POŠTNINA PLAČAMA V GOTOV'Nf ‘ ___c/ioon TP/ iC 19c občinska knji glasilo delovne organizacije tovarne obutve m W ■ V trzic SLOVENSKA DELEGACIJA V BUDUCNOSTI Predsednik CK ZKS, France Popit, predsednik IS SRS, Janez Zemljarič in predsednik poslovodnega odbora LB, Janko Smole, so 17. aprila dopoldne, na poti do Koprivnice, obiskali kolektiv tozda Budučnosti v Ludbregu. Zastopniki občine Ludbreg, vodil jih je predsednik SO Josip Košir, direktor Peka Franc Grašič in direktor tozda Franjo Repič, so skupaj s sodelavci predstavili gostom občino, predvsem pa delo in gospodarjenje v tozdu. Tržičanom namreč »očitajo«, da so »krivi«, ker občina Ludbreg pri Varaždinu ni več na spisku nerazvitih občin. V tovarni danes dela 1269 domačinov. Medrepubliško sodelovanje so začeli delavci Peka pred trinajstimi leti, ko so pri Ludbreških čevljarjih kupovali zgornje dele za čevlje. Naročil je bilo vse več, zmogljivosti tovarne premajhne. S krediti Ljubljanske banke, denarjem tržiških čevljarjev in kolektiva v Ludbregu, so pred petimi leti zgradili na polju, nedaleč od mesta, novo, sodobno tovarno. Novembra leta 1976 so pognali stroje v šivalnicah zgornjih delov in montažne trakove v novi tovarni. Nova tovarna je na široko odprla vraa domačinom. V stari tovarni je delalo le 200 delavcev, za čevljarskimi stroji pa je danes v dveh izmenah 1269 delavcev. Do konca srednjeročnega obdobja, do leta 1986, bodo zaposlili še 390 novih delavcev. Zanje ob sedanji tovarni postavljajo novi proizvodni dvorani. Z referendumom so se v Budučnosti odločili za pripojitev k Peku in s 1. januarjem leta 1977 so postali tudi uradno tozd Peka. Lani so zaposleni v tovarni izdelali že 1.067.000 parov čevljev in za 460 tisoč parov sestavnih delov za obutev. Veliko parov so prodali tako na zahodni kot vzhodni trg. Prigospodarili so 191 milijonov dinarjev dohodka, 41 odstotkov več kot predlanskim. Za 19 odstotkov so povečali storilnost, vsak zaposlen je na leto prigospodaril 178 tisoč dinarjev. Razlika s tozdi v Tržiču je še veidno velika, sko-skoraj za 100 tisoč dinarjev, toda pri merilih je treba upoštevati vse posebnosti mladega kolektiva v Ludbregu. Poprečna starost zaposlenih v Ludbregu je 24 let, večina delavk je nekvalificiranih. Dobre delovne razmere v novih šivalnicah pripomorejo, da se tudi razlika v storilnosti z delavci v Peku zmanjšuje. Visoki gostje so se v tovarni najbolj zanimali za dohodkovne vezi s Pekom. Prijetno so bili presnečeni, ko so zvedeli, da so vezi čvrste in da je sodelovanje samo nadaljevanje začetega pred 13 leti. Gostje so si ogledali proizvodnjo v šivalnici Razgovori o sodelovanju »Pri nas je bilo dovolj dela voljnih ljudi. Tržičani so nam prišli nasproti z znanjem in tehnologijo, zato težav ni bilo,« je ugotovil bivši župan Ludbrega. Gostje so se zanimali, koliko ljudi je zaposlenih v režiji. Očitno zadovoljni z odgovorom, da med režijci ni gneče, je predsednik CK ZKS France Popit menil, da bi kazalo med tozdi, tako kot ima Peko urejeno glede dinarskih sredstev, meriti tudi devizni prispevek posameznih tozdov. Letos naj bi v Budučnosti izdelali 1.163.000 parov čevljev in 610 tisoč parov sestavnih delov za čevlje. Obveze so velike, težave v preskrbi z repromateriali pa silijo delavce Peka, tako v Tržiču kot v Ludbregu, da vsakodnevno prilagajajo proizvodnjo. Slaba stran takih nenadnih zasukov se pozna tudi v kakovosti izdelkov, manjši storilnosti, pa tudi obljube naročnikom težko izpolnjujejo. V vsakem paru čevljev je 36 odstotkov delov iz snovi, ki jo čevljarji uvažajo. Če bi hoteli v zaostrenih pogojih go-podarjenja pridobiti dovolj deviz, bi morali izvoziti več kot 60 odstotkov vseh izdelkov. Vendar to fizično ni izvedljivo. Lani je Peko izvozil 40 odstotkov proizvodnje (vsi tozdi) v vrednosti 19 milijonov dolarjev na zahodna tržišča, vendar so morali 14 milijonov dati za uvožene repromateriale. Pri menjavah čevljarskih sezon morajo uvoziti posamezne stroje in opremo če hočejo izdelovati dobre modne čevlje. Za nakup potrebujejo devize, zato se trudijo povečati izvoz. Zaposleni v Budučnosti so lani zaslužili poprečno po 6.379 dinarjev, 30 odstotkov več kot predlanskim. Vsak dan si delavci lahko v veliki jedilnici kupijo toplo malico za 8 dinarjev (ekonomska cena obroka je 32 dinarjev). Večina zaposlenih se vozi v tovarno iz Ludbrega in okoliških vasi. V občini živi v 6.100 gospodinjstvih 22 tisoč prebivalcev. Na vsakega od domačinov pride le 0,6 hektara obdelovalne zemlje, prav zaradi tega je veliko domačinov odhajalo delat v tujino. Vendar se jih je že več kot tisoč vrnilo. V občini so zrasli tudi drugi manjši obrati velikih tovarn. Največja tovarna pa je prav Budučnost, ki je odprla vrata domačinom. Gostitelji so goste seznanili tudi z razvojem občine, nato pa so si ogledali šivalnico in montažni oddelek. V šivalnici so bili presenečeni, ko so zvedeli, s kakšno zavzetostjo so se zaposleni lotili tekmovanja v čast tretjemu kongresu samoupravljalcev. Tri mesece bodo merili moči, katera od 20 enot bo za doseganje proizvodnje, kakovosti, discipline in čistoče strojev pridobila največ točk in osvojila prehodno zastavico zveze sindikatov. (Nadaljevanje na 2. strani) PRIZNANJA IN NAGRADE Med letošnjimi nagrajenci — inovatorji občine Tržič je tudi FRANC BUČAN, modelar zgornjih delov obutve. Nagrado in priznanje je dobil zà TEHNIČNO IZBOLJŠAVO PRI IZDELAVI DIREKTNO BRIZGANE OBUTVE. V prejšnjem postopku je bilo treba ob zgornjem robu podplata na golenice zarisali linijo za našivanje traku in nato našiti trak, da je bil omogočen spoj podplata in golenice. Po novem postopku so v sekalne nože na isti višini kot prej trak, vdelani prebijači, na razdalji 7 mm in te luknje omogočajo čvrst spoj meid golenico in podplatom. S tem sta odpadli dve operaciji : žari so vanj e na golenico in našivanje traku. Pri drugi izboljšavi je spremenjen način pritrjevanja golenic natikačev v zadnjem delu. Prehodna zastavica v oddelku S81/2 SLOVENSKA DELEGACIJA V BUDUČNOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) Ob obisku delegacije so vodile delavke mojstra Draga Štimaca v šivalnici 581/2, ki so zbrale že 609 točk. Vprašali smo mojstra in delavke, naj povedo, kaj mislijo o akciji: DRAGO ŠTIMAC: »Za vsak odstotek preseganja plana dobimo dive točki, če smo pod planom odvzamejo točke. Trudili se bomo, da bo zastavica čimdlje na naši mizi.« BOŽICA MIROSLAV: »Dobro organizirano delo, poznavanje vseh delovnih operacij nam pomaga. Vsak ob stroju se zaveda, da vsako napako drago plačujemo, zato se trudimo, da do njih sploh ne bi prišlo.« MARIJA KUHARIC: »Večina živi za to akcijo. Ce dobro delamo, se nam to pozna tudi pri zaslužku. Ker smo vsi poprijeli, ni čudno, da smo prvi.« DJURDJICA BUSIJA: »Za akcijo so nas znali navdušiti, veliko nam pomeni tudi prehodna zastavica. Jaz se kot diapečerka trudim, da na signalni plošči gori čim manj luči, to pomeni, da je dovolj sestavnih delov pri strojih, da delavkam dela ne bo zmanjkalo.« Tekst in foto (Kunšič Mirko) Po petih tednih akcije še vedno vodi skupina Dragu-tina Štimaca, ki je zbrala že 1137 točk, sledijo pa Ane Trnjak 837 točk, Vlada Novaka 830, Jelice Bačani 724 točk. SREBRNI ZNAK SINDIKATA Občinski svet Zveze sindikatov Tržič je na proslavi v čast delavskega praznika 1. maja podelil najbolj delavnim osnovnim organizacijam sindikata in posameznikom SREBRNI ZNAK SINDIKATA, najvišje priznanje ZS. Med posamezniki je priznanje dobil tudi PAVEL ROBLEK iz naše delovne organizacije. Dobitnikoma priznanj in nagrade ISKRENO CESTI TAMO. PROBLEMATIČNA OSKRBA Z ZGORNJIMI DELI Pred dobrim desetletjem smo v Peku začeli z večjimi nakupi zgornjih delov pri kooperantih. Takrat so bila raz-miiljanja še taka, da gre pač za začasne ukrepe, le redki pa so opozarjali, da bo hiter razvoj tovarne pomenil vse več dobav zgornjih delov iz krajev izven Tržiča. Danes vidimo, da kar 83 % vseh proizvedenih parov zgornjih delov dobimo iz drugih področij. S tem pa so povezane precejšne težave, ki jih moramo obvladovati, če želimo zadržati dokaj velik fizični obseg proizvodnje, ki bo letos med 3,7 do 3,9 milijona parov gotove obutve. Prvo četrtletje letošnjega leta nam däie zanimivo podobo v proizvodnji zgornjih delov, zato bi jp/yeljalo malo razčleniti. Skupno je bilo izdelanih 1.9J|B.654 parov zgornjih delov kar je le 2.984 parov manj od načrtovanih v letnem poslovnem sporazumu, v strukturi pa je to 852.133 delovnih ur, kar je 100 % od planiranih (851.840 delovnih ur). Gledano v celoti je bila proizvodnja zadovoljiva vendar nam analiza po posameznih izelavah zgornjih delov daje povsem drugačno sliko. PREGLED PROIZVODNJE PO POSAMEZNIH IZDELAVAH ZGORNJIH DELOV ZA I. ČETRTLETJE 1981 Oddelek plan v parih izvršitev v parih indeks plan v urah izvršitev indeks 1 2 3 3:2 5 6 6:5 511 (Tržič) 47.371 49912 105 29.304 34.809 118 512 (Tržič) 160.920 170632 106 135.696 161.478 119 550 (Trbovlje) 175.650 176478 100 110.220 121.062 110 581 (za obutev Ludbreg) 92.400 67380 73 81.840 60.291 74 581 (za Bud.-Ludbreg) 380.721 402932 106 284.460 299.272 105 592 (za Obutev Partizan) 63.840 54000 85 55.880 50.446 90 595 (Ivančiča) 154.930 138900 90 125.400 112.902 90 Novi Marof 23.760 19420 82 29.040 11.873 41 SKUPAJ 1.099.592 1.079.654 98 851.840 852.133 100 Zelo dobre rezultate kažeta izdelavi zgornjih delov 511 in 512 v Tržiču, ki sta presegli tako plan v parih in še bolj lan v urah, zato jima gre vsa pohvala. Tudi v Trbovljah je il plan izpolnjen in v urah še presežen, kar je dober rezultat. V tozd Budučnost so presegli plan za lastne potrebe, četudi zaradi objektivnih problemov pri prodaji fleks obutve to ni bilo najbolj smotrno, saj je ogromno gotovo obutve še v skladišču, medtem, ko za tozd Obutev niso izpolnili obveznosti in s tem povzročili težave v montažnih oddelkih v Tržiču. Kooperant Partizan iz Poznanovca zaostaja za planskimi obveznostmi, ker še ni v celoti aktiviral nove investicije. Tudi Ivančiča iz Ivanca zaostaja za plani, ki smo jih sporazumno sprejeli, za letošnje leto. V Novem Marofu pa še niso aktivirane dodatne kapacitete, na katere smo računali v začetku leta. Če bi tozd Budučnost in kooperanti izpolnili svoje planske obveznosti, bi bila zaloga zgornjih delov v začetku aprila ne samo 87.973 parov, ampak 143.000 parov, kar pa bi bilo povsem dovolj za bolj optimističen start v proizvodnjo za jesen-zima 81/82. V prihodnosti bomo morali oskrbo z zgornjimi deli postaviti na trdnejše planske temelje, pri tem pa imamo več možnosti in sicer da: — povečamo kapacitete zgornjih delov tako, da bi presegale kapacitete montažnih oddelkov, ki se ne bi smeli več širiti. Večje kapacitete zgornjih delov bi zapolnjevali s sezonskimi izvoznimi posli, — prilagodimo letni koledar v smislu usklajevanja kapacitet izdelav zgornjih delov in montažnih oddelkov, — zaokrožimo proizvodnje posameznih tozd, — pripravimo proizvodno prodajno usmeritev, ki bo temeljila na uravnoteženju minut za izdelavo zgornjih delov s kapacitetami montažnih oddelkov. Verjetno bo potrebno najti kombinacijo možnih rešitev, ki bo najbolj optimalno razreševala dolgoročno oskrbo z zgornjimi deli. V izdelavi zgornjih delov 511 so plani preseženi. Božidar Meglič PREDKONGRESNA AKTIVNOST KONKRETNE NALOGE Na tematski razpravi o oblikah pridobivanja in razporejanja skupnega prihodka in skupnega dohodka ter oblikovanja in sprejemanja meril za delitev osebnih dohodkov v sestavljenih organizacijah in delovnih organizacijah združenega dela so bili oblikovani naslednji sklepi in naloge: • Reševanje problema pridobivanja in razporejanja skupnega prihodka je dolgotrajen proces. Doba trajanja procesa je predvsem odvisna od organiziranosti udeležencev v reprodukcijski verigi. • Osnovno vodilo pri spreminjanju odnosov pri pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka mora biti boljše gospodarjenje. To bo doseženo s tem, da se rezultati združenega dela približajo delavcu na ta način, da se rezultati merijo že na nivoju delovnih enot in ne samo skupno za TOZD. • Predpogoj za smotrno in uspešno ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka je urejeno planiranje. Pod pojmom planiranja moramo razumeti celoten kompleks planiranja od ureditve tehnološkega procesa, preko normiranja časa in materiala za posamezne faze tehnološkega procesa pa do končne proizvodne faze in realizacije na trgu. • Skupni prihodek v okviru delovnih organizacij in tudi v višjih organizacijskih oblikah je možno ugotavljati povsod tam, kjer so TOZD povezane v reproceloti. Če so podane take organizacijske oblike, tudi parcialni interesi TOZD ne prihajajo do izraza. Nasprotno pa v organizacijah združenega dela, kjer izhodišče združevanja ni bila reprocelota, prihaja do težav pri ugotavljanju rezultatov gospodarjenja in TOZD nastopajo kot klasične enote delovne organizacije z lastnimi interesi. • Ugotavljanje skupnega dohodka na podlagi skupnih vlaganj v bistvu ne predstavlja težav, težje pa je razporejanje tega dela dohodka po namenu porabe. Nakazana je bila možnost koriščenja tega dela dohodka za nagrajevanje po minulem delu. • Pri razporejanju osebnih dohodkov so odločujoči elementi: — osnovno vrednotenje določenega dela ali opravila, — količina in kvaliteta opravljenega dela, — dosežena sredstva (enota proizvoda) na nivoju delovne skupine ali delovne enote — doseženi dohodek TOZD. • V okviru delovne organizacije ali SOZD naj veljajo enotna merila po vseh elementih iz točke pod 6, ob tem pa je pri organizacijskih oblikah, kjer je podana reprodukcijska povezava, nujno potrebno opredeliti tudi v pogledu osebnih dohodkov skupne rizike. • V krogu udeležencev razprave so bila vprašanja, ki jih je zajemala tema razprave, dokaj uspešno rešena v okviru posameznih delovnih organizacij in SOZD manj pa z organizacijami združenega dela, ki niso neposredno vključene v organizacijo, pa čeprav pravzaprav sestavljajo reproceloto. Vzrok za to je predvsem različna stopnja organiziranosti. • V bodoče si je potrebno prizadevati, da z združenimi močmi razvijemo primerne organizacijske oblike za združevanje, da postopoma uredimo nujno potrebne elemente planiranja in da na ta način preidemo na ugotavljanje skupnega prihodka v celotni reproceloti, ne glede na pripadnost v DO ali SOZD. LETOŠNJI DELOVNI JUBILANTI - 30-LETNIKI Coteij Rudoif Perko Je tka Škaper Tončka Štrukelj Elizabeta Šmid Marica Baloh Jožefa Simonič Marija Perko Edi Štefe Karolina Mali Marjan Bečan Jožefa Mekuč Alojz Ovsenek Jožeta Kopač Ana Osterman Ivanka IZRAČUN DOVOLJENIH SREDSTEV ZA OD ZA PRVO TROMESEČJE 1981 Republiški Družbeni dogovor določa za vsako leto kako se lahko gibljejo osebni OD v odvisnosti od dohodka in drugih gospodarskih rezultatov v posameznih tozdih. Da bi naš kolektiv obvestili o tem kako v prvem tromesečju izpolnjujemo določila tega dogovora, objavljamo podatke kakor jih je pripravila naša finančna služba. Izračun temelji na Dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, Letnem poslovnem sporazumu 1981 in podatkih o poslovanju v prvem tromesečju. Dogovor določa v 4. členu odvisnost rasti sredstev za osebne dohodke od gibanja dohodka na delavca, poprečno uporabljenih poslovnih sredstev, deleža sredstev za osebne dohodke v odnosu do poprečnega gibanja v obutveni industriji SRS; v 7. členu odvisnost rasti sredstev za osebne dohodke od deleža izvoza v celotnem prihodku in pa od gibanja deleža izvoza v primerjavi s preteklim obdobjem (1980). Letni poslovni sporazum določa, člen 60 — točka 5, da je rast osebnih dohodkov v tozd skupnega pomena Komerciala, tozd Mreža in DSSS enaka poprečni stopnji rasti sredstev za osebne dohodke proizvodnih tozd. Dogovor določa, da se osebni dohodki v ustreznem obračunskem obdobju 1980 pomnožijo s faktorjem, ki izloča vpliv spremenjene politike prispevnih stopenj. Izračun stopenj upošteva 4. člen, 7. člen Dogovora in 60. člen LPS. Delež izvoza v konsolidiranem celotnem prihodku je 29,72 %, faktor zaradi spremenjenih stopenj znaša 0,9445, poprečni indeks rasti dovoljenih sredstev OD proizvodnih tozd je 122,77. Na teh osnovah izračunana dovoljena višina sredstev za OD je primerjana z razporejenimi sredstvi. Primerjava kaže, da je bilo v tozd Trbovlje, Budučnost, Orodjarna in Mreža za OD razporejenih preveč sredstev v obravnavanem obdobju. Tudi DO Peko je kršitelj, indeks razporejenih in dovoljenih sredstev za OD je 101,04. Tozd Budučnost močno dviga indeks, izračunani indeks za DO brez Budučnosti je namreč 97,41. Pregled stopenj dovoljenih sredstev za OD per 31. 3. 1981: Stopnje rasti Razmerje Tozd dohodka dovoljenih sred. porablj. sred. porab. OD‘ za OD za OD dovolj. OD 1 2 3 4 5 Obutev 35,1 30,88 17,7 89,94 Poliuretan 11,6 12,06 4,7 93,45 Gumoplast 29,0 27,26 21,6 95,58 Trbovlje 16,6 16,85 23,8 105,9 Budučnost 10,6 10,71 26,8 114,5 Orodjarna 26,5 25,44 36,3 108,7 Komerciala 73,3 22,77 14,8 93,5 Mreža 62,1 30,45 42,4 109,2 DSSS 33,0 21,79 12,9 92,7 DO Peko 35,8 22,78 24,1 101,04 DO Peko brez Budučnosti 42,0 26,49 23,2 97,41 OSEBNI DOHODEK Z VIDIKA SOLIDARNOSTI IN MOTIVACIJE Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje je ena od temeljnih karakteristik našega samoupravnega sistema. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje je tudi eno tistih področij družbenega delovanja in idejno političnega angažiranja vseh subjektivnih sil, ki že do sedaj zavzemajo po-' membno mesto v naši družbeni aktivnosti. Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi in dogovori uresničujejo medsebojna razmerja in usklajujejo svoje interese. Posebno pomembno področje je pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke. Ta razmerja določajo delavci v TOZD in DSSS z oblikovanjem osnov in meril za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Prav zaradi tega gre še poseben pomen in poudarek samoupravnim sporazumom na tem področju. Vemo, da so osebni dohodki med drugim tudi družbeno-soli-damostna kategorija. Delavec svojih potreb ne zadovoljuje neposredno, to je z neposredno delitvijo potrošnih dobrin, temveč posredno z denarno blagovno menjavo. Zato je realna kupna moč delavca mimo njegovega osebnega dohodka, izpostavljena tržnim pogojem. Tržna gibanja pa slabijo trdnost življenjskega standarda, ekonomske stimulativnosti in motivacijski vidik. Preko tega pa pri opredeljevanju osebnega dohodka ne moremo. Navidezno motivacijski vidik nima nikakršne povezave z načelom delitve po delu in rezultatih dela, saj se po tem načelu osebni dohodki prisvajajo za že opravljeno delo. Motivacija pa naj bi bila stimulacija za uspešno nadaljnje delo. Planiranje ciljev je en tak del motivacije. Mora biti stimulativno, realno, možno. Previsoke zahteve delujejo destimulativno, nemotivacijsko, ne vzpodbujajo k doseganju cilja. Ob tem moramo nenehno imeti pred očmi, zakaj delavec sploh dela, kaj je motiv njegovega dela. Ta kategorija je bila veliko proučevana. Strokovnjaki so postavili celoten seznam namenov, zakaj človek dela. Med najpomembnejšimi so osebni dohodki v vlogi zadovoljevanja potreb. Poleg osebnih dohodkov so najpogostejši motivi še: zanimivo delo, dobri sodelavci, statusni položaj delavca iz dela itd. V določanju politike delitve sredstev za osebne dohodke moramo vedeti, kakšne so lahko planirane razlike v delitvi sredstev za osebne dohodke med najenostavnejšim in najzahtevnejšim delom med posameznimi sestavnimi zahtevnostmi dela. Ko govorimo o stimulativnem nagrajevanju, mislimo na vzpodbujanje k boljšemu delu. Zato pa ne zadošča samo simbolični odstotek sredstev za osebne dohodke, ker mora biti celoten osebni dohodek opredeljen na takšen način, da pomeni za več in boljše delo tudi več osebnega dohodka. Vendar to izvesti v merilih še zdaleč ni enostavno. Trdnost življenskega standarda zadržujemo enkrat s tem, da brzdamo cene osnovnim potrošnim dobrinam po eni strani, po drugi strani pa nominalno povečujemo osebne dohodke z namenom ohranjanja dosežene ravni standarda delavcev, ki pa mora ustrezati doseženi ravni produktivnosti. Glede na te vidike moramo oblikovati take osnove in merila, ki bodo: — boljše opredeljevali skupni uspeh temeljne organizacije, — ugotavljali planirani prispevek delavcev k skupnemu uspehu, — ugotavljali dejanski prispevek posameznika. Osnove in merila delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo morajo biti takšna: — da z doslednim uveljavljanjem načela delitve po rezultatih dela spodbujamo vsakega delavca v TOZD in DSSS k čim večji produktivnosti, — da z ustreznim deležem osebnega dohodka pri rezultatih združevanja dela in sredstev z delavci TOZD čim smotrneje uporabljajo in nenehno izboljšujejo in povečujejo sredstva reprodukcije, — da z ustrezno odvisnostjo osebnega dohodka od vseh rezultatov dela in poslovanja spodbuja čim hitrejše in uspešnejše prilagajanje tržnim zahtevam in potrebam družbe v celoti, — da se z ustrezno organizacijo dela in z odnosi pri razporejanju in delitvi spodbuja ustvarjalnost, delovna pobuda in da se meri prispevek k uspehu dela in pridobivanju dohodka. V tem razmišljanju je nanizanih le nekaj misli iz zelo občutljivega družbeno ekonomskega področja, to je pridobivanja in razporejanja dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke. Razumljivo je, da je v naši samoupravni socialistični družbi to področje še posebno aktualno in občutljivo. Dohodkovni odnosi so osnova za neposredno zainteresiranost delovnih ljudi za dobro gospodarjenje, so temelj položaja delovnega človeka. Rezar Peter NAŠI PETDESETLETNIKI ČARMAN IVAN — opravljanje težaških del v splošnem sektorju KLEINDINST MARIJA — šivanje golenic naj-najzahtevnejše v oddelku 511 PERČIČ BERNARDA — kontroliranje polizdelkov v šivalnici zgornjih delov 512 ISKRENE ČESTITKE! USNJARSKA IN USNJARSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA V LETU 1980 POSLOVNI REZULTATI Služba družbenega knjigovodstva je objavila rezultate poslovanja v letu 1980 — zbirno za gospodarstvo Slovenije, ter industrijo in rudarstvo Slovenije in posebej za posamezne panoge v našem primeru za panogo 0127 proizvodnjo usnja in krzna (v nadaljevanju - usnjarske industrije) in panogo 0128 proizvodnjo usnjene obutve, galanterije in konfekcije (v nadaljevanju -usnjarske predelovalne industrije ali tudi samo predelovalne industrije). V podatkih niso zajete skupne službe in tudi ne vzporedne dejavnosti (kot so gumarska, poliuretanska, orodjarne, industrijske prodajne mreže ipd.) ter TOZD, ki poslujejo v drugih republikah. Podatki so zato nepopolni in zanimivi le za primerjavo poslovanja med leti 1980 in 1979, ter primerjavo posameznih panog z gospodarstvom in industrijo Slovenije. Število zaposlenih je znašalo v letu 1980 v usnjarski industriji 3.422 in se je v primerjavi s predhodnim letom znižalo za 3 %. V usnjarsko predelovalni industriji se je število povečalo za 1,6% in doseglo 8.299 zaposlenih. Skupno s TOZD, ki v poročilih niso zajeti je bilo v letu 1980 povprečno zaposlenih v usnjarski industriji 5.892 in v predelovalni 11.434. V usnjarski panogi je bila v letu 1980 udeležba drugih dejavnosti 42 %, v predelovalni pa 27%. Stalno zniževanje usnjarskih kapacitet se kaže v vedno težji oskrbi predelovalne industrije s prepotrebnimi surovinami. Pri tem so najbolj prizadeti izvozniki, ker so njihovi posli odvisni od izpolnjevanja dobavnih rokov in kvalitete izdelkov, kar se je v zadnjem času izredno poslabšalo. Celotni prihodek, dohodek in njegova delitev so se gibali takole:_____________________________ zneski v tisoč din usnjarska predelovalna industrija industrija — Celotni prihodek je znašal v letu 1980 3.994.163 6.546.714 Indeks 1980:1979 126.1 140.4 — Dohodek 1980 1.247.804 2.190.430 Indeks 1980:1979 129.8 148.9 — Cisti dohodek 1980 901.462 1.646.851 Indeks 1980:1979 135.1 149.6 — Iz čist. doh. namenjeno v letu 1980 za osebne dohodke 486.554 1.045.381 Indeks 1980:1979 114.9 125.7 za sreds. skupne porabe 139.415 218.635 Indeks 1980:1979 130.3 146.3 za akumulacijo 275.490 382.835 Indeks 1980:1979 194.8 321.3 Dohodek se je v obeh panogah povečal močneje, kot celotni prihodek, kar pomeni, da so porabljena sredstva (surovine in usluge) naraščala počasneje, kot celotni prihodek. K temu je pomembno prispevala devalvacija dinarja, saj sta panogi močno usmerjeni v izvoz, ki se je z devalvacijo dohodkovno popravil vsaj za toliko časa, dokler so bile v zalogah surovine in polizdelki po nižjih preddevalvacijskih cenah. Tudi stabilizacijski ukrepi ki sta jih obe panogi dosledno spoštovali (nižji reklamni in reprezentančni stroški) sta vplivali ugodno na dohodek. Prav tako je v preteklem letu proizvodnja potekala ugodno in je zato del povečanega dohodka pripisovati tudi večji produktivnosti. Z resolucijo in družbenim planom za leto 1980 je bilo določeno, da smejo naraščati sredstva za osebne dohodke 25 % počasneje, kot dohodek, akumulacija pa hitreje kot osebni dohodki. Obe zahtevi sta panogi dobro izpolnili. V usnjarski industriji so se sredstva za osebne dohodke povečala za 14,9 %, dohodek pa za 29,8%, v predelovalni pa osebni dohodki 25,7%, dohodek pa 48,9 %. Akumulacija iz čistega dohodka skupno z rezervnim skladom se je povečala v usnjarski industriji 94,8 % in v predelovalni 221,3 %. Povprečni mesečni čisti osebni dohodki so se v letu 1980 v primerjavi s predhodnim letom povečali v usnjarski industriji od 6.674 na 7.926 din (20,2%) in v usnjarsko predelovalni industriji od 5.789 na 7.038 din (21,5%). V industriji Slovenije se je povprečni osebni dohodek povečal za 20,2 % in znašal v letu 1980 7.995 din. Usnjarska industrija zaostaja za povprečjem slovenske industrije 0,9%, predelovalna pa za 12%. V gospodarstvu Slovenije je bil v letu 1980 povprečni osebni dohodek večji kot v industriji in je zato tudi zaostajanje naših dveh panog večje — v usnjarski industriji 3,8 % in v predelovalni 15,3 %. Povprečna poslovna sredstva so se povečala v usnjarski industriji od 1.972 na 2.393 milijonov novih dinarjev, v predelovalni pa od 1.927 na 3.001 milij. din. Povečanje znaša v usnjarski industriji 421 milijonov din in v predelovalni 1.074 milijonov din ali skupaj 1.495 milijonov din. Neto akumulacija t. j. akumulacija iz čistega dohodka povečana za pospešeno amortizacijo in zmanjšana za rezerve, obvezna posojila in event, izgube (ki jih naši panogi v letu 1980 nista imeli) je znašala 573 milijonov din. Celotna razpoložljiva akumulacija pokriva le 38 % povečanih poslovnih sredstev, posledica česar je vedno večja zadolženost in odvisnost od bančnih kreditov. To seveda ne velja samo za naši dve panogi temveč za celotno gospodarstvo Slovenije in Jugoslavije. Temu primerno rastejo obresti za najete bančne kredite, ki so se v usnjarski industriji povečale sicer le za 4 % zato pa v predelovalni kar za 65,5 %. Celotne zaloge so se v usnjarski industriji zmanjšale od 719.958 tisoč na 686.809 tisoč din, (zmanjšana proizvodnja in lahka prodaja) v usnjarsko predelovalni pa povečale od 645.614 na 974.156 tisoč din. Količinski padec je v usnjarski industriji zaradi višjih cen precej večji kot vrednostni, kar povzroča predelovalni industriji velike nabavne težave. Terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. V usnjarski industriji so znašale terjatve do kupcev v zadnjem letu 479.886 din (plus 9 %) in obveznosti do dobaviteljev 259.376 tisoč din (minus 3,2 %). V usnjarsko predelovalni industriji so znašale terjatve 1.009.895 tisoč din (plus 81,3 %) in obveznosti do dobaviteljev 529.513 tisoč din (plus 40,1 %). V predelovalni industriji so se terjatve izredno povečale (počasno plačevanje kupcev — domačih in tujih) zaradi česar, vkljub visokemu dvigu bančnih kreditov, močno naraščajo obveznosti do dobaviteljev. Izvoz in uvoz. Panogi 0127 in 0128 sta že dalj časa devizno aktivni. Njun izvoz je znašal v letu 1980 3.724.517 tisoč din od tega 70,9 % na konvertibilno in 29,1 % na klirinško področje. Uvozili pa sta za 2.315.425 tisoč din — 92 % iz konvertibilnega in 8 % iz klirinškega področja. Izvoz na klirinško področje je precej večji kot uvoz, ki pa ne gre v škodo jugoslovanske devizne bilance, ker je glavni klirinški kupec Sovjetska zveza pripravljena dati za obutev nafto in druge materiale, ki bi jih sicer morali uvoziti iz konvertibilnega področja. Izvoz usnjarske in predvsem usnjarsko predelovalne industrije bi lahko naraščal še hitreje kot doslej, če bi bil dohodkovno zanimiv. Ker pa so carine in carinske dajatve višje, kot znaša izvozna stimulacija, nastaja pri izvozu obutve izguba, katero morajo izvozniki pokrivati iz tekočega dohodka. Nekaj primerjav z industrijo Slovenije. Na delavca je bilo v letu 1980 doseženo v industriji usnjarski usnj. predel. Slovenije industriji industriji — poslovnih sredstev 1.000.196 699.444 362.598 indeks 1980:1979 130.3 125.0 153.7 — dohodek 338.374 364.642 263.939 indeks 1980:1979 133.3 133.8 146.6 Na 100 din poslovnih sredstev je bilo v letu 1980 doseženo — dohodek 33.83 52.13 72.99 indeks 1980:1979 102.1 107.0 95.6 — akumulacija iz CD in obe amortizaciji 10.48 16.10 17.04 indeks 1980:1979 119.1 132.4 154.5 Podatki nam povedo da rabi slovenski industrijski delavec za izvrševanje, opravljanje svoje proizvodnje 1.000.196 din poslovnih sredstev, delavec v usnjarski industriji 699.444 in v predelovalni 362.598 din. S temi sredstvi ustvarja industrijski delavec Slovenije povprečno 338.374 din dohodka, delavec v usnjarski industriji 364.642. — din in delavec v usnjarsko predelovalni industriji 263.939. — din. Najvišjo stopnjo družbenoekonomske donosnosti dosega usnjarsko predelovalna industrija (72.99%), njej sledi usnjarska industrija (52.13%) in najnižjo industrija Slovenije (33,83%). Tudi akumulacijo v primerjavi s poslovnimi sredstvi ima najvišjo usnjarsko predelovalna industrija (17,04 %), približno toliko je dosegla v zadnjem letu tudi usnjarska industrija (16,10%), medtem ko je industrija Slovenije dosegla le 10,48%. Zaključek Iz navedenih rezultatov je razvidno, da dosegata panogi 0127 in 0128 ugodnejše rezultate, kot industrija Slovenije. Devalvacija dinarja je v letu 1980 nekaj časa delovala ugodno na finančne rezultate izvoza. Žal je bila ta ugodnost kratkotrajna, saj je trajala le toliko časa, dokler so se stare zaloge vnovčevale lahko po novih izvoznih cenah. Že koncem lanskega in posebno na začetku letošnjega leta so se izvozni pogoji zaradi izredne podražitve in slabe izbire repromaterialov zelo poslabšali. Usnjarsko predelovalna industrija je delovno intenzivna in ima zato boljše pogoje vključevanja na zunanje trge kot proteži-rane kapitalno intenzivne dejavnosti. Res je, da v Sloveniji primanjkuje delavcev, jih pa po drugi strani v Jugoslaviji čaka najmanj milijon na zaposlitev. Pomanjkanje delovne sile rešuje usnjarsko predelovalna industrija s širjenjem svoje dejavnosti izven republiških meja, pri čemer skrbi matična organizacija za razvoj, nabavo in pripravo surovin in polizdelkov, ter prodajo izdelkov, dislociranim obratom pa je poverjena izdelava zgornjih delov in tudi cele obutve pod pogoji, ki so dohodkovno zanimivi za obe strani. Zaradi velikega pomanjkanja ustreznega materiala in izrednih podražitev so se izvozni pogoji zelo poslabšali. Devizna bilanca Jugoslavije narekuje močno zmanjšanje uvoza, vendar smatramo da se to ne bi smelo prehudo odražati pri uvozu nujno potrebnih surovin in reprodukcijskih materialov. Pri sedanjih pogojih proizvodnje je izvoz pričel stagnirati, kar bo gotovo imelo dolgoročne posledice. Nujno je čimprej sprejeti ustrezne ukrepe, ki bodo ublažili sedanje težke nabavne pogoje in ki bodo stimulirali izvozno usmerjene delovne organizacije. Janko Rozman To so podatki za usnjarsko in usnarsko predelovalno industrijo Slovenije v letu 1980. V prihodnji številki si bomo ogledali primerjalne podatke in delež Peka v panogi 0128 — proizvodnji usnjene obutve. / Marjan MARKIČ BORBA NARODOV JUGOSLAVIJE ZA MEDNARODNO V PRIZNANJE V OBDOBJU 1941-1945 1 / Letos mineva 40 let od vsesplošne vstaje jugoslovanskih narodov proti fašističnim okupatorjem, ki so v mesecu aprilu pred štiridesetimi leti s svojimi armadami v dokaj kratkem času okupirali celotni teritorij Jugoslavije. Iz vstaje, ki je vznikla na pobudo in pod vodstvom KPJ se je razvilo močno narodnoosvobodilno gibanje (NOG), ki si je postavilo za cilj osvoboditev vseh narodov Jugoslavije izpod fašistične okupacije in ustanovitev take družbene skupnosti, ki bo temeljila na demokratičnih osnovah, svobodi in enakopravnosti vseh narodov, narodnosti in posameznikov. Zastavljeni cilj je bil dosežen oziroma izbojevan z NOB in kasneje v borbi za gospodarsko obnovo in vzpostavitev demokratičnih družbenih odnosov, kar so narodi Jugoslavije plačali z dokaj krutim davkom in odrekanji. Vzporedno z NOB, ki jo je bojevala zlasti NOV in POJ, pa se je v tem času vodila intenzivna borba za mednarodno priznanje NOG, ki je bila nič manj pomembna kot borba^na bojnem polju. Soočenje tudi s temi dogodki nam pravzaprav šele celovito predstavi vso veličino NOG, oziroma NOB narodov Jugoslavije. Že nekaj časa je, kar sem si vzel za nalogo, da na osnovi publiciranih dokumentov in opisov teh dogodkov povzamem v zgoščeni in skrajšani obliki opišem ta del zgodovine NOG Jugoslavije. Upam, da bo prav v letošnjem letu uvodoma omenjene obletnice, ta tematika zanimivo branje tudi za bralce Čevljarja. Kot vir za opis omenjenih dogodkov sem uporabil dokumente in opise objavljene v literaturi: 1. Dušan Plenča: Medjunarodni odnosi Jugoslavije u toku II. svetskog rata 2. Dr. Ferdo Čulinovič: Državno-pravni razvitak Jugoslavije 3. Winston S. Churchill: Druga svetovna vojna 4. Dušan Bole: Razvoj delavskega gibanja od oktobrske revolucije 5. Edvard Kardelj: Pot nove Jugoslavije 6. Josip Broz-Tito: Referat na V. kongresu KPJ 7. Makso Žnuderl: Temeljna listina I. RAZVOJ DOGODKOV NEPOSREDNO PO 27. MARCU 1941 IN NJIHOV MEDNARODNO-PRAVNI ZNAČAJ Dogodki 27. marca 1941. Nedvomno je, da se je začela, bi lahko rekli, množična borba jugoslovanskih narodov proti največji nevarnosti za svobodoljubno človeštvo prav 27. marca 1941. Vrhunec take nevarnosti za jugoslovanske narode je bil dogodek 25. marca 1941, ko je vlada Kraljevine Jugoslavije podpisala na Dunaju trojni pakt in s tem stopila v agresivni fašistični blok. To dejanje pomeni tudi vrhunec izdaje ljudskih koristi, zaradi česar so množice odločno reagirale. Pod silnim pritiskom ljudskih množic je 27. marca 1941 skupina oficirjev z generalom Dušanom Simovičem na čelu odstranila izdajalsko vlado Cvetkovič-Maček, prisilila kraljevsko namestništvo k odstopu, proglasila kralja Petra II. za polnoletnega, čeprav še ni imel 18 let in sestavila novo vlado, katere predsednik je bil Dušan Simonič. Toda to je bil samo prvi korak. Skupina, ki je izvedla udarni preobrat 27. marca ni imela niti moči niti sposobnosti niti se ni hotela nasloniti na ljudske množice in tako organizirati vlado, ki bi bila resnično sposobna sprejeti vojno proti fašističnim silam. Namesto tega so se povezali z istimi reakcionarnimi krogi, ki so bili vrženi z oblasti. Nova vlada ni hotela nič spremeniti v starem državnem in vojnem aparatu, pa tudi ni hotela oborožiti ljudskih množic. Od 27. marca do 6. aprila 1941 je vlada omahovala v reševanju notranjih in mednarodnih problemov; izrekla se je za lojalnost s silami osi; da se njena zunanja politika ne bo menjala in da se strinja s podpisom pogodbe o trojnem paktu. Na drugi strani je vlada vodila tajna pogajanja z Veliko Britanijo in Grčijo o sklenitvi vojaške zveze ter podpisala s SZ pogodbo o prijateljstvu in nenapadalnosti. Prvo je počenjala zato, da bi se izognila spopada s silami osi, drugo pa zato, da si zagotovi zavezništvo v primeru napada. Simovičeva vlada je bila dezorientirana tudi pri reševanju notranje političnih vprašanj; ničesar ni storila za organizacijo obrambe države; koncentracijska taborišča je razpustila šele 3. aprila; sklep o delni amnestiji političnih zapornikov je sprejela komaj 12. aprila. Najbolj pa je seveda bremenilo Simovičevo vlado stališče hrvatske buržoazije, ki ga je skušala rešiti tako, da je priznala sporazum Cvetkovič-Maček, Mačku pa prepustila mesto podpredsednika, na katero je sicer 4. aprila zaprisegel, že 7. aprila pa odstopil. Za 27. marec je Churchill dejal, da je Jugoslavija končno našla svojo dušo. Toda 27. marec je predstavljal mnogo več kot to, kar je tedaj mislil Churchill. Takrat je bil 27. marec drzen odgovor male dežele velikemu fašističnemu osvajalcu, kateremu se je prostovoljno vse umikalo s poti; ta dan je v mnogočem določil pot kasnejše borbe jugoslovanskih narodov, ohrabril njihove protifašistične in svobodoljubne sile, jim dal jasnejšo perspektivo ter izzval simpatije vsega svobodoljubnega človeštva do njih. Po zaporednih kapitulacijah evropskih vlad pred diktatom nacistične Nemčije, je bil 27. marec prva gesta nacionalnega ponosa in želje do svobode, ki je rajši sprejela vojno in neizmerno trpljenje kakor pa sramotno kapitulacijo. Ta gesta je pred vsem svetom odkrila, da so v nasprotju z izdajalsko reakcijo, ki je v mnogih evropskih deželah privedla do kapitulacije pred Hitlerjem, v ljudskih množicah Jugoslavije obstojale močne zavedne sile, ki so odklonile vsak kompromis s fašizmom. Se nadaljuje Takrat, ko bo Čevljar med delavci, bo v baznem taboru jugoslovanske odprave pod južno steno Lhotseja veselo, (če bo osvojen vrh) in žalostno, če se alpinistom to ne bo posrečilo. Vendar bo treba na vesti počakati. Z več kot desetdnevno zamudo prihajajo v domovino. Z goro se bori tudi delavec Peka, Filip Bence, voznik v tozdu Komerciala. Pred odhodom si je, tako kot vsi alpinisti, želel uspeha. Kako je on doživljal boj z goro, bo zagotovo sam napisal za Čevljarja. Njemu in vsem drugim pa želimo predvsem srečno vrnitev. Nekdo je zapisal, da Lhotse ne pozna zmagovalcev in ne poražencev, temveč le preživele. (Kum) PREGLED SPREMENLJIVIH OBLIK DELOVNEGA ČASA Spremenljiv delovni čas je v bistvu starejši od togega. Skozi zgodovino človek ni meril časa, ampak je delal toliko, kolikor so mu narekovale potrebe in družbene razmere. Njegov ritem je bil prilagojen biološkemu ritmu, ta pa ritmu menjave dneva in noči. Kmet dela še danes tako. V spremenljivem delovnem času so seveda možne različne oblike z več ali manj svobode izbora delovnega časa. Gre za velike tolerance. Celo v isti organizaciji združenega dela je večkrat treba vnesti več različnih oblik. Delavec raziskovalec je prav gotovo manj vezan na točno določen delovni čas kot delavec v proizvodnji. Oglejmo si glavne oblike spremenljivega delovnega časa. Premični delovnik — omejen izbor Kot premični delovni čas bomo označevali tiste oblike delovnega časa, kjer je dolžina trajanja delovnega časa vsak dan enaka. Ce delavec prej pride, lahko tudi prej odide. Delavec se na osnovi lastnih želja ali pa v dogovoru z delovno skupino odloči za nek časovni termin v katerem bo prihajal na delo. Ta termin za jutranji začetek dela pa mora potem uporabljati neko daljše, s predpisom določeno obdobje. Nudi nam majhno možnost izbora in ohranja slabosti togega delovnega časa. Ta oblika je možna za službe, kjer delo ni vezano na druga delovna mesta, oziroma je le delno vezano. Premični delovnik — svobodni izbor V tem primeru lahko delavec vsak dan sproti svobodno odloča čas svojega prihoda, seveda znotraj nekih ožjih okvirov. Delavec mora vsak dan opraviti določeno število delovnih ur. Če pride na delo ob 6.30 mora ostati na delu do 14.30, če dela 8 ur dnevno. Ta način odpravi strah pred zamujanjem, izognemo se lahko najhujši gneči. Razlika je v tem, da mora delavec vedeti, kdaj ga bodo sodelavci rabili in da bo takrat na delovnem mestu. Torej več svobode prinaša tudi večjo odgovornost. Premakljivi delovni čas — z izravnavo v obračunskem obdobju To je s stališča svobode izbiranja najnižja oblika premakljivega časa. Izravnalno obdobje je v tem primeru enako obračunskemu obdobju, kar pomeni, da mora delavec vsak mesec izenačiti dejansko opravljeno število delovnih ur s časovno obvezo za to obdobje. Glavna pomanjkljivost tega načina razporejanja delovnega časa je zahteva po izenačevanju časovnih fondov ob koncu obračunskega obdobja — pri nas vsak mesec. Ker pa bi se lahko zaradi obilice dela ob koncu meseca nabralo več ur kot je potrebno, bi zadnje dni tudi, če bi bila potreba po delu velika, delavci odhajali z dela domov, ker bi že opravili predpisano število delovnih ur. Delavec ima še vedno nekaj ur obveznega delovnega časa, takrat lahko opravi vsa dela, ki so vezana na druga delovna mesta. Premakljivi delovni čas — z možnostjo prenosa V obeh dosedanjih variantah lahko predpišemo, da ima delavec pravico v breme svojega časovnega salda izostati z dela cel dan ali polovico delovnega dne. Delavec mnogokrat potrebuje nek čas, da bi opravil svoje privatne zadeve. Mnogi teh opravkov so takšni, da se nerad opravičuje in razlaga za kaj gre (sodišče, zdravnik int.), opravi pa jih lahko le v času, ko bi sicer moral biti na delu. S sporazumom pa je seveda treba določiti, da tak prost dan lahko delavec izkoristi le po dogovoru z nadrejenim in ob zagotovitvi normalnega opravljanja delovnih nalog. Vprašati pa se moramo, če so v določenih razmerah delavci dovolj zreli, da tega ne bodo izkoriščali in koristili proste dneve takrat, ko jim delo v tovarni to ne dopušča. Dinamičen delovni čas — izravnava ali prenos Ta se od oblik premakljivega delovnega časa razlikuje le v tem, da ne zahteva nekega obveznega delovnega časa, ko morajo biti vsi delavci prisotni. Postavljene so le meje dopustnega časa, v katerem delavec lahko dela. Tako s sporazumom določimo le najzgodnejši dopusten začetek dela, najkasnejši konec dela, delavec sme isti dan delati le največ določeno število ur. Kot pri premakljivem delovnem času lahko zahtevamo mesečno izravnavanje časovnih razlik in dopustimo prenos časovnih saldov. Prav tako lahko dovolimo ali ne dovolimo izkoriščanje časa s prostim dnevom. Svoboden delovni čas Nudi največjo možnost izbora. Ta dejansko ne postavlja delu nobenih omejitev. Delavec dela kadarkoli želi, pomembno je le, da zadovoljivo in tudi do roka opravi svojo delovno nalogo. Čas lahko ostane kot merilo le za nagrajevanje in sicer v takih primerih, ko učinka ni mogoče meriti drugače kot s časom. Ogledali smo si glavne oblike spremenjljivega delovnega časa. Ni mogoče trditi, katera od teh oblik je najboljša. Vsaka ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Prav je, da vse možnosti poznamo in jih uporabimo povsod tam, kjer je to možno. Rozman Marjan SPREMENLJIVE OBLIKE DELOVNEGA ČASA SPREMLJAMO DOGODKE 20. maja 1506 je v revščini umrl Krištof Kolumb, ki je leta 1492 odkril Ameriko. Krištof Kolumb se je v osemdesetih letih petnajstega stoletja namenil pluti na zahod, ker je bil prepričan, da je zemlja okrogla in da bo tako po drugi poti prišel na Japonsko in Kitajsko. Leta 1492 je v ta namen od španskega kralja Ferdinanda in kraljice Izabele dobil tri ladje in po mučnem potovanju čez dva meseca pristal na majhnem otoku Gvanahani v Karibskem morju. Pozneje je še trikrat potoval preko oceana: v letih 1493,1498 in 1502. 21. maja 1960 je Čile prizadel močan potres, v katerem je izgubilo življenje več kot 3.000 ljudi. 24. maja 1844 je izumitelj telegrafa Samuel Morse iz Washingtona v Baltimore poslal prvo brzojavko. 26. maj 1945 je na poti po osvobojeni domovini prispel v Ljubljano maršal Tito. Govoril je na slavnostnem praznovanju na tedanjem Kongresnem trgu (zdaj Trg osvoboditve), ki se ga je udeležila ogromna množica Ljubljančanov. 29. maja 1953 sta novozelandski alpinist Edmund Hillary in Nepalec Tensing iz plemena Šerpov prva osvojila najvišjo goro sveta Mount Everest (Čomolungma 8882). Leta 1933 so Mt. Everest preleteli Angleži na višini 9860 m, leta 1952 pa se je vzpela do višine 8600 m švicarska odprava, ki se je morala vrniti. Najvišja gora sveta je imenovana po Georgu Everestu (1790—1866) britanskem geodetu, topografu in inženirskem oficirju, ki je opravljal topografske meritve v Indiji. 31. maja 1962 so v jetnišnici Romleh pri Tel Avivu usmrtili Adolfa Eichmana, obtoženega umora več kot 6 milijonov Židov med drugo svetovno vojno. 1. junija 1944 so jugoslovanski državljani v Sovjetski zvezi ustanovili prvo jugoslovansko brigado v sklopu Rdeče armade. 2. junija 1955 je bila podpisana deklaracija jugoslovanske in sovjetske vlade o normalizaciji medsebojnih odnosov, ki so bili skaljeni z izključitvijo Jugoslavije iz Kominforma leta 1948. Podpis je bil ob obisku Nikite Hruščova in Nikolaja Bulganina v Beogradu. 4. junija 1961 sta se na Dunaju srečala ameriški predsednik Kennedy in sovjetski premier Hruščov. Pogovarjala sta se o popuščanju mednarodne napetosti in o omejitvi jedrskega oboroževanja. 5. junija 1968 je na predvolilnem zborovanju v Los Angelesu kot žrtev atentata umrl ameriški senator Robert Kennedy. 10. junija 1942 se je začela znamenita bitka na Kozari, v kateri so nemške in ustaško-domobranske enote (skupaj 40.000 mož) obkolile drugi krajiški partizanski odred, ki je štel kakih 3500 borcev. Bitka je trajala do konca julija. S pogumnim odporom so partizani dolgo zavračali vse sovražne napade, razbili 10 nemških, ustaških in domobranskih bataljonov in spričo tega uspeha sklenili braniti Kozaro do konca. Ko so spoznali, da to ni mogoče so organizirali preboj iz obroča, pri čemer pa so zaradi mnogih civilnih beguncev in ranjencev imeli velike izgube. SKUPINA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV BOLEZEN ALKOHOLIKOVE DRUŽINE Pri vsakem alkoholiku v nobenem primeru ni bolan le alkoholik, temveč tudi njegova okolica: člani družine s katerimi živi ter sodelavci s katerimi dela. Proces zdravljenja alkoholika mora zato potekati ob sodelovanju njegove družine, kakor tudi sredine, kjer je zaposlen. Dolgotrajno, prekomerno uživanje alkohola pusti na alkoholiku osebnostne spremembe, kot tudi fizična obolenja ožilja, jeter, itd. Osebnostne spremembe alkoholikov, ki se kažejo v bolezenskem vedenju potekajo v dveh obdobjih: V prvi fazi se kažejo znaki razpadanja homogenosti znotraj družine, vendar je alkoholikov odnos do dela še pozitiven. V drugi fazi pa alkoholik izgubi tudi odnos do dela. Nastopi proces osebnega in družbenega propadanja. Partner, recimo, da je to žena, se počuti nekako zapostavljena, je ponižana in osramočena, zaradi moža alkoholika. Od svojega zakonskega tovariša je pričakovala več, ne pa da bo nekoč alkoholik, ali pa da je bil to že v času, ko sta se spoznala, vendar je bil v fazi, ko je to lahko še prikrival, ali pa še ni bil tako odvisen od alkohola. Zaradi tega se žena izogiba obiskov svojih domačih, ker jo je sram svojega vinjenega partnerja. Sam alkoholik se navadno druži z ljudmi, ki imajo ista nagnjenja do alkohola, kot on sam. Alkoholik je v opitem stanju pogosto neprijeten, saj govori stvari, ki jih trezen ne bi nikdar izrekel, morda jih še pomislil ne bi. Zaradi odtujenosti partnerju se rojeva ljubosumje, ki je razlog scenam, psovkam in često tudi fizičnim obračunom. V takšnih razmerah zelo trpijo tudi otroci, ki so pogosto žrtve alkoholikovih izpadov. Otroci pogosto v dobi odraščanja kažejo znake alkoholno bolne družine, kajti pogosto so bili obsojeni od sovrstnikov, češ, tvoj oče — mati je alkoholik. Značilno za alkoholika je zanemarjanje v začetku družine, kasneje pa tudi službenih dolžnosti. Žena izgubi oporo v možu alkoholiku, ki pa zanemarja tudi vzgojo otrok, ki so zaradi tega pogosto prepuščeni samemu sebi. Mnogokrat pride družina v takšno stisko, da ji grozi razpad. Nekoč so se zanašali na očeta, prihajali k njemu po nasvet, sedaj pa je ostala edinole mati in še ona je pogosto slabe volje, kajti moževo pitje vse težje prenaša. Alkoholik navadno želi, da ima v družini podrejeno vlogo, ker ga takšno stanje razbremenjuje odgovornosti in ima več časa za pitje. Dostikrat se napije do takšne mere, da ga morajo žena in otroci, njegovi najožji, spraviti v posteljo. Takrat je popolnoma nebogljen, ko pa to stanje prespi, reagira zelo različno. Nekateri, predvsem telesno zasvojeni alkoholiki morajo v čimkrajšem času spet do alkohola, ki jim zbija težo krivde za minule dogodke. S tem pa zgublja svoje najbližje. Ko je alkoholik v stadiju, da so njegovi obrambni mehanizmi tako omajani, da nima več druge izbire kot zdravljenje, se začne dolgotrajen in celovit proces alkoholika, njegove družine in sredine, kjer je zaposlen. Zato tudi rečemo, da je alkoholizem socialno-družbena bolezen. Sam sem mnenja, da je v naši družbi že mnogo storjenega na področju odpravljanja posledic alkoholizma, vendar so še velike možnosti na področju preventive, ki naj bi se začela že v osnovnošolski dobi, kot tudi v okolju, kjer delamo. PRIŠLI V TOVARNO Seiko Silvo, Kolarič Stojan V TOZD BUDUĆNOST Gregurec Djurdja, Sukanec Dragutin, Bačani Drago V MREŽO Banja Luka Sremska Mitrovica Subotica Cerknica Zadar Zagreb III Ajdovščina Ludbreg II Beograd I Pavlič Branko Stevanovič Milanka Cerna Šandor Mele Irena Pelaič Ana, Steiner Ana Gincer Kata Repič Lucija Obad Nadica Vučičevič Petar ODŠLI IZ TOVARNE Toporiš Stojan, Grah Aleksander, Kamič Zlatko, Kavčič Janko, Boncelj Zdenka, Klemenčič Henrik, Pintarič Tomaž, Tanasič Cvija, Mirt Janka, Burgar Marjeta, Kazič Hasan, Stevanovič Borka, Meglič Jernej IZ TOZD BUDUĆNOSTI Grabarič Dragica, Hrastič Mladen, Nikolaus Josip, Jalsič Zlatica, Ledenko Živko, Međimurac Josip, Jalsič Branka IZ MREŽE Vrhnika Zagreb III Karlovac II Niš III Beograd II Ajdovščina Petrovčič Ida Kajtaz Božica Pruginič Bosiljka Kostič Radoslav Pantič Nenad Kete Jožica NAGRADNA KRIŽANKA Za zadnjo križanko smo dobili 120 rešitev. Nagrade je izžre- mmmmm bala naša sodelavka iz stroškovnega računovodstva META ŠKA- PER, razdeljene pa so takole: Ob smrti dragega očeta 80 din — KRALJ ANTON — gumama 60 din - BEVC MARJAN - 529 40 din — PODGORŠEK ANTON — upokojenec 20 din — PAVEL GROS — komerciala 20 din - UZAR BOŽA - 700 Rešitev današnje križanke pošljite v uredništvo Čevljarja najkasneje do 30. maja. Izžrebani reševalci dobijo nagrade v uredništvu Čevljarja. ZAHVALE Ob prezgodnji izgubi brata JOŽETA DORNIG se sodelavkam in sodelavcem iz ERS iskreno zahvaljujem za podarjeni venec. Iskrena hvala vsem za pozornost in razumevanje. _ Milan Dornig Ob odhodu iz tovarne se vsem delavcem, ki so zaposleni v montažnem oddelku 523, vsem obračunovalkam ter stroškovnemu računovodstvu najlepše zahvaljujem za tako lepo izbrana darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu. Želim vam vsem mnogo sreče in delovnih uspehov. Vida Zupan JOŽETA KOČEVAR-DUŠKA borca NOV se zahvaljujem sodelavcem oddelka 510 za izkazano pozornost in izrečena sožalja, kakor tudi delovnemu kolektivu za pismeno sožalje. Slavko Kočevar z družino Ob boleči izgubi dragega očeta JANEZA ALJANČIČA se najlepše zahvaljujem delovnemu kolektivu Peko za izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujem sodelavcem v oddelku 524 za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Jožica Aljančič Vsem sodelavcem vratarske službe in ostalim, se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za darilo in pozornost. Pri nadaljnjem delu pa jim želim še veliko delovnih uspehov. Šinigoj Alojz Zahvaljujem se svim kolegama prve grupe na pažnji to jest poklonu koji sam primio, kao šefu prodajne organizacije drugu Jazbecu na susretljivosti u pojedinim momentima želim puno uspjeha svima u poslu i životu bivši kolega Ferko Vsem sodelavkam in sodelavcem se ob mojem odhodu iz tovarne zahvaljuejm za darilo, obenem pa želim vsem veliko delovnih uspehov Jana Mirt V^2.w\ fiottavi: via vH 4. JUNIJ - PRAZNIK KRVODAJALCEV KRI JE ŽIVLJENJE hai<- lot/a-mc citiX i/de/- 4. junija 1945. leta je pri nas v Sloveniji začela organizirano delovati transfuzijska služba; in ta dan vsako leto praznujejo krvodajalci kot svoj praznik. Mejnik v krvodajalstvu je leta 1953. Takrat se je ukinilo prodajanje krvi. Prešli smo na brezplačno, prostovoljno in anonimno krvodajalstvo. Marsikdo se je takrat spraševal, ali se bodo količine krvi zmanjšale ali povečale. Rdeči križ Slovenije je v sodelovanju s sindikati začel zbirati krvodajalce, akcija je tako stekla in uspela, še več, presegla je vsa pričakovanja. V petindvajsetih letih je število darovalcev krvi naraslo za več kot petkrat. Vsakoletne akcije odvzema krvi se v Tržiču udeleži okoli 700 prostovoljnih darovalcev krvi, od tega več kot 200 iz naše delovne organizacije. Krvodajalstvo je močno razširjeno tudi v Ludbregu. Tam organizirajo odvzem krvi kar v tovarniški menzi. Upravičeno smo lahko ponosni na vse te ljudi, ki stojijo na straži zdravja. Rekorder med krvodajalci v našem kolektivu je ADOLF KOKALJ pomočnik pri mešanju zmesi v gumami. Zdrav je bil kot dren, zato je 26 krat daroval kri in pomagal tistim, ki jih je zdravje pustilo na cedilu. Prvič je dal Adolf kri na Golniku. Tudi večkrat na leto. Da je postal krvodajalec, ga je vodila želja pomagati drugim. Nikoli se po odvzemu ni počutil slabo, zato je to lepo in častno dejanje ponovil tolikokrat. Adolf Kokalj, naš najbolj prizadeven krvodajalec. Trenutno je v bolniškem staležu (zaradi težav s hrbtenico ima opornico). n^ho/evH pilin'» Lm. 4. Atuij'A n. tin ’p ( dv2_ jo. čimbolj i/csdo i 10 p rtLvd v ‘sC. l-H d t i O L' lA o P fCLlf) A j tj or ÌQ'AxnsW pogrni/ 0\0lL. ji alk.* c 3 VOJAKI NAM PIŠEJO Hvala za pozdrave in čestitke. Oglasi se še, čas vrnitve bo tako bližji. Urednica tiskarski Škrat V prejšnji številki jo je na dveh mestih zagodel tiskarski škrat. Pri ZAHVALI je bilo napisano Irena Dornig čeprav je pravilno IRMA Dornig. Pri petdesetletnikih pa je pravilno BUČAN FRANC (današnji inovator in nagrajenec) in ne Bušan. Prosimo, da nam oprostite. Dolgoletnemu članu uredniškega odbora JANEZU KALIŠNIKU ob lepem, častitljivem jubileju iskrene čestitke. MALE MODROSTI Mnogih se mora bati tisti, ki se ga mnogi boje. Wilhelm Raabe Ni ga zdravila za strah. Škotska modrost Narava je edina knjiga, ki na vseh listih nudi veliko vsebine. Goethe Z vplivom je tako kot z varčevanjem: čim manj ga uporabimo, temveč ga imamo. Anrew Young Pogum je umetnost prikrivati svoj strah. E. W. Tujci so prijatelji, ki jih še nismo spoznali. R. L. Pogum ti daje že dejstvo, da nobena težava ne traja večno, da niti ne more dolgo trajati. Epikur Bogastvo radosti ni odvisno od revščine, temveč samo od zadovoljnega srca. F. Gotthelf Srečen spomin je na tem svetu mogoče resničnejši od sreče. Alfred de Musset Nekateri žrtvujejo zdravje, da si pridobijo bogastvo; potem pa žrtvujejo premoženje, da bi spet ozdraveli. John Priestley Mož je veletok, žena je jezero. Kurdski rek Brez napake občuješ z ljudmi tedaj, če si hkrati pošten in ljubezniv. J. P. So mrtveci, ki bi jih bilo treba še enkrat ubiti. Bigot Več bolečine povzroči misel na smrt, kot smrt sama. Schopenhauer Vojna je lov, kjer je človek človeku divjačina. Georgij Plehanov Ljudje šele takrat prenehajo metati kamenje na svoje velike duhove, ko jim postavijo spomenik. Saphir Velika pričakovanja, majhni dosežki, takšno je življenje. Balzac Vsaka beseda je kavelj, na katerega je mogoče obesiti misli. H. W. B. Kdor se te boji, če si Tu, te bo sovražil, ko ne boš tukaj. Angleški rek Svoboda je kot voda; če je ne osvežujemo izhlapi. Robert Bold Življenje je podobno olimpijskim igram: nekateri trgujejo, drugi gledajo, tretji se borijo. Pitagora Človek je ustvarjen zato, da živi v krčih nemira ali pa v mrtvilu dolgočasja. Voltaire Znanost napreduje korakoma, ne skokoma. Macaulay Ustvarjanje novih stvari je težko za vsakega človeka. Vuk Karadžič Znanost mora biti okrepčilo. Hugo Zviti ljudje znanost prezirajo, preprosti se ji čudijo, modri jo koristijo. Bacon Kot lahko dnevno svetlobo vidiš skozi male luknjice, tako se tudi človekov značaj kaže v malih stvareh. S. Smiles V TEKU SO PRIPRAVE POBRATENJE OBČIN TRŽIČ IN LUDBREG Na osnovi dolgoletnega uspešnega sodelovanja med Pekom in Budučnostjo iz Ludbrega in prizadevanj za razširitev sodelovanja na gospodarskem kot tudi družbenopolitičnem in društvenem področju, je bila na zboru združenega dela SO Ludbreg podana pobuda za sklenitev pobratenja med občinama Ludbreg in Tržič. Delegacije Peko in Konferenca delegacij za zbor združenega dela so razpravljale o tej pobudi in predlagale zboru združenega dela SO Tržič, da razširi dnevni red zbora združenega dela z dodatno točko POBRATENJE OBČINE TRŽIČ Z OBČINO LUDBREG. Poleg uspešnega gospodarskega sodelovanja med Pekom in Budučnostjo, ki se širi in krepi, so možne tudi povezave na ostalih področjih gospodarstva, katere naj bi utrjevale tudi tesnejše povezave na področjih družbenopolitičnega športnega in kulturnega sodelovanja med občinama. Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor SO Tržič sta razpravljala o predlogu in sprejela sklep, da se do prihodnje seje pripravi tekst odloka o pobratenju. PRED TVOJIM GROBOM, DRUŽE Nada MARTINKOVIĆ, de- lavka v tozdu Budučnost se čedalje bolj uvlejavlja na literarnem polju. Ob obletnici smrti našega dragega Tita je svoje občutke strnila v pesem. Čuješ H, usnuli druže odjeke koraka mnogih? To narod Tvoj poput rijeke kraj tvoga groba protiče. Na licima ponos i tuga, u mnogim očima suze ... U tjeskobnoj tišini svako ti srce kliče Čuvaj nas, voljeni druže! Ti nisi mrtav u grobu! Ti si u srcima našim! Ti si u našoj krvi! Jer dok smo u mraku bili, u krvavoj kaljuži rata, svijetlo i moč slobode Ti si naslutio prvi. Ječala je zemlja pod teškom tudinskom s te go m. Domovi su mnogi postali zgarišta pusta. Črna je dušmanska ruka palila, gušila, klala_ Djeci je umjesto mlijekom kr vi ju punila usta. Svuda su umjesto cviječa cvjetale krvave rane. Crvena bila su polja, crvena u rijeci voda. Crnjelo nebo se naše od gustog ba rut nog dima. U to j dubokoj tmini, nedostižna sloboda ... Al’ nismo posustali, druže u str a vi u užasu rata! Bodreni riječima Tvojim nismo se zgaziti dali! Zasjala je sloboda nad izmučenom zemljom. Mnogi heroji naši nisu uzalud pali! Izmrcvarenoj zemlji, zgaženoj, goloj i jadnoj, dugo je trebalo, druže, liječiti duboke rane. I opet s Tobom na čelu, al’ sada u pjesmi i radu proživjesmo, neumorni druže, mnoge udarničke dane. Diljem domovine naše niču gradovi, sela. Grade se ceste i pruge, klasa u poljima žito. U svemu što imamo danas, stečeno u bratstvu i jedinstvu, osječa se prisustvo Tvoje i moč Tvoga imena — TITO! I bude li trebalo opet braniti rođenu grudu, nadahnuti djelima Tvojim u obranu čemu stati. MI TI se kunemo, druže, ovdje pred Tvojim grobom: S LOBODU I ZEMLJU SVOJU NIKOME NEČEMO DATI! \ ŠTAFETA MLADOSTI PRISRČEN SPREJEM Štafeta mladosti — simbol bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, simbol samoupravljanja in neuvrščenosti Jugoslavije in velike ljubezni do našega voditelja in učitelja Josipa Broza Tita, je prisrčno sprejeta na vsej svoji dolgi poti. V Tržiču smo štafeto pričakali in pospremili 27. aprila pred paviljonom NOB. Štafetno palico je prinesla Lidija Fornazarič, delegat občine Tržič za tretji kongres samo-upravljalcev. čevljar____________________________________ Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Edo Košnjek, Nataša Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Karel Zajc, Ivan Zaplotnik, Vera Umek, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3200 izvodov v slovenskem in 1400 izvodov v srbohrvaškem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci In upokojenci brezplačno.