URADNI LIST S0C1AL1ST1ĆN EKEPUBLIKE SLOVENIJE Številka 6 v LJUBLJANI, dne 24. februarja 1967 • Cena 2,50 din Leto XXIV VSEBINA: 33. Resolucija o izvajanju gospodarske politike v letu 1967. 34. Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1967. 35. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov. 36. Zakon o spremembi zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks. 37. Zakon o dopolnitvah zakona o republiškem davku od prometa blaga na drobno. 38. Zakon o določitvi dopolnilnih sredstev občinam. 39. Zakon o uporabi sredstev iz dodatnega davka od prometa blaga na drobno v letu 1967. 4(1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin. 41. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije. 42. Zakon o višini dohodkov gospodinjstva za določitev pravice do otroškega dodatka. 43. Zakon o prispevku SR Slovenije za socialno zavarovanje samostojnih umetnikov. 44. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu SR Slovenije za pospeševanje ktilturnih dejavnosti. 43. Zakon o dopolnitvi zakona o izterjevanju terjatev zdravstvenih zavodov za zdravstveno pomoč in druge zdravstvene storitve. 46. Zakon o prenehanju Višje gospodinjske šole v Grobljah in njenega internata. 47. Odlok o programu za financiranje regionalnega prostorskega planiranja SR Slovenije. 48. Odlok o delnem finančnem programu za financiranje projektiranja novih cestnih odsekov. 49. Odlok o razdelitvi deviz za potrebe SR Slovenije v letu 1967. 50. Odlok o razpisu splošnih volitev v občinske skupščine. 31. Odlok o razpisu splošnih volitev v Skupščino SR Slovenije. 52. Odlok o soglasju k spremembi finančnega načrta sklada SR Slovenije za šolstvo za leto 1966. 53. Sklep o nalogah v mednarodnem letu turizma. 54. Sklep o razrešitvi republiškega sekretarja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. 55. Sklep o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani. 56. Sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije v svet Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru. 57. Uredba o republiški komisiji za socialno zavarovanje samostojnih umetnikov. AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE: 53. Odločba o imenovanju občinskih volilnih komisij za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije. SPLOŠNI AKTI KOMUNALNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ: 18. Pravilnik o spremembi pravilnika o uveljavljanju zdravstvenega varstva. 19. Sklep o stopnji osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. 20. Sklep o dodatnem prispevku za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo zavarovanci-člani gospodinjstev, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, In zavarovanci, ki so poleg dela s polnim delovnim časom zaposleni zaradi pridobivanja dopolnilnih dohodkov. 21. Sklep o obveznem prispevku zavarovanih oseb k stroškom pri uporabi posameznih oblik zdravstvenih storitev. 22. Sklep o višini nadomestila osebnega dohodka ob zadržanosti od dela. 23. Sklep o kritju primanjkljaja sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana za leto 1966. 53. Skupščina SR Slovenije je na seji Republiškega zbora dne 23. februarja 1967 in na seji Gospodarskega zbora dne 22. februarja 1967 razpravljala o družbeno gospodarskem razvoju v letu 1966 in možnostih razvoja V letu 1967 ter ugotovila: V letu 1966 so bili v pogojih popolnejšega delovanja reforme doseženi nekateri pomembni uspehi, ki So v skladu s cilji in nalogami srednjeročnega plana. Med temi je zlasti pomemben visok porast produktivnosti dela, občutno povečanje zunanjetrgovinske menjave ob izboljšanju njene regionalne usmeritve ter skladnejši odnosi med potrošnjo in razpoložljivimi sredstvi. Dosežen je bil tudi zadovoljiv porast proizvodnje V nekaterih gospodarskih dejavnostih kot so: kmetijstvo, gozdarstvo, promet ter inozemski turizem. Za Predvidevanji pa je nekoliko zaostajal razvoj industrijske proizvodnje in železniškega prometa, kar je Vplivalo na to, da je bila tudi stopnja rasti celotnega Gospodarstva nižja od pričakovane. Na počasnejšo rast gospodarstva od dosežene v Preteklih letih so vplivali ukrepi gospodarske reforme Mr ukrepi za stabilizacijo, ki so zaostrili pogoje gospodarjenja, v katere se gospodarstvo še ni v zadostni ’Peri in pravočasno vključilo. Gospodarska gibanja pa so v lanskem letu sprem-'laii nekateri negativni pojavi, ki v veliki meri izvirajo 'M iz preteklih pogojev gospodarjenja, zlasti: — prizadevanja znatnega števila delovnih organizacij za povečanje produktivnosti dela so se omejevala še vedno le na zmanjšanje števila zaposlenih; — kljub izvršenim naporom niso bile s strani delovnih organizacij v zadostni meri izkoriščene možnosti za trajno poslovno 'sodelovanje, za povečano specializacijo dela ter za znižanje proizvodnih stroškov. Prav tako ni bilo zadovoljivo poslovno povezovanje denarnih zavodov, kar je vplivalo na teritorializacijo denarnih sredstev, na zmanjšanje kreditnega potenciala posameznih poslovnih bank ter na njihov nezadosten vpliv na integracijska gibanja v gospodarstvu; — delovne organizacije so prepočasi izboljševale kvalifikacijsko strukturo zaposlenih ter niso pritegovale v zadostni meri strokovne delovne sile z višjo in visoko izobrazbo, kar je zadrževalo modernizacijo proizvodnje in hitrejše uveljavljanje napredka v tehnologiji; — čeprav je bilo doseženo na posameznih področjih širše vključevanje znanstveno-raziskovalnega dela v proizvodnjo, kar se odraža tudi na povečanju deleža sredstev gospodarstva v financiranju te dejavnosti, je bil vpliv raziskovalnega dela kot pomembnega činitelja za povečanje produktivnosti dela in učinkovitosti gospodarjenja še vedno nezadosten; — zaloge v gospodarstvu so še vedno nesorazmerno naraščale in vezale velik del sredstev delovnih organizacij. Hitreje so se povečevale zaloge v proizvodnji kot v trgovini, njihova struktura pa ni bila vselej ustrezna in zato zaloge niso imele, kljub povečanju, pomembnejšega vpliva na stabilizacijo tržišča; — nezadostna finančna disciplina delovnih organizacij je vplivala na naraščanje medsebojnih dolgov in terjatev ter zmanjševala likvidnost gospodarstva. Tudi poslovne banke se niso v zadostni meri usmerile na izvajanje selektivnejše kreditne politike in na hitrejše prenašanje zalog v trgovino, kar bi zahtevalo tudi spremembe v razporeditvi kreditov za obratna sredstva v korist trgovine; — investicijska fronta je bila še vedno široka. Razdrobljenost sredstev in pomanjkanje razvojnih programov sta onemogočala tudi širše izvajanje modernizacije ter povzročala probleme pri financiranju infrastrukturnih objektov, zlasti energetike m prometnih poti; > — kljub bolj usklajenim odnosom med razpoložljivimi sredstvi in potrošnjo so cene še vedno naraščale, čeprav bolj umirjeno kot v preteklih letih; — izdatki na nekaterih področjih splošne potrošnje, zlasti v socialnem zavarovanju so še vedno presegali razpoložljiva sredstva, republiški proračun pa je bilo mogoče uskladiti le z odložitvijo plačila nekaterih obveznosti ; — v družbenih službah še niso bili uveljavljeni zadostni ukrepi za racionalizacijo poslovanja ter za njihovo prilagoditev možnostim in potrebam splošnega razvoja. Na to so vplivali poleg zadrževanja proračunskega sistema in prepočasnega financiranja teh dejavnosti s strani neposrednih koristnikov tudi nekateri nerešeni sistemski problemi, predvsem na področju vzgoje in izobraževanja, socialnega zavarovanja In zdravstvenega in otroškega varstva; — razvoj terciarnih dejavnosti še vedno ni dosegel zadovoljivega napredka, zlasti v trgovini, gostinstvu in storitveni obrti. Na podlagi teh ugotovitev o razvoju v letu 1966 ter nalog, ki so nakazane v družbenem planu razvoja SR Slovenije v letih 1966—1970, sprejema Skupščina SR Slovenije RESOLUCIJO o izvajanju gospodarske politike v letu 1967 Proces prilagajanja gospodarstva in družbenih služb družbeno-gospodarski reformi se bo nadaljeval v letu 1067 pod ostrejšimi pogoji zaradi dopolnitev v gospodarskem sistemu, zlasti na kreditno monetarnem in zunanjetrgovinskem ter deviznem področju, zaradi revalorizacije osnovnih sredstev ter sprememb v sistemu socialnega zavarovanja. Ob takih pogojih gospodarjenja je možno pričakovati, da se bo družbeni proizvod v letu 1967 povečal za 6 do 7 */«. Tak porast družbenega proizvoda pa bo mogoče doseči glede na omejene možnosti domačega tržišča le, če bo izvoz naraščal znatno hitreje kot proizvodnja ter če bo ustvarjen predvsem s povečanjem produktivnosti dela, kot edine realne osnove za porast življenjskega standarda in za znižanje proizvodnih stroškov. V letu 1967 bodo odločilnega pomena prizadevanja za večjo stabilnost, saj bo le v takih pogojih možno uveljavljati smotre reforme ter naloge, sprejete s srednjeročnim družbenim planom. Celotna potrošnja, zlasti investicijska in splošna se mora uskladiti z razpoložljivimi sredstvi, v tem okviru pa bo potrebno zagotoviti neobhodne materialne in finančne rezerve v gospodarstvu, družbenih službah in v družbeno-političnih skupnostih, realni osebni dohodki pa smejo naraščati v razmerjih, ki ustrezajo porastu produktivnosti dela in proizvodnje. Uspešnost izvajanja reforme in nalog srednjeročnega plana zavisi predvsem od prizadevanj samih delovnih organizacij in njihovih združenj ter družbenopolitičnih skupnosti. Skupščina SR Slovenije pričakuje, da se bodo v prizadevanja za izvršitev nalog vključili vsi činitelji družbenega in gospodarskega razvoja. Da bi dosegli takšen razvoj, bi morali v republiki v tem letu izvajati na posameznih področjih zlasti tele naloge in ukrepe: 1. Da bi uresničili osnovno usmeriteV razvoja, ki je nakazana v srednjeročnem planu in ki predvideva usmeritev na modernizacijo gospodarstva, bodo morale delovne organizacije in njihova združenja intenzivirati delo na izdelavi svojih razvojnih programov na temelju širšega medsebojnega povezovanja. To velja zlasti za kovinsko in elektroindustrijo, kjer pogoji nadaljnjega razvoja najbolj nujno narekujejo, da se pripravijo širši razvojni programi. V pripravo razvojnih programov se vključuje tudi Gospodarska zbornica SRS ob tesni naslonitvi na specializirane strokovne organizacije. Republiški organi bodo pri izvajanju te naloge nudili delovnim organizacijam pomoč. Za realizacijo nakazane usmeritve k modernizaciji bo zlasti pomembna uporaba pooblastil o oblikovanju amortizacije. Zato bi morale delovne organizacije pt* tem upoštevati stanje svojih osnovnih sredstev in program svojega nadaljnjega razvoja. Republiški organi bodo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico SRS in združenji izdelali že v tem letu dolgoročno energetsko bilanco na podlagi projekcije potreb po količini in vrstah energije, ki bo podlaga za racionalno izbiro in pravočasen začetek gradnje novih energetskih objektov. Hkrati bodo proučene tudi moi' nosti perspektivnega razvoja premogovnikov v SR Slo* venlji. Nadaljevalo se bo delo na pripravi dolgoročnejših konceptov in programov razvoja kemične industrije-Da bi se lahko gradili tudi zahtevnejši objekti, ki 9° pomembni za nadaljnji hiter razvoj tako kemične industrije kot tudi drugih industrijskih panog, naj bi s6 v okviru navedenih programov predvidele tudi oblik® in možnosti skupnega financiranja takih objektov. Delovne organizacije s področja kmetijstva in g0” zdarstva bodo v letu 1967 pripravile programe za ih' tenziviranje kmetijske proizvodnje, predvsem pa urejanje nasadov in izboljšanje prometa s kmetijskiihi pridelki ter za ureditev plantaž in nasadov hitrorasth" čega drevja in obnovo degradiranih gozdov. Na podlag* tako pripravljenih programov se bodo odobravali krediti Iz sredstev, ki jih je za razvoj kmetijstva pred' videla republika s srednjeročnim planom. Občinske skupščine bodo vodile takšno davčno P0' litiko, ki bo spodbujala naložbe v modernizacijo kine' tijske proizvodnje pri zasebnih proizvajalcih. Republiški organi bodo ob sodelovanju znanstvenih ustanov in strokovnih združenj pripravili osnove za sestavo dolgoročnega programa razvoja gozdarstva i” predelave lesa, ki naj bi ga dokončali v letu 1968. V zvezi s spremembami zveznega zakona o cestnih podjetjih bo republika dopolnila predpise o cestneh1 gospodarstvu tako, da bo omogočena racionalne]^ uporaba sredstev za vzdrževanje, obnovo in rekonstrukcijo cestne mreže. Republika se bo zavzema1 ' ’ M za ureditev sistema financiranja izgradnje cestne mreže na trajnejših osnovah. V zvezi z mednarodnim letom turizma bo Skupština SR Slovenije sprejela sklepe o nalogah, ki naj bi jih v zvezi s pričakovanim večjim prilivom inozemskih turistov izvajali občani, delovne in druge organizacije ter občinske skupščine. Republiški organi bodo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico SRS in združenji sprejeli ukrepe za izboljšanje preskrbljenosti turističnih in tranzitnih krajev, za povečanje in ureditev zmogljivosti mejnih prehodov, za opremo cest z opozorilnimi in informativnimi oznakami, za izboljšanje in ureditev ptt služb in obrtnih storitev v turističnih krajih. Poslovne banke bi morale Pospešiti zbiranje sredstev za kreditiranje gradnje in modernizacijo turističnih objektov ter za preureditev zasebnih gostinskih obratov in turističnih sob. Za intenzivnejšo turistično izgradnjo, predvideno v srednjeročnem planu, bo Gospodarska zbornica SRS Proučila možnosti in dala pobudo za takšno sodelovanje delovnih organizacij, ki bo z udeležbo sredstev gospodarskih organizacij in poslovnih bank omogočalo enotnejše nastopanje pri najemanju tujih kreditov. Glede na sredstva, ki jih republika zagotavlja s srednjeročnim planom za razvoj turizma, bi morale delovne organizacije in banke že v letošnjem letu pripraviti ustrezne investicijske programe. 2. Ob odločnejši usmeritvi gospodarstva na trajno večanje produktivnosti dela kot odločilnem činitelju gospodarske politike bo za reševanje problemov zaposlenosti, zlasti še zaposlovanja mladine potrebno: — republiški organi si bodo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico SRS, združenji ter strokovnimi organi-zacijami prizadevali za hitrejše izboljšanje izobrazbene strukture v delovnih organizacijah. Proučili bodo tudi smotrnost sprejetja predpisa o uveljavitvi posebnih pobojev za posamezna zlasti vodilna delovna mesta; — ob tesnejšem sodelovanju delovnih organizacij zlasti s področja trgovine, gostinstva in obrti ter Gospodarske zbornice SRS in združenj je treba pravno urediti področje izobraževanja mladine v delovnih organizacijah in pri samostojnih obrtnikih ter zagotoviti širše vključevanje mladine v uk, kar bi omogočilo nadaljnje izobraževanje mladine, ki je uspešno dokončala osemletno šolanje, navedenim dejavnostim pa tudi zagotovilo potrebne strokovne delavce; — z združenimi sredstvi gospodarstva podpreti vlaganja v tiste perspektivne dejavnosti, ki bodo omogočile odpiranje novih delovnih mest in pospešile izbolj-šanje izobrazbene strukture; •— intenzivneje razvijati storitvene dejavnosti, kar daj bi podprle tudi poslovne banke in občinske skupščine. Proučiti je treba tudi možnosti za spremembo zveznih predpisov, ki še zavirajo hitrejši razvoj zaseb-ne dejavnosti, kot je omejevanje poslovnega prostora id števila zaposlenih. 3. V okviru prizadevanj za večjo stabilnost razmer dd tržišču smejo osebni dohodki naraščati le v razmerah, ki ustrezajo rasti proizvodnje in produktivnosti ^eia. Ker so osnovni instrument usklajevanja osebnih dohodkov z rastjo produktivnosti dela ustrezni sistemi d°tranje delitve dohodka in osebnih dohodkov, bo potrebno; — izpolnjevati sisteme notranje delitve v delovnih dfganizacijah, da bo delitev osebnih dohodkov v skladu z rastjo nroduktivnosti in potrebami dolgoročnejšega razvoja delovnih organizacij; — v okviru Gospodarske zbornice SRS, združenj proizvajalcev, sindikatov in predstavniških organov družbeno-političnih skupnosti intenzivneje proučevati delovanje sistemov delitve dohodka in osebnih dohodkov; — republiški organi bodo spremljali razvoj osebnih dohodkov tudi po področjih in panogah ter predlagali ustrezne ukrepe, da bi zagotovili skladno rast osebnih dohodkov s produktivnostjo dela in poslovnimi rezultati ; ■ — občinske skupščine bodo skrbele za to, da se osebni dohodki pri delovnih organizacijah obračunavajo in izplačujejo v skladu z njihovimi splošnimi akti o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Občinske skupščine bodo razpravljale o gibanju osebnih dohodkov in sprejemale priporočila posameznim delovnim organizacijam v primerih, kadar naraščanje osebnih dohodkov ne bo skladno z rastjo produktivnosti dela in proizvodnje oziroma s predpisi delovnih organizacij. 4. Pri sprejemanju proračunov za leto 1967 bodo družbeno-politične skupnosti izhajale iz razpoložljivih sredstev in zagotovile oblikovanje rezerv, ki so pogoj za finančno stabilnost proračunov: — republika bo v tem letu pokrila večino neplačanih obveznosti iz preteklih let, za kar bo uporabila del tekočih proračunskih dohodkov, hkrati pa bo najela za to tudi kredit iz sredstev dodatnega davka od prometa blaga na drobno in iz sredstev republike za investicije v gospodarstvu; — hitrejši porast sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja ter kulture in raziskovalnega dela bo republika zagotovila s spremembami v sistemu financiranja nekaterih dejavnosti ter omejevanjem potrošnje drugih dejavnosti, ki se financirajo iz republiškega proračuna; — republika bo proučila obstoječo organizacijo republiške uprave ter možnosti njene spremembe, da bi bila zagotovljena njena večja učinkovitost ter izboljšanje nagrajevanja zaposlenih; — s spremembami v strukturi proračunske potrošnje naj tudi občinske skupščine zagotovijo predvsem hitrejšo rast sredstev za vzgojo in izobraževanje. 5. Na področju socialnega zavarovanja bo potrebno s ^ sistemskimi spremembami in drugimi ukrepi zagotoviti, da se bo ob smotrni potrošnji sredstev dosegla usklajenost Izdatkov z,dohodki: — republiški organi in službe socialnega zavarovanja se bodo bolj aktivno in konkretno vključili v priprave novega sistema zdravstvenega zavarovanja in sprememb v pokojninskem zavarovanju; — zaradi čimprejšnje ureditve financiranja socialnega zavarovanja naj bi poslovne banke hitreje sproščale depozite sklada invalidsko-pokoninskega zavaro-vahja, kt so pri njih vloženi in vezani na rok. Republika bo izpolnila svoje obveznosti do tega sklada. Republiški zavod za socialno zavarovanje bo izdelal program kritja tekočih izdatkov tega sklada za leto 1967 in načrt za kritje primanjkljajev iz preteklih let; — republika bo sprejela akcijski program na področju socialnega zavarovanja, s sprejetjem ustreznih predpisov pa bo zagotovila izvajanje ukrepov s področja invalidsko-pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter otroškega dodatka, ki jih je ob koncu preteklega leta sprejela zvezna skupščina, republiški organi pa bodo spremljali njihovo izvajanje; — republiški organi se bodo zavzemali za to. da bodo pri sklenitvi pogodb med komunalnimi skupnostmi zdravstvenega zavarovanja in zdravstveno službo upoštevali obseg in kakovost opravljenih zdravstvenih storitev ter da bodo izdelane strokovne osnove za primerjanje in usklajevanje cen posameznih zdravstvenih zavodov. 6. Republika bo sprejela zakon p organizaciji zdravstvene službe in zakon o zdravstvenem varstvu. Sprejela bo okvirni program zdravstvenega varstva za srednjeročno obdobje; izdelala sistem financiranja zdravstvenega varstva ter določila načela za oblikovanje dohodkov zdravstvenih zavodov. Republika se bo zavzemala za realizacijo akcijskega programa na področju zdravstvenega varstva. 7. Republika bo v letu 1967 sprejela akcijski program na področju socialnega varstva, s katerim bo dana jasnejša usmeritev razvoja na tem področju. Republika bo sprožila postopek za spremembo zveznega zakona o otroškem dodatku in na tej podlagi sprejela republiški zakon, ki naj bi uveljavil ustreznejši sistem denarnih dajatev družinam z otroki in spodbudil hitrejši razvoj otroškega varstva. Republiški organi bodo proučili možnosti za uresničitev socialnega varstva ter popolnega zdravstvenega varstva otrok na podlagi vzajemnosti in solidarnosti vseh zavarovancev in izdelali akcijski program za uresničitev smernic, ki jih glede otroškega varstva vsebuje srednjeročni plan. Republika bo sprejela zakon o usposabljanju otrok in mladine, motenih v telesnem in duševnem razvoju. 8. Razvoj proizvodnje v letu 1967, zlasti pa povečanje izvoza, bo v veliki meri odvisen od kreditne politike poslovnih bank. Zato bi morale poslovne banke, ki prevzemajo v spremenjenih pogojih kreditiranja odgovornejše naloge, voditi tako politiko na področju kratkoročnega, dolgoročnega in deviznega poslovanja, ki bo 'spodbujala širše poslovno tehnično sodelovanje, integracijo in specializacijo proizvodnje. Z izvajanjem selektivnejše kreditne politike bodo poslovne banke vplivale na zmanjšanje vezave sredstev v zalogah, kar naj 'bi sprostilo del za investicije razpoložljivih sredstev za financiranje programov modernizacije. Poslovne banke, ki prevzemajo v novih pogojih vse večjo odgovornost za razvoj, bi morale postati tudi organizator in usmerjevalec razvoja v skladu s smernicami srednjeročnega družbenega plana. To bo zahtevalo večjo integracijo bančništva v SR Sloveniji ter odločno usmeritev k izboljšanju kvalifikacijskega sestava v bankah zaposlenih delavcev, zlasti tistih, ki so zaposleni na strokovnih in vodstvenih delovnih mestih, ter tesnejše povezovanje bank z znanstveno raziskovalnimi institucijami in z republiškimi organi. V prizadevanja za racionalnejše gospodarjenje s sredstvi na podlagi hitrejšega obračanja zalog se mora vključiti tudi trgovina, ki naj zagotovi smotrnejše oskrbovanje proizvodnje s potrebnimi materiali, zlasti takrat, kadar gre za širok sortiment proizvodov. 9. Republika bo s sredstvi, s katerimi razpolaga in z ukrepi iz svoje pristojnosti vplivala na razvoj gospodarstva in družbenih služb na tehle področjih; — z že sprejetimi zakoni o financiranju elektroenergetskih objektov se zagotavljajo sredstva za graditev zmogljivosti za proizvodnjo in prenos električne energije in modernizacijo premogovnikov, katerih proizvodnja je vezana na začetek obratovanja novih termo-central. Vedno večja poraba premoga za proizvodnjo električne energije zahteva tesnejše poslovno sodelovanje premogovnikov in termocentral na trajnejši osnovi. Republika bo s pogodbo, ki jo bo sklenila s Splošno gospodarsko banko, na podlagi določb zakona o dopol1 nilnih kreditnih sredstvih za financiranje elektroenergetskih objektov, zagotovila kontrolo nad izvajanjem investicijskih del na energetskih objektih ter nad trošenjem za to razpoložljivih sredstev, zbranih na podlagi republiških zakonov. To naj bi prispevalo k namenski uporabi zbranih sredstev in pravočasni zgraditvi elektroenergetskih objektov: — iz sredstev dodatnega davka od prometa blaga na drobno bo republika poleg delnega pokritja proračunskih obveznosti iz preteklih let zagotovila tudi sredstva za sofinanciranje kliničnega centra kot učne baze medicinske fakultete v Ljubljani. Na račun pričakovanega priliva sredstev tega davka v letu 1968 pa bo republika najela kredit pri poslovnih bankah za financiranje del na regionalno-prostorskem planu in za dokončanje dolgoročne projekcije razvoja celotne cestne mreže v SR Sloveniji, Cestni sklad SR Slovenije pa za pričetek projektiranja novih cestnih odsekov; — sredstva republike za investicije v gospodarstvu bodo porabljena za pokritje obveznosti po kreditih, odobrenih iz teh sredstev v preteklih letih in za pokritje obveznosti, ki jih ima republiški proračun iz prejšnjih let. Preostala razpoložljiva sredstva bodo porabljena za kreditiranje obratnih sredstev v gospodarstvu; — republika bo podpirala prizadevanja Združenega železniškega transportnega podjetja za načrtno izvajanje programa modernizacije železnic; — pomembno vlogo v prizadevanjih za intenziviranje gospodarjenja bodo imela v letu 1967 sredstva skupnih rezerv gospodarskih organizacij. S kreditiranjem programov modernizacije, vključno s financiranjem uporabe dosežkov raziskovalnega dela v praksi, kar zagotavlja povečanje izvoza in rentabilnejšo proizvodnjo, se bodo tudi s temi sredstvi spodbujali procesi integracije in specializacije; — večja vlaganja v opremo in objekte, ki pospešujejo inozemski turizem, bo republika spodbujala z zagotavljanjem nadomestila dela obrestne mere investitorjem s področja turizma’ 10. Vzgoja kadrov in raziskovalno delo mora dobiti, glede na politiko, začrtano v družbenem planu razvoja SR Slovenije v letih 1966—1970, večji vpliv na razvoj gospodarstva in družbenih služb. Zato se bodo že v tem letu izvajali ukrepi, ki bodo vplivali na izboljšanje pogojev za razvoj šolstva in raziskovalnega dela: — republiški organi bodo poskrbeli za izdelavo programa za študije o potrebah po strokovnih kadrih, ki izhajajo iz predvidenega razvoja gospodarstva in družbenih služb. Na osnovi izsledkov teh proučevanj bo omogočeno postopno preoblikovanje izobraževalnega sistema in prilagajanje mreže izobraževalnih ustanov potrebam gospodarskega in družbenega razvoja; — republika bo sprejela zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, s čimer bodo ustvarjene trdnejše materialne osnove za razvoj . tega področja, omogočena okrepitev samoupravljanja In dosežena večja učinkovitost izobraževanja ter smotrnejša poraba sredstev; — republika bo sprejela zakon o šolah II. stopnja in zakon o Visokih šolah, s čimer bo podana osnova za postopno usklajevanje mreže teh šol s potrebam* gospodarstva in družbenih služb ter omogočena organizacijska utrditev in večja učinkovitost tega šolstva; — v letu 1967 bo potrebno širše uporabljati izsledke znanstveno raziskovalnega dela ter moderno tehnologijo. Republika bo sprejela zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti in zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kar bo pripomoglo k reševanju sistemskih vprašanj organizacije raziskovalnih dejavnosti; — republika bo proučila sedanji sistem financiranja kulturnih dejavnosti in pripravila teze o osnovah za uveljavitev smotrnejšega in stabilnejšega sistema financiranja kulturflih dejavnosti. 11. Da bi zagotovili uspešnejše uveljavljanje načel reforme stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, bodo republiški organi sodelovali z občinskimi skupščinami, bankami, stanovanjskimi podjetji ter strokovnimi institucijami in skupinami delovnih organizacij za industrijsko proizvodnjo stanovanj v smeri industrializacije proizvodnje stanovanj. Zato bo v letu 1967 pripravljen poseben akcijski program, ki bo vključil vse nosilce gradnje stanovanj, da bi zagotovili iz-Vajanje smernic in nalog srednjeročnega družbenega Plana. Republika bo sprejela zakon o komunalnih delovnih organizacijah. Republiški organi bodo pa spfemljali izvajanje sistema financiranja komunalnega gospodarstva in izvajanje ustreznih republiških zakonskih predpisov, z namenom da bi se čim hitreje utrdili objektivni ekonomski odnosi na tem področju. 12. Zaradi zagotavljanja pogojev za smotrnejšo uporabo prostora SR Slovenije bo republika v letu 1967 ^Prejela zakon o regionalnem prostorskem planiranju. Hazen tega bo sprejela tudi zakon o urbanističnem Planiranju, ki naj bi ustvaril pogoje za prilagoditev Procesa urbanizacije in lokacijske politike spremenje-aim pogojem, zlasti na področju stanovajsko-komu-nalncga gospodarstva. V letu 1967 bo republika sprejela tudi zakon o varstvu narave. Republiški organi bodo v letu 1967 organizirali iz-' ćelavo regionalnega prostorskega plana SR Slovenije. ” tem okviru bodo v letu 1967 izdelane osnove za družbenoekonomska Izhodišča in smernice za gospodarjenje in urejanje prostora ter zavarovanje pokra-line. Pripravljati se bodo začele tudi študije in raz-iskave s področja dolgoročnega prostorskega razvoja, kakor tudi valorizacija prostora SR Slovenije ter ustrez-na geodetska dela. Pripravljene bodo osnove za spre-^tje zavarovalnih ukrepov glede uporabe prostora, zlasti za potrebe razvoja infrastrukture. Posebno skrb bo republika posvečala zemljiški po-'tiki v okviru svoje pristojnosti tako, da bo s svojimi podpisi pospeševala racionalno stanovanjsko in komu-n3lno graditev. Na podlagi republiškega zakona o vodah bo repu-'k® v letu 1967 sprejela dopolnilne predpise s podaja vodnega gospodarstva ter bo skrbela tudi a Pospešitev izdelave vodnogospodarskih osnov SR Slo-^en’ie- Hkrati pa bo republika dala pobudo, da se razijo možnosti zagotavljanja večjih sredstev za vodno spodarstvo izven sredstev proračunov. St. 30-31/67 Ljubljana, dne 23. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 34. Na podlagi pete alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 23. februarja 1967 sprejela ZAKON o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1967 1. člen Republiški proračun za leto 1967 obsega din dohodke v znesku................... 519,098.440 razporejene dohodke v znesku . . 514,098.440 nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo) v znesku . 5,000.000 2. člen Občinam pripadajo dopolnilna sredstva po določbah 3. člena zakona o določitvi dopolnilnih sredstev občinam (Uradni list SRS, št. 6-38/67). 3. člen Od dohodkov proračuna Socialistične republike Slovenije iz 1. člena tega zakona pripada: skladu SRS za šolstvo............... 18,396 V« skladu Borisa Kidriča............... 1,973°/# Prešernovemu skladu................. 0,058°/# skladu SRS za pospeševanje proiz-izvodnje in predvajanja filmov 0,054 °/e skladu SRS za pospeševanje založništva ...............................1,157°/« skladu SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti . j.................. 2,668°/# 4. člen Če se med letom ustanovi nov republiški državni organ, potrdi njegov predračun Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Sredstva za delo takega organa se zagotovijo iz nerazporejenih dohodkov (proračunske rezerve). 5. člen Če se med letom odpravi republiški državni organ, se preostala sredstva prenesejo na nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo). 6. člen Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna za leto 1967 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja, v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Zato morajo republiški organi izvršiti ustrezne ukrepe, da bi z racionalizacijo dela dosegli primerno zmanjšanje stroškov za opravljanje svojih nalog in s tem v okviru zagotovljenih sredstev bolj zadovoljivo nagrajevanje svojih delavcev. RepuoUski organi ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1967, in tudi ne ustvarjati obveznosti za republiške proračune naslednjih let, če niso take obveznosti določene z republiškim zakonom ali s kakšnim drugim aktom Skupščine SR Slovenije oziroma aktom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, izdanim na podlagi zakona. Obveznosti iz drugega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati oziroma ustvarjati le, če so v aktu, s katerim take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tudi viri dohodkov zanje. 7. člen Dohodki, ki jih dobijo za tehnične, računovodstvene, administrativne in podobne storitve od organov in drugih organizatij ter od prodaje tiskovin, uporabijo republiški organi kot sredstva za redno dejavnost. 8. člen Dohodki, s katerimi razpolaga Zavod SRS za statistiko po posebnih predpisih preko posebnega računa, se uporabljajo še nadalje za namene in na način, ki je določen s temi predpisi. 9. člen Zavod SR Slovenije za rezerve uporablja dohodke, ki jih ustvarja s svojo dejavnostjo, kot sredstva za svojo redno dejavnost. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko predpiše, da zavod del sredstev uporabi za posebne namene (investicije). 10. člen Socialistična republika Slovenija najame kredit v višini- 70.000.000 dinarjev iz sredstev pp zakonu o uvedbi dodatnega davka od prometa blaga na drobno in o uporabi sredstev iz tega davka (Uradni list SRS, št. 42-213/66) in po zakonu o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1966 do 1970 (Uradni list SRS, št. 4-14/67) za plačilo obveznosti proračuna SR Slovenije iz prejšnjih let po kreditnih pogojih. ki so določeni v teh zakonih. Kreditna sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabijo: din 1. za plačilo obveznosti SR Slovenije do sklada invalidsko-pokojninskega zavarovanja za razlike v pokojninah borcev NOV iz let 1965 in 1966 . . . 36,000.000 2. za plačilo obveznosti iz negospodarskih investicij s področja visokega šolstva iz leta 1965 .................. 2,000.000 3. za odplačilo obveznosti SR Slovenije iz najetih kreditov in iz kreditov, ki so bili preneseni nanjo od okrajev in so bili uporabljeni za financiranje investicij na področju gospodarstva 16,500.000 4. za financiranje nadaljevanja graditve reaktorskega centra v Nuklearnem inštitutu »Jožef Stefan« po sprejetem finančnem programu .................. 3,000.000 5. za financiranje znanstveno-razisko- valne dejavnosti...................... : 12,500.000 11. člen Od dohodkov po 1. členu tega zakona, zmanjšanih za dopolnilna sredstva občinam, se vlaga v rezervni sklad SR Slovenije 2 6/o. 12. člen . Nosilci sredstev, razporejenih: — v razdelku 49 — sredstva za splošne republiške potrebe so: 1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po postavkah 213, 218 in 219, 2. Republiški sekretariat za gospodarstvo po postavkah 206, 220, 221 in 222, 3. Republiški sekretariat za finance po postavkah 211, 214, 215, 216 in 217, 4. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo po postavkah 207, 208, 209 in 212, 5. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo po postavki 210; — v razdelku 50 — sredstva za negospodarske investicije, za plačilo anuitet in drugih obveznosti so: 1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po po" stavki 22, 2. Republiški sekretariat za finance po postavkah 223, 224 in 226. 13. člen Sredstva, ki so predvidena v predračunu republiških organov za pogodbeno dejavnost, se smejo uporabljati le v skladu s pogodbami, ki jih ti organi sklenejo z izvrševalci take dejavnosti. 14. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada in sicer do višine 100.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. in 3. točke 96. člena zakon* o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64). 15. člen Pregled dohodkov republiškega proračuna za le^° 1967 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci republiškega proračuna za leto 1967, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 16. člen Ta zakon začne veljati z dnem objave v “Uradne*1’ listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967. St. 400-30/67 Ljubljana, dne 23. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. Klasifikacijska Številka bblika podobllk* dohodka dohodka XX X5 Bilanca dohdkov in splošnega razporeda dohodkov A. Dohodki Dohodki Vrsta X — Prispevki 2,8 »/o prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja.......................................... 9 °/o prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravit,' patentov in tehničnih izboljšav ............ Vsega vrsta 1 — Prispevki......................... 223,100.000 znesek podoblika oblika dohodka dohodka 220,100.000 3,000.000 21 33 Vrsta 2 — Davki Prdmetni davek 211 2 »/o davek od prometa na drobno............................ 54,500.000 213 20 ®/o delež v zveznem davku od prometa blaga na drobno 180,800.000 235,300.000 Vsega vrsta 2 —, Davki.................................. . 235,300.000 Vrsta 3 — Takse Sodne takse v gotovini ........... 28,100.000 Vsega 3 — Takse ' 28,100.000 53 61 63 72 Vrsta 5 — Dohodki po posebnih zveznih predpisih Denarne kazni........................................... 9,000.000 Vsega vrsta 5 — Dohodki po posebnih zveznih predpisih 9,000.000 Vrsta 6 — Dohodki organov in razni drugi dohodki Dohodki organov ..................................... , 500.000 Drugi dohodki........................................... 2,000.000 Vsega 6 — Dohodki organov in razni drugi dohodki . . 2,500.000 Vrsta 7 — Dopolnilna sredstva Namenska dopolnilna sredstva 72-2 namenska dopolnilna-sredstva v določenem znesku . . 21,098.440 Vsega vrsta 7 — Dopolnilna sredstva.................... 21,098.440 Skupaj dohodki za razpored (vrsta 1—7)................. 519,098.440 Klasifikacijska številka razporedna razporedna skupina podskupina 01-1 01-2 01-2-2 B. Splošni razpored dohodkov Znesek Splošni razpored dohodkov razporedna razporedna podskupina skupina Glavni namen 01 — Dejavnost šol Sredstva razporejena v odstotku od vseh dohodkov . . 95,492.800 Sredstva razporejena v določenem znesku: za posebne namene.................................... 5,000.000 5,006.060 Vsega glavni namen 01 (01-1 in 01-2) 100,492.800 02-1 02-2 Glavni namen 02 — Znanstvena in kulturno-prosveta a dejavnost Sredstva razporejena v odstotku od vseh dohodkov . . 36,678.000 Sredstva razporejena v določenem znesku: 02-2-1 za redno dejavnost...............................; . . . 4,890.000 02-2-2 za posebne namene . . 1 : S 1 i 1 ! i 1 1 . 5,254.240 10,144.240 Vsega glavni namen 02 (02-1 in 02-2) 40,822.240 Klasifikacijska številka Znesek razporedna skupina 03-2 razporedna podskupina Splošni razpored dohodkov Glavni namen 03 — Socialno skrbstvo Sredstva, razporejena v določenem znesku: razporedna podskupina razporedna skupina 03-2-2 za posebne namene Vsega glavni namen 03 (03-2) 40,124.100 40,124.100 04-2 04-2-2 Glavni namen 04 — Zdravstveno varstvo Sredstva, razporejena v določenem znesku: za posebne namene 2,568.000 Vsega glavni namen 04 (04-2) .......... 2,568.000 06-2 06-2-1 06-2-2 Glavni namen 06 — Delo državnih organov Sredstva razporejena v določenem znesku: za redno dejavnost za posebne" namene 163,623.610 34,340.600 197,964.210 Vsega glavni namen 06 (06-2) 197,964.210 09-2 Glavni namen 09 — Splošna dopolnilna sredstva občinam Sredstva razporejena v določenem znesku Vsega glavni namen 09 (09-2) 53,000.000 53,000.000 12-2 t 13-2 Glavni namen 12 — Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev Sredstva, razporejena v določenem znesku Vsega glavni namen 12 (12-2) 18,578.300 18,578.300 13-2-2 Glavni namen 13 — Negospodarske investicije Sredstva, razporejena v določenem znesku: za odplačilo anuitet in obveznosti iz prejšnjih let . ; Vsega glavni namen 13 (13-2) 33,494.000 33,494.000 14-2 Glavni namen 14 — Gospodarski posegi Sredstva, razporejena v določenem znesku Vsega glavni namen 14 (14-2) 8,500.000 8,500.000 15-1 Glavni namen 15 — Vlaganje v rezervni sklad Sredstva, razporejena v odstotku od vseh dohodkov . . Vsega glavni namen 15 (15-1) 9,261.960 9,261.960 16-2 Glavni namen 16 — Proračunske obveznosti iz prejšnjih let Sredstva, razporejena v določenem znesku ..... Vsega glavni namen 16 (16-2) I J . 9,292,830 9,292,830 18-2 Glavni namen 18 — Nerazporejeni dohodki (tekoča proračunska rezerva) Sredstva, razporejena v določenem znesku . i J ; . Vsega glavni namen 18 (18-2) ; . 5,000.000 Skupaj razporejeni in nerazporejeni dohodki (glavni nameni 01-18) 519,098.440 35. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 23. februarja 1967 sprejela ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov 1. člen V zakonu o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) se v 7. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Iz dohodka, ki ga dosežejo z osebnim delom in v drugih primerih, ki so določeni v zveznem zakonu, plačujejo občani prispevek.« 2. člen z.a v. členom se doda nov 7a člen, ki se glasi: »Ne štejejo se za osebni dohodek, od katerega se plačuje prispevek po tem zakonu: 1. prejemki iz naslova odlikovanja in narodnega Priznanja; 2. dodatek za borce; 3. prejemki po predpisih o pravicah vojnih in mirovnih vojaških invalidov; 4. prejemki po predpisih o pravicah imetnikov Partizanskega spominskega znaka 1941; 5. socialne pomoči, ki jih izplačujejo družbenopolitične skupnosti.« 3. člen V prvem odstavku 12. člena se za besedami: »z osebnim delom« postavi vejica in dodajo besede: »kot, tudi drugi dohodki, iz katerih se plačuje prispevek po tem zakonu.« Za četrtim odstavkom tega člena se doda peti odstavek, ki se glasi: »Letne osnove za obračunavanje prispevkov in dav-kov ^ zaokrožijo na celih 10 novih dinarjev tako, da s« zneski do 5 novih dinarjev zaokrožijo navzdol, zneski nad 5 novih dinarjev pa navzgor.« 4. člen V 24. členu se drugi, tretji in četrti odstavek nadomestijo z naslednjima dvema odstavkoma: »Ce zavezanec za prispevek po odbitku nima stal-ne6a prebivališča na območju družbeno-politične skup-Oosti, v kateri stalno živi njegova ožja družina, se prispevek po odbitku plačuje družbeno-politični skupnosti, v kateri stalno živi njegova ožja družina. Z ožjo družino zavezanca so mišljeni člani gospodinjstva, ki jih je zavezanec po zakonu dolžan prebijati.« 5. člen 25. člen se spremeni tako, da se glasi: "■Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega oprav-lanja intelektualnih storitev in davek na dohodek, do-z uporabo dopolnilnega dela drugih, odmerja in pobira upravni organ občine, v kateri ima zavezanec poslovni sedež. Ce zavezanec med letom spremeni poslovni sedež, odmeri in pobere prispevke in davek pristojni upravni organ vsake občine, v kateri je imel zavezanec med letom poslovni sedež. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, prispevek iz skupnega dohodka občanov, davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic in davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih v kmetijstvu, odmerja in pobira pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče, če ni v tem zakonu drugače določeno. Davek na dohodke od stavb, davek na dediščine in darila in davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto odmerja in pobira pristojni upravni organ občine, v kateri je premoženje. Pri odmeri prispevkov oziroma davkov po tem členu se uporabljajo stopnje družbeno-političnih skupnosti, ki veljajo v občini, v kateri se prispevek oziroma davek odmerja. Za zavezance, ki nimajo stalnega poslovnega sedeža, odmerja in pobira prispevke oziroma davke pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.« 6. člen 26. člen se crta. 7. člen Prvi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi: »Poslovne knjige morajo voditi: 1. zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti (64. in 76. člen), ki- se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, če so v, preteklem letu imeli več kot 200.000 din celotnega dohodka; 2. zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, če so v preteklem letu imeli več kot 25.000 din prispevne osnove.« 8. člen V 33. členu se doda za tretjim odstavkom nov, četrti odstavek, ki se glasi: »Ne glede na tretji odstavek tega člena se od zavezancev, ki zapadlih prispevkov oziroma davkov ne plačajo v enem letu od dneva izteka leta, v katerem bi jih bili morali plačati, ti prispevki oziroma davki lahko prisilno izterjajo tudi iz premoženja, s katerim opravljajo dejavnost; pogoj pa je, da je bila v teh dveh letih brez uspeha poskušena prisilna izterjava.« 9. člen 41. člen se spremeni tako, da se glasi: »Osebni dohodek, iz katerega se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: prispevek od delovnega razmerja) so. če ni v zveznem zakonu drugače določeno, vsi denarni prejemki iz delovnega razmerja v smislu temeljnega zakona o delovnih razmerjih, razen denarnih prejemkov, ki pomenijo povračilo dejanskih stroškov. Za osebni dohodek se šteje tudi dohodek, ki ga dobivajo člani predstavniških teles za svoje delo pri predstavniških organih ali pri družbenih ih drugih organizacijah, in dohodek, ki ga dobivajo člani zadrug 'za delo pri zadrugi. Kateri denarni prejemki pomenijo povračilo dejanskih stroškov v smislu prvega odstavka tega člena, se presoja po zveznih predpisih.-« 10. člen V prvem odstavku 43. člena se 3. točka črta. 11. člen V 5. točki 44. člena se za besedami: -s praktičnim poukom« postavi vejica in doda beseda: »vajenci«. 8. točka se črta, sedanja 9. točka postane 8. točka. Na koncu sedanje 9. točke oziroma nove 8. točke se pika nadomesti z vejico in nato doda pet novih točk, ki se glasijo: »9. iz prejemkov, ki jih dobijo delavci kot pomoč zaradi uničenja ali poškodovanja premoženja kot posledice elementarnih nesreč in drugih izrednih dogodkov, 10. iz prejemkov, ki jih dobi kot pomoč družina umrlega delavca, 11. iz prejemkov študentov in dijakov na rednem šolanju — za delo v študentskih in dijaških organizacijah, 12. iz nagrad, ki jih dobivajo obsojenci za delo v kazenskih poboljševalnih zavodih, 13. iz prejemkov, ki jih dobivajo mladoletniki za delo v vzgojnih poboljševalnih domovih.« Za prvim odstavkom se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi: »Ce so mesečni osebni dohodki delavcev po pogodbi iz 4. točke prvega odstavka tega člena v poprečju manjši od poprečnih mesečnih osebnih dohodkov delavcev zadevne delovne organizacije v letu pred letom,'v katerem se plačuje' prispevek, se prispevek obračuna in plača v znesku, ki ustreza poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev delovne organizacije.« 12. člen Drugi odstavek 48. člena se spremeni tako, da se glasi: »Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa določenega za posek v letu, za katerega se prispevek odmerja (1. in 4. točka prvega odstavka 42. člena zakona o gozdovih. Uradni list SRS, št. 30-309/65). Osnovo za odmero določi finančni organ glede na količino lesa in poprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom, v preteklem gospodarskem letu, po vrstah lesa in vrednostnih razredih. Gozdne organizacije morajo predložiti finančnim organom do 15. februarja v letu, za katero se prispevki odmerjajo, sezname vseh, ki jim je bil odobren posek lesa za to leto, po količini, vrstah lesa in vrednostnih razredih, za naknadno odobren posek pa v roku 15 dni po izdaji dovoljenja.« 13. člen 49. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občinska skupščina lahko predpiše različne stopnje občinskega prispevka od kmetijstva za posamezne skupine katastrskih občin ali za posamezne katastrske občine.« 14. člen 50. člen se spremeni tako, da se glasi: »Prispevek od kmetijstva se odmerja in plačuje v občini, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. Ce zavezanec nima zemljišča v občini, v kateri ima stalno prebivališče, odmerja in pobira prispevek od kmetijstva pristojni upravni organ občine, v kateri je zemljišče.« 15. člen V 58. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »V najmanjši osebni dohodek se vštevajo dohodki zavezanca in vseh članov gospodinjstva, od katerih se odmerjajo prispevki oziroma davki po letnih osnovah ter dohodki iz delovnega razmerja, od pokojnin in invalidnin.« V drugem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem se odmerjeni prispevek od kmetijstva ustrezno zniža, če so imeli v letu, za katero je bil prispevek odmerjen, večje izdatke za zdravljenje ali za pogreb družinskih članov« V prvem odstavku 59. člena se za besedama: »delovni organizaciji« dodajo besede: »za čas daljši od treh let«. V drugem odstavku se za besedami: »v zakup občanu«, dodajo besede: »če je dano v zakup delovni organizaciji za čas do treh let v izkoriščanje za kmetijsko proizvodnjo«. 17. člen 62. člen se spremeni tako, da se glasi: »Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200 din. Občinske skupščine lahko predpišejo oprostite'1 prispevka od kmetijstva za zavezance, katerih skupni letni katastrski dohodek znaša nad 200 do 500 din, in za zavezance iz takih višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od nezgodnih površin ne presega 2000 din. Oprostitve prispevka iz tega člena se ne nanašajo na osebni dohodek iz gozda in ne na pridobivanj6 materialnih pravic, ki so vezane na višino dohodka oziroma prispevka, če ni v zveznem zakonu drugače določeno.« 18. člen 65. člen se spremeni tako, da se glasi: »Prispevek od obrtnih dejavnosti plačujejo tudi osebe, ki imajo od izkoriščanja zemljišč v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna-žganje opeke, apna, oglja ipd.) po odbitku stroškov več kot 2000 din letnega dohodka.« 19. člen 67. člen se črta. 20. člen V 70. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi- »Občinska skupščina lahko določi, da se ob dole" čenih pogojih tudi za posamezne druge gospodarsk6 dejavnosti občanov prispevek plačuje po pavšalni letn' osnovi.« 21. člen V 71. členu se prvi odstavek nadomesti z dvema novima odstavkoma, ki se glasita: »Pavšalna letna osnova se določi za eno leto naprej tako, da sme dosegati največji letni znesek osebnega dohodka, ki ga doseže iz delovnega razmerja delavec določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako dejavnost v občini, v kateri ima zavezanec poslovni sedež, ali v sosedni občini. Ce v občinah iz prvega odstavka tega člena ni gospodarske organizacije, ki bi opravljala tako dejavnost, sme pavšalna letna osnova dosegati največji letni osebni dohodek, ki ga imajo iz delovnega razmerja delavci gospodarske organizacije, ki opravlja podobno ali drugačno dejavnost.« Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. Dosedanji četrti odstavek se črta. 22. člen 73. člen se spremeni tako, da se glasi: »Stopnje prispevka od obrtnih dejavnosti na pavšalne letne osnove smejo dosegati največ seštevek stopenj zveznega, republiškega in občinskega prispevka iz delovnega razmerja in prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja.« 23. člen 74. člen se spremenj tako, da se glasi: »Prispevek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku vnaprej zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega TOesta, zlasti vaškim obrtnikom in gostilničarjem, ki ^ pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost pa opravljajo le postransko ali občasno, osebam, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot s postranskim poklicem in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo. Način določanja letnega zneska prispevka ter osnove in merila, po katerih se ta določa za posamezne zavezance, predpiše občinska skupščina. Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku za zavezance, ki imajo osebni dohodek od °brtne dejavnosti brez stalnega poslovnega mesta, do-l°ča upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče; njej ta prispevek tudi pripada. Glede zmanjšanja pavšalnega letnega zneska prispevka zaradi nepredvidene prekinitve dela, se smi-selno uporabljajo določbe 72. člena tega zakona.« 24. člen SSa drugim odstavkom 75. člena se doda naslednji °dstavek, ki se glasi: »Stopnje prispevka iz prvega odstavka tega člena 80 proporcionalne in so lahko različne za posamezne vire dohpdkov.« V tretjem odstavku, ki postane četrti, se 7. točka črta. Doda se-'nov peti odstavek, ki se glasi: -Kot dohodki od postranskih kmetijskih dejavno-sii- ki niso obseženi v katastrskem dohodku, se štejejo f^tno dohodki od prevozništva in od tovorjenja lesa ln drugega materiala z delovno živino. Med te do- hodke se ne štejejo dohodki, ki jih imajo lastniki gozdov s spravilom lesa iz lastnega gozda.« Sedanji četrti in peti odstavek postaneta šesti ln sedmi odstavek. 25. člen V 76. členu se drugi odstavek črta. 26. člen Za 81. členom se doda nov 81a člen, ki se glasi: •Osnova za prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ali letni znesek prispevka sta lahko določena v pismenem sporazumu med občino in zavezancem za prispevek za eno ali več let, neodvisno od določb 70., 71., 74. in 76. člena tega zakona; način, pogoje in merila za tako določitev predpiše občinska skupščina. Pri sporazumni določitvi letnega zneska prispevkov iz prvega odstavka tega člena mora biti posebej določen znesek prispevka vsake družbeno-politične skupnosti, ki ga je vpeljala. Letni zneski prispevkov iz drugega odstavka tega člena morajo biti nasproti skupnemu znesku v enakem razmerju, kot so stopnje prispevka posameznih druž-beno-političnih skupnosti nasproti seštevku stopenj vseh družbeno-političnih skupnosti.« 27. člen V 87. členu se tretji odstavek črta. 28. člen 88. člen se spremeni tako, da se glasi: »Stopnje prispevka od intelektualnih storitev smejo dosegati največ seštevek stopenj zveznega, republiškega in občinskega prispevka iz delovnega razmerja in prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja.« 29. člen Za 88. členom se doda nov 88a člen, ki se glasi: »Prispevek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) plačujejo občani, ki opravljajo državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam priložnostne storitve, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od opravljanja intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek od letne osnove ali v pavšalnem letnem znesku. Stopnje prispevka iz prvega odstavka tega člena so proporcionalne in so lahko različne za posamezne vire dohodkov.« 30. člen 89. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanec tega prispevka, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot tri mesece v letu, ali zato ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, ne morejo doseči osebnega dohodka delavca zaposlenega v delovni organizaciji ali pri državnem organu (87. člen), določi za odmero prispevka pristojni organ osnovo prispevka v višini dejanskih doseženih dohodkov, ali pa določi prispevek v pavšalnem znesku. Glede zmanjšanja prispevnih osnov zaradi nepredvidene prekinitve dela se smiselno uporabljajo določbe 72. člena tega zakona.« 31. člen Za 89. členom se doda nov 89a člen, ki se glasi: »Osnova za prispevek od intelektualnih storitev ali letni znesek prispevka sta lahko določena v pismenem sporazumu med občino in zavezancem za prispevek, neodvisno od določb 86. in 89. člena tega zakona; način, pogoje in merila za tako določitev predpiše občinska skupščina. Pri sporazumni določitvi letnega zneska prispevka iz prvega odstavka tega člena mora biti posebej določen prispevek vsake družbeno-politične skupnosti, ki ga je vpeljala. Letni zneski prispevkov iz drugega odstavka tega člena morajo biti nasproti skupnemu znesku v enakem razmerju, kot so stopnje prispevka posameznih druž-beno-političnih skupnosti nasproti seštevku stopenj vseh družbeno-političnih skupnosti.« 32. člen Za 98. členom se doda nov 98a člen, ki se glasi: »Stopnje prispevka od avtorskih pravic so proporcionalne in smejo dosegati največ seštevek stopenj zveznega, republiškega in občinskega prispevka iz delovnega razmerja in prispevka za izobraževanje, ki se plačuje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja.« 33. člen V 99. členu se uvodni stavek spremeni tako, da se glasi: »Prispevka od avtorskih pravic ne plačujejo avtorji:«. 34. člen V 101. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi : »Zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka občanov je oseba, ki ima stalno prebivališče v Jugoslaviji ter jugoslovanski državljan, ki doseže dohodek z osebnim delom pri jugoslovanskem diplomatskem oziroma konzularnem predstavništvu ali pri organizaciji v tujini, če njegov skupni čisti dohodek, ki ga doseže v posameznem koledarskem letu iz vseh virov, presega določeni znesek.« Za drugim- odstavkom se doda nov tretji-odstavek, ki se glasi: »V skupen čisti dohodek iz drugega odstavka tega člena se vštevajo tudi prejemki iz naslova pokojnine.« 35. člen 108. člen se spremeni tako, da se glasi: »Osnova za davek od stavb je enoletni znesek stanarine oziroma najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora. Ce uporablja stavbo lastnik ali uživalec ali je stavba nezasedena, je davčna osnova enoletni znesek sta-narinske oziroma najemninske vrednosti, zmanjšane za stroške vzdrževanja in upravljanja In za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora. Višino stroškov vzdrževanja in upravljanja stavb ter amortizacijo, določi občinska skupščina v odstotku od stanarine ali najemnine oziroma od stanarinske ali najemninske vrednosti. Davek od stavb se ne plačuje, če se stavba iz objektivnih razlogov ne more uporabljati oziroma oddajati v najem.« 36. člen V prvem odstavku 109. člena se za besedami: »za uporabo hiše« pika nadomesti z vejico in dodajo besede: »za stanovanjske hiše, za katere ni predpisano dovoljenje za graditev, pa od prvega dneva naslednjega meseca potem, ko se začne hiša uporabljati.« Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Pri hišah oziroma stanovanjih iz prvega in drugega odstavka tega člena, od katerih ima zavezanec dohodke, ki presegajo najvišjo stanarino, predpisano z odlokom občinske skupščine v smislu zakona o stanovanjskih razmerjih, če ni takega odloka, pa stanarino, ki je v zadevni občini običajna za podobne hiše oziroma stanovanja, plačuje zavezanec davek od razlike med dogovorjeno in predpisano oziroma običajno najvišjo stanarino, ki se plačuje za podobne hiše oziroma podobna stanovanja.« Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti, se spremeni tako, da se glasi: »Za hiše, ki se smejo zidati ali popravljati samo z dovoljenjem pristojnega organa, velja oprostitev iz prvega in drugega odstavka tega člena le, če je lastnik hiše oziroma stanovanja dobil tako dovoljenje.« 37. člen V 111. členu se besede: »ali od drugih premoženjskih pravic« nadomestijo z besedami: »ali od drugega premoženja in premoženjskih pravic«. 38. člen V 121. členu se tretji odstavek spremeni take, de se glasi: »Ce gre pri dedovanju ali darilu za družinsko stanovanjsko hišo oziroma stanovanje ali kmetijska gospodarska poslopja, ne plača dedič oziroma obdarjenec, ki je z zapustnikom oziroma darovalcem v drugem dednem redu, davka na dediščino in darila za eno stanovanje oziroma za kmetijska gospodarska poslopja, če je ob zapustnikovi smrti oziroma ob sprejemu darila živel z zapustnikom oziroma stanovalcem v’skupnem gospodinjstvu.« 39. člen Prvi odstavek 127. člena se nadomesti s tremi novimi odstavki, ki se glasijo: •Občani, ki imajo določene velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo ali imajo samorodno trto, plačujejo davek na kmetijske proizvajalne priprave oziroma na samorodno trto. Za velike mehanične priprave se štejejo težki traktorji (nad 35 KM), buldožerji, kombajni, bagri, velike mlatilnice (š kapaciteto nad 1500 kg na uro) In strojne žage za lesno predelavo. Višino davka za posamezne proizvajalne priprave in samorodno' trto predpiše občinska skupščina z odlokom.« . -••Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek 40. člen Za 130. členom se doda nov 130a člen, ki se glasi: “Zavezancem za davek na tujo delovno salo, ki se jim osnova za prispevek ali letni znesek prispevka iz osebnega dohodka določita s pismenim sporazumom (81a in 89a člen), sta lahko v takem sporazumu določena tudi osnova ali letni znesek davka na tujo delovno silo.« 41. člen V 131. členu se besede »in tisti čas, ko jih je delodajalec po izučitvi dolžan obdržati kot delavce« črtajo. 42. člen V 134. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: -Krajevni samoprispevek se lahko predpiše, če je za to glasovala večina vseh vpisanih volivcev iz tistega območja, za katero naj bi se krajevni samoprispevek uvedel.« 43. člen V 139. členu se 4. točka spremeni tako, da se glasi: “4. način odmere in pobiranja samoprispevka.« 44. člen V 156. členu se doda za četrtim odstavkov nov peti odstavek, ki se glasi: *V roku iz četrtega odstavka tega člena pošlje pristojni občinski upravni organ zavezancu, ki se mu Prispevek oziroma davek odmerja* po pismenem sporazumu, odločbo o odmeri prispevka oziroma davka.« 45. člen V 166. členu se besede: »Občinski upravni organ, ki je odmeril prispevek oziroma davek« nadomestijo z besedami: »Upravni organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil končan postopek za odmero prispevka oziroma davka,«. 46. člen V drugem odstavku 169. člena se beseda: »odločitve« nadomesti z besedo »odločbe«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Zoper odločbo, ki jo izda svet o ugovoru iz prvega. odstavka tega člena, ni pritožbe.« 47. člen V 173. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Prispevke iz delovnega razmerja, prispevek od avtorskih pravic ter prispevek od obrtnih dejavnosti in Prispevek od intelektualnih storitev, ki se plačujejo od vsakega posameznega dohodka posebej, obračunava in Pobira izplačevalec takih osebnih oziroma drugih dohodkov (prispevek po odbitku).« 46. člen V 174. členu se za besedo: »Izplačevalec« dodajo besede: »osebnega dohodka, iz katerega se ploču j e prispevek.- 49. čle*i 199. člen se spremeni tako, da se gtash »Občan, ki odtuji ali pridobi nepremično premože-nie, mora ob overitvi pogodbe o prenosu tafcsga poe- moženja pri pristojnem organu predložiti dokaz, da je plačal zapadli prispevek oziroma davek. Brez dokaza, da je plačan zapadli prispevek oziroma davek, pristojni organ ne sme overiti pogodbe o prenosu nepremičnine.« 50. člen Ža 207. členom se doda nov 207a člen, ki se glasi: »Začasne olajšave glede plačevanja prispevka od kmetijstva za zemljišča, dana v zakup državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam pred 1. januarjem 1965, se priznavajo po predpisih, ki so veljali do 1. januarja 1965 in sicer za ves čas, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba. Začasne olajšave v plačevanju prispevka od kmetijstva za zemljišča, dana v zakup delovni organizaciji v izkoriščanje za kmetijsko proizvodnjo po 1. januarju 1965, toda pred 1. januarjem 1967, se priznavajo po določbah tega zakona, ki so veljale do 1. januarja 1967, in sicer za ves čas, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba.« 51. člen Ne glede na 17. člen zakona o prispevkih in davkih občanov, se lahko določi prispevek oziroma davek za leto 1967 po predpisih o osnovah in stopnjah,, ki jih izdajo družbeno-politične skupnosti do 28. februarja 1967. Iz osebnih dohodkov, iz katerih se plačuje prispevek ob izplačilu (prispevki po odbitku), se bo pred začetkom uporabe predpisov iz prvega odstavka tega člena plačeval prispevek po stopnjah, ki so veljale na dan 1. januarja 1967. Roki za odmero prispevkov in davkov iz 156. člena zakona o prispevkih in davkih občanov, ki bodo odmerjeni v letu 1967. se podaljšajo za 30 dni. 52. člen Določbe 26. in 31. člena tega zakona bodo veljale tudi za zavezance, ki jim bodo prispevki za leto 1966 odmerjeni v letu 1967. 53. člen Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovence je pooblaščena, da določi in izda prečiščeno besedilo zakona o prispevkih in davkih občanov. 54. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa'se od 1. januarja 1967. St. 422-5/67 Ljubljana, dne 23. februarja 1967. Skupščina SoetaiMične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 36. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustav« Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 23. februarja 1967 sprejela ZAKON 0 spremembi zakona o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks 1. člen V zakonu o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks (Uradni list SRS, št. 36-364/65) se 2. člen spremei tako, da se glasi: »Republiški prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plačuje po stopnji 2,8 ^ . 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967. St. 422-10/67 Ljubljana, dne 23. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 37. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 23. februarja 1967 avrejela ZAKON o dopolnitvah zakona o republiškem davku od prometa blaga na drobno 1. člen V 1. členu zakona o republiškem davku od prometa blaga na drobno (Uradni list SRS, št. 36-365/65) se dodasta dva nova odstavka, ki se glasita: »Kaj se -šteje za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se presoja po določbah 1., 2., 4. in 6. točke prvega odstavka 2. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka (Uradni list SFRJ. Št. 33-562/65, št. 57-942/65, št. 4-39/66, št. 28-329/66, št. 52-611/66 in št. 5-41/67). Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje tudi prodaja proizvodov, ki jih neposredno občanom in civilnim pravnim osebam na debelo prodajajo proizvajalne, trgovske in druge delovne organizacije, če ne gre za prodajo reprodukcijskega materiala zasebnim obrtnikom za proizvodno dejavnost.« 2. člen Za 1. členom se doda nov 2. člen. ki se glasi: »Republiški davek od prometa blaga na drobno se plačuje tudi na motorna vozila, ki jih uvozijo občani in civilne pravne osebe. Davek plača uvoznik (občan oziroma civilna pravna oseba) za finance pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri je sedež oziroma stalno prebivališče uvoznika, in sicer v 15 dneh po uvozu. Motorno vozilo je mogoče registrirati šele, ko je za registracijo pristojnemu organu predložen dokaz o plačilu prometnega davka po tem členu.« 3. člen Sedanji 2. člen postane 3. člen. 4. člen Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije je pooblaščena, da določi in izda prečiščeno besedilo zakona o republiškem davku od prometa blaga na drobno. 5. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 421-7/67 Ljubljana, dne 23. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 38. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 23. februarja 1967 sprejela ZAKON o določitvi dopolnilnih sredstev občinam 1. člen Socialistična republika Slovenija zagotavlja v le*11 1967 splošna dopolnilna sredstva tistim občinam, katerih lastna proračunska sredstva ne dosegajo 370 dinarjev na prebivalca, oziroma v občinah z več kot 35.000 prebivalci, 350 dinarjev na prebivalca. Občinam iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo splošna dopolnilna sredstva v višini razlike med predvidenimi lastnimi proračunskimi sredstvi posamezne občine in med zneskom proračunskih sredstev, ki bl bila potrebna, da se doseže v občini proračunska P°' trošnja 370 dinarjev oziroma 350 dinarjev na prebi' valca. 2. člen Za zagotovitev splošnih,dopolnilnih sredstev obči' nam po 1. členu tega zakona se v republiškem prorS" čunu za leto 1967 zagotovijo sredstva v višini 53,000 0 dinarjev. 3. člen Splošna dopolnilna sredstva se dodelijo po meril’11 iz 1. člena tega zakona temle občinam: Ajdovščina 1,175.000, Črnomelj 1,717.000, Gornja Radgona 1,582.000, Grosuplje 768.000, Ilirska Bistrica 624.000, Krško 1,073.000, Laško 408.000, Lenart 2,806.000, L«ndava 3,830.000, Litija 734.000, Ljutomer 1,026.000, Metlika 572.000, Mozirje 715.000, Murska Sobota 1.814.000, Ormož 2,426.000, Radlje ob Dravi 1,219.000, Ribnica 858.000, Sevnica 1,780.000, Slovenska Bistrica 1.957.000, Slovenske Konjice 1,096.000, Šentjur pri Celju 1.952.000, Šmarje pri Jelšah 3,094.000, Tolmin 1,628.000 in Trebnje 1,501.000 din. Sredstva iz prejšnjega odstavka se izplačujejo občinam po trimesečnih oziroma mesečnih načrtih za izvrševanje republiškega proračuna. 4. člen Razlika med zneskom iz 2. člena in seštevkom zneskov iz 3. člena v višini 16,645.000 din se kot rezer-t^a dopolnilnih sredstev uporabi: ,— za nadomestilo izpada proračunskih dohodkov občin zaradi elementarnih nesreč; — za dodatna sredstva občinam, ki do izločitve iz Proračunov sredstev za izobraževanje v letu 1967, z lastnimi proračunskimi sredstvi in s splošnimi dopolnilnimi sredstvi iz 3. člena, ne bodo dosegle najmanj 95“/» proračunske potrošnje z leta 1966; — za dodatna sredstva občinam, ki so prejemala do leta 1967 dopolnilna sredstva, če je njihova potrošnja na prebivalca iz naslova priznavalnin borcem višja kot znaša poprečje za SRS; — za izjemno kritje drugih izrednih potreb občin, ki po tem zakonu prejemajo dopolnilna sredstva. O uporabi rezerve dopolnilnih sredstev odloča Tz-'Tšni svet Skupščine SR Slovenije. O svojih odločitvah 0 uporabi dopolnilnih sredstev iz četrte alinee prejšnjega odstavka poroča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 5. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v “Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. janu-nrJa 1967. St. 400-31/67 Ljubljana, dne 23. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik; Ivan Maček l.r. 19. Na podlagi tretje alinee 135. Člena in 151. člena ^»ve Socialistične republike Slovenije je Skupščina s**-talistlčne republike Slovenije na seji Republiškega *“Ora m na seji Organizacijako-političnega zbora dne 3' februarja 1967 sprejela ZAKON 0 oporr ni sreostev iz dodatnega davka od prometa blaga na drobno v letu 1967 1. člen Sredstva la 1.3-odatotnega dodatnega davka od pro-eta blaga na drobno ae v letu 1967 uporabijo: a) za kreditiranje neporavnanih obveznosti proračuna SR Slovenije po odločitvah, sprejetih do konca leta 1966 — v znesku 38 milijonov dinarjev; b) za udeležbo republike pri financiranju graditve kliničnega centra v Ljubljani — v znesku 9 milijonov dinarjev. 2. člen Za nadaljevanje del pri izdelavi regionalnega prostorskega plana in za projektiranje novih cestnih odsekov lahko najameta v letu 1967 kredit pri poslovni banki: a) SR Slovenija do zneska 1 milijon dinarjev za izdelavo regionalnega prostorskega plana; b) . cestni sklad SR Slovenije do zneska 4 milijonov dinarjev za projektiranje novih cestnih odsekov. Kredita iz prejšnjega odstavka se bosta vračala iz morebitnega presežka sredstev 1,5-odstotnega dodatnega prometnega davka, ki bi preostala v letu 1967 po kritju obveznosti iz prejšnjega člena, oziroma iz dotoka sredstev tega davka v letu 1968. 3. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v •»Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1967. St. 421-10/67 Ljubljana, dne 23. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 40. •' Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 24. februarja 1967 in na seji Orgamzacijsko-političnega zbora (Joe .23. februarja .1967 sprejela ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin ■ ’ .... n 1. člen Naslov zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63 in št. 4-10/65) se spremeni tako, da se glasi: -Zakon o volitvah odbornikov občinskih skupščin«. 2. člen 8. člen zakona se spremeni tako, da se glasi: -Občani in njihova društva, družbeno-politične ib druge organizacije ter delovne skupnosti imajo pravico, da ' v pripravah zborov vplivčev in zborov delovnih ljudi, na katerih se določajo kandidati za odbornike občinske skupščine, uveljavljajo kandidate za odbornike občinske skupščine. Socialistična zveza delovnega. ljudstva kot nosilec in ^organizator družbeno-politične aktivnosti 'na volitvah organizira široke posvete družbeno-političnih- delovnih in drugih samoupravnih organizacij in občanov o merilih' za sestavo skupščin in daje pobudo za uveljavljanje kandidatov na zborih volivcev. V ta namen organizirajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami take oblike družbeno-politične aktivnosti, ki omogočajo občanom najširšo pobudo in neposredno sodelovanje pri uveljavljanju in obravnavi predlogov za določitev kandidatov za odbornike občinske skupščine in v javnih obravnavah seznanjajo volivce s predlogi za kandidate.« 3. člen V 10. Členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa je lahko ponovno kandidiran v prvi zaporedni mandatni dobi za odbornika istega zbora iste občinske skupščine odbornik, ki je bil izvoljen na nadomestnih volitvah- V 118. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Kolikor občinska skupščina ne odloči drugače, se nadomestne volitve ne opravijo, kadar preostane do rednega poteka mandata manj kot eno leto.« 5. člen Črtajo se: — 2. točka 25. člena ter 28., 154., 155., 156., 157. in 159. člen, — vse določbe zakona, ki se nanašajo na volitve odbornikov okrajnih skupščin. 6. člen Doiocpa arugega odstavka 27. člena zakona o izvedbi ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-91/63) se črta. 7. Člen Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SP. Slovenije je pooblaščena, da izda prečiščeno besedilo zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. 8. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 020-18/67 Ljubljana, dne 24. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 41. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 24. februarja 1967 in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 23. februarja 1967 sprejela ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije 1. člen 18. člen zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 11-93/63 in št. 4-11/65) se spremeni tako, da se glasi: »Občani in njihova društva, družbeno-politične in druge organizacije ter delovne skupnosti imajo pravico, da v pripravah zborov volivcev in zborov delovnih ljudi, na katerih se določajo kandidati za republiške poslance, uveljavljajo kandidate za republiške poslance. Socialistična zveza delovnega ljudstva kot nosilec in organizator družbeno-politične aktivnosti na volitvah organizira široke posvete družbeno-politič-nih, delovnih in drugih samoupravnih organizacij in občanov o merilih za sestavo skupščin in daje pobudo za uveljavljanje kandidatov na zborih volivcev. V ta namen organizirajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva v sodelovanju z drugimi druzbeno-po-litičnimi in drugimi organizacijami take oblike družbeno-politične aktivnosti, ki omogočajo občanom najširšo pobudo in neposredno sodelovanje pri. uveljavljanju in obravnavi predlogov za določitev kandidatov za republiške poslance in v javnih obravnavah seznanjajo volivce s predlogi za kandidate.« 2. člen V 19. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Od dneva volitev poslancev Republiškega zbora v občinskih skupščinah pa do dneva neposrednih volitev teh poslancev ne sme preteči več kot 15 dni.« 3. člen V 32. členu se v prvem odstavku 3. točka spremeni tako, da se glasi: »določa enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil ter da nadzoruje, kako se ti standardi izvajajo.« 4. člen Besedilu 32. člena se dodajo novi trije odstavki, ki se glasijo: »Sredstva za kritje stroškov za volitve republiških poslancev se zagotovijo v republiškem proračunu. Ustrezen del sredstev iz prejšnjega odstavka 66 dodeli občinam in sicer po enotnih merilih, ki jih loči Republiška volilna komisija ob upoštevanju enotnih standardov za volilni material in drugih materi^1' nih pogojev za izvedbo volilnih opravil. Republiška volilna komisija določi, kako se up0" ratdjajo ta sredstva in nadzoruje njihovo uporabo-' 5. člen V 48. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glaS’^ »Zbor volivcev lahko obvesti druge zbore volivc® z območja volilne enote, kateri kandidati so bili sP1^" jeti kot kandidati zbora volivcev.« 6. člen V 52. členu se doda na koncu besedila nov stavek, ki se glasi: »Predlagatelji kandidature morajo biti iz najmanj polovice območij zborov volivcev v volilni enoti, in sicer tako, da mora biti najmanj pet predlagateljev iz območja vsakega od teh zborov volivcev.« 7. člen V 62. Členu se doda v prvi vrsti prvega odstavka za besedo »skliče« besedilo: »najpozneje v treh dneh po objavi iz prejšnjega člena«. 8. člen 65. člen se spremeni tako, da se glasi: »Kandidat zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah oziroma v delovnih skupnostih postane tisti, ki so ga predlagali zbori delovnih ljudi v delovnih organizacijah oziroma v delovnih skupnostih, v katerih je najmanj desetina vseh delovnih ljudi z ustreznega področja na območju volilne enote.« 9. člen 86. člen se spremeni tako, da se glasi: »Poslanci se volijo z glasovnicami. Glasovnice se sestavijo posebej za volitve poslancev Republiškega zbora in posebej za volitve poslancev zborov delovnih skupnosti. Na glasovnici za volitve poslancev Republiškega zbora se navede najprej volilna enota, za katero se voli poslanec, nato pa priimek in ime vsakega kandidata s potrjenih kandidatur, in sicer po vrsti, kakor so bile kandidature potrjene. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka. Na glasovnici za volitve poslancev zborov delovnih skupnosti se navede najprej volilna enota, za katero se volijo poslanci, nato pa priimek in ime vsakegs kandidata s potrjenih kandidatur, in sicer po vrsti za: Gospodarski zbor, Prosvetno-kulturni zbor, Socialno-zdravstveni zbor in Organizacijsko-politični zbor. Imena kandidatov za poslance vsakega zbora se navedejo Po vrsti, kakor so bile kandidature potrjene. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka. Glasovnica mora biti overjena s pečatom občinske skupščine« 10. člen V 88. členu se namesto drugega odstavka vneseta novi drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Odbornik glasuje o vsakem kandidatu za poslanca Republiškega zbora posebej. Odbornik lahko glasuje samo za enega kandidata za poslanca vsakega zbora delovnih skupnosti.« Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. 11. člen 93. člen se spremeni tako, da se glasi: »V občinski skupščini je izvoljen vsak kandidat za Poslanca Republiškega zbora, ki je dobil več kot polovico glasov navzočih članov občinske skupščine. Ge noben kandidat ni dobil večine iz prejšnjega odstavka, se glasovanje ponovi. Če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ni dobil potrebne večine, se ves volilni postopek ponovi.« 12. člen 94. člen se spremeni tako, da se glasi: »Ce sodeluje v volilni enoti na volitvah za zbor delovnih skupnosti en sam kandidat, je ta izvoljen za poslanca, če je dobil večino glasov vseh članov občinske skupščine. Ce tvori volilno enoto več občin, je kandidat izvoljen, če je dobil večino glasov vseh članov vsake občinske skupščine. Ce kandidat ni dobil večine po prejšnjem odstavku, se glasovanje ponovi. Ce tudi pri ponovnem glasovanju kandidat ni dobil potrebne večine, se ves volilni postopek ponovi. Ce sodelujeta v volilni enoti na volitvah za zbor delovnih skupnosti dva ali več kandidatov, je izvoljen za poslanca kandidat, ki je dobil največ glasov v občinski skupščini. Če tvori volilno enoto več občin, je izvoljen kandidat, ki je dobil skupno največ glasov v vseh občinskih skupščinah. Ce je dvoje ali več kandidatov za poslanca istega zbora z največjim številom glasov dobilo enako število glasov, se glasovanje ponovi med temi kandidati. Ce noben kandidat ne dobi večine po tretjem odstavku tega člena, se ves volilni postopek ponovi.« 13. člen V 129. členu se 2. točki prvega odstavka na koncu doda besedilo: »koliko je volivcev v volilni enoti«. 14. člen V 141. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Ce preostane do rednega poteka mandata manj kot eno leto, se razpišejo nadomestne volitve le v primeru, če to zahteva občinska skupščina z območja volilne enote.« 15. člen Besedilu 142. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Poslanec, ki je bil izvoljen na nadomestnih volitvah, je lahko na naslednjih volitvah ponovno izvoljen v isti zbor.« 16. člen 182., 183. in 184. člen se črtajo. 17. člen Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije je pooblaščena, da izda prečiščeno besedilo zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije. 18. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 0201-13/67 Ljubljana, dne 24. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. ! Ir 42. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 23. februarja 1967 in na seji Socialno-zdrav-stvenega zbora dne 21. februarja 1967 sprejela ZAKON o višini dohodkov gospodinjstva za določitev pravice do otroškega dodatka 1. člen Višina dohodkov gospodinjstva iz delovnega razmerja, obračunanih na člana gospodinjstva (cenzus), ki izključuje pravico do otroškega dodatka, se določa na: a) 500 dinarjev mesečno, če gospodinjstvo nima dohodkov iz kmetijske dejavnosti in od samostojne dejavnosti ali drugih prispevkov in davkom zavezanih dohodkov; b) 400 dinarjev mesečno, če ima gospodinjstvo tudi dohodke iz kmetijske dejavnosti in od samostojnih dejavnosti ali druge prispevkom in davkom zavezane dohodke. 2. člen *. •• . ....... ... v 4-; ■ ... Dohodki iz kmetijske dejavnosti in od samostojne dejavnosti ter drugi prispevkom in davkom zavezani dohodki se pri ugotavljanju pravice do otroškega dodatka in pri določanju njegove višine upoštevajo pp cenzusnih skupjnah, določenih v 35. členu uredbe o otroškem dodatku po spremembah in dopolnitvah te uredbe v letu 1956 (Uradni list FLRJ, št. 1-2/56). 3. člen Mesečni znesek dohodka iz delovnega razmerja se ugotavlja na podlagi izplačil, ki so jih upravičenec in člani njegovega gospodinjstva prejeli v preteklem letu, ne glede na to, na kateri čas se izplačilo nanaša. Ce upravičenec ni imel osebnega dohodka v preteklem letu ali če so se dohodki njegovega gospodinjstva v tekočem letu tako spremenili, da presežejo ali ne dosežejo višine, določene v 1. členu tega zakona, se ugotavlja mesečni znesek osebnega dohodka na podlagi prejemkov v letu, v katerem uveljavlja pravico do otroškega dodatka, vendar najmanj na podlagi poprečja treh mesecev. 4. člen Glede ugotavljanja dohodka gospodinjstva iz kmetijske dejavnosti in od samostojne dejavnosti ter drugih prispevkom in davkom zavezanih dohodkov in ugotavljanja, kateri družinski člani tvorijo v tem primeru gospodinjstvo, na katere se ta dohodek deli, se uporabljajo določbe 37. člena uredbe o otroškem dodatku. 5. člen Upravičenci do otroškega dodatka so dolžni najkasneje v 15 dneh potem, ko začne veljati ta zakon, prijaviti pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje oziroma delovni organizaciji, če le-ta izplačuje otroški dodatek, vsa dejstva, ki po določbah tega zakona vplivajo na pravico do otroškega dodatka. Dosedanjim upravičencem do otroškega dodatka, ki v tem roku ne prijavijo dejstev po prejšnjem stavku, preneha pri- stojni zavod izplačevati otroški dodatek s prvim dnem naslednjega meseca po preteku tega roka. 6. člen Komunalni zavodi za socialno zavarovanje bodo opravili revizijo vseh določb, na podlagi katerih se izplačuje otroški dodatek, zaradi uskladitve z določbami tega zakona, in sicer najpozneje v dveh mesecih potem, ko začne veljati ta zakon. 7. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. marca 1967. St. 193-4/67 Ljubljana, dne 24. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 43. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 23. februarja 1967 in na seji Prosvetno-kulturnega zbora dne 21. februarja 1967 sprejela ZAKON O prispevku SR Slovenije za socialno zavarovanje samostojnih umetnikov 1. člen SR Slovenija bo vsako leto iz svojega proračuna prispevala določen znesek za socialno zavarovanje samostojnih umetnikov, ki jim prizna svojstvo umetnika-zavarovanca posebna komisija iz 153. in 190. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. 2. člen Znesek se določi po številu samostojnih umetnikov, ki jim je priznano svojstvo zavarovanca po pogodbi o Izvajanju socialnega zavarovanja umetnikov z dne 1. julija 1966 (Uradni list SRS, št. 26-146/66) in po pogodbi o izvajanju socialnega zavarovanja filmskih umetnikov In filmskih delavcev z dne 1. julija 1966 (Uradni list SRS, št. 26-147/66), po veljavnih stopnjah osnovnih prispevkov za socialno zavarovanje in upoštevaje znesek 800 dinarjev kot enotno najnižjo osnovo za vse samostojne umetnlke-zavarovance po navedenih pogodbah, ki se vzame za podlago pri določitvi zneska po 1. členu tega zakona. 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, St. 191-15/67 Ljubljana, dne 23. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije 44. Na podlagi četrte alinee 13S. člena in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 24. februarja 1967 in na seji Prosvetno-kul-turnega zbora dne 21. februarja 1967 sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti Zakon o skladu SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti (Uradni list LRS, št. 23-137/60 in Uradni list SRS, št. 8-58/65) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ZAKON o skladu SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti 1. člen Sklad SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: sklad) je republiški sklad. 2. člen Namen sklada je pospeševati kulturne dejavnosti v SR Sloveniji. 3. člen Sklad je pravna oseba. \ 4. člen Dohodki sklada so: 1. sredstva, ki se dodeljujejo skladu vsako leto' iz proračuna SR Slovenije; 2. darila, volila in drugi dohodki. Sredstva sklada se uporabljajo za financiranje nalog SR Slovenije na področju kulture, ki izhajajo bodisi iz njenih nalog kot ustanovitelja zavodov s tega področja, bodisi izražajo njeno vlogo pri povezovanju, usmerjanju in pospeševanju kulturnih dejavnosti na območju Slovenije. 6. člen Sklad upravlja upravni odbor. v Upravni odbor sklada ima predsednika in štirinajst članov. Imenuje jih Skupščina SR Slovenije za dve leti izmed kulturnih, znanstvenih in drugih javnih delavcev. 7. člen Dohodki sklada se v skladu z družbenim planom SR Slovenije in s smernicami Skupščine SR Slovenije določajo in razporejajo s finančnim načrtom. Finančni načrt sprejme upravni odbor sklada In ga predloži Skupščini SR Slovenije v soglasje. >_ 8. člen Dohodki sklada in uporaba njegovih sredstev se izkazujeta z zaključnim računom sklada. Zaključni račun sprejme upravni odbor sklada in ga predloži hkrati s poročilom o poslovanju sklada Skupščini SR Slovenije v potrditev. 9. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada, 10. Člen Sklad ima statut; s statutom se določijo zlasti pravice in dolžnosti upravnega odbora, podrobnejše naloge na področju kulture, za katere se uporabljajo sredstva sklada ter način poslovanja sklada. Statut sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa Skupščina SR Slovenije. 11. člen Strokovno in administrativno delo za sklad opravlja republiški sekretariat za prosveto in kulturo. 12. člen Dokler ne imenuje Skupščina SR Slovenije novega upravnega odbora, upravlja sklad sedanji upravni odbor. 13. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 022-54/67 Ljubljana, dne 24. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije i Predsednik: Ivan Maček 1. r. 45. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 24. februarja 1967 in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 23. februarja 1967 sprejela ZAKON o dopolnitvi zakona o izterjevanju terjatev zdravstvenih zavodov za zdravstveno pomoč in druge zdravstvene storitve 1. člen • Na koncu četrtega odstavka 7. člena zakona o izterjevanju terjatev zdravstvenih zavodov za zdravstveno pomoč in druge zdravstvene storitve (Uradni list LRS, št. 8-66/63) se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Občina Izterja povračilo od samoplačnika po predpisih o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov.« 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v •Uradnem listu SRS«. St. 54-4/67 Ljubljana, dne 24. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 46. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 24. februarja 1967 in na seji Frosvetno-kul-turnega zbora dne 21. februarja 1967 sprejela ZAKON o prenehanju Višje gospodinjske šole v Grobljah in njenega internata 1. člen Višja gospodinjska šola v Grobljah (v nadaljnjem besedilu: šola), ki je bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi Višje gospodinjske šole (Uradni Ust LRS, št. 43-158/54) in internat Višje gospodinjske šole, ki je bil ustanovljen z odločbo o ustanovitvi internata Višje gospodinjske šole v Grobljah (Uradni list LRS, št. 16-69/56), prenehata. 2. člen Sola in internat prenehata delo s koncem študijskega leta 1966/67. 3. člen Likvidacija šole in internata se opravi po stanju na dan 30. septembra 1967; likvidacijo opravi komisija, ki jo imenuje republiški sekretar za prosveto in kulturo. 4. člen Poslopja, inventar in drugo premoženje šole in internata se uporabi za potrebe visokega, šolstva. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati: — zakon o ustanovitvi Višje gospodinjske šole (Uradni list LRS, št. 43-158/54); — odločba o ustanovitvi internata Višje gospodinjske šole v Grobljah (Uradni list LRS, št. 16-69/56). 6. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v •Uradnem listu SRS«. • St. 61-38/67 Ljubljana, dne 24. februarja 1987. Socialistične republike Slovenije 47, Na podlagi 151. člena ustave socialistične repubU-ke Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 2. februarja 1967 in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 31. januarja 1967 sprejela ODLOK 0 programu za financiranje regionalnega prostorskega planiranja SR Slovenije I S tem programom se ureja financiranje regionalnega prostorskega planiranja SR Slovenije do leta 1970 in posebej financiranje v letu 1967. II Za regionalni prostorski plan SR Slovenije je potrebno izdelati predvsem tele osnovne elemente: a) družbenoekonomska izhodišča in smernice za gospodarjenje s prostorom, za urejanje prostora in za varovanje pokrajine; b) infrastruktura — splošne zasnove in načine povezovanja s sistemi širših območij za: — osnovno prometno omrežje, 1 — osnovno energetsko omrežje, — osnovne vodnogospodarske ureditve; c) okvirno namensko porazdelitev površin ter zavarovana območja in za določeno namensko rabo rezervirana območja. Pri tem se bodo izdelovale temeljne študije in raziskave ter posamezni projekti na nekaterih najbolj občutljivih območjih. Za izvršitev nalog iz prejšnjega odstavka bo SR Slovenija zagotovila do leta 1970 6,000.000 dinarjev iz sredstev dodatnega davka od prometa blaga na drobno, ki so po točki č) 3. člena zakona o uvedbi dodatnega davka od prometa blaga na drobno in o uporabi sredstev iz tega davka (Uradni list SRS, št. 42--213/66) predvidena za študije in raziskave. MI SR Slovenija bo do leta 1970 prispevala za dela pri izdelavi regionalnega plana SR Slovenije sredstva v višini 4,500.000 dinarjev, in sicer za tale dela: 1. geodetska dela — izdelava geodetskih gospodarskih kart v merilu 1 :5000 in 1 :10.000; 2. planiranje infrastrukture — splošne prostorske zasnove In načini povezovanja s sistemi širših območij za hitre ceste v SR Sloveniji in za razvoj energetskega omrežja ter izdelava regionalnega prostorskega plana infrastrukture (promet, energetika, vode); 3. študije in raziskave — družbenoekonomske, de-mografsko-sociološke, socio-geografske in prostorsko-urbanlstične; 4. valorizacija prostora — z vidika zavarovanja površin za posamezne namene (kmetijstvo, turizem, industrija, urbanizacija in drugo). W SR Slovenija bo do leta 1970 financirala dela pf* izdelavi regionalnega plana SR Slovenije oziroma p®" samemih elementov v višini 1,500.000 dinarjev, In sicer: 1. začasni zavarovalni ukrepi — izdaja potrebnih aktov za zavarovanje površin za potrebe prometa, energetike, vodnega gospodarstva, varovanja pokrajine podobno; 2. smernice — izdaja začasnih aktov o program-skih smernicah za ureditev in razvoj posameznih ob-•hočij oziroma za posamezne elemente regionalnega prostorskega plana; 3. regionalni prostorski plan SR Slovenije — priprava za sprejetje regionalnega prostorskega plana. Nosilci del posameznih nalog bodo po sprejetju finančnega programa izdelali podrobnejše finančne predračune z opisom obsega naloge ter z rokom dokončanja in sicer na podlagi delovnega programa, ki ga za vsako leto potrdi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži do konca januarja vsakega leta Skupščini SR Slovenije poročilo o izvajanju finančnega programa za preteklo leto. VIII V Sredstva iz au. točke tega odloka bo SR Slovenija lagala letno takole: Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«. St. 402-96/67 dinarjev Ljubljana, dne 3. februarja 1967. v letu 1967 ................... 1,000.000 v letu 1968 2,000.000 v letu 1969 2,000.000 v letu 1970 1,000.000 VI Sredstva za financiranje del v letu 1967 v znesku 1-OOO.OOO dinarjev bo SR Slovenija' zagotovila s kratko-^Pinim kreditom, ki se bo vračal iz morebitnih razpoložljivih sredstev dodatnega davka od prometa blaga na drobno v letu 1967 in iz dotoka sredstev tega davka v letu 1968 v skladu z 2. členom zakona o uporabi Sredstev iz dodatnega davka od prometa blaga na drobno v letu 1967 (Uradni list SRS, št. 6-39/67). , Iz loh sredstev bo SR Slovenija prispevala k stro-'k°m za izdelavo tehle elementov: 1- geodetska dela — izdelava gospodar *ldh kart v merilu 1 :5000 in 1 :10.001 -• infrastruktura — prostorsko-urbanistič na obdelava osnov poteka hitrih cesi vodne poti in regionalnega dolgoročneg. razvoja energetike.................... študije in raziskave — regionalno-eko homska analiza stanja in perspekth družbenoekonomskega razvoja (komplek: Infrastrukturnih elementov, družbeno efe»omske utemeljitve in drugo), dolgoročna ' projekcija prebivalstvi SR Slovenije (regionalna razporedi tev, migracije itd.), ~~ nacionalni in regionalni atlas SR Slo venije, socialno-geografski procesi Prirodni elementi itd., ~~ Prostorsko urejanje in urbanističn aspekti, urbanistične utemeljitve ii drugo ............................... sredstev bo SR Slovenija neposred n° financirala tale dela: af'asni zavarovalni ukrepi — izdaja potrebnih aktov za zavarovanje površin Za potrebe prometa, energetike, vod-dega gospodarstva, varovanja pokra-Jtne in podobno dinarjev 400.000 100.000 400.000 100.000 vn 1,-000.000 s*trt>fa Izvajanje tega finančnega programa neposredno republiški sekretariat za urbanizem. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 48. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 2. februarja 1967 in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 31. januarja 1967 sprejela ODLOK o delnem finančnem programu za financiranje projektiranja novih cestnih odsekov I Da bi se ustvarila podlaga za izdelavo dokončnih finančnih programov za financiranje projektiranja in graditve novih cestnih odsekov, se s tem odlokom ureja financiranje osnovnih projektnih elaboratov, ki bodo izdelani do konca leta 1967. II Projektiranje novih cestnih odsekov hitrih cest v letu 1967 obsega: 1. izdelavo študije o prioriteti graditve hitrih cest v SR Sloveniji; 2. zj cestno povezavo državna meja pri Novi Gorici—Ljubljana—Šentilj—državna meja: — izdelavo investicijskega programa za cestno povezavo Ljubljana—Postojna—državna meja pri Novi Gorici s priključnimi cestami ter izdelavo idejnega projekta za nekatere cestne odseke na isti povezavi; — izdelavo investicijskega programa za cestno povezavo državna meja—Šentilj—Maribor—Celje. Za dela iz prejšnjega odstavka so potrebna sredstva v višini 4,000.000 dinarjev. III V skladu s točko č) 3. člena zakona o uvedbi dodatnega davka od prometa blaga na drobno in o uporabi sredstev iz tega davka (Uradni list SRS, št. 42-213/66) in v skladu z 2. členom zakona o uporabi sredstev iz dodatnega davka od prometa blaga na drobno v letu 1967 (Uradni list SRS, št. 6-39/67) se bo projektiranje iz prejšnje točke tega odloka v letu 1967 začasno fi-nanciralo iz kredita, ki ga bo najel cestni sklad SR Slovenije pri poslovni banki v višini do 4,000.000 dinarjev. IV Za izvajanje tega delnega finančnega programa neposredno skrbi cestni sklad SR Slovenije. Cestni sklad SR Slovenije predloži do 31. januarja 1968 Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega programa. V Ta delni finančni program bo vključen v finančni program za financiranje projektiranja in graditve novih cestnih odsekov do leta 1970. VI Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«. St. 402-97/67 Ljubljana, dne 3. februarja 1967. Skupičina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 49. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 57. členom zakona o deviznem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 29-361/66) ter s 4. In 6. členom zakona o zagotovitvi deviz družbeno-poli-tičnim skupnostim, družbepim organizacijam in civilnim pravnim osebam (Uradni list SFRJ, št. 52-606/66) Je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Organizacijsko-politič* nega zbora dne 23. februarja 1967 sprejela ODLOK o razdelitvi deviz za potrebe SR Slovenije v letu 1967 1. Z odlokom o določitvi skupnega zneska deviz Z* potrebe družbeno-političnih skupnosti in nekaterih .organizacij za leto 1967 (Uradni list SFRJ, št. 52-624/66) so določene za potrebe Socialistične republike Slovenije devize v znesku 11,073.325 dinarjev. 2. Od zneska deviz po prejšnji točki se v letu 1967 uporabi: dinarjev — za neblagovna plačila ..... 9,246.256 — za blagovna plačila............... 1,139.541 — republiška devizna rezerva znaša 687.528 3. V posebnem pregledu, ki je sestavni del tega odloka, so določeni najvišji zneski deviz za posamezne organe in organizacije (nosilci deviznih planov). 4. Sredstva republiške devizne rezerve se uporabljajo za nepredvidene ali premalo predvidene izdatke posameznih nosilcev deviznih planov ter za neblagovna plačila republiških organov, ki po pregledu iz 3-točke tega odloka niso nosilci deviznih planov. O uporabi sredstev republiške devizne rezerve odloča: republiški sekretar za finance, če znaša zahtevek do 1500 dinarjev; Izvršni svet Skupščine SR Slovenije« če znaša zahtevek nad 1500 dinarjev. 5. Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«. St. 43-8/67 Ljubljana, dne 23. februarja 1967. Skupičina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. Pregled razdelitve deviz za potrebe SR Slovenije v letu 1967 ZgtP' Nosilec deviznega plana Neblagovne devize din Blagovne konvertibilne valut« din devize nekonvertibilne valute din Skupaj din i. skupščina sRs 75.000 64.000 — 139.000 2. Izvršni svet Skupščine SRS . . . , . 95.000 59.000 — 154.000 3. CK Zveze komunistov Slovenije . . i . 1 . . 4. Glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva 8.000 18.281 —* 26.281 Slovenije , a) za redne potrebe SZDL in drugih družbenih organizacij 40.000 6.250 46.250 b) za posebne namene 8,800.000 — — 8,800.000 5. Republiški svet za Slovenijo Zveze sindikatov Jugoslavije 15.000 _ mmm 15.000 6. Republiški sekretariat za notranje zadeve . .. , 35.000 300.000 48.125 383.125 7. Republiški sekretariat za gospodarstvo . . . ; . — 7.880 — 7.880 8. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo — 2.000 — 2.000 9. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo . . . — 46.000 — 46.000 10. Zavod SRS za statistiko — 500.000 — 500.000 11. Hidrometeorološki zavod SRS — 15.000 45.625 60.625 12. Komisija SRS za telesno kulturo . 1 ! ! ! ! 1 22.000 10.000 2.500 34.500 it. ' Nosilec deviznega plana 13. Gospodarska zbornica SRS . . . . 14. Skupščina občine Dravograd . . . 15. Skupščina občine Jesenice . . . . 10. Skupščina občine Koper . . . . . 17. Skupščina občine Kranj............ 18. Skupščina občine Lendava . . . . 19- Mestni svet Ljubljana............. 20. Skupščina občine Maribor . . . . 21. Skupščina občine Murska Sobota 22. Skupščina občine Nova Gorica . . 23. Skupščina občine Radgona . . . . 24. Skupščina občine Radovljica . . , 25. Skupščina občine Ravne............ 26. Skupščina občine Slovenj Gradec . 27. Skupščina občine Tolmin . . . . 28. Skupščina občine Tržič............ Skupaj nosilci.................... Republiška devizna rezerva . . . . Skupaj ........................... 50. Na podlagi 21. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63, št. 4-10/65 in št. 6-40/67) je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 24. februarja 1967 sprejel ODLOK o razpisu splošnih volitev v občinske skupščine I Razpišejo se splošne volitve v občinske skupščine v tisti polovici volilnih enot, v katerih so bili izvoljeni Zborniki občinskih skupščin, ki jim poteče mandatna doba leta 1967. V občini Maribor se opravijo volitve v vseh volil-blh enotah. II Volitve v občinske zbore občinskih skupščin bodo v nedeljo dne 23. aprila 1967. , Volitve v zbore delovnih skupnosti občinskih skup-^in bodo dne 19. aprila 1967. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka volijo v .p** delovnih skupnosti občinskih skupščin delovni ■Ibdje, ki delajo na področju kmetijstva, v nedeljo dne ^3- aprila 1967. III Za izvršitev tega odloka skrbi Republiška volilna ^^ndsija za volitve odbornikov občinskih skupščin. IV u . Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem Ustu SRS«. St. 020-19/67 Ljubljana, dne 24. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. Neblagovne devize din Blagovne devize konverti- nekonvertibilne valute bilne valute din din Skupaj din 25.000 7.880 — 32.830 4.000 — 4.000 4.000 — 4.000 13.397 — — 13.397 13.000 — — 13.000 4.000 — — 4.000 27.059 7.000 — 34.059 20.000 — — 20.000 4.000 — — 4.000 12.800 — — 12.800 4.000 — — 4.000 4.000 — — 4.000 4.000 — — 4.000 8.500 — — 6.500 4.000 — — 4.000 6:500 — _ 6.500 9,246.256 1.043.291 96.250 10,385.797 687.528 9,246.256 1,043.291 96.250 11,073.325 51. Na podlagi 10. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 11-93/63, št. 4-11/65 in št. 6-41/67) izdajam ODLOK o razpisu splošnih volitev v Skupščino SR Sloveni}«. I Razpišejo se splošne volitve poslancev Skupščine SR Slovenije v tisti polovici volilnih enot, v kateri so bili izvoljeni poslanci, ki jim poteče mandatna doba leta 1967. II Občinske skupščine bodo volile poslance vseh zou-rov Skupščine SR Slovenije dne 9. aprila 1967. III Neposredne volitve poslancev Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije bodo dne 23. aprila 1967. IV Za izvršitev tega odloka skrbi Republiška volilna komisija za volitve poslancev v Skupščino SR Slovenije. V Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«. • St. 020-20/67 Ljubljana, dne 23. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije 52. Na podlagi 149. člena ustave SR Slovenije in 5. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi sklada Ljudske republike Slovenije za šolstvo (Uradni list SRS, št. 8-55/65) je Skupščina Socialistične republiko Slovenije na seji Republiškega zbora dne 24. februarja 1967 in na seji Prosvetno-kul-turnega zbora dne 21. februarja 1967 sprejela ODLOK ' o soglasju k spremembi finančnega načrta sklada SR Slovenije za šolstvo za leto 1966 Glede na vse te ugotovitve in glede na stališča Republiškega in Gospodarskega zbora k problematiki razvoja turizma v SR Sloveniji, ki jih je Skupščina SR Slovenije sprejela 22. februarja 1964 in v težnji, da bi se pospešil razvoj turizma v mednarodnem letu turizma ter da bi se v turistično dejavnost vključili vsi činitelji gospodarskega in družbeno-političnega življenja, še prav posebno pa občinske skupščine in druge družbene organizacije ter sleherni občan, je Skupščina SR Slovenije o nalogah turizma v letošnjem letu sprejela tele sklepe: I K spremembi finančnega načrta sklada SR Slovenije za šolstvo za leto 1966, ki ga je sprejel upravni odbor sklada SRS za šolstvo in ki izkazuje dohodke v znesku 91,681.702,28 din in izdatke v enaki višini, se daje soglasje. II Ta odlok velja od dneva objave v -»Uradnem listu SRS«. St. 400-21/67 Ljubljana, dne 24. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 53. Skupščina SR Slovenije je na seji Republiškega zbora dne 24. februarja 1967 in na seji Gospodarskega zbora dne 22. februarja 1967 na podlagi informacije o mednarodnem letu turizma, ki jo je Skupščini predložil Izvršni svet. Skupščine SR Slovenije, razpravljala o nalogah SR Slovenije v mednarodnem letu turizma ter pri tem ugotovila: Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov je na svojem 21. zasedanju na pobudo mnogih držav, med njimi tudi Jugoslavije, sklenila, da proglasi leto 1967 za leto mednarodnega turizma. V svoji resoluciji je poudarila, da je turizem ena najbolj humanih aktivnosti, ki zasluži pozornost in podporo vseh ljudi in vlad vseh držav sveta. Zvesta svoji politiki najširšega mednarodnega Sodelovanja, se je Jugoslavija kot prva odzvala pozivu Generalne skupščine za liberalizacijo potovanj in v mednarodnem letu turizma odpravila vize za inozemske turiste, s čimer je tudi na področju turizma storila pomemben korak v mednarodnem sodelovanju. Pričakovati je, da bo v letošnjem letu. obiskalo Jugoslavijo še večje število inozemskih turistov kot doslej. To postavlja pred Slovenijo, ki predstavlja glavna vstopna vrata v Jugoslavijo ter ima zato v okviru jugoslovanskega turizma posebno vlogo, obsežne in odgovorne naloge. O nalogah v letošnjem mednarodnem letu turizma sta razpravljali tudi Turistična zveza Slovenije in Gospodarska zbornica SRS ter sprejeli program dela. — vse prebivalstvo Slovenije naj se aktivno vključi v prizadevanje za uspeh mednarodnega leta turizma in s tem dokaže, da je razumelo in sprejelo smisel resolucije Organizacije Združenih narodov o pomenu turizma za zbliževanje med narodi in utrditev miru na svetu. Poleg tega pa ima to velik pomen za naše gospodarstvo; — gospodarske organizacije vseh panog in poslovne banke naj takoj prično realizirati vlaganja in izbolj" šave, s katerimi bo možno že v tem letu povečati obseg in kvaliteto turističnih storitev. S tem bodo v skladu s smernicami družbenega plana razvoja SR Slovenije povečane tudi osnove za razvoj turističnega gospodarstva v Sloveniji; — občinske skupščine naj obravnavajo pomen mednarodnega leta turizma, dajejo pobudo in spremljajo delo gospodarskih in družbenih organizacij, da pospešijo izdelavo razvojnih turističnih programov, na osnovi že obstoječih programov pa hitro aktivirajo čirn več turističnih zmogljivosti. Pri tem naj sodelujej0 s pristojnimi republiškimi organi. Poskrbijo naj, da bodo čim bolje urejena vsa tista vprašanja, od katerih je odvisen nemoten turistični promet (ceste, njihova opremljenost, delovni čas v trgovini, gostinstvu, servj' sih in podobno). Za redno in kulturno poslovanje ie potrebno usposobiti tudi ustrezno inšpekcijsko službo. — kulturne, telesno vzgojne, športne in druge org*' nizacije naj prav tako upoštevajo v svojih delovnih načrtih značaj mednarodnega leta turizma. Zlasti nah' žeji, galerije, gledališča in podobne ustanove naj s Pr*' reditvami, razstavami in z ustrezno predstavljenim kulturnimi spomeniki omogočijo domačim in tuji*11 turistom spoznavati našo kulturno dediščino in sodob' no kulturno ustvarjalnost ter jih obogatijo tudi s km' turnimi vrednotami; — družbene organizacije, tisk, radio in televlz^* naj izčrpno obveščajo javnost o mednarodnem in $ spodarskem pomenu mednarodnega leta turizma ih tem spodbujajo k vsesplošni mobilizaciji prebivalstv in vseh pri tej akciji sodelujočih činiteljev; — turistična predstavništva v tujini, turistih agencije in druge organizacije, ki se ukvarjajo s tuf stično propagando, naj inozemsko javnost informifhi o ukrepih, ki so bili pri nas sprejeti v zvezi z medh , rodnim letom turizma in usmerjajo v čim večji tuje goste na naša turistična območja in priredit^ — Skupščina SR Slovenije bo v okviru svojih P ^ stojnosti vsestransko podprla napore vseh činlteU ^ ki sodelujejo v pospeševanju turistične dejavnosti spremljala njihovo delo; pri tem bo sodelovala z spodarsko zbornico SR Slovenije, Turistično p Slovenije in drugimi turističnimi organizacijami-^ bodo dajale pobudo za izboljšanje turističnih, gostih5 In prometnih in drugih storitev ter se zavzele za ureditev naselij in za dobro propagandno in informacijsko službo doma in v tujini. Za spremljanje in koordiniranje dela vseh, ki sodelujejo v okviru mednarodnega leta turizma v SR Sloveniji, bo ustanovil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije posebno delovno telo. St. 332-17/67 Ljubljana, dne 24. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 54. Na podlagi 17. alinee 135. člena, 5. alinee 152. člena >n prvega odstavka 196. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z drugim odstavkom 26. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-149/65) je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije na predlog, ki ga je dal predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije v imenu Izvršnega sveta na seji dne 24. februarja 1967 sprejel SKLEP 0 razrešitvi republiškega sekretarja v Izvršnem svetil Skupščine SR Slovenije Alojz 2 o k a 1 j se razreši dolžnosti republiškega sekretarja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. St. 111-6/67 Ljubljana, dne 24. februarja 1967. t Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 55. Na podlagi 16. alinee 135 člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter v ^fczi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) in v zvezi s ‘IS. členom temeljnega zakona o gospodarskih sodiščih (uradni list SFRJ. št. 7-R3/65) je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 24. februarja 1967 sprejel skLep 0 določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani I Višje gospodarsko sodišče v Ljubljani ima 113 sod-'kov porotnikov. II Za sodnike porotnike se izvolijo: Alič Rozina, pomočnik direktorja direkcije deviznega poslovanja, Splošna gospodarska banka SRS, Ljubljana; Avčin dr. ing. France, redni univerzitetni profesor, fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana; B a r 11 Henrik, upokojenec, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IV/24; Berden Martin, računovodja, živilska industrija -Petovia-s Ptuj; Brezovšek Oton, direktor, Poslovno združenje za trgovino, Maribor; Bregant Majda, računovodja. Komunalno podjetje »Javna razsvetljava«, Ljubljana; Bregant ing. Boris, analitik v tehničnem sektorju, »Vega«, tovarna aparatov in instrumentov, Ljubljana; Brenčič Ivo, vodja zunanje trgovine, »Emo«, emajlimica, metalna industrija, orodjarna, Celje; Brežic ing. Darinka, projektant, »Slovenija projekt«, podjetje za projektiranje, Ljubljana; Černe Zvone, tekstilni tehnik — vodja proizvodnje v obratu II, »Tekstilindus«, tekstilna industrija, Kranj; C u k Dušan, šef komerciale za mednarodni promet, »Ljubljana transport«, Ljubljana; Deisinger Janez, višji strokovni tehnik, »Saturnus«, kovinsko predelovalna industrija, embalaža, avto-oprema, Ljubljana; Derganc Adolf, direktor, Splošno gradbeno podjetje »Konstruktor«, Maribor; Deškovič ing. Ljubomir, direktor obrata, Tovarna mlečnega prahu. Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota; Dolničar Lelja, sekretar, Trgovsko podjetje za tekstil in galanterijo na veliko »Tkanina-galanterija«, Celje; D o m i c e 1 j Bogdan, direktor, »Sanolabor«, trgovsko in uvozno podjetje z medicinskim materialom, Ljubljana; Drekonja Ivan, lesnoindustrijski svetovalec, Inštitut pohištvene industrije »Meblo«, Nova Gorica; Eržen Cirila, ekonomist za gospodarsko problematiko, Združeno podjetje za PTT promet, Ljubljana; Gajšek ing. Valter, pomočnik direktorja za nizke gradnje »Slovenija-ceste«, splošno gradbeno podjetje, Ljubljana; Gržinič Davorin, šef analitsko organizacijskega oddelka, »Industrijski biro«, podjetje za izgradnjo industrijskih objektov, Ljubljana; Hočevar Majda, vodja pravne službe. Združeno podjetje »Iskra«, Kranj, prodajno servisna organizacija, Ljubljana; Hribar Viktor, direktor za zunanjo trgovino, »Elektronabava«, specializirano trgovsko izvozno-uvoz-no podjetje z elektrotehničnim materialom, Ljubljana; Hrovatin ing. Janez, inženir za obratovanje distribucijskega omrežja, Poslovno združenje podjetij ža distribucijo električne energije v Sloveniji, Ljubljana; J a k o f č i č ing. Malči, šef kreditnega oddelka za kmetijske investicije, Splošna gospodarska banka SRS, Ljubljana; Japelj Ludvik, direktor biroja »Avtonabava*-, poslovno združenje prevozniških in avtoremontnih podjetij, Ljubljana; J e c e 1 j , Franc, direktor, KIP, keramika in pečarstvo, Ljubljana; Jenko Stane, ekonomist, »Splošna plovba«, Piran; Jere Alojzij, vodja obrata, »Merinka«, Mariborska tekstilna tovarna, Maribor; Jerman Milan, direktor, Združeno železniško transportno podjetje — gradbeno podjetje, Ljubljana; Jermol ing. Adolf, tehnični vodja obrata, Hrastnik, rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik; Jurejevčič Anton, komercialni direktor, Tovarna avtomobilov in motorjev, Maribor; J uren Pavel, šef devizno finančnega sektorja pri Poslovnem združenju »Les«, Ljubljana; K a č n i k Branivoj, delovodja kovinske stroke, »Kovinotehna«, veletrgovina s tehničnim blagom, izvoz-uvoz, Celje; Kastelec-Strle Lea, računovodja, Ljubljanske njlekarne, Ljubljana; K n e h 11 Darinka, pomočnik direktorja, služba družbenega knjigovodstva, podružnica 518, Maribor; Kobal Janez, tajnik, Cestni sklad SRS, Ljubljana; Kocmut ing. Branko, projektant, »Komunapro-jekt«, podjetje za projektiranje, Maribor; K o j c Milan, generalni direktor, »Koteks-Tobus«. import-export, Ljubljana; Kostanjevec Janez, sekretar, Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo; Kotnik ing. Srečko, direktor, Inštitut za abrazive pri Tovarni dušika, Ruše; Koželj ing. Jože, asistent, fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana; Kožuh Janez, pomočnik' generalnega direktorja za finančne zadeve, »Slovenija-les«, podjetje za izvoz, uvoz in notranjo trgovino lesa in lesnih izdelkov, Ljubljana; Kožuh Stane, komercialni direktor, Poslovno združenje prevozniških podjetij »Vektor«, Ljubljana; K u 1 j i š ing. Vinko, redni univerzitetni profesor, fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana; Kuzma novic Nives, vodja finančnega oddelka, »Obnova«, gradbeno podjetje, Ljubljana; Lapuh Vinko, višji samostojni zunanjetrgovinski referent, »Metalna«, tovarna za investicijsko opremo in izvajanje inženiringa, Maribor; Lasič ing. Anton, ravnatelj Mlekarskega šolskega centra, Kranj, Kmetijsko živilski kombinat, Kranj; Likar Marjan, pomočnik glavnega direktorja, »Nanos«, trgovsko podjetje na veliko in malo, Postojna; Lubej Martin, šef službe prodaje deviz. Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino, Beograd, podružnica, Ljubljana; Macoratti Lado, upokojenec, Ljubljana, Smrekarjeva 14; Magajna Peter, upokojenec, Ljubljana, Celovška cesta 113; , M a j c e Janez, šef odseka loro dokumentarnih akreditivov v direkciji plačilnega prometa s tujino. Narodna banka SFRJ, centrala za SRS, Ljubljana; Maksim ing. Svetislav, vodja raziskovalnega oddelka, »Sava«, tovarna gumijevih izdelkov, Kranj; Malgaj Marijan, finančni direktor, »Metalka«, trgovsko izvozno in uvozno podjetje z izdelki črne in barvne metalurgije, kovinskim in tehničnim blagom, stroji in industrijsko opremo, Ljubljana; Manfreda Branko, direktor, služba družbenega knjigovodstva, podružnica 518, Maribor; Marc Silvo, finančni kontrolor, »Mlinotest«, kombinat za predelavo in promet žitaric, Ajdovščina; Marolt Drago, komercialni direktor. Združene papirnice, Ljubljana, sedež Vevče; Mekine Ivan, komercialist, »Agrokombinat-Emo-na«, Ljubljana; Mežik Leopolda, inšpektor, služba družbenega knjigovodstva, podružnica 504, Ljubljana; M i h e 1 j Edvard, tehnični pomočnik direktorja, Splošno gradbeno podjetje »Primorje«, Ajdovščina; Mihelič-Zupančič ing. Angela, tehnični direktor, »Alko«, destilerija in tovarna likerjev, Ljubljana; Miklič ing. Zvonko, profesor, Višja agronomska Šola, Maribor; Mlejnik ing. Vital, direktor, Gradbeno industrijsko podjetje, »Ingrad«, Celje; N e č e m a r ing. Boris, tehnični direktor, Železarna »Štore«, Store; Nedeljkovlč Vukadin, sekretar, »Metalka«, trgovsko izvozno in uvozno podjetje z izdelki črne in barvne metalurgije, kovinskim in tehničnim blagom, stroji in industrijsko opremo, Ljubljana; Novak-Pungeršek Milena, direktor sektorja za zunanje tržišče, »Konus«, Usnjarski kombinat, Slov. Konjice; O b r u 1 Anton, sekretar, »Konus«, usnjarski kombinat, Slov. Konjice; Oman ing. Peter, šef proizvodne službe, »Tehno-gradnje«, podjetje za inženirsko tehnične gradnje. Maribor; Osojnik Nada, šef izvoznega oddelka, »Tehno-irripex«, poslovno združenje kovinsko predelovalne 1° nekovinske industrije ter premogovnikov, Ljubljana; Ozblč Milica, šef komercialnega sektorja »Planika«, industrijski kombinat za izdelavo in predelavo usnja, gume in plastičnih mas, Kranj; P a d o v a n Jože, direktor podružnice služb6 družbenega knjigovodstva, podružnica, Novo mesto; t Palčič Hermina, pravni svetnik. Republiški sekretariat za gospodarstvo, Ljubljana; P e t e 1 n ing. Alfred, tehnični direktor, Gradbeno industrijsko podjetje »Gradis-«, Ljubljana; Petrovič Drago, šef plansko analitskega oddelka, Živilski kombinat »Žito«, Ljubljana; Pintar Marija, vodja ženskega tekstilnega oddelka »Kokra«, veletrgovsko podjetje, Kranj; Planinc Marijan, finančni direktor, »Lesnina«, trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom, Ljubljana; Plut Stanko, pravni svetovalec, Zavod SRS za zdravstveno varstvo, Ljubljana; Podberšček Mihael, direktor biroja za tarife. Združeno železniško transportno podjetje, Ljubljana; Pogačnik ing. Boris, glavni inženir, »Slovenija-Projekt«, podjetje za projektiranje, Ljubljana; Poljšak-Zorž Cvetka, direktor devizne direkcije, centrala Narodne banke v Ljubljani; Popovič Milena, direktor. Zdravilišče, Šmarješke Toplice; P r e m r o v ing. Milivoj, svetnik devizne direkcije Pri Narodni banki SFRJ, centrala za SRS, Ljubljana; Puppis ing. Karel, šef študijsko-projektivnega sektorja Vodna skupnost Drava-Mura; Raič ing. Milivoj, profesor, Višja tehniška šola, Maribor; Remic ing. Ciril, referent za mehanizacijo in izkoriščanje gozdov, Poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij, Ljubljana; Razdevšek ing. Franc, predsednik občinske skupščine Slovenj Gradec; Rozman Janez, komercialni direktor, namestnik generalnega direktorja, Veletrgovina »Mercator«, Ljubljana; S e b a h e r ing. Henrik, vodja za razvoj energe-l'ke, Poslovno združenje energetike SRS, Ljubljana; Seliškar ing. Stane, tehnični svetnik, »Tekstil-lndus«, tekstilna industrija, Kranj; Senica Jožica, direktor, Hotel »Central-Rivtera«, portorož; S i c h e r 1 ing. Bogdan, predavatelj, fakulteta za aravoslovje in tehnologijo — oddelek za montanistiko, Ljubljana; Sterlekar ing. Nevenka, samostojni projektant, Ihbljanski urbanistični zavod. Ljubljana; Stražišar ing. Jože, obratovodja. Tovarna ce-mer,ta in salonita »15. september«, Anhovo; »p ® u b a š i č Zora, samostojni svetnik-ekonomist, Obrana«, izvoz-uvoz, Ljubljana; ‘ r c a Drago, kapitan dolge plovbe — šef linije ‘‘ sveta, »Splošna plovba«, Piran; Škoda Marjan, šef gospodarsko-računskega sektorja, AC Adria-commerce, izvoz-uvoz, Koper; Škofič ing. Marjan, šef tehniške službe, »Teol«, tovarna pomožnih sredstev, sintetskih pralnih surovin, tehničnih in jedilnih olj, Ljubljana; Škulj Jože, pomočnik direktorja, služba družbenega knjigovodstva, podružnica, Koper; Šramel ing. Vladimir, upokojenec, Ljubljana, Staretova 18a; Štaudohar Pavel, trgovski pomočnik, »Astra«, veletrgovina z usnjem, gumijevimi izdelki in tehničnim tekstilom, Ljubljana; T a 1 e r Franc, šef plansko analitskega oddelka. Železarna, Jesenice; Tavčar Franc, trgovski poslovodja, »Preskrba«, grosistično detajlistično trgovsko podjetje, Sežana; U t o v i č Mato, direktor, Brivsko-frizersko podjetje, Maribor; Velkaverh Branimir, luški kapitan, Luška kapitanija, Koper; V i c e 1 j o Leon, šef oddelka za pripravo dela — organizator proizvodnje, »Lek«, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Ljubljana; Vihar Pavla, direktor. Poslovno združenje »Les«, Ljubljana; Vogrinec Franc, računovodja, Industrija pohištva »Stol«, Kamnik; Vrabl ing. Radovan, strokovni sodelavec. Združeno podjetje »Iskra«, Kranj, tovarna elektronskih merilnih instrumentov, Horjul;' Vršnak ing. Franc, pomočnik direktorja tehnič-no-programskega področja, Združeno podjetje »Iskra«, Kranj, uprava podjetja, Kranj; Zupanc Viljem, šef odseka za invalidsko-pokoj-ninsko zavarovanje, Republiški zavod za socialno zavarovanje, Ljubljana; Zupančič ing. Franc, gradbeni inženir, »Projekt«, splošno gradbeno podjetje, Kranj; Železnik Drago, ekonomist. Kmetijsko poslovno združenje, Ljubljana; Žerjal ing. Anton, vodja kapitalne izgradnje, »Inis«, industrija stekla, Novo mesto. Št. 111-12/67 Ljubljana, dne 24. februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. . 56. Na podlagi 17. alinee 135. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 54. in 64. členom zakona o visokem šolstvu v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 14-152/65) ter I. točke odloka o določitvi števila predstavnikov družbene skupnosti, ki jih v organe upravljanja visokošolskih zavodov imenuje Skupščina SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 33-341/65) je Republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 24. februarja 1967 sprejel SKLEP o razrešitvi in imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje Skupščina SR Slovenije v svet Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru 1. Razreši se predstavnik družbene skupnosti sveta Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru Boris Goljevšček, direktor Zavoda za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti; 2. v svet Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru se imenuje Franc Ficko, pomočnik direktorja -Mura-, tovarna oblačil, perila in pletenin, Murska Sobota. St. 111-21/67 Ljubljana, dne 24 februarja 1967. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 57. Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-149/65) v zvezi s četrtim odstavkom 153. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65, št. 14-178/66 in št. 1-10/67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO o republiški komisiji za socialno zavarovanje samostojnih umetnikov 1. člen Ustanovi se republiška komisija za socialno zavarovanje samostojnih umetnikov (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisija je republiški upravni organ v sestavi republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. 2. člen Komisija ugotavlja čas samostojne dejavnosti po 153. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65, št. 14-178/66 in št. 1-10/67) ter opravlja naloge po 2. točki v drugem odstavku 190. člena istega temeljnega zakona. 3. člen Komisija ima predsednika in štiri člane. Predsednik in člani komisije imajo svoje namestnike. Predsednika in člane komisije ter njihove namestnike imenuje za štiri leta Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet lahko razreši predsednika in člane komisije ter njihove namestnike pred potekom časa, za katerega so bili imenovani. 4. člen, Predsednik in člani komisije imajo pravico do nagrade za delo v komisiji. Način nagrajevanja in višino nagrade predpiše republiški sekretar za prosveto in kulturo. 5. člen Postopek pred komisijo začne komisija praviloma po prijavi. Prijavo lahko vloži umetnik pri komisij' neposredno ali po strokovnem društvu tiste panog®' v kateri dela. Odločba komisije se pošlje umetniku, ustreznemu strokovnemu društvu in pristojnemu zavodu za social' no zavarovanje. 6. člen Komisija dela na sejah. Predsednik komisije mora na sejo povabiti predstavnika ustreznega strokovnega društva, da pove svo' je mnenje. Društvo lahko da svoje mnenje tudi pismen0- Komisija opravlja naloge iz 2. člena te uredbe na podlagi pravilnika, ki ga sprejme komisija, potrdi P® republiški sekretar za prosveto in kulturo. 7. člen Strokovno m administrativno delo opravlja za misijo republiški sekretariat za prosveto in kultu**- 8. člen Sredstva za delo komisije se zagotovijo v fi»en^' nem načrtu republiškega sekretariata za proeveto i*1 kulturo. 9. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po obj**^ v »Uradnem listu SRS«. St. 021-44/66 Ljubljana, dne 23. februarja 1967. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik: Janko Smole 1- *• Akti Republiške volilne komisije 58. Na podlagi 31. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 11-93/63 in št. 4-11/65) je Republiška volilna komisija za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije na seji dne 23. februarja 1967 sprejela ODLOČBO o imenovanju občinskih volilnih komisij za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije . A Za volitve poslancev v Skupščino Socialistične republike Slovenije se imenujejo tele občinske volilne komisije, ki jih sestavljajo: t Občinska volilna komisija v Ajdovščini: predsednik: Danilo Sever, predsednik občinskega sodišča, Ajdovščina; namestnik: Jožko Humar, sodnik okrožnega sodišča, Nova Gorica; tajnik: Alojz Mihelj, tajnik skupščine občine Ajdovščina; namestnik: Jože Praček, načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe skupščine občine Ajdovščina; član: Pavla Škrinjar, referent za proračun skupščine občine Ajdovščina; namestnik: Pavla Valič, tajnica oddelka skupščine občine Ajdovščina. k Občinska volilna komisija v Brežicah: Predsednik: Zvonimir Gaberšček, predsednik občinskega sodišča, Brežice; namestnik: Miko Martinovič, sodnik občinskega sodišča, Brežice; tajnik: Spela Pirnat, pravni svetovalec skupščine občine Brežice; Namestnik: Slavko Lupšina, občinski sodnik za prekrške, Brežice; Slan: Miloš Kovačič, načelnik oddelka za družbene službe in splošne zadeve skupščine občine Brežice; ''»mestnik: Janko Toplišek, dipl. pravnik v upravi skupščine občine Brežice. Občinska volilna komisija v Celju: Predsednik: Zdenko Pavlina, predsednik občinskega sodišča, Celje; ''»mestnik: Bojan Planinšek, sodnik občinskega sodišča, Celje; *»lnik: Oskar Naglav, tajnik skupščine občine Celje; član: Anica Kukovič, referent za prošnje in pritožbe skupščine občine Celje; 1 namestnik: Neva Iršič, referent za normativne in in skupščinske zadeve skupščine občine Celje. 4. Občinska volilna komisija v Cerknici: predsednik: Borut Potrata, predsednik občinskega sodišča, Rakek; namestnik: Marija Šeruga-Trplan, sodnik občinskega sodišča, Rakek; tajnik: Boris Svet, tajnik skupščine občine Cerknica; namestnik: Jože Avsec, referent za personalno, kadrovsko in OMT službo skupščine občine Cerknica; član: Jože Skuk, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Cerknica; namestnik: Alojz Mikše, upokojenec, Cerknica. 5. Občinska volilna komisija v Črnomlju: predsednik: Antonija Geltar, sodnik občiskega sodišča, Črnomelj; namestnik: Janez Kramarič, sodnik občinskega sodišča, Črnomelj; tajnik: Jože Strmec, referent za skupščinske zadeve in šolstvo skupščine občine Črnomelj; namestnik: Janko Štukelj, načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe skupščine občine Črnomelj; član: Ivan 2unič, občinski sodnik za prekrške, Črnomelj ; namestnik: Fanika Ilenič, pisarniška delavka skupščine občine Črnomelj. fl. Občinska volilna komisija v Domžalah: predsednik: Mavricij Volgemut, predsednik občinskega sodišča, Domžale; namestnik: Marjan Gregorc, sodnik občinskega sodišča, Domžale; tajnik: Mira Povž, referent v uradu tajnika skupščine občine Domžale; namestnik: Marica Pirnat, referent v oddelku za skupne in družbene službe skupščine občine Domžale; član: Peter Primožič, načelnik oddelka za skupne in družbene službe skupščine občine Domžale; namestnik: Zdravko Vidmar, referent v oddelku za notranje zadeve skupščine občine Domžale. 7. Občinska volilna komisija v Dravogradu: predsednik: Janez Koželj, sodnik občinskega sodišča, Slovenj Gradec; namestnik: Bogdan Polajner, sodnik občinskega sodišča, Maribor; tajnik: Konrad Ferk, šef odseka za družbene službe skupščine občine Dravograd; namestnik: Milojka Šušteršič, matičar skupščine občine Dravograd; Član: Jože Černič, šef odseka za narodno obrambo skupščine občine Dravograd; namestnik: Maks Balažič, referent za narodno obrambo skupščine občine Dravograd. 8. Občinska volilna komisija v Gornji Radgoni: predsednik: Anton Novak, predsednik občinskega sodišča, Gornja Radgona; namestnik: Marija Souvent, sodnik občinskega sodišča, Gornja Radgona; tajnik: Valter Potočnik, tajnik skupščine občine Gornja Radgona; namestnik: Marija Celec, vodja sprejemne pisarne skupščine občine Gornja Radgona; član: Franc Kosar, občinski sodnik za prekrške, Gornja Radgona; namestnik: Konrad Suhač, sekretar kmetijskega kombinata, Gornja Radgona. 9. Občinska volilna komisija v Grosupljem: predsednik: dr. Vlado Fajfar, predsednik občinskega sodišča, Grosuplje; namestnik: Janez Gruden, sodnik občinskega sodišča, Grosuplje; tajnik: Janez Koščak, tajnik skupščine občine Grosuplje; namestnik: Slavko Zupančič, načelnik oddelka za skupne in družbene službe skupčine občine Grosuplje; član: Jože Zupančič, šef odseka za notranje zadeve skupščine občine Grosuplje; namestnik: Jože Marolt, načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje. 10. Občinska volilna komisija v Hrastniku: predsednik: Boško Todorovič, sodnik občinskega sodišča, Trbovlje; namestnik: Anton Testen, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana; , tajnik: Branko Millnovič, pravni svetovalec skupščine občine Hrastnik; namestnik: Slavica Lapuh, računovodja skupščine občine Hrastnik; član: Matija Trotovšek, referent za splošne gospodarske zadeve skupščine občine Hrastnik; namestnik: Janko Vabič, načelnik oddelka za finance, skupščine občine Hrastnik. 11. Občinska volilna komisija v Idriji: predsednik: Danilo Kertelj, sodnik občinskega sodišča, Nova Gorica; namestnik: Janez Šinkovec, predsednik okrožnega sodišča, Nova Gorica; tajnik: Stanko Murovec, tajnik skupščine občine Idrija; namestnik: Cveto Prelovec, načelnik oddelka za upravnopravne zadeve skupščine občine Idrija; član: Andrej Prezelj, referent za pravne zadeve skupščine občine Idrija; namestnik: Franc Pagon, šef krajevnega urada Cerkno. C 12. Občipska volilna komisija v Ilirski Bistrici: predsednik: Lojze Štrukelj, predsednik občinskega sodišča, Ilirska Bistrica; namestnik: Jernej Biščak, sodnik občinskega sodišča, Ilirska Bistrica; tajnik: Janko Šabec, tajnik skupščine občine Ilirska Bistrica; namestnik: Ludvik Rudež, načelnik oddelka za skupne službe skupščine občine Ilirska Bistrica; član: Miro Rink, načelnik oddelka za plansko-ana-litske službe skupščine občine Ilirska Bistrica; namestnik: Marija Midžič, referent za blagovni pr0" met in obrt skupščine občine Ilirska Bistrica. 13. Občinska volilna komisija v Izoli: predsednik: Cveto Špindler, sodnik okrožnega sodišča, Koper; namestnik: Bogo Lavrič, sodnik občinskega sodišča. Piran; tajnik: Jože Počkaj, vodja skupščinske pisarne skupščine občine Izola; namestnik: Romana Hren, referent za premoženjskopravne zadeve skupščine občine Izola; član: Jernej Humar, ravnatelj osnovne šole, Idrij8’ namestnik: Ivo Hajšek, obratni inženir kombinat8 »Delamaris«, Izola. 14. Občinska volilna komisija na Jesenicah: predsednik: Franc Černe, predsednik občinskega ^ dišča, Jesenice; namestnik: Anton Žitko, sodnik občinskega sodišč8, Jesenice; tajnik: Franc Pintar, tajnik skupščine občine niče; namestnik: Franc Lavtižar, načelnik oddelka ** finance skupščine občine Jesenice; član: Francka Kosmač, referent za kadre in per90” nalne zadeve skupščine občine Jesenice; namestnik: Pavla Skrt, referent skupščinske pisaT*^ t skupščine občine Jesenice. 15. Občinska volilna komisija v Kamniku: predsednik: Rajko Svetek, predsednik občinski sodišča, Kamnik; namestnik: Dušan Orel, sodnik občinskega sodišč8, Kamnik; tajnik: Milan Logar, tajnik skupščine občine K-P**' nik; član: Danilo Cerkvenik, direktor trgovskega podjetja »Kočna«, Kamnik; namestnik: Alojz Konda, sekretar tekstilne industrije »Svilanit-", Kamnik. 16. Občinska volilna komisija v Kočevju: predsednik: Julij Plut, predsednik občinskega sodišča, Kočevje; namestnik: Janez Žužek, sodnik občinskega sodišča, Kočevje; tajnik: Drago Aupič, tajnik skupščine občine Kočevje; namestnik: Jože Benčina, načelnik oddelka za splošne in družbene službe skupščine občine Kočevje; član: Ivan Vesel, načelnik oddelka za inšpekcijske službe občine Kočevje; namestnik: Božo Resinovič, tajnik občinskega sindikalnega sveta, Kočevje. 17. Občinska volilna komisija v Kopru: predsednik: Pavel Grom, predsednik občinskega so-f dišča, Koper; namestnik: Silvo Gregorič, sodnik občinskega sodi- i šča, Koper; tajnik: Aldo Gregorič, načelnik oddelka za skupne službe skupščine občine Koper; namestnik: Jože Furlan, referent za kadrovske in splošne zadeve skupščine občine Koper; član: Jože Intihar, upokojenec, Koper; namestnik: Frida Barič, delavka Radia Koper; 18. Občinska volilna komisija v Kranju: predsednik: dr. Marjan Ogrizek, sodnik okrožnega sodišča, Kranj; namestnik: Alojz Marolt, sodnik občinskega sodišča, Kranj; tajnik: Vid Pogačnik, tajnik skupščine občine Kranj; namestnik: Anton Perne, referent za občo upravo in OMT službo skupščine občine Kranj; član: Pavle Zupančič, šef službo pravne pomoči,' Kranj; namestnik: Ivan Oman, načelnik oddelka za narodno obrambo skupščine občine Kranj. I9- Občinska volilna komisija v Krškem: Predsednik: Janko Pibernik, predsednik občinskega sodišča, Krško; namestnik: Miroslav Šujica, sodnik občinskega sodišča. Krško; tajnik: Cveto Bevk, tajnik skupščine občine Krško; namestnik: Vladimir Vogrinc, občinski sodnik za prekrške. Krško; član: Rudi Druškovič, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Krško; namestnik: Marjan Zibret, vodja skupščinske pisarne skupščine občine Krško. 20. Občinska volilna komisija v Laškem: predsednik: Janez Stojkovič, sodnik občinskega sodišča, Celje; namestnik: Sonja Moškon, sodnik občinskega sodišča, Celje; tajnik: Jože Kajtna, tajnik skupščine občine Laško; namestnik: Jernej Ozis, občinski sodnik za prekrške, Laško; član: Cenko Jančič, načelnik oddelka za notranje zadeve skupščine občine Laško; namestnik: Tone Knez, referent za naborne zadeve skupščine občine Laško. ■ -v 21. Občinska volilna komisija v Lenartu: predsednik: Mirko Gosnik, sodnik občinskega sodišča, Maribor; namestnik: Božidar Petan, sodnik občinskega sodišča, Maribor; tajnik: Rudolf Pen, referent za imovinskopravne zadeve skupščine občine Lenart; namestnik: Gabrijel Kosi, direktor zavoda Hrastovec, p. Lenart; član: Alfred Pirher, šef odseka za narodno obrambo skupščine občine Lenart; namestnik: Vida Brumen, tajnik skupščine občine Lenart. 22. Občinska volilna komisija v Lendavi: predsednik: Franc Hajoš, sodnik občinskega sodišča, Lendava; . namestnik: Ludvik Gornjec, sodnik občinskega sodišča, Lendava; tajnik: Marija Šuster, referent za invalide in borčevske zadeve skupščine občine Lendava; namestnik: Janez Lešnjak, občinski sodnik za prekrške, Lendava; član: Štefan Jambor, tajnik skupščine občine Lendava; namestnik: Tine Ošlaj, tajnik podjetja »Nafta«, Lendava. 23. Občinska volilna komisija v Litiji: predsednik: Anton Primožič, sodnik občinskega sodišča I, Ljubljana; namestnik: Albert Mislej, sodnik občinskega sodišča I, Ljubljana: tajnik: Anton Gorenc, tajnik skupščine občine Litija; 'namestnik: Marica Eltrin, gospodarski anaUtik skupščine občine Litija; član: Albin Ankon, pravnik v Predilnici, Litija; namestnik: ing. Alfonz Strgar, kmetijski inšpektor skupščine občine Litija. 24. Občinska volilna komisija Ljubljana-Betigrad: predsednik: Andrej Jarc, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana; namestnik: Tone Šuštaršič, sodnik občinskega sodišča II, Ljubljana; tajnik: Franc Mekinda, vodja administrativno-teh-nične službe skupščine občine Ljubljana-Beži-grad; namestnik: Bojan Ušlakar, referent za premoženjskopravne zadeve skupščine občine Ljubljana-Bežigrad; član: Julij Kutin, upokojenec, Ljubljana; namestnik: Jurij Drame, direktor podjetja »Tonosa«, Ljubljana. 25. Občinska volilna komisija Ljubljana-Center: predsednik: Jože Baloh, predsednik občinskega sodišča I, Ljubljana; namestnik: dr. Janez Tominec, sodnik občinskega sodišča I, Ljubljana; tajnik: Anton Grabenšek, tajnik skupščine občine Ljubljana-Center; namestnik: Ljubo Brezigar, samostojni svetovalec skupščine občine Ljubljana-Center; član: Vilma Sega, ravnateljica osnovne šole Prežihovega Voranca, Ljubljana; namestnik: Olga Popovič, administrator trg. podjetja »Modna hiša«, Ljubljana. 26. Občinska volilna komisija Ljubljana-Moste-Polje: predsednik: Božidar Verbič, sodnik občinskega sodišča I, Ljubljana; namestnik: Marjan Kos, sodnik občinskega sodišča I, Ljubljana; tajnik: Mara Fabjančič, vodja skupščinskih služb skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje; namestnik: Majda Stupica, analitik za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje; član: Dane Rine, pravnik v stanovanjskem podjetju Ljubljana-Moste-Polje; namestnik: Miran Heric, pravnik v tovarni hranil »Kolinska«, Ljubljana. 27. Občinska volilna komisija Ljubijana-Siška: predsednik Damijan Conč, predsednik občinskega sodišča II, Ljubljana; namestnik: Mira Cepuder, sodnica občinskega so-■ dišča II, Ljubljana; tajnik: Jože Dimnik, vodja kadrovske službe skupščine občine Ljubljana-Šiška; namestnik: Ernest Bolka, občinski sodnik za prekrške, Ljubljana-Šiška; član: Vinko Borštner, vodja sektorja za javni red in mir pri upravi za notranje zadeve, Ljubljana; namestnik: Ferdinand Nečemar, odvetnik, Ljublja-na-Šentvid. 28. Občinska volilna komisija Ljubljana-Vič-Rudnik: namestnik: Marija Metlika-Pavček, sodnik občinskega sodišča I, Ljubljana; tajnik: Jože Gornik, referent za OMT skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik; namestnik: Janez Jagodič, referent za skupščinske zadeve skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik; član: Dušan Jelušič, vodja službe pravne pomoči občine Ljubljana-Vič-Rudnik; namestnik: Bogo Ogrin, dipl. pravnik v upravi za kadrovska vprašanja Izvršnega sveta Skupščine SRS, Ljubljana. 29. Občinska volilna komisija v Ljutomeru: predsednik: Ivo Šumak, sodnik občinskega sodišča, Ljutomer; namestnik: Franc Gobar, sodnik občinskega sodišča, Ljutomer; tajnik: Alojz Vršič, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Ljutomer; namestnik: Rudi Simonič, občinski sodnik za prekrške, Ljutomer; član: Oton Žunec, predmetni učitelj osnovne šole Ivana Cankarja, Ljutomer; namestnik: Alojz Špindler, komercialist v »Tehno-stroju«, Ljutomer. 30. Občinska volilna komisija v Logatcu: predsednik: Vladimir Macarol, sodnik občinskega sodišča, Vrhnika; namestnik: Franc Miklavčič, sodnik okrožnega so-dišča, Ljubljana; tajnik: Anton Plut, tajnik skupščine občine Logatec; namestnik: Stana Kek, referent za skupščinske i° personalne'zadeve skupščine občine Logatec; član: Erik Erker, referent za premoženjskopravne zadeve skupščine občine Logatec; namestnik: Rudi Vidrih, delavec v KZ Logatec. 31. Občinska volila komisija v Mariboru: predsednik: dr. Rudolf Martinec, sodnik okrožneg® sodišča, Maribor; namestnik: Rado Javornik, sodnik okrožnega sodi' šča, Maribor; tajnik: Nada Pavlinič, referent za dokumentacij0 skupščine občine Maribor; namestnik: Jože Zelnik, šef odseka za delovno dob0 skupščine občine Maribor; član: Stane Peroci, referent za civilno zaščito skup" ščine občine Maribor; namestnik: Srečko Miklavžič, referent za stanovanj ske zadeve skupščine občine Maribor. 32. Občinska volilna komisija v Metliki: predsednik: Franc Pavlinič, predsednik občinske^8 sodišča, Črnomelj; namestnik: Roman Keržan, sodnik okrožnega sodišča, Novo mesto; tajnik: Slavo Orlič, občinski sodnik za prekrške, Metlika; namestnik: Maks Koležnik, referent za kmetijstvo skupščine občine Metlika; član: Pavla Gabrič, referent za premoženjskopravne zadeve skupščine občine Metlika; namestnik: Ivan Štravs, referent za proračun skupščine občine Metlika. 1 33. Občinska volilna komisija v Mozirju: predsednik: Edo Centrih, sodnik občinskega sodišča, Šoštanj; namestnik: Janez Hočevar, sodnik občinskega sodišča, Celje; tajnik: Rudi Zager, tajnik skupščine občine Mozirje; namestnik: Stanko Prodnik, načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe skupščine občine Mozirje; član: Jože Brunšek, občinski sodnik za prekrške, Mozirje; namestnik: Angelca Miklavc, vodja oddelčne pisarne skupščine občine Mozirje. 34. Občinska volilna komisija v Murski Soboti: predsednik: Oskar Norčič, sodnik občinskega sodišča, Murska Sobota; namestnik: Vendel Matuš, sodnik okrožnega sodišča, Murska Sobota; tajnik: Martin Vinčec, tajnik skupščine občine Murska Sobota; namestnik: Aleksander Pevec, referent za skupščinske zadeve, prošnje in pritožbe skupščine občine Murska Sobota; član: Aleksander Krpič, delavec pri delavski univerzi, Murska Sobota; namestnik: Miloš Eržen, načelnik oddelka za občo upravo skupščine občine Murska Sobota. ^5. Občinska volilna komisija v Novi Gorici: predsednik: Boris Kovšca, predsednik občinskega sodišča. Nova Gorica; namestnik: Karel Tasotti, sodnik okrožnega sodišča, Nova Gorica; tajnik: Egon Francetič, v. d. načelnika oddelka za upravnopravne zadeve skupščine občine Nova Gorica; namestnik: Lovro Kerč. svetovalec za normativno dejavnost delovnih organizacij skupščine občine Nova Gorica; Član: Milan Lozej, odvetnik v odvetniški pisarni, Nova Gorica; namestnik- Stane Tonkli, delavec uprave za notranje zadeve skupščine občine Nova Gorica. 36. Občinska volilna komisija v Novem mestu: predsednik: Rudi Jereb, predsednik občinskega sodišča, Novo mesto; namestnik: Anton Trunkelj, sodnik občinskega sodišča, Novo mesto; tajnik: Jože Suhadolnik, načelnik oddelka za upravnopravne zadeve skupščine občine Novo mesto; namestnik: Ivan Tekstor, upravni delavec skupščine občine Novo mesto; ,član: Dušan Zupanc, sekretar občinskega odbora SZDL, Novo mesto; namestnik: Franc Cvelbar, pravnik skupščine občine Novo mesto. 37. Občinska volilna komisija v Ormožu: predsednik: Jernej Vrhunec, predsednik občinskega sodišča, Ormož; namestnik: Franc Žabota, sodnik občinskega sodišča, Ormož; tajnik: Milan Vičar, načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe skupščine občine Ormož; namestnik: Ivan Zadravec, šef odseka za notranje zadeve skupščine občine Ormož; član: Ivo Rajh, socialni delavec v KZ -Kombinat Jeruzaleni«, Ormož; namestnik: Boris Polak, sekretar gradbenega podjetja -Ograd-«, Ormož. 38. Občinska volilna komisija v Piranu: predsednik: Mirko Lokovšek, predsednik občinskega sodišča, Piran; namestnik: Stane Strah, sodnik občiskega sodišča, v Piran; tajnik: Avgust Spitzko, referent za splošne zadeve skupščine občine Piran; namestnik: Marija Protič, referent za turizem skupščine občine Piran; član: Vlado Kosmač, tajnik organov samoupravljanja v podjetju »Splošna plovba«, Piran; namestnik: Bogo Juriševič, upokojenec, Piran. 39. Občinska volilna komisija v Postojni: predsednik: Stojan Kocjančič, predsednik občinskega sodišča, Postojna; namestnik: Ivan Zabukovec, sodnik občinskega sodišča, Postojna; tajnik: Alojz Zega, načelnik oddelka za skupne službe skupščine občine Postojna; namestnik: Vid Dolenc, tajnik skupščine občine Postojna; . \ član: Viktor Jenček, referent za skupščinske zadeve skupščine občine Postojna; 40. Občinska volilna komisija v Ptuju: predsednik: Vladimir Ban, predsednik občinskega sodišča, Ptuj; namestnik: Franc Stiplovšek, sodnik občinskega sodišča, Ptuj; tajnik: Franc Voda, pomočnik tajnika skupščine občine Ptuj; namestnik: Maks Rubin, načelnik oddelka za skupne službe skupščine občine Ptuj; član: Miha Kolarič, načelnik oddelka za dohodke skupščine občine Ptuj; namestnik: Branko Furlan, delavec v upravi skupščine občine Ptuj. 41. Občinska volilna komisija v Radljah ob Dravi: predsednik: Niko Vrabl, sodnik občinskega sodišča, Maribor; namestnik: Albin Šifrer, sodnik občinskega sodišča, Maribor; tajnik: Peter Praprotnik, tržni Inšpektor skupščine občine Radlje ob Dravi; namestnik: Edo Sredenšek, tajnik skupščine občine Radlje ob Dravi; član: Bernard Zadnikar, sekretar tovarne poljedelskega orodja in livarne, Muta; namestnik: Rudolf Staleker, šef odseka za notranje zadeve skupščine občine Radlje ob Dravi. 42. Občinska volilna komisija v Radovljici: predsednik: Franc Korošec, predsednik občinskega sodišča, Radovljica; namestnik: Metoda Setina, sodnica občinskega sodišča, Radovljica; tajnik: Ljubo Meglič, tajnik skupščine občine Radovljica; namestnik: Marijan Pretnar, referent za upravno-gospodarske zadeve skupščine občine Radovljica; član: Jože Bufolin, direktor trg. podjetja -Železnina-, Radovljica; namestnik: Jože Ješe, sekretar tovarne verig, Lesce. 43. Občinska volilna komisija v Ravnah na Koroškem: predsednik: Jožica Nikolič, sodnica občinskega sodišča, Slovenj Gradec; namestnik: Uroš Stepančič, sodnik občinskega sodišča, Slovenj Gradec; tajnik: Rajko Vute, tajnik skupščine občine Ravne na Koroškem; namestnik: Albin Bevc, referent za OMT in kadrovske zadeve skupščine občine Ravne na Koroškem; % član: Roman Kogelnik, sekretar tovarne rezalnega orodja, Prevalje; 44. Občinska volilna komisija v Ribnici: predsednik: Jože Petrič, sodnik občinskega sodišča, Kočevje; namestnik: dr. Josip Vlach, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana; tajnik: Andrej Klemenc, tajnik skupščine občine Ribnica; namestnik: Maks Nosan, načelnik oddelka za splošne zadeve skupščine občine Ribnica; član: Matija Zobec, šef odseka za narodno obrambo skupščine občine Ribnica; namestnik: Breda Oražem, referent za invalidske zadeve skupščine občine Ribnica. 45. Občinska volilna komisija v Sevnici: predsednik: Rajko Zupanc, predsednik občinskega sodišča, Sevnica; / namestnik: Dušan Brelih, sodnik občinskega sodišča, Sevnica; tajnik: Ignac Vintar, tajnik skupščine občine Sevnica; namestnik: Valentin Hribar, načelnik oddelka za družbene službe skupščine občine Sevnica; Član: Božo Stojs, občinski sodnik za prekrške, Sevnica; namestmik: Andrej Martinc, načelnik oddelka za gospodarstvo skupščine občine Sevnica. 46. Občinska volilna komisija v Sežani: predsednik: Jože Trošt, predsednik občinskega so" dišča, Sežana; namestnik: Aleksander Ternovec, sodnik občinskega sodišča, Sežana; tajnik: Leopold Rener, tajnik skupščine občine SC" Žana; namestnik: Zmaga Slabnik, načelnik oddelka za upravne zadeve skupščine občine Sežana; član: Sonja Škrinjar, statistik v oddelku za analiz® skupščine občine Sežana; namestnik: Jelka Ozblč, pravnica v tajništvu skup" ščine občine Sežana. 47. Občinska volilna komisija v Slovepjem Gradcu: predsednik: Rudi Pahole, sodnik občinskega sodišč3. Slovenj Gradec: namestnik: Janko Cvitanič, sodnik občinskega ^ dišča, Slovenj Gradec; tajnik: Ivan Sisemik, tajnik skupščine občine S10” ven j Gradec; namestnik: Jelka Jeromel, referent za delovna z®2 merja skupščine občine Slovenj Gradec; član: Ivan Majcen, vodja splošnega sektorja les®0' industrijskega podjetja, Slovenj Gradec: namestnik: Peter Bernard, vodja splošnega sektori® tovarne usnja, Slovenj Gradec 48. Občinska volilna komisija v Slovenski Bistrici: predsednik: Drago Ušen, predsednik občinskega sodišča, Slovenska Bistrica; namestnik: Slavka Jovanovič, sodnica občinskega sodišča, Slovenska Bistrica; tajnik: Stevo Eberl, tajnik skupščine občine Slovenska Bistrica; namestnik: Vera Gajšek, referent za personalne zadeve skupščine občine Slovenska Bistrica; član: Rudi Moškotevc, vodja zemljiške knjige pri občinskem sodišču, Slovenska Bistrica; namestnik: Marija Ajd, referent za dokumentacijo skupščine občine Slovenska Bistrica. 49. Občinska volilna komisija v Slovenskih Konjicah: predsednik: Ludvik Gorenjak, predsednik občinskega sodišča, Slovenske Konjice; namestnik: Ludvik Vidmar, sodnik občinskega sodišča, Slovenske Konjice; tajnik: Ivan Marguč, referent za normativne zadeve skupščine občine Slovenske Konjice; namestnik: Gvido Hauptman, šef odseka za narodno obrambo skupščine občine Slovenske Konjice; član: Ivan Pečovnik, referent za premoženjskopravne zadeve skupščine občine Slovenske Konjice; x- namestnik: Majda Groleger, referent za delo in delovna razmerja skupščine občine Slovenske Konjice. 50. Občinska volilna komisija v Šentjurju pri Celju: predsednik: Vekoslav Tanko, sodnik okrožnega sodišča, Celje; namestnik: Franc Kos, sodnik občinskega sodišča, Šmarje pri Jelšah; tajnik: Norbert Kincl, tajnik skupščine občine Šentjur pri Celju; namestnik: Alojz Herman, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Šentjur pri Celju; Član: Miha Močnik, referent za invalidske zadeve skupščine občine Šentjur pri Celju; namestnik: Ernest Rečnik, ravnatelj osnovne šole, Šentjur pri Celju. • Občinska volilna komisija v Škofji Loki: predsednik: dr. Bojan Petrič, predsednik občinskega svišča, Škofja Loka; namestnik: Mojmir Sibinčič, sodnik občinskega sodišča, Škofja Loka: tajnik: Ferdinand Buh, tajnik skupščine občine Škofja Loka; namestnik: Miloš Mitič, načelnik oddeka za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Škofja Loka; Član: Marinka Kržišnik, dipl. pravnica v zavodu službe pravne pomoči, Škofja Loka; namestnik: Miro Škarabot, upravnik zavoda službe pravne pomoči, Škofja Loka. 52. Občinska volilna komisija v Šmarju pri Jelšah: predsednik: Jože Unverdorben, predsednik občinskega sodišča, Šmarje pri Jelšah; namestnik: Pavel Rojs, sodnik občinskega sodišča, Šmarje pri Jelšah; tajnik: Mirko Završnik, tajnik skupščine občine Šmarje pri Jelšah; namestnik: Slavko Zupanc, upravnopravni referent skupščine občine Šmarje pri Jelšah; član: Franc Kovačič, tehnični tajnik občinskega sindikalnega sveta, Šmarje pri Jelšah; namestnik: Nande Sajko, referent za občo upravo skupščine občine Šmarje pri Jelšah. 53. Občinska volilna komisija v Tolminu: predsednik: Janko Stergar, predsednik občinskega sodišča, Tolmin; namestnik: Janez Žura, sodnik občinskega sodišča, Tolmin; tajnik: Avgust Kogoj, tajnik skupščine občine Tolmin; namestnik: Vladimir Čopi, referent za skupščinske zadeve skupščine občine Tolmin; član: Vlado Badalič, katastrski referent v katastrskem uradu skupščine občine Tolmin; namestnik: Darjo Flajs, sekretar občinskega odbora SZDL, Tolmin. 54< Občinska volilna komisija v Trbovljah: predsednik: Franc Nučič, predsednik občinskega sodišča, Trbovlje; namestnik: Aleš Maček, sodnik občinskega sodišča, • Trbovlje; tajnik: Franc Šergan, medobčinski javni pravobranilec, Trbovlje; namestnik: Ivica Čemeč, občinski sodnik za prekrške, Trbovlje; član: Andrej Plevčak, pravni referent v RUDIS, Trbovlje; namestnik: Martin Lenarčič, tajnik rudnika Trbovlje. 55. Občinska volilna komisija v Trebnjem: predsednik: Janez Gartnar, predsednik občinskega sodišča, Trebnje; namestnik: Miha Plot, sodnik občinskega sodišča, Trebnje; tajnik: Ciril Pevec, tajnik skupščine občine Trebnje; namestnik: Janez Zajc, občinski sodnik za prekrške, Trebnje; \ član: Alfonz Tratar, pravni svetovalec skupščine občine Trebnje; 56. Občinska volilna komisija v Tržiču: predsednik: Stane Vertovšek, sodnik okrožnega sodišča, Kranj; namestnik: Janez Šlibar, sodnik občinskega sodišča, Kranj; tajnik: Kristjan Kokalj, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine Tržič; namestnik: Janez Ivnik, referent za šolstvo in kadrovske zadeve skupščine občine Tržič; član: Janka Švab, pravni referent skupščine občine Tržič; namestnik: Slavko Hvalica, kadrovik tovarne »•Peko«, Tržič. 57. Občinska volilna komisija v Velenju: predsednik: Miran Topolovec, predsednik občinskega sodišča, Šoštanj; namestnik: Jelka Vrtačnik, sodnica občinskega sodišča, Šoštanj; tajnik: Franc Lesnik, tajnik skupščine občine Velenje; namestnik: Maks Podlesnik, načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe občine Velenje; član: Martin Tovornik, načelnik oddelka za notranje zadeve skupščine občine Velenje; namestnik: Herman Kralj, občinski sodnik za prekrške, Velenje. 56. Občinska volilna komisija na Vrhniki: predsednik: dr. Vladimir Leitgeb, predsednik občinskega sodišča, Vrhnika; namestnik: Benjamin Marušič, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana; tajnik: Stane Novak, tajnik skupščine občine Vrhnika; namestnik: Janez Vintar, načelnik oddelka za splošne in notranje zadeve skupščine občine Vrhnika; član: Vinko Goljevšček, premoženjskopravni referent skupščine občine Vrhnika; namestnik: Helena Pelan, premoženjskopravni referent skupščine občine Vrhnika. član: Jože Medija, pravni referent skupščine občine Zagorje ob Savi; namestnik: Pavle Wainberger, pravnik v tovarni »Varnost«, Zagorje ob Savi. 60. Občinska volilna komisija v Žalcu: predsednik: Vinko Žagar, predsednik občinskega sodišča, Žalec; namestnik: Boris Debič, sodnik občinskega sodišča, Žalec; tajnik: Dragica Mirnik, referent za splošne zadeve skupščine občine Žalec; namestnik: Angelca Špeglič, referent za narodno obrambo skupščine občine Žalec; član: Jože Zajc, referent za skupščinske zadeve skupščine občine Žalec; namestnik: Štefan Žafran, referent v oddelku z« notranje zadeve skupščine občine Žalec. B Naloge občinske volilne komisije glede volitev v zbore delovnih skupnosti v volilnih enotah, ki obsegajo več občin, opravljajo: 1. Občinska volilna komisija v Piranu v 19. volil*1* enoti Piran-Izola; 2. Občinska volilna komisija v Cerknici v 23. volilni enoti Cerknica-Ribnica; 3. Občinska volilna komisija v Črnomlju v 24. volilni enoti Cmomelj-Metlika; 4. Občinska volilna komisija v Kranju v 30. volil**1 enoti Kranj in v 31. volilni enoti Kranj-Tržič; 5. Občinska volilna komisija v Trbovljah v 45. volilni enoti Trbovlje-Hrastnik; 6. Občinska volilna komisija na Vrhniki v 47. volilni enoti Vrhnika-Logatec; 7. Občinska volilna komisija v Radljah ob Dr-*^* v 67. volilni enoti Radlie ob Dravi-Dravograd. St. 1/67 Ljubljana, dne 23. februarja 1967. Republiška volilna komisija Tajnik: . Predsednik: Dr. Kost ja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r. 59. Občinska volilna komisija v Zagorja ob Savi: predsednik: Zdenka Bukovec-Novosel, sodnica občinskega sodišča, Trbovlje; namestnik: Slavko Rupel, sodnik okrožnega sodišča, Ljubljana; tajnik: Drago Dolinar, tajnik skupščine občine Zagorje ob Savi; namestnik: Franc Božič, načelnik oddelka skupščine občine Zagorje ob Savi; Splošni akti komunalnih 18. Na podlagi 32. in 102. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22/62 >n št. 53/62, ter Uradni list SFRJ, št. 15/65, št. 29/66 in št. 52/66) je sprejela skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana na 3. seji dne 22. februarja 1967 PRAVILNIK o spremembi pravilnika o uveljavljanju zdravstvenega varstva 1. člen V drugem odstavku 66. člena pravilnika o uveljav-ijanju zdravstvenega varstva (Glasnik, št. 54/64, in Uradni list SRS, št. 31/66) se besedi »pet kilometrov« nadomestita z besedama »deset kilometrov«. 2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. marca i967. St. 402-14/66 Ljubljana, dne 22. februarja 1967. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana Predsednik: Milovan Uicb 1. r. 19. Na podlagi 22. in 77. člena temeljnega zakona o t8anizaciji in financiranju socialnega zavarovanja jjtadni list SFRJ, št. 24/65, št. 57/65, št. 29/66 in št. , '66) in v zvezi s 1. členom zakona o najvišji meji, do J'Ore se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za ravstveno zavarovanje delavcev (Uradni list SRS, št. a, ®6), je sprejela skupščina komunalne skupnosti soci-zavarovanja delavcev Ljubljana na 3. seji dne jj' februarja 1967 v soglasju s skupščino občine Ljub-^a-Center SKLEP o stopnji osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje 1 Stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zava- Podatke, potrebne za odmero dodatnega prispevJFa j iz 1. točke tega sklepa, morajo prijaviti komunalnemu 1 zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani sami zava- j rovanci, ki so dolžni plačevati prispevek. 3 Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje plačujejo tudi zavarovanci, ki so poleg dela v delovnem razmerju s polnim delovnim časom zaposleni zaradi pridobivanja dopolnilnih dohodkov pxi.drugem.aZBl.a-_. cevalcu osebnega dohodka ali opravljaj" p™ pnn»hwem sporazumu posamezna dela izven določenega delovnega J_ časa pri istem izplačevalcu osebnega dohodka; } Zavarovanci iz prejšnjega odstavka plačujejo dodatni prispevek iz prejemkov za delo, ki ga opravljajo zaradi pridobivanja dopolnilnih dohodkov, in si-_ cer po stopnji kot je določena za dodatni prispevek, ki ga plačuje organizacija oziroma delodajalec, pri katerem opravlja zavarovanec dopolnilno delo, vendar najmanj 0,5 V« od osnove za obračun prispevka. 4 Dodatni prisoevek po tem sklepu se plačuje od 1. marca 1967. 5 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. marca 1967. St. 402-14/66 Ljubljana, dne 22. februarja 1967. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana Predsednik: Milovan Ilich 1. r. 21. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 29. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66 in št. 52-618/66) in prvega odstavka 34. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22-268/62 in št. 53--732/62, ter Uradni list SFRJ, št. 15-316/65, št. 29-368/66 in št. 52-622/66) ter v zvezi s sklepom o posameznih oblikah zdravstvenih storitev, za katere ni mogoče predpisati, da bi morale zavarovane osebe prispevati k stroškom zanje, in o tistih oblikah zdravstvenih storitev, za katere so komunalne skupnosti dolžne predpisati obvezen prispevek zavarovanih oseb k stroškom (Uradni lis%SRS, št. 3-4/67) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana po poprejšnjem širšem posvetovanju z zavarovanci sprejela na 3. seji dne 22. februarja 1967 SKLEP o obveznem prispevku zavarovanih oseb k stroškom pri uporabi posameznih oblik zdravstvenih storitev 1 Zavarovane osebe morajo prispevati k stroškom pri uporabi posameznih oblik zdravstvenih storitev, obseženih v prvem do petem odstavku 31. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju po določbah tega sklepa. 2 S tem sklepom je določen obvezen prispevek k stroškom za zdravstvene storitve, opravljene na ob- močju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana. 3 1 2 Obvezen prispevek k stroškom za obisk zdravnika na bolnikovem domu, opravljen na zahtevo zavarovane osebe, znaša 5 dinarjev. 4 Obvezen prispevek za prevoze z reševalnimi vozili znaša pri vsakem prevozu v zdravstveni zavod, l7-enega zdravstvenega zavoda v drug zdravstveni zavod, in iz zdravstvenega zavoda 10 dinarjev. 5 Obvezen prispevek za preglede in za zdravljenje akutnih zastrupitev z alkoholom znaša vsoto stroškov vseh pregledov in zdravljenja, nastalih v prvih 24 urah po sprejemu v zdravstveni zavod. 6 Obvezen prispevek pri prvem pregledu v specialistični ambulanti zaradi ugotavljanja zdravstvenega stanja znaša 5 dinarjev. Zavarovana oseba ne plača prispevka za -nadaljnje specialistične preglede, kadar j° zdravnik-specialist ob prvem pregledu zaradi ugotovitve zdravstvenega stanja pošlje na takšne pregled® k drugim specialistom. Ce zavarovana oseba pri pregledu iz prejšnjega odstavka ne predloži predpisane napotnice, znaša obvezen prispevek toliko, kolikor znašajo vsi stroški tega pregleda. 7 Obvezen prispevek pri dovoljenem splavu, kadar ni podana medicinska indikacija in obvezen prispevek v primeru začetega nedovoljenega splava, če takšen splav dovrši ginekološki zavod, znaša 100 dinarjeV' 8 Plačila obveznega prispevka določenega v točki ® m 7 tega sklepa so oproščene tele zavarovane osebe- — osebe, ki prejemajo pokojnino, manjšo od vsakokratnega mesečnega zneska najnižjih pokojninski^ prejemkov; — socialni podpiranci in vojaški vojni invalidi. 9 Obvezni prispevek za prevoze z reševalnimi vozib se ne plača v primeru prevoza v zdravstveni zavod-če gre za življenjsko nevarne poškodbe, za nalezljiv® bolezni, za katere je obvezna prijava, ali za duševn bolezni, če je bolnik nevaren za okolico. Obveznega prispevka za prevoze z reševalnimi vC’ žili ne plačajo tiste zavarovane osebe, pri katerih ^ prevoz potreben zaradi življenjsko nevarnega bolez**’ skega stanja, če to ugotovi zdravnik, ki odredi prev® in tiste zavarovane osebe, ki se same ne morejo gibati ali se le težko gibljejo, će prevoz z reševalnim vozilom odredi zdravnik zaradi kontrole zdravstvenega stanja. 10 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od I. marca 1967. St. 022-2/67 Ljubljana, dne 22. lebruarja 1967. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana Predsednik: Milovan Ilich 1. r. 22. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 29. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66 in št. 52-618/66) in 60. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22-268/62 in št. 53-732/62, ter Uradni list SFRJ, št. 15-316/65, št. 29-368/66 in št. 52-622/66) je sprejela skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana na 3. seji dne 22. februarja 1967 SKLEP • višini nadomestila osebnega dohodka ob zadržanosti od dela I Nadomestilo osebnega dohodka za prvih trideset dni zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti (bolniški stalež), določenega zdravljenja ali medicinskih preiskav med delovnim časom ali zaradi negovanja obolelega ožjega družinskega člana (1. do 3. in 5. točka prvega odstavka 48. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju) za zavarovance, ki so v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih (razen v primerih iz 61. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju) in za zavarovance, ki jim je med začasno nezmožnostjo za delo prenehalo delovno razmerje ali so Postali začasno nezmožni za delo v tridesetih dneh od Prenehanja delovnega razmerja ali druge dejavnosti (52. člen temeljnega zakona o zdravstvenem zavarova-hju), ter nadomestilo osebnega dohodka za prvih tride-Set dni zadržanosti od dela zaradi sanitarne izolacije (4- točka prvega odstavka 48. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju) znaša: a) 70#/o od osnove za prvih sedem dni in 80 “/o od Osnove od osmega do tridesetega dne zadržanosti od dela — za zavarovanca, ki je izpolnjeval pogoj predhodnega zavarovanja, preden je nastal primer, ki mu daje pravico do nadomestila; b) 50 "/o od osnove za prvih sedem dni in 60 “/o od osnove od osmega do tridesetega dne zadržanosti od dela — za zavarovanca, ki ni izpolnjeval pogoja predhodnega zavarovanja. II Nadomestilo osebnega dohodka od enaintridesetega dne zadržanosti od dela, razen če ni v temeljnem žako-nu o zdravstvenem zavarovanju drugače določeno, znaša: a) 80% od osnove od enaintridesetega do šestdesetega dne in 90 % od osnove od enainšestdesetega dne zadržanosti od dela — za zavarovanca, ki je izpolnjeval pogoj predhodnega zavarovanja, preden je nastal primer, ki mu daje pravico do nadomestila; b) 60 “/o od osnove od enaintridesetega do šestdesetega dne in 90% od osnove od enainšestdesetega dne , zadržanosti od dela — za zavarovanca, ki ni izpolnjeval pogoja predhodnega zavarovanja. III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. marca 1967. St. 402-14:/66 • Ljubljana, dne 22. februarja 1967. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana Predsednik: Milovan Ilich 1. r. 23. Na podlagi 5. točke prvega odstavka 22. člena In 84. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65, št. 57/65, št. 29/66 in št. 52/66) je sprejela skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana na 3. seji dne 22. februarja 1967 SKLEP o kritju primanjkljaja sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana za leto 1966 Primanjkljaj sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev l Ljubljana za leto 1966 v višini 9,961.386,64 dinarjev se krije: din s sredstvi rezerve sklada v višini........................ 6,422.183,54 — ostanek primanjkljaja .... 3,559.205,10 O kritju ostanka primanjkljaja bo sprejet poseben sklep. St 400-1/66 Ljubljana, dne 22. februarja 1967. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana Predsednik: Milovan Ilich 1. r. OBVESTILO K 41. številki »Uradnega lista SRS« z dne 22. decembra 1966, v kateri je objavljen zakon o prenosu obveznosti okrajev, so izšle priloge SEZNAMI prenesenih obveznosti okrajev ki so sestavni del tega zakona (5. člen). A. Seznam prenesenih obveznosti — okraj Celje, 2.00 din, B. Seznam prenesenih obveznosti — okraj Koper, 3.00 din C. Seznam prenesenih obveznosti — okraj Ljubljana, 3,50 din C. Seznam prenesenih obveznosti — okraj Maribor, 2,50 din Naročila sprejema CZ »Uradni list SHS«, Ljubljana Veselova 11, p. p. 379/VII \ Izdala Časopisni zavod »Uradni Hat SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jote Jurač — Tiska tiskarna »Toneta TomSlCa*1 vsi v Ljubljani — Naročnina letno M din (MM starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Veselova il. poštni predal 379/Vn — Telefon direktor, uredništvo, uprava In knji«0" vodstvo! *0-701. orodaja. preklici tn naročnine *3-579 — Čekovni račun 501-3-00