: Maja letos ga bodo Rusi str- moglavili. Deng Xiaoping: upor. navdihnjen od zunaj, bo odnesel Denga. namesto njega pa bo zavladal neki vojskovodja. Margaret Thatcherjeva: spričo hudih obdolži-tev na račun nje in njene družine bo morala odstopiti. Leonid Brež-njev: leto 1981 bo zadnje leto njegove politične kariere, in tako name j, bolj ali manj slabe napovedi Razen za princa Charlesa• oženil se bo in bo morebiti celo okronan za kralja. Zakaj iakh slaba napovedi.’ Srečanje Jupitra in Sa-turna je slabo znamenje, zatrjuje Charma. Tu v Indiji pa astrologe še kar resno jemljejo. JOŽE ŠIRCELJ RIM — V rimski mestni četrti Pri-mavalle je pet domnevnih pripadnikov rdečih brigad oropalo neko zlatarno in odneslo dragulje v vrednosti sto milijonov lir. Teroristi so oba lastnika zlatarne prisilili, da jim izročita ključe železne blagajne, nakar so ju v sobi njihovega stanovanja privezali. Predno so teroristi odnesli' plen so se na steno podpisali z geslom BR. MILAN — Rdeče brigade so se včeraj ponovno pojavile na terori stičnem obzorju. Pred železarno »Breda® so uprizorile »demonstrativno akcijo®. Tarča svojevrstnega dejanja je bil 40-letni Salvatore Compare, funkcionar obrata «Breda Fucine®, kjer je zaposleno kakih 1.500 delavcev. Compare se je kot vsako jutri nekaj minut pred sedmo odpravljal na delo v Šesto S. Giovanni. Tu sta ga dva mladeniča najprej poklicala po imenu, nato pa sta ga s silo porinila v avtomobil, ki je zdrvel proti železarni. Kakih sto metrov od glavnega vhoda v obrat sta ga z verigo privezala na drog mestne razsvetljave, mu za vrat obesila letak s podpisom «Rdeče brigado — vod Walter Alasia® ter ga nekajkrat fotografirala. Privezanega Compareja so odkrili le nekaj mi nut kasneje delavci, ki so se odpravljali v tovarno. Po kraišem zdravniškem pregledu na oddelku prve pomoči, so karabinjerji pospremili funkcionarja na svojo komando v Šesto S. Giovanni. kjer so ga zaslišali. Preiskava se še nadaljuje. Na slikah (telefoto AP): levo drog, h kateremu so teroristi priklenili Compareja, desno pa Salvatore Compare z ženo. Šolniki naj ne zamudijo priložnosti za delovanje v IRRSAE Deželni pedagoški inštitut — IRRSAE —, ki ga .je ministrstvo za šolstvo ustanovilo na osnovi pooblaščenih odlokov iz leta 1974, ima pomembno nalogo, da usmerja vse šolske dejavnosti na področju raz:-skave in tudi vsakdanje didaktična prakse, caj se bo ukvarjal z ekspe-rimentacijo in z dopolnilnim izobraževanjem šolnikov. 11. februarja zapade rok za vpis na natečaj, ki predvideva 40 mest (v naši deželi 48, ker je 8 mest rezerviranih za slovenske šolnike) za osebje, ki bo končno postavilo temelje za konkretno delovanje IRRSAE. Če ie za slovensko šolo vključevanje v ta inštitut za sedaj \ eliko manj problematično, pa ne velja isto za italijanske šolnike. Kriteriji za ocenjevanje natečajnikov namreč ne privilegirajo mlajših šolnikov, komisijo za ocenjevanje pa je imenovalo ministrstvo samo Zato prihaja iz raznih ustanov in organizacij do komunikejev, ki obravnave;,o pogoje natečaja, pa tudi pomanjkljivost IRRSAE. Deželna komisija za šolska vprašanja pri KPI je pred dnevi opozorila na težnjo ministrstva po ohranjevanju centralizacije v vodenju deželnih pedagoških inštitutov. To dokazujejo način finansiranja, prenizko število predvidenih mest, kriteriji za ocenjevanje tečajnikov in pa odklanjanje decentraliziranih sekcij IRRSAE. Tako komisija za šolska vprašanja kot tudi Center za demokratične pobude šolnikov (CID1) pa pozivata vse šolnike, naj se kljub pomanjkljivostim udeležijo natečaja, saj priložnosti delovanja v IRRSAE ne gf&.žfUTinjfitU____ Prva seja novega odbora KD V. Vodnik Pretekle dni se je sestal nori odbor Kulturnega društva Valentin Vodnik, ki je bil izvoljen na občnem zboru 28. januarja. Na seji so si odborniki porazdelili funkcije in sklepali o nadaljnjem delovanju društva. Prva obveznost je bližnje sodelovanje na skupni Prešernovi proslavi vseh kulturnih in prosvetnih društev iz Brega. Nedeljo kasneje pa bodo odborniki in člani KD Valentin Vodnik organizirali predpustni ples. Nova vodilna struktura društva pa je takšna: predsednik Boris Pangerc, Podpredsednik Vojko Lovriha, tajnica riviana Jercog, blagajničarka Elisa-bsta Marži, gospodar Davorin Ota, odgovorna za moški zbor Mauro Žerjal in Oskar Kocjančič, odgovorna za ženski zbor je Ivanka Lavriha, za društveno glasilo Tabor bo skrbel Boris Pangerc, za kulturni oder Ne-rina Švab, za likovno dejavnost Fa-bio Smotlak, za stike z godbo na pihala Breg Bernard Slavec. Ostali odborniki so še Saša Ota, Boris Salvi in Robi Slavec. Nadromi odbor p* sestavljajo: Ignacij Ota, Drago Slavec in Edvin Švab. KARAČI — Petdeset Pakistancev ,je izgubilo življenje zaradi lakote in žeje na ladji, ki je zaradi okvare na motorju, več kot mesec dni brezciljno plula po Arabskem morju. Uspela pobuda krožkov ZKMI Sobotna skupna pobuda krožkov ZKMI iz Devina - Nabrež ne, Križa, s Proseka - Kontovela ter komunistične mladinp iz zgeniške občine, je povsem zadovoljila organizatorje ter naletela na ugoden odmev. Predvsem velja poudariti, da je predstavljala štafeta prvi primer širšega sodelovanja mpd poliLcnj-mj mladinci tega teritorija. P07;1' tiven je bil tudi odziv mladih ’* zgoniške občine, kjer ni nobene tovrstne mladinske organizacije. PJ*J tem ko so se udeleženci pokloni spominu padlih pred vsemi spomeniki, je štafetna palica prispela Križ, kjer so prižgali taborni ogenj- Drugi pomemben dogodek .ie n dvomno obisk delegacij občinski konferenc ZSMS ter SSOH iz ;Ka‘ dovl.iice, Ilirske Bistrice in Buj n povabilo devinsko - nabrežinske Z ^ MI. Gre za prvo pomembnejše sre Čanje, ki ga je priredila organizacija v občini. Dejstvo, da se .1 dvodnevnega mitinga udeležila tudi delegacija iz Ilirske Bistric • vsekakor potrjuje želto po iskan' oblik sodelovanto med nabrezin® in bistriško občino tudi na mlad'_ skem področju. Delegaciji sta ■“ med drugim udeležili proslav letnice ustanovitve KPI, ki ste. n v Križu ter v Trstu. Poleg pa so gostje iz matične dom®!71”, obiskali tudi nekatere turistične kra;e v občini. . Na koncu sta delegaciji iz •?'. veniie in Hrvaške uradno povao vrstnike, da vrneto obisk. Že tem tednu bo namreč predstav štvo ZKMI Devin - Nabrežina oa-potovalo v radovljiško občino. Predstavnik ZK}^ Devin - Nabrežina