Po?fnfna plačana v goe- Tanner je izjavil, da so bili vojaški krogi vprašani glede razmer na bojišču, da pa niso imeli nobenega vpliva glede stvarnih sklepov o miru. V mirovni pogodbi ni nobene določbe glede vojne odškodnine ali glede vrnitve vojnega plena Rusiji. Vprašanje vojnih ujetnikov je še odprto. Na vprašanje časnikarjev, ali bodo nove meje utrjene, je Tanner odgovoril, da so vojaški strokovnjaki svetovali, naj sc utrdijo vse meje. Na koncu je Tanner naglasil, da Nemčija ni igrala posredovalne vloge. Kuusinen ustreljen? Helsinki, 14. marca. o. Stefani poroča: Finski listi prinašajo vest, da je predsednik rdeče tinske vlade, Kuusinen, ki so jo Sovjeti privlekli s seboj iz Moskve in ustoličili v Terijokiju, bil na izrečno povelje Stalina — ustreljen. Moskva napoveduje odstop francoske in angleške vlade Stockholm, 14. marca. o. Snoči je moskovski radio razpravljal o posledicah, ki jih bo sporazum med Finsko in Sovjeti imel za Evropo. Po teh navedbah bi naj v kratkem prišlo do krize v angleški in francoski vladi. Chamberlain in Da-ladier bi odšla, nakar bi prišli na krmilo ljudje, ki bi bili voljni pogajati se za mir, za katerega se baje zavzemata z vsemi močmi italijanska in nemška vlada. Italijanski državni podtajnik za vojno je včeraj govoril v zbornici o preračunu vojnega ministrstva in dejal, da je bila prva skrb Italije, da z močnimi utrdbami zavaruje svoje ozemlje. Te utrdbe «Liktorska črta«, 6e raztezajo na vsej alpski meji od morja proti Franciji in Nemčiji ter do Jadrana. Zadnjo sovjetsko laž v vojni 6 Finci predstavlja današnje poročilo rdečega vojnega poveljstva, ki pravi, da so sovjetske čete včeraj ob 7 z naskokom zavzele Viborg. Res pa je. da bo sovjetska vojska Viborg zasedla nekaj dni po sklenitvi miru V Rimu so včeraj podpisali nemško - italijanski sporazum za preskrbo Italije z nemškim premogom po kopni poti. Težave bo delalo samo vprašanje železniških voz, ki jih, Nemčija niti za lastno preskrbo nima dovolj Vesti 14. marca Veliko tarnanje se je vzdignilo včeraj po Švedski Norveški in Danski zaradi miru, ki so ga morali Finci na pritisk Nemčije skleniti s Sovjeti. Časopisje severnih držav se izgovarja, da ni nobena skandinavska država vplivala na Fince. Res je pa tudi, da jim nobena ni hotela poslati izdatne, pomoči in ne pustiti, da bi tuje vojaštvo šlo čez njeno ozemlje na Finsko. Kaze, da bo zlasti Švedska še močno obžalovala svoje sramotno cincanje. Usodo finskega naroda »globoko obžalujejo« tudi v Ameriki, Angliji, Franciji. Italiji in drugod, kjer bi bili to usodo z dejansko pomočjo lahko prej preprečili. Hiirno prerekanje je bilo včeraj v angleški poslanski zbornici, kjer so poslanci napadli vlado, zakaj je pustila, da sta Finska in Rusija sklenili mir. Predsednik vlade Chamberlain se je izogibal vsem točnim odgovorom in skušal izgovarjati Anglijo samo s tem, da je bilo samo od finske vlade odvisno, ali bo dobila pomoč od Anglije in Francije ali ne. Sovjetski red v Rusiji ni ustvarjen tako, da bi mogla Rusija vzdržati daljšo vojno. Sovjetska vlada je torej morala skleniti mir s Finsko, ker so se v ruskih množicah že po treh mesecih vojne kazala nevarna znamenja o nezadovoljnosti. Če bi bila vojna trajala in če bi ne bil s pomočjo drugih držav dosežen mir, bi bila notranja kriza v Rusiji lahko postala usodna — taka je sodba italijanskega tiska ob zadnjih dogodkih med Rusijo in Finsko. Češka vlada je včeraj, ko je minilo leto dni, kar je Nemčija zasedla češko ozemlje, izdala razglas, v katerem pravi, da je s tem dogodkom bil češki narod rešen krvavega bojnega me-teža. S eni dogodkom je bil češkemu narodu zagotovljeno lastno narodno življenje... Sv. »če Pij XII. je imel včeraj pred kardinalskim zborom govor, v katerem je obravnaval mednarodne dogodke v letu dni. V tem letu se je podoba Evrope čisto spremenila, pokazalo pa se je, da more za človeštvo priti rešitev samo od zgoraj. Mirovna pogodba med Sovjeti in Finsko ustvarja trajno prijateljstvo med Finsko in Sovjeti, trdi uradno boljševiško glasilo »Pravda«. — Tako trajno prijateljstvo je že nekoč bilo, pa samo tako dolgo, dokler se je Sovjetom zdelo vredno priznavati slovesno sklenjene pogodbe. Rooseveltov odposlanec Wellcs je včeraj imel nove posvete z angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom in zunanjim ministrom Halifaxom. Pred pristaniščem v Montevideu so včeraj začeli odstranjevati ostanke potopljene nemške križarke »Admiral von Speec, ki jo je neko urugvajsko podjetje kupilo kot staro železo Finski nauk za male narode Po tri in pol mesečnem junaškem odporu za obrambo svoje svobode in državne samostojnosti je Finska na pritisk Nemčije morala skleniti mir s Sovjeti. S tem mirom je izgubila tisto, kar jo je dozdaj varovalo: svoje obmejne trdnjave, ki je izročena na milost in nemilost Sovjetski Rusiji. Nauki, ki jih morajo videti v vojni in miru med Finsko in Sovjeti mali narodi, so naslednji: ' 1. Nobena politična pogodba nima danes veljave, zlasti pa ne pogodbe med malimi in velikimi državami. 2. Velike države se navzlic vsem ideološkim in političnim razlikam vedno lahko sporazumejo na škodo malih držav in malih narodov. Mir na škodo Finske je bil sklenjen na prizadevanje ali pa s tihim pristankom sovražnih si evropskih velesil. 3. Namen sedanje vojne v Evropi je pri vseh velikih državah isti: v tej ali oni obliki vzeti svobodo malim narodom ter male samostojne države odpraviti. 4. Idejna nasprotja med velesilami ne igrajo nobene vloge, razen tedaj, kadar to kaže koristi ene ali druge države. Idejno do temelja nasprotne si velesile, ki so se n. pr. bojevale v Španiji druga proti drugi, so sodelovale pri uničenju finske neodvisnosti, čeprav se je Finska borila proti boljševizmu. 5. Male države morejo v nevarnosti računati samo na svojo lastno moč in pripravljenost. Nobena velesila ne bo nobeni majhni državi v stiski pomagala. Zato morajo male države biti duhovno močne in enotne ter vojaško popolnoma pripravljene. 6. Najhujši notranji sovražnik malih narodov je komunizem. Njegovi voditelji, bodisi delavci, bodisi razumniki ali umetniki, so v službi sovjetskega imperializma, čigar cilji so glede malih narodov popolnoma istovetni 'S cilji drugih, idejno morda različnih imperialističnih držav. V vsaki mali državi ima sovjetski imperializem pripravljenega svojega Kuusinena. Zato morajo mali narodi brezobzirno obračunati s komunizmom v vseh oblikah ter komunistične voditelje, naj se skrivajo pod to ali ono — pri nas n. pr. pod kulturno krinko — onemogočiti. 7. Finski primer je pokazal, da tudi v moderni vojni spričo vsega izpopolnjenega orožja igra glavno vlogo človek, vojak, ki pa mora biti duhovno in narodno zrel ter verovati v svoj ideal. Poleg dobre vojske je najboljša obramba vsakega malega naroda utrjena meja. Majhna, a dobro in pošteno vodena in oskrbljena vojska je sposobna vzdržati pritisk desetkrat močnejšega napadalca. 8. Anglija in Francija, ki sta brezobzirno pustili na cedilu Finsko, sta izgubili vse simpatije malih nevtralnih držav, ki se bodo zdaj še z večjo obzirnostjo pazile, da bi se ne dale potegniti v angleške in francoske vojne načrte. Kakšna bo zaradi tega usoda Evrope, je seveda drugo vprašanje. Razbojnik Hace prijet v Kranju Oborožen s 3 revolverji je pred aretacijo obstrelil dva stražnika Zakaj je Finska morala skleniti injm Izjave zunanjega mintstra Tannerja o Švedski Ul Ir Vrnitev finskega odposlanstva iz Moskve Nova obrambna zveza med Finsko, Švedsko in Norveško Izjave finskega zunanjega ministra o utrditvi novih finskih me. a in o nemškem stališču JSSL »SLOVENSKI DOM«, dne 14. marca 1940. Štev. 81. Razbojniku Hacetu je odklenkalo Jiwm je prepričana, da zanj usmiljenje ni na mestu — Na vesti ima 40 zločinov ■ Ljubljana, 14. maro«. Že zgodaj davi se je po Ljubljani bliskovito razširila vest, da so junaški kranjski stražniki končno vendarle prijeli in obvladali zloglasnega razbojnika, morilca in tatu Toneta Haceta, ki je od lanske jeseni naprej ustrahoval razne kraje v Sloveniji, zlasti vasi po Notranjskem, Gorenjskem, Dolenjskem in v okolici Celja. Vsi dogodki na svetovnem pozori-šču so za trenutek stopili v ozadje. Povsod je bil samo razgovor o drznem Hacetu. Nekateri te vesti niso hoteli verjeti, drugi pa ao pač smatrali, da mora biti to resnica. Prejeli smo v prvih jutranjih urah kratka poročila, ki jih objavljamo. Kranj, 14. marca. Snoči okoli 22. se je po Kranju naglo razširila vest, da je razbojnik Tone Hace, 23 leten fant, bil prijet v bivši Batičevi hiši na Stari cesti. Prišel je neznan moški k najemniku Pavletu Hrova-vatinu ter povprašal po nekem Strmoletu. Obnašal se je prav sumljivo. Hrovatin, videč sumljivega človeka, ga je skušal pridržati z izgovorom, da Strmole kmalu pride. Med tem časom pa je po nekem dečku obvestil kranjske mestne stražnike. Na njegovo stanovanje sta prišla stražnika Gojmir Kremžar in Anton Medle. Oba sta takoj spoznala v neznancu Toneta Haceta. Med njima in Hacetom se je razvila huda borba. Hace je začel streljati iz 9 nun pištole. Kremžarja je ranil v kost nad kolenom, Medle pa je dobil dva strela v noge pod kolenom. Ranjen pa je bil tudi najemnik Hrovatin, ki je dobil strel v vrat. Krogla ga je samo oprasnila. Kljub težkim ranam sta junaška stražnika nadaljevala boj z razbojnikom in ga naposled obvladala. Ko je prišla še pomoč, so ga močno vklenili in odpeljali na mestno stražnico. Hace je bil močno oborožen. Imel je pri sebi kar 3 revolverje. V vestni službi ranjenima stražnikoma je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Jože Herfort, nakar sta bila takoj z reševalnim avtom prepeljana v ljubljansko bolnišnico. Okoli Batičeve hiše se je zbrala takoj velika množica ljudi, ki so hoteli videti Haceta. Tega so na mestni stražnici kratko zaslišali, nakar je bil še ponoči s posebnim avtom prepeljan v Ljubljano. Ka| pravita junaška stražnika Na kirurgičnem oddelku sta bila okoli polnoči sprejeta stražnika Gozmir Kremžar, rojen leta •wl v St. Vidu nad Ljubljano, in Anton Medle, rojen leta 1908 v Gaberju, okraj Novo mesto. Na kirurgičnem oddelku so ju zdravniki takoj operirali in jima rane obvezali. Že danes ob prvih dopoldanskih urah so se začeli zbirati okrog njiju mnogi bolniki in tudi drugi ljudje. Oba sta vsem mirno in kratko pripovedovala, kako sta po hudi borbi ukrotila zloglasnega razbojnika, o katerem je »Policijski dnevnik« vedno kratko poročal in opozarjal vse varnostne organe v Sloveniji, da naj bodo zelo previdni pri srečanju s tem mladim, drznim in obupanim razbojnikom. Uradni organ policijske uprave je vedno ponavljal, da je Hace močno oborožen in aa mora biti vsak zelo previden, ko nastopi proti njemu. Stražnika sta splošno omenila, da je bil na pustno nedeljo letos na Primskovem izveden držim vlom pri nekem posestniku. Pri vlomu sta sodelovala dva premetena vlomilca, ki sta odnesla kar 11.000 din gotovine. Kmalu so orožniki prijeli v kriminalnih analih zaznamovanega vlomilca Strmoleta^ki je po daljšem in zakrknjenem zanikanju vendarle priznal, da je bil udeležen pri omenjenem vlomu in da mu je pomagal Hace. Neki fant, tako pravita stražnika, je snoči kranjsko mestno policijo obvestil, da je prišel v stanovanje Hrovatinovih na Stari cesti neznan moški. Ta je ljudi spraševal: »Ali je Strmole zaprt?« Ker so bili stanovalci obveščeni in poučeni o Str-moletu in Hacetu. so neznanca, v katerem so spoznali razbojnika Hacela, pridržali, da so bili o njem obveščeni stražniki. Oba stražnika Medle in Kremžar sta z repe-lirkami v roki stopila v Hrovatinovo stanovanje. Komaj sta stopila v stanovanje in odprla vrata, za sta v kuhinji počila 2 strela. Vsak stražnik je bil ranjen. Kremžar je dobil kroglo v desno stegno in mu je bila delno zdrobljena kost, Medle pa kroglo v nogo pod kolenom, čim sta videla stražnika, da gre za življenje, sta se kljub poškodbam z vso močjo vrgla na Haceta. Medle ga je prijel za glavo, Kremžar mu je spodnesel noge, da je Hace padel na tla. Ležal je na trebuhu, toda še vedno je streljal, kakor da bi bil na fronti. Kremžar je uporabil gumijevko in začel krepko tepsti Haceta, ki je bil ves besen, ko divja zverina. Pri sebi je imel dve frommerci kaliber 9 mm. Ko je Hace bil delno razorožen, je potegnil iz žepa še tretji samokres, brovning 6 mm. Hotel je ž njim ustreliti Medleta, toda duhoprisotni Kremžar ga je udaril po roki, da je krogla odletela v stran in ranila najemnika lahko v vrat. Drugače bi bil gotovo, kakor zatrjujeta stražnika, Medle obležal mrtev na tleh. Z Bogom tvoja karijera, Hace! Po zatrjevanju obeh stražnikov je ljuta borba s Hacetom trajala dobrih 20 minut. Kratko in sto-jično sta pripominjala: »Vsem je šlo za iivljenje! Hacetu in nama!* Njima je pravočasno prišla pomoč. V stanovanje sta prihitela predstojnik kranjske mestne policije g. Z u n in poveljnik straže g. Jagodic. Ukrotili so ga in močno zvezali. Ko je Hace uvidel, da je vsak nadaljnji boj brezupen, se je udal in kratko pripomnil: »Z Bogom tvoja krijera, Hace!« Začel je oba stražnika milo ko otrok prositi, da mu naj oprostita, da mu je žal za njiju življenje. In še je pristavil, ko je tudi spoznal, da ni mogoč noben beg, prav ponižno: »Sedaj za mene ni nobene pomoči več. Vsega je konec!« Začel je tarnati in prositi: »Ustrelita me, da končam kot razbojnik!« Hace je bil prav čedno oblečen. Obut je bil v nove gojzarce. Pri vsej tej borbi so bile prisotne 4 osebe, 2 ženski in 2 moška. Vsi so se skrivali. Pri Hacetu so še našli 30 patron in nekaj denarja. Po kratkem zaslišanju na kranjski policijski stražnici, kjer so opravili le predpisane formalnosti, je bil Hace, močno vklenjen izročen posebni varnostni eskorti, ki ga je z avtomobilom takoj nato odpeljala v Ljubljano. Okoli 2.30 davi jo Hace prispel v Ljubljano in začasno odveden v policijske zapore v nekdanji šentpetrski vojašnici. Tu so ga spravili v samotno celico. Stalno in najstrožje je čuvan. V celici se je Hace že udal svoji usodi. Na videz je miren. Videti pa je. da je že obračunal s svojim burnim in razbojniškim življenjem. Hacetovi zločini V samotni celici policijskih zakorov je Hace, ki je močno begosumen, ves čas vklenjen in zvezan. O aretaciji Hacela jo bil takoj obveščen preiskovalni sodnik sod. pristav g. Fischinger, ki je dopoldne imel kratke razgovore z organi kriminalnega oddelka na policijski upravi. Ker je Hace prva glavna razbojništva izvršil v okolišu ljubljanskega okrožnega sodišla, bo Hace po kratkem zaslišanju na policiji odveden v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Po podatkih »Policijskega dnevnika« in drugih pojasnilih ima Tone Hace na vesti do 40 raznih hudih zločinov. Dokazani so mu 3 roparski umori, dalje več ropov in velikih umorov. Že pred dnevi so se začele po mestu širiti novice, da se je Hace pojavil v ljubljanski okolici. Sodni cenilec g. Hibšer je pravil, da so mu v Dravljah pripovedovali, kako je pred dnevi Hace prišel v neko hišo, kjer je gospodar umrl in je bila uvedena zapuščinska razprava. Treba je bilo ceniti zapustnikovo premoženje. Pa je v to hišo vstopil Hace, ko je bila doma samo dekla. Začel jo je spraševati o vseh mogočih stvareh in je rinil v sobo. Ko je zagledal pred vratmi v stransko sobico viseti orožniško kapo, se je zdrznil in naglo vprašal: »Ali g. orožnik epi?« — »Da, gospod spi!« je bil odgovor. Hace jo je ur- odjadral iz hiše Pojavljal se je pred dnevi tudi okoli Rudnika. Kakor nam poročajo iz Savinjske doline, se je tamošnje prebivalstvo oddahnilo, ko je danes dopoldne zaznalo, da so v Kranju prijeli Haceta. Bil je vsemu prebivalstvu slrali in trepet. Ljubljana od včeraj do danes Že predvčerajšnjem se je pomalem pripravljalo k dežju, ki je čez noč nekoliko poskušal, nekoliko je porosilo tudi včeraj zjutraj. Kmalu dopoldne pa je začelo kar pošteno deževati. Tisti, ki zjutraj niso utegnili vzeti s seboj dežnikov, so s e čez dan pošteno jezili. Tak droben dež zmoči suknjo hujše in zanesljivejše kakor ne vem kakšna ploha. Do zadnjega vlakenca prodre. Deževalo je z manjšimi presledki prav tja v pozno noč, ko je prenehalo in ostalo tako do jutra. Davi je nekoliko poskušalo sonce, pa se ni moglo prav opogumiti. Kaj kmalu se je spet skrilo za goste oblake in se ni upalo več prikazati. Oblaki še vedno gredo po jugu z veliko naglico. Bogato zalogo dežja nosijo s seboj. Zdaj smo po vsem videzu zajadrali že v pravo spomladansko deževje, ki zlepa ne bo prenehalo, preden se ne bo vsa zaloga izlila. Temperatura še kar naprej raste in je davi v Ljubljani toplomer kazal skoraj enajst stopinj nad ničlo. Snega nam ta temperatura, dokler se bo držala, prav gotovo ne bo prinesla. Dež, ki nas je zdaj obiskal in ki se je bil napovedoval že dalj časa, je uvod v običajno pusto prehodno dobo, ▼ dobo, ki z zemlje pospravi zadnje ostanke _ snega, razbije led in dokončno otaja tla. Zdaj bo začelo že prav kmalu brsteti drevje in potem bo ozelenelo, naglo in bujno, še preden se bomo utegnili dobro ogledati. Pomlad prihaja k nam najprej z obilnim dežjem, dnevi se zde pusti, ker je nebo skoraj nepretrgoma oblačno; potem pa se sredi aprila enkrat — včasih pa celo šele sredi maja — vreme zvedri in nato se znajdemo sredi najlepšega cvetja in zelenja, sredi veselja, v pravi, lepi pomladi. Tudi te čase bomo srečno dočakali, če bo božja volja taka — in takrat bomo pozabili, da smo se jim morali bližati skozi puste, mrzle dni, skozi deževje in odurno vreme. Danes zjutraj je kazalo, da nas spet čaka pust, deževen dan. Ni pa treba dvakrat reči, da se nam lahko nemara že dopoldne veselo zasmeje sonce. Marec je muhast in si rad privošči kakšno svojeglavo, če se le da. Pri tej gorkoti, ki je za sedanji čas prav za prav kar nenavadno visoka, pa ne moremo računati, da bi se količkaj lepše vreme uteg*ilo dr/ati kaj dalj časa. Pred cvetno nedeljo Še dva dneva nas ločita od cvetne nedelje, ki oznani uvod v Veliki teden. Letos bomo praznovali velikonočne praznike mnogo prej, kakor druga leta, ko jih obhajamo že sredi polnega cvetja in bujnega zelenja. Na trgu je zdaj seveda dan za dnem več cvetnih butar, ki so jih gospodinje začele nakupovati pridnejše kakor prve dni, ko so začele prihajati na trg. Butare so prav lične, še lepše pa bodo^ postale v soboto popoldne, ko jih bodo doma še okra- sili n« stari, priljubljeni način: ravezali bodo nanje pomaranče in jabolka. Na cvetno nedeljo pa bo zrasel po cerkvah kar cel majhen, pisan gozdiček iz cvetnih butar. Ta dan je velik praznik zlasti za mladino na deželi, kjer si delajo butare kar doma iz prvega spomladanskega zelenja. Marsikakšno urico je treba prebiti v hribu, kjer raste primerno grmovje, iz katerega morajo proč najbolj ravne in najlepše šibe, marsikakšna ura mine, preden je izbrano pravo zelenje za butaro — in potem še doma lep čas, preaen je butara napravljena. Tisti, ki so se najbolj potrudili, pa se potem na cvetno nedeljo postavljajo po poti in pred farno cerkvijo. Ponekod na deželi so hudo v časteh butare ogromnih dimenzij, velike in košate butare, ki so tako težke, da na poti v cerkev, ki je malo bolj oddaljena, že kar pošteno utrudijo tudi krepkega, odraslega fanta. Lep pa je ta praznik, lepa je cvetna nedelja, saj se zdi kakor bi bila na ta dan manifestativno oznanjena resnična pomlad. Prvo zelenje prihaja iz gozdov, lepo, sveže mlado zelenje po dolgih časih zimske puščobe in siromašne golote, v kateri se je kazala od mraza opustošena zemlja. Nekaterim se še vedno zdi, da brez noia ni pravega veselja Ena grda razvada še vedno kazi Slovence, pa naj že bodo Kranjci ali Štajerci, zlasti na deželi, kjer oblastne roke ni čutiti tako blizu: kakor hitro ga imajo kakšno malo večjo merico »pod kapo«, si planejo v lase. Za raziog si nikdar ne belijo las. Saj poznate tisto anekdoto iz neke naše hudokrvne vasi in tale pogovor: Lojze: »Oni dan mi je rekel neki škric, da imam markanten obraz!« Tone: »No, in kaj si ti potlej naredil?« Lojze: »Za vsak slučaj sem ga ubrisal.« Razlogov ne iščejo vročekrvni pivci, najmanjša, tudi nedolžna besedica lahko napravi najprej salabolski »špetir«, pozneje pa tepež vsevprek. Vsaka reč pride v takem slučaju prav za izgovor, vsaka beseda postane lahko žaljivka. Posebno kočljiva postane stvar zlasti še takrat, kadar so v druščini kakšna dekleta. . Ko. se ga pivci dobro »nalezejo«, se začno najprej zbadati, potem pa preidejo tudi k dejanskemu medsebojnemu obračunavanju. Sreča je še, kadar se klatijo in bunka jo samo s pestmi, toda to se dogaja le redko kdaj in še to ponavadi le v bolj civiliziranih krajih. Drugod pa kar naglo spregovori svojo besedo nož. tz gostilne kar kmalu nastane prava, pravcata mesnica. Vsak teden prihajajo v ljubljansko bolnišnico fantje in možje, ki so pri taki priliki svoje izktipili. Tudi včeraj so v bolnišnico sprejeli eno Gol, brez obleke se je rešil iz plamenov Maribor, 8. marca. Na Janževem vrhu nad Ribnico na Pohorju se je pripetila usodna nesreča, ki je spravila uglednega posestnika v veliko življenjsko nevarnost. Obenem pa so okoliščine, v katerih sc je ta nesrečni dogodek zgodil, tako nenavadne in zanimive, da zaslužijo, da jih podrobneje opišemo. Posestnik Ivan Kozjak, po domače Poker-žnik z Janževega vrha pri Ribnici na Pohorju, je prodaj tovarni lepenke na Podvelki za 8000 dinarjev lesa. Ko je ta denar dvignil, je kupil v trgovini steklenico bencina, potem pa se je zadržal v gostilni do temne noči. V temi se je napotil proti domu v hrib, ker pa je bila pot na zledeneli strmini nevarna, je prižgal svetilko. Tako je nekaj časa hodil, ko se mu je na ledu naenkrat spodrsnilo ter je padel na hrbet. Pri tem se mu je steklenica z bencinom, ki jo je imel v nahrbtniku, razbila ter mu je tekočina prepojila obleko in nahrbtnik. Obenem pa mu je pri padeu ugasnila v svetilki sveča. Ko je svečo spet prižgal, je prišel z gorečo vžigalico preblizu obleke. Naenkrat se je z ben-c'n9m .prepo jena tkanina vnela ter je bil nesrečnež v hipu ves v plamenih, kakor živa plamenica. K sreči ni v tem strašnem trenutku izgubil razsodnosti. Prva skrb mu je bila denar. Pograbil je osem tisočakov iz žepa ter jih vrgel v grmovje, za njim pa še zlato uro. Potem se je vlege! na tla ter se valjal po snegu, da bi ogenj udušil, toda bencin se ne da tako lahko pogasiti. Med valjanjem je trgal s sebe obleko, ki se mu je na hrbtu zaradi ognja že kar prilepila na kožo. Posrečilo se mu je, da se je le oprostil plameneče smrti ter se potem popolnoma gol, samo v čevlje obut. priplazil do doma. Domači so takoj poslali v Ribnico po zdravnika, ki mu je strašne opekline obvezal ter ga napotil v bolnišnico v Maribor, kjer se sedaj zdravi. Denar in zlato uro pa so šli domači naslednje jutro iskat na mesto nesreče ter so res našli tisočake in uro v grmovju. Vest o nadaljnji preureditvi države Belgrad, 14. marca. «Pravda« prinaša na svoji politični strani vest, v kateri pravi: «Po poročilih, ki smo jih dobili, 60 se že začele resne priprave za končno preureditev države. To delo opravljajo strokovnjaki prav tako, kakor so pri ustanavljanju banovine Hrvatske spravili v pravne okvire vsebino sporazuma. Sedaj jim je precej olajšano delo, ker že obstoji obrazec o ustanovljeni banovini, zraven pa ni brez koristi izkustvo iz preteklega časa. Sodeč po tistem, kar se je moglo izvedeti, se bo srbska enota tako uredila, da bo z ozirom na svojo prostranost in svoj pomen v skupni državi izpolnila vse zahteve sodobne uprave in vse potreba ljudstva na podlagi najširših samouprav. Pod imenom «srbske zemlje« bi se ustanovila enota s sedežem v Skoplju. Na čelu bi bil pokrajinski namestnik, kakor je na Hrvaškem ban. Enota bi imela narodno predstavništvo in 6vojo pokrajinsko vlado. V njenem sestavu bi bile avtonomne oblasti s sedeži v Nišu, Novem Sadu, Sarajevu in na Cetinju. Tako bi moral Belfirad ostati sedež osrednjega parlamenta in osrednje vlade. Tako bi država dobila federativno obliko, kar se je začelo graditi od trenutka, ko je bil s sporazumom Cvetkovič — dr. Maček podan temelj za banovino Hrvatsko. Vse to delo je v teku. Končnoveljavna oblika bo znana šele kasneje. To pa, kar smo sedaj navedli, pa je samo temelj, kakor so nam v najbolj splošnih črtah razložili poučeni politični krogi, ki 6o zelo blizu inicijatorjem nove državne preureditve.« Ta vest belgrajskega dnevnika pa ni bila od nobene strani potrjena in jo je zato treba sprejeti 6 primemo kritičnostjo. takšno žrtev, in sicer delavca z Grosupljega, Božidarja Ujesa. Sedeli so nekje v gostilni, vino jim je zlezlo v glavo, padati so začele pikre besede in ni trajalo dolgo, ko so sc zabliskali noži. Pri tej priliki jih je najbolj izkupil Uješ, katerega so rogovileži hudo oklali po obrazu. V bolnišnico pa sta bila včeraj sprejeta tudi dva druga ponesrečenca, ki sta dobila poškodbe pri delu. Posestnik Anton Bergant iz Blagovice je delal v gozdu, pa ga je pritisnilo deblo tako hudo, da mu je zlomilo levo roko. Bajtarja Egidija Radija iz Leskovca je hudobna krava tako hudo dregnila z rogovi med rebra, da se je moral zateči po zdraviliško pomoč v ljubljansko bolnišnico. Po dolgem času nas je enkrat presenetila vesela vest, vesela za našo bolnišnico. Iz Bol-grada je prišlo sporočilo, da bo bolnišnica dobila poldrug milijon dinarjev. To je lepa reč! Mislimo, da tisti, ki bodo s tem denarjem razpolagali, menda vendar ne bodo toliko nesmo-treni, da bi morebitne, že itak nepotrebne »prihranke« pošiljali nazaj v Belgrad. Bog nc prizadeni I 39 mrt vznemirja Craigley College J Moral pa se je nekoliko razočarati v svojih pričakovanjih. »Lucas,« je rekel MacPhey kratko, »govoriti moram z gospodično na samem! Vi 6te eden izmed najstarejših v razredu. Zahtevam, da ohranite red, dokler bo Vaša profesorica odsotna, in da jo takoj pokličite, čim bo prišlo do kakega ropota!« «Dobro, gospod MacPhey .. .« «V redu.« MacPhey je stopil proti vratom, go-rpodična Santaiy pa je šla za njim. Ta hip 'j -i se je iz zadnjih klopi zaslišal droben ;;'as: ♦ Zdaj bodo pa aretirali gospodično!« Začu! se je pritajen smeh, in ko so se vrata zaprla, je Lucas za katedrom dostojanstveno rekel: «Jezik za zobe, Winch! Miri« Gospodična Santaiy je brez besede sedla v klop v sosednji učilnici in mračno pcgledala MacPheya: »Kaj želite?« «Rad bi govoril z Vami,« je z resnim jslasom naglo odgovoril detektiv. »Priznati morate, da sem v Vaši stvari čisto dostojno ravnal, mar ne? Nikomur nisem izblebetal niti besedice.« Gospodična Santaiy je prikimala z glavo. »Rekel sem Vam,« je nadaljeval detektiv, «da mi bo Vaša pomoč najbrž še po- trebna. Prav zdaj mi je potrebna. Stvar je v zvezi z gospo Bemard-Mose.« Zenici gospodične Santaiy sta se tko-ro neopazno razširili in rekla je: «Ali res?« «Izvedel sem, da je v veKki nevarnosti. Ne bi je rad ponovno prestrašil. Danes je doživela že zadosti nesreč.« «In kake bi jaz pomagala?« je z ledenim glasom vprašala profesorica francoščine. «Takoj! Na vsak način moram danes zvečer oditi k gospej Bcmard-Mosejevi v «Pcmorski kompas«. Pri tem pa bi mi morali pomagati Vi!« »Kako?« »Dobila se bova na koncu velikega drevoreda po deveti uri, ko bodo učenci že v posteljah. Odšla bova do krčme. Jaz bom ostal zunaj pred velikim oknom, ki gleda na dvorišče. Vi pa boste vstopili in poiskali gospo Bemard-Mose ter si izmislili primemo pretvezo, da jo boste odpeljali čim prej iz njenega malega salona. Kakšna bo pretveza, pa prepuščam Vam samim. Do devetih zvečer imate čas, da s: česa domislite! Gospodična Santaiy je skomizgnila z rameni: «To »e mi ne zdi čiato v redu.« »Povsem v redu pa tudi ni, če se človek pod tajim imenom zaposli, gospodič- na V/ilkitvson! Tu gre za življenje in smrt! Lahko bi se seveda obrnil tudi na policijo. Toda kot sem dejal, ne ^ bi rad prestrašil gospe Bernard-Mo6 3. Saj se je danes že previčkrat razburila. Zato pa potrebujem Vaše pomoči!« Profesorica francoščine je ponovno skomiznila e rameni. »Ne morem več izbirati,« je rekla. «Naj bo. Za zdaj pa bi Vam samo želela zastaviti eno vprašanje. Kaj je z gospodom Ne-tltonom?« Lahen nasmeh j« zaigral na detektivovih ustnah, ko je oogledal v oči ženo, ki mu je sedela nasproti. »Nikar ne skrbite za gospoda Netl-tena,« je rekel. »Prav tako dobro veste kakor jaz, da se mu ne bo zgodilo prav nič hujšega, kakor tisto, kar je zaslužil.« Takoj po večerji je začelo deževati. S stezic v Craigleyu je_ izginil prah, zraven vhoda v šolo pa se je naredila luža. Devet je odbila v cerkvenem stolpu. Na koncu glavnega drevoreda, ki je vodil de šole, je stala majhna ženska prikazen v črnem dežnem plašču. Stisnila se |e pod drevo. Stopila je iz mraka, ko se je v drevoredu pojavil človek visoke rasti, ki je prihajal iz šole. «Ali ste to Vi? Odlično!« MacPhey je stresel dežne kaplje z ramen. »Pojdiva! Šla bova po bližnjici, ni treba, da bi naju kdo videl!« Stopila sta čez polje hitro in brez besed. Mokra trava jima je močila čevlje. Ni bilo slišati nobenega šuma razen enakomernega udarjanja dežnih kapljic in od časa do časa je zaskovikala sova. Kmalu so se pred njima zasvetile vaške luči. Se naprej sta šla po bližnjici in prišla do zapuščenega hleva za krčmo. Med njima in gostilniškim poslopjem je bila gosta zavesa dežja, ki je padal neprestano. Od daleč je bilo čuti, kako 60 zvenele čaše, doneli veseli glasovi in se razlegal prešeren smeh v »Pomorskem kompasu«. MacPhey je prijel gospodično Santaiy za roko in ji pokazal osvetljena okna.: »Prva svetloba tamle pred nama prihaja iz gostilne. Onale Jruga, ki je nekaj bližja, pa prihaja iz salona gospe Bemai> Mose. Sicer pa morebiti gospe Bemard-Mose ni tam. Pojdiva pogledat!« Stonil je korak naprej, pa 6pet zastal: «Ali veste, kaj ji boste rekli? Nikar ne pozabite, da moram ostati v 6obi vsaj četrt ure.« »Vem,« je rekla gospodična Santaiy. «Da me je poslal gospod Netlton.« »Dobro!« «V rmaku sla se približala staremu zi-dv vaške gost lne in k odprtim oknom v stanovanju gospe Bemard-Mose. Iz gostilne je prihajal bučen smeh, nato pa se je zaslišal glas gospa Hiffa, ki je govoril precej nejasno: »Torej gospoda, če že želite, pa bom zapel tisto dobro poznano pesem: «Na koncu vasi pa gostilna stoji, ena, dve, trii« In gospod Hiff je zapel malo skozi nos, ostal družba pa je z globokim basom spremljala to me'odijo. MacPhcy in gospodična Santaiy, ki sta se bila že popolnem;, približala k oknu 6alona, sta 'a^ko opazila skozi presledke med cvetličnimi lončki ki so bili razvrščeni pred o'