1 krono:- --V; OasKinŽTVO «• uant T HM-fc«ra, Jmiia«™ «!. it, 4, £. »«0-5'elclon latami*. IV. 27«.. VFH&.V1 M uahiji T Jhniiooi« «01« it 4* piiUH-je, «m«. Sel«. t*» ft. 'M. SHS poitnoMnini n> om itn. U.TS7. Maribor, petek 23. septembra 1921 Številka: 214 Kazen krivcem. : Tako je- zavpil na. ptujskem shiodu ur. Korošec. Doktor rimske teologije ;je govoril (citirano, po »SIovooictk z dne 'O- t. m.): Svoboda mišljena pri nas ni ve6 w garanti rana . . . Katoliško učiteljstvo in uratlništvo mora iioiliti tr-•tjevo pot mučenikov. ... Ko bo prišel «aš čas ho prvo, da popravimo krivi-:(®f) ki. so jim sedaj godijo in da. brez o-fcira in usmiljenja, kaznujemo one, ki teptajo svobodo mišljenja! Mi bomo spoštovali vsako_ drugo prepričanje, <* za one osebe, ki seda.) divjajo proti Bhsim ljudem, no sme in. no bo pairdo->ia• V tem oziru mora kaznovalna pr a-'rcabiti slepa in brez srca«. Te besede ae '»Slovenec« ponatisnil z debelimi črkami, da, j ib opazijo tudi oni, ki imajo toorebiti boljšo pojme o riinaki morali.' Svoboda. miSljenja! Bili so časi, ko fepio se borili za njo, kakor za vsakdani k ruk. Ali niso bili klerikalci tisLi, vvn* **-0 teptali? Ali si slišal pred letom 11318. ir, klerikalnih ust • besede,. da jo treba spoštovati svobodo mišljenja? .ovdbcdoanisleei propagirali takrat Wiost in. jo zastopa jo še danes. -Xi» • «J«r- ni*jpo slišali, da uradnik aS uei-no smeta, biti klerikalnega svetovnega, naziranja. Samoumevno je, da v *lužbi ne sme biti eksponent klerikal-P® stranke. Bevskanje o mučenikih je havadna. demagoska fraza. In sedaj: kaznovalna, pravica! Če obstoja pra-te^fflaščerati se nad drttjjimi, kje je 7?.asr0V£ll3je nad Šušteršič—Lampefovo h1 :taturo v kranjskem Šolstvu, ki sc j£' gabila, colo dr. Kreku?! Ali mislilo, pa, sto pozabljeni slučaji, ko sta bila. pres/Avlnena, zaradi liberalnega mišlje-ua zakoua-ucjteija vsak v, drugi kra^j? Rje le bila v tistih ensib kleri-J calna; svpboda« ^ mišljenja? Neverjetno ie,_s ka.kim cinizmom zagovarjajo rim* iki reakejjouagji v Sylabnsu prokleto ! tiska in nvobodo mišljenja! In | rte kličejo h««an _ hi osvoto nad avobo-lamisolup učiteljstvo tor napravljajo .z solstva samo vprašanje trenutno mo-\ ;I"’ a[' s . tem ne izzivajo sami morebitno. »kuzmovalne pravice« nad Eksponent} projfinjega, hlapčevskega režima? Rudi verujemo, da oui čakajo, »ko bo prišel naš čaš«. Saj je vsa nji-■ bova borba zg. avtonomijo zgolj borba | ca, klerikalno politično diktaturo. Be-sede o slepi in brezsrčni kazni ni**; ni-vO začudile; boljšoviki so gotovo obiskala klerikalno Solo tolerance in lju->eznl do bližnjega. Cas bi že bi!, da bi laša. inteligenca opustila sedanjo b>ez-»ižnost in posegla v našo javno življenje s krepko svobodomiselno akcijo. Treba je res ločiti duhove in razčistiti pačela, zakaj daleč smo že prišli, da ki klerikalne srako nadevajo pavovo perje »svobodo mišljenja« in se v svo-tfem cinizmu bahajo k — »svobodomi-Mstvoang. • Učitelj, Madžari in Slovanstvo. BivSJ minister zunanjih zadev ’dr. Gu-B av Gratz je objavil v »Pester Lloydu« 0|anek, v katerem skuša opredeliti bodo-.e/aztnerje ined Madžari ter severno in Jhzno sjovapsko državo: Češkoslovaško [j1. v Jugoslavijo. Dr. Gratz pravi, češki’ zgodovinarji smatrajo za naj-eci° narodno nesrečo, ker so Madžari »selili nižavo Srednje Donavo in Tise. ki' zabit klin med severne in j zne Slovane. Samostalnost Madžarske vzbudila v Slovanih po njihovem pre-iu>™fU V J9' st°letju neprijeten, skoraj nosen čut, s katerim mora madžarska ** Vl bodočnosti. Če bi leaw? r 1 ua3miroljubnejšo politiko, J&or je sploh mogoča, bi težko bila pd- (sve‘a da bi si severni ^ preko _up-. fe-.-b ' , r Opasen položaj v Nemški Avstriji, TIP Dun.aj, 22. sept. Prvotna delna stavka dunajskih železničarjev, se je poostrila ,v. splošno stavko in se širi tudi po progah izven Dunaja, tako da je glavno mesto popolnoma odrezano od sveta. — Vodstvo stavke so prevzeli radikalni elementi, vslcd česar dobiva vedno bolj resno lice. Položaj Avstrije, je vsled tega silno kočljiv, ker obstoja možnost, da madžarski ustaši obnove svoje napade preko Burske ter vderejo v Avstrijo. Vlade se polašča nemir ter je pripravljena u-goditi delnim zahtevam štavkujočih. Zdi pa se, da nekaterim ne gre samo za zboljšanje gmotnega položaja, ampak da'zasledujejo še druge, politično cilje, ter da vsled tega ne bo prišlo tako lahko do sporazuma. TIP Gradec, 22. sept. Iz Dunaja poročajo, da so stavkujoči železničarji naskočili in zavzeli vse dunajske postaje ter tako onemogočili vsako motenje splošne stavke. TIP G rade c, 22. sept. Vlaki iz Jugoslavije prihajajo samo do sem. Brzovlaki so.ukinjeni. Iz Gradca'vozijo osebni vlaki še do Brucka, zdi pa se, da se nameravajo tudi železničarji v, Brucku pridružiti stavkujočim. Mogoče je tudi, da stopijo v stavko tudi tukajšnji železničarji. Agitacija za stavko je velika. Odločitev, bo padla najbržč tekom današnjega dne. Popolen neuspeh Proiščeve akcije. TIP Beograd, 22. sept. Glavni namen Protlčeve akcije je bil razbiti radi-kahio-demokratsko koalicijo, a ravno ta glavna namera se tim je popolnoma ponesrečila. Daucs se že lahko z vso gotovostjo povdari, da bosta radikalna stranka pod vodstvom starega .in izkušenega Pašiča ter demokratska stranka delali tudi v Ixi do če skupno. Odnošajt med obema strankama se zadnje dni celo zboljsujejo, kar nam dokazuje najbolj jasno to, da se je ideja ustanovitve skupnega odbora obeli parlamentarnih’ klubov sprejela z odobravanjem istotako s strani demokratov kakor tudi radikalcev. Odbor se torej osnuje. Namen odbora bo voditi edinstvene politične akcije in reševati medsebojne odnošaje med obema strankama. Sejam odbora bodo prisostvovali tudi ministri obeh strank, posebno kadar bo šlo za njihove resorte. Istotako pa so Protičevo akcijo odklonili tudi muslimani in samostojni kmetje. ’ OdnošaSs’ med Nemčiio in Rusijo. DKU Moskva, 20. ‘sept. (Brezžično.) Predsednk vseruske osrednje.izvrševalne komisije Kalinin je včeraj .sprejel zastopnika Nemčije Wiederfcl.c!«f, ki mu jč izročil svoje poverilne'listine. Pri tem, jo v svo-iem govoru naglašal. da vsa Nemčija.Čuti sadovoljshm, ker so zopet v polnem obsegu vspostavijeni odnošaji med Rusijo in Nemčijo. Če bomo znali združiti orgUni- zatorične . in tehnične izkušaje, kr jih’ ima Nemčija, s prirodnim bogatstvom Rusije, bodeta obe državi uživali velike koristi. Kalinin je izjavil v svojeut imenu in ,v imertu vlade, da je pripravljen zj vsemi sredstvi krepiti in razširjati obstoječo gospodarsko zvezo med obema državama in je prepričan, da tudi nemškega zastopnika vodijo isti nameni. zgradba železniške zveze Krapina—Rogatec LDU Za gre b, 21. sept. Ker so se v javnosti začuli glasovi, da jc iz investicijskega programa državnega posojila izostal načrt graditve proge Krapina—Rogatec, se je pokrajinski'namestnik Jura j Dc- mefrovič obrnil na finančnega ministra, ki ga je poblastil, da sme izjaviti, da bo zgradba te proge na vsak način zajamčena s! posojilom. Skupščina zemljoradniške stranke. LDU Beograd, 21. sept. Meseca oktobra bo v Beogradu' skupščina zemljoradniške stranke, katere se udeleže delegati iz vse države. Na tej skupščini se bo določil program delovanja stranke V parlamentu ter. se bo določilo njeno stališče napram vladi. Prepoved doseljevanja Rusov iz Madžarske. LDU B e o g r a d, 21. sept. Minister za notranje stvari je na podlagi odloka ministrskega sveta prepovedal naseljevanje v naši državi vsem onim ruskim beguncem, ki so bili nekaj Časa na Madžarskem. K' Češkoslovaški vzorčni vlak. LDU Praga, 21. sept. Kakor poročajo listi, se odpelje posebni vlak 38 vozov z vzorci blaga, ki se producira na Češkoslovaškem, dne 10. oktobra v Romunijo. Bolgarsko in Poljsko. Vlak bo po-seti! v 65 dneh ,vsa večja mesta imenovanih držav. ', • . —6 .-L Masafyk o narodnih nuni LDU Praga, 2U .septembra. Predsednik dr. Masarvk je izjavil zastopnikom Nemcev v Brnu, da v evropskih.državah ni mogoče določiti natančnih etnografskih mej, ker se temu protivi gospodarsko In intelektualno življenje. Nemci so postali v, češkoslovaški republiki po zgodovinski evoluciji sestaven del države in so se od-i,'epi|i..ocl. slojih rojakov ter aostsll tnaak šina,, Z Nemci kakor tudi z Madžari bt vlada vsekakor postopala po načelih pravičnosti In humanitete. Narodne manjšine morajo imeti zavest, da je Češkoslovaški končnoveljavno konstituirana država, in je najbolje, da se odrečejo iredentskini idejam in da zapuste taktiko rekriminacij LDU Praga, 21. sept. V .Pragi se jc te dni proslavila triletnica zmage na Dos-so alto, pri kateri se je. proslavila 6. Češkoslovaška divizija, posebno pa njen 30. polk, ki_ jc izvršil napad. Pri včerajšnji proslavi je 30. polk defiliral pred generalnim vojnim inšpektorjem Macherjem in italijanskim vojnim atašejem, poikovui-kom Vecchiavcllijem. Iz zasedanja zveze narodov. DKU Ženeva, 21. sept. Na današnji seji Zveze narodov je naznanil predsednik, da konča s prihodnjim tednom zasedanje zveze. Nato se je sprejelo poročilo 6. komisije, ki priporoča ustanovitev od Turkov nezavisne armenske pokrajine. Kot zadnja točka dnevnega reda je bilo sprej^o poročilo komisije za osnovanje mednarodne organizacije duševnih delavcev, katero naj bi izdelala posebnp, iz 12 članov obstoječa komisija. Papež za pomoč Rusiji. DKU Ženeva, 21. septembra. V svoji poslanici, ki1 jo je poslal zvezi narodov, apelira papež s toplimi besedami na zvezine Člane, naj hitro in z uspešnimi sredstvi priskočijo na pomoč nesrečnemu rtskemn naroda. ' 5 • , hablj^ne Madžarske. Tendence, ki izvirajo^ iz te težnje, ne pomenijo, da bi Slo- • vani hoteli uničiti Madžare; dovolj jc, ako hočejo podkopati njihovo neodvisnost in ■ napraviti iz^ njih državo druge vrste, ki • bi bila izročena nadvladi sosedov z juga • in severa. Pisec sicer ne trdi, da bi ta s težnja obvladala sedanje voditelje obeh držav — ali vsaj ne more tega dokazati. ■ Sicer pa dokazi niti niso potrebni: Dovolj i je, če take’ težnje predstavljajo naravno i ali vsaj verjetno možnost, da za madžar- ■ ske politike nastane dolžnost, bedeti zve-i stQ na straži za neodvisnost in suverenost lastne države. Pred vojno sta služila za odklonitev te nevarnosti dva načina. P n v i — in tega so se tudi posluževali — je skušal omejevati kulturne in gospodarske potrebe Slovanov, da hi si ne opo- ’ mogli, se ojačili in si pridobili . neodvisnost. Druga politika, ki je bila mogoča, bi morala pridobiti Slovane in pretvoriti avstro-ogrsko monarhijo vi srednjeevropske Zedinjene države ter si na ta. način zasigurati odločilen ypliy . pri njihovem: razvoju.' Danes mora Madžarska računati s teni, da je politično ojačenje in politična neodvisnost teh narodov .gotovo dejstvo. Bilo bi brezsmiselno, če bi hotela 'riiad-žarska politika zgodovinski razvoj • privesti na drugi tir. Za to sd .njene moč^ preslabe in nikdo ui upravičen, spravljat? narod v nevarnost, da izkrvavi za nedosežne cilje. Lahko pa dela na to, da bi ss razvoj približal onemu stanju, ki bi nastalo, ako bi Avstrija in Ogrska n'a drugi način postopali prpti Slovanom; To bi pomenilo. d?i lil. moralj pvrpči vse pustolovske načrte, če hočemo, da bi bilo Slovanstvo zopet potlačeno. To bi pomeniloi ^ si moramo kljub vsemu spoštovanju do politične neodvisnosti m samostalnost? onih držav prizadevati, da vrnemo slovanskim narodom za ceno,njihove neodvisnosti poprejšnje gospodarske koristi. To b? tudi pomenilo, da moramo polagoma odstranjevati nasprotja v zunanji-'1 in notranji politiki ter ustvarjati mirnejše ju znosnejše ozračje, ■ , Tako madžarski politik. Dobro je, Madžari uvidevajo, da morajo-računati z dvema slovanskima državama, med katerima leži Madžarska kakor, neljubi klin. Razmerje med Madžari in Slovanstvom sc bo moralo razčistiti. Izvajanja dr. Gratza dokazujejo, da Madžari še vedno bolehajo na stafi megolomuniji da si he morejo zamišljati Srednje Evrope brez neniško-madžarske nadvlade. V tem oziru jih čakajo daljnja razočaraiija.Upamo, da se bodo še sprijaznili'z dejstvom, :da so mali, zapuščeni narod, ki je preživel svojo slavo. Odslej bo za nje v precejšna meri odločilno to, kar bodeta hotela sose-da z juga' in severa. Vsekakor neprijetna zavest! Toda čas se ispreminja in če se mu Madžari ne morejo prilagoditi, so dovolj široke stepe ,y; Mandžuriji. S®®®®®®®©®®®®® Ako hočete, da bo imela naša država dober promet, podpisujte državno posojilo! ,®®®®®®®®®®®®®as Prva obrtna razstava v fVSariboru. Matevž Stauber. Stavbeni in galanterijski strugar. Vdcležil sc je razstave pod št. 60. s svojimi ličnimi izdelki, ki pričajo o prvovrstni ^možnosti. V. njegovi delavnici «-izdelujejo razne kuhinjske strugane po rubščirte, lesene, žlice ja kuhovnke. ko- Stran S5 ;tabto n mmmn ttm , MdHBbr,' 23; septembra T92T? iovrati, keglji In krogle itd. Sploh' sprejema naročila na vsa lesena, roževinasta in koščena strugarska dela, kakor tudi i-eparature palic, pip itd., izdeluje okraske, kakor jelenove glave itd., ter zamaške za sode. V zalogi ima tudi stalno več-So množino raznih navedenih predmetov. Atelje Makart. > Fotograf ično podjetje. Podjetje za moderno fotograf ično u-metnost, povečavo in slikarstvo je bilo ustanovljeno h 1909. v Mariboru ter si je že tekom prvih dveh let pridobilo tako ,v, mestu, kakor po celi deželi toliko slovesa,; da sc je moralo povečati. V Gotzo-,vi dvorani razstavljena dela so umetniški odtiski različne izvedbe. Posebno pa so vredne omembe neprekosljivc ra-dirunge ozadij. Posncmki so namreč napravljeni pred neposlikanim ozadjem In so ozadja izdelana po prilagoditvi na poseben način radiranja, ki je lasten izum podjetja. Atelje je .v, Gosposki ulici, , . v* »Drava«. " Lesna industrijska delniška družba. Družba je bila ustanovljena 1. 1919. ter se je v tem kratkem času razvila v, naše največje podjetje te vrste na severu. Njena glavnica se je od prvotne tako zvišala, da znaša danes že 10,000.000 K. Podjetje se deli v tri bddelke: vi parno žago Ma-ribor-Frajštajn, tovarno za upognjeno pohištvo v Zbelovem ter ,y strojno mizarstvo v Mariboru. Podjetje Izdeluje vsakovrsten rezan in tesan les ter ima za sušenje lesa tudi lastno moderno sušilnico, upognjeno pohištvo in strojno obdelan les; njeni specijelni izdelki pa so v produkciji gozdarstva dimenzijski rezen les do 20 m dolžine ter upognjeno pohištvo. Doslej je družba izvršila sledeča večja dela: večje število vojaških barak za vojno ministrstvo, dobave za južno železnico, pošiljatve upognjenega pohištva za orijent ter pošfljatvo rezanega in tesanega lesa za Italijo, kjer ima v Gorici svojo podružnico. V produkciji rezanega in tesanega lesa sprejema naročila na Vsako j množino, tvt produkciji upognjenega pohištva pa na 150 stolic na dan. Družba Ima vi svojih obratih zaposlenih okoli 300 delavčevi ter se Je vdeležila poleg sedanje obrtne razstave tudi arelesejma v Lju-*>«»& > t ViOem Freund. Tovarna usnja, f^--. Tovarn Je bila ustanovljena že poprej pod lastništvom Nasko. pod lastništvom Viljema Freunda pa obstoja od L 1912. ter izdeluje podplate, zgornje usnje, od navadnega do najfinejšega ter druge specialne vrste usnja, kakor rjavo teletino in kravino, črn in barvan boks, prsnia-Ice za konjske opreme, likanec, usnje za podkolenice, valčno usnje za umetne proteze, nsnje za rezbarije, za pohištvo in torbe. Svoje Izdelke razprodaja pp celi Sloveniji, Hrvatski, Srbiji, Banatu in Bački. V tovarni je stalno zaposlenih’ 150 delavcev^ Večjih naročil tovarna momen-tano ne sprejema, ker je vsled velikega povpraševanja po njenem usnju .vi zad- Slovenski kmetje v Srbiji. Po znanem razglasu Kmetijske družbe v Ljubljani m »Kmetovalcu« se nas je podalo na pot 10. septembra 82 vdeležcn-cev, p(o večini knietov, le nekaj je bilo t tudi izbrane kmečke inteligence. Ob prihodu v Beograd nas je pozdravil v yzne-šenem govoru poljedelski minister gosp. Pucelj, pozdravnemu sprejemu pa je prisostvoval tudi g. minister dr. Kukovec. Po sprejemu smo si najpreje ogledali znamenitosti Beogradd, zlasti veličastni Kalimegdan; divili smo se krasnemu Top-čideru, kjer so nas pri obedu počastili, s svojo soudeležbo skorp ,vsi gg. ministri s predsednikom g. Pašičem na čelu. Ob tej priliki so se govorili razni govori, v katerih se je osobito naglašalo potrebo intenzivnega in racijonelnega dela, in velike dolžnosti skrbeti za dobrobit naše krasne očetnjave. Z zadovoljstvom smo po tolikih iskrenih besedah' segli v. roke članom naše vlade, ki so s tem posetotn našega obeda pokazali, da živimo res v svoji lastni, demokratični državi. Na to nam .je g. ekonom Bogdan Trlinc razkazal uzorno urejeno kmetijsko upravo na Topčlderu. V pondeljek zjutraj smo se razdelili v dve skupini. Prva je potovala s parobro-dom navzdol po Donavi, druga pa nav,- njetn času njeua zaloga vedno že vnaprej razprodana. Svoje izdelke je razstavila na velikem semnju v Ljubljani ter na obrtni razstavi Vi Mariboru. Tvrdka Franjo Spes In sin. Stavbeno podjetje. ; ‘ Oba podjetnika, oče in sin sta mestna zidarska in tesarska mojstra, sedež njunega podjetja pa se nahaja na Tržaški cesti. To je najstarejša slovenska stavbena tvrdka v Mariboru; ustanovljena je bila leta 1907. ter izvršuje vse osnutke, načrte in proračune, talne in nadtalnc stavbe ter industrijska in gospodarska poslopja, lesene mostove, razpečuje vsakovrstno stavbeno gradivo ter daje brezplačna pojasnila in nasvete. Franjo Spes mlajši ie izvršii z izvrstnim uspehom o-brtno šolo v Ljubljani ter je na razstavi izložil načrte enodružinske stanovanjske hiše pod št, 1, v veliki razstavni dvorani. Res narodno podjetje sc priporoča samo! • ■'/.'••L, 'C;-’ . ' ! Q >r-r rT;1- V’ * V --' Jugoslovansko inženirsko podjetje v Mariboru, Vetrinjska ulica 30. ni bilo vstanovijeno dec. 1920. leta, kakor smo bili to napačno omenili v našem listu od 21. t. m., ampak že meseca novembra 1. 1919., kar s tem dragevolje popravljamo! Notranja in zunanja politika. * O ProtlčevI akciji piže pondelj-kova »Riječ*: G. Protiču in njegovi akciji ne cveto rože. Na vsakem koraku se lahko uveri, da ima danes v radikalni stranki malo u pliva in se dozdeva, da je namen njegove »akcije* samo ta, pripraviti si teren za slučaj volitev, o katerih nujnosti sedaj naenkrat pišejo vsi, ki ne morejo brez njih priti na vlado. Seveda je vprašanje, ali bi lahko prišli na vlado po volitvah, zakaj v ta namen je potrebna večina. Večina pa ni zagotovljena niti g. Protiču niti onim, ki ga nervozno podpirajo. Sicer pa vprašanje novih volitev zaenkrat ni aktuelno. Država ima druge važnejše potrebe in naloge: gospodarske, upravno-tehnične, zu-nanje-politične itd. Razen demokratov uvideva to tudi večina radikalcev, ki vkljub posameznim sunkom nekaterih svojih organov priznavajo, da zahteva interes naroda, aa ostane sedanja koalicija tako dolgo na vladi, dokler se ne izvedejo najnujnejši zakoni o organizaciji države, kakor jih predvideva ustava. To je tudi mišljenje g. Pašiča, ki misli, da ni treba politične situacije motiti z novimi krči, tsm manj, ker danes nimamo ne v parlamentu in ne izven parla* meta skupine strank, ki bi lahko zavzela položaj današnje vladne koalicije. Zaradi tega nam je povsem nerazumljivo, da morejo nasprotni listi prinašati poročila, ki Protičeve akcije ne predstavljajo v rožnati svetlobi in katera pričajo, da je položaj vladne koalicije zopet ojačen. * Prestolonasledstvo. Več inozemskih listov prinaša poročila, da vprašanje zgor po Savi. Kot poročevalec sem pripadal prvi skupini. Na veličastnem paro-brodu »Kralj Petar L« smo krenili ob sedmih zjutraj iz pristanišča. Solnce je prijazno obsevalo izliv. Save v Donavo, kateremu smo se ml, ki smo ta kraj prvič videli, naravnost divjli. Občudovali smo ogromno trdnjavo Kalimegdan, katere zidovje je preživelo toliko najrazličnejših in znamenitih zgodovinskih dogodkov. Z nami na krovu se je nahajaio tudi nekaj rezervnih častnikov, ki so se prejšnjega dne vdeležili prisege v Beogradu, s katerimi smo se kmalu zapredli ,v, živahne pogovore. Častniki so nam pregledno opisali vse razvojne faze bojev na obrežju Donave. Vožnja do Smedereva, ki ie trajala dve uri, nam ie minila m teh zanimivih pogovorih kako? bi trenil, Smederevo! To mesto je bilo s svojo trdnjavo trda kost za sovražnike Srbije. L‘, 1915. so bili Nemci tamkaj petnajstkrat prepodeni, predno se jim je posrečilo prekoračiti Donavo. Mesto so po poročilih zgradili že Rimljani ter ga že tedaj uporabljal! kot važno obrambno torišče proti barbarskim narodom. Ogromno trdnjavsko zidovje s svojimi še ogromnejšimi kulamt (stolpi) sc vidi že od daleč. V mestu samem se najdejo še povsod sledovi zadnje vojne. Mnogo je v vojni trpela tudi krasna cer-ke.v, katere kuoole so vsled strelov nag- prestolonaslednika v naš! državi še ni rešeno, ker se baje princ Jurij poteguje za prestol. Dopisni urad dementira vse te vesti kot popolnoma neresnične in brez podlage, ker je to vprašanje Že z ustavo rešeno. Razen tega pa so princ Jurij, princ Pavle in knez Arzen na čelu častniškega zbora že prisegli novemu kralju zvestobo. * Bolgarski politiki v Zagrebu. Znana bolgarskofilska politika, brata Buxton, sta dospela v Zagreb ter sta se razgo-varjala z večjimi politiki m reprezentanti javnosti. Posebno sta se zanimala za od-nošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo in ni izključeno, da imata kako posebno, ne-oficijelno misijo. * lz Albanije. Po poročilih izKorča izvršujejo albanske oblasti nad našim in grškim prebivalstvom neštevilna nasilstva. Pri grškem metropolitu so napravili hišno preiskavo. Mnogo meščanov, ki so rojeni na našem ali grškem ozemlju, so izgnali ter njih premoženje kratko-malo razdelili. Izgnanci so pribežali preko naše meje. V notranjosti je opažati posebno gibanje. Posebno na meji je v zadnjih dneh zelo živahno in upravičeno se sumi, da pripravljajo nov napad na našo mejo, katerega pa pripravljajo italijanski agentje. Naša vlada _ je ukrenila vse potrebno ter ojačila obmejne posadke. * Atneriško-nemška mirovna pogodba. »Associated Press* javlja iz Wa-shingtona: Predsednik Harding predloži ameriško-nemško mirovno pogodbo senatu in kongresu, ki se sestane kmalu po 21. septembru. Ob tej priliki izda najbrže kratko spomenico. * Leta 1925. nova vojna? Visoki Japonski častnik, ki se nahaja v Rimn, se je izrazil nasproti poročevalcu lista »Giomale del Popolo«, da je pričakovati vojno med Zedinjenimi državami in Japonsko okrog leta 1925. — Japonska se že sedaj z mrzlično naglico pripravlja na to možnost. Samo izdatki za nove vojno ladje iznašajo 16 odstotkov njenih celokupnih izdatkov. * Vojne Izgube Nemčije. Vojaški ve-gubah Nemčijo, Glasom te statistike je imela Nemčija v svet. vodni 1,800.000 mrtvih in 4,200.000 ranjenih. * Kerenski.1 zopet na površju. V Pragi se nahaja že dalje časa Kereu-skij in več članov njegove bivše vlade. Zadnjo dni so se vršila važna posvetovanja esserake stranke. Kerenskij je že poprej v Parizu dosegel sporazum s tamkaj bivajočimi uglednejšimi pristaši stranke. Tako bo stranka Korenskega izmed vseh emigrantskih političnih skupin najenotnejša in dobro organizirana ter bo lahko po morebitnem padcu sovjetskega režima, prevzela vodilno mesto pri reorganizaciji stnilc objavlja statistiko o vojnih' iz-bodooe Rusije-_______________________ mmmrnmm mm mmmmmm Podpirajte Jug. Matico! tmmE&esEm o® mmcmsmmm njene. Škoda pa bi .vendar ne bila tolika, da niso Prusi pobrali bakreno streho, katere sploh niso nadomestili in je tako tudi ostrešje od vremenskih nezgod čisto strohnelo. Sedaj cerkev, popravljaiajo, popravila pa bodo stala — 'pol milijona dinarjev, V Smedercvem smo si ogledali zadrugo za obdelavo volne ter vinarsko zadrugo. K tej točki sc povrnem še ob koncu. Zvečer smo dobili poseben vlak ter krenili proti požarevacu. Mesto leži V veličastni ravnini, jma široke moderne ulice in delomh tudi modema poslopja. Mesto je središče živahne kupčije s pšenico in svinjami. V sirotišnici se nahaja preko 70 sirot, ki so vsled vojne ostale brez staršev. Zavod se vzdržuje s podporo vlade in dobrosrčnih' ljudi. Tudi mi smo segli v žep in po možnosti prispevali za to ubogo osirotelo deco junakov, ki so se bili ne le za svojo, nego za svobodo nas vseh, celokupnega našega troimenega naroda, Lepo deluje tu tudi žensko društvo, ki o-skrbuje v. dveh skupinah revne deklice. V prvi skupini se nahajajo neuke, ki sp poleg vezenja, pletenja in šivanja uče tudi ljudskošolske predmete; v drugi skupini pa so odrastlc, katere tkejo razne preproge na čisto preprostih statvah ter pletejo na strojih razne predmete, kakor nogavice, jopice, ogrinjala itd. ter imajo' Zlato na smetišču. — Mrtvi se vračajo* - ; Najsevernejša cerkev na svetu. — Nena* | vadno mere časa. V neki stari na pol podrti beznici na Angleškem so pred kratkim podrli starodavno peč tet jo vrgli na smetišče. Otro* ci, ki so se tam okoli igrali, so našli vi smetišču par komadov drobiža, mislec, da so »rumeni« pfenigi ter jih odnesli domov. Doma so ljudje spoznali, da je to zlato in šli seveda takoj brskat po smeh* šču. In res se je izplačalo. Našli so precej zlatega denarja izza leta 1806.—-1835^. Denar je bil svojeas skrit v peči in je prišel s pečjo vred na smetišče. O tej starj beznici sc. je pripovedovalo mnogo reci o strahovih in duhovih, da, celo o hudiči* ki se je baje tamkaj prikazoval. Pred kratkim se je vrnil v Chenee v biižini Liitticha jz ruskega ujetništva vojak, o katerem se je mislilo, da je z® davno mrtev. Njegovo ime se je celo nahajalo na spominski plošči, ki je bila vzidana na rotovžu v spomin v vojni padi'11 vojakov domače občine. Presenečen je bil župan, ko se mu je javil, a šc bolj nJe’ gova žena, ki je še — žalovala za svo* jim, v vojni izgubljenim možičkom. \ Dne 21. avgusta je bila posvečena Spltzbergih v Adventskem zalivu naise' vernejša cerkev na svetu. Cerkev l® zgrajena iz lesa ter je bila dovšena v J* dneh. V cerkvi ima prostora okrog ™ ljudi. Posvetil jo je ob krasnem vreffl®i11 prof. Sperdrup iz Kristianijc. Vse nie$i° je ob tej priliki izobesilo zastave. /Po poročilu montevereške ekspedicij® merijo Tibečanl oddaljenost po čašah ja. Mi pravimo n. pr. uro hoda, Tibcčaj11 pa pet čaš čaja. To je, da se prehodi t® pot, se rabi toliko časa, kakor da pOP1-'3 toliko in toliko čaš vročega čaja. Slič’1-0 pripoveduje Harry de Windt o Ostjakih ^ Sibiriji. Ti merijo oddaljenost po kotlih, W je toliko časa, da mrzla voda v. kotlu Dnevna kronika. «— Kaj vse jih srbi! Neki klerikalni Ust se huduje, da so na Hradčanib, ki®! biva prezident Češkoslovaške republik^ Masarjrk, uvedli dvorsko gardo ter dal se prezidentova hči vozi v SesterovprežnJ kočiji. Zmerja čez »demokratično repu« bliko*, kjer naj bi vladala »enakost, brabfl stvo in svoboda". Za način klerikalnega« političnega boja je značilno, kakšnifll sredstev se poslužuje, da pokaže ljhd«|| stvu: čeS, taki so oni, mi bi bili pravi* čnejši, svobodnejši itd. Mnsarvk je bili odločen demokrat v onih časih, ko j«n marsikateri klerikalni politik plazil pre Posestnik • valjčnega mlina v Srodi- : ti. II. Za trgovino: Ludvik Brumen, tr- Eovec v Murski Soboti, Drago Kobi, trgovec v Mariboru, Franc Korošec, trgo-vec v Gornji Radgoni, Lovro Petovar, trgovec v Ivajnkovcih, Vilko Weixl, tr-Eovec v Mariboru, Rudolf Stermecki, tr-Eovec v Celju, Janko Horvat, slikarski Mojster v Ljutomeru, Andrej Kralj, sed-‘trski mojster v Ljutomeru, Ivan Lančič, kleparski mojster v Gornji Radgoni, Iv. jhnulcc, slikarski mojster v Ptuju ter dragotin Stupan, stavbenik v Slovenski Bistrici. , — Napad na učitelja. V nedeljo so po-^rovcli domači fantje v Makolah z noži bapadli učitelja-begunca Gabrščeka ter Ea težko ranili na glavi. Vzrok je bila bfbe ljubosumnost. To se je zgodilo v oblili, katero klerikalci hvalijo kot eno ^aivzornejšilt svojih trdnjav. — Avstrijsko streljlvo proti — Avstrijcem. Kakor poročajo nekateri dunajski listi, odpošilja tvrdka Hausner že dalje časa municijo na Madžarsko. Listi Dozivajo vlado, naj vendar enkrat napravi bonec temu zlorabljanju in naj ne podpira Hortyjevih tolp v zapadni Ogrski, . — iz Frama. Pri nas razsaja zadnje jhi epidemija griže, na kateri je zbolelo ^ veliko oseb, katerih so mnogo prepeljali v bolnico v Maribor, ki pa je že tako prenapolnjena, da ne more več sprejemati novih bolnikov. Griža je zahtevala kidi 2e obilo žrtev in umrje na teden Približno 3 do 5 oseb. Nujno bi bilo Potrebno, da bi se vsaj za ta čas, dokler kaja griža, poskrbelo za primerno zdravniško moč, ki bi bila stalnb pri roki, isobito še sedaj, ko se mariborska bol* ——gigggai--------------1 gg I* j. očisti in prebarva. Štrene take domače volne vise po mestih .vi raznih proda-' klnah. Prijazni pop nas je peljal v cerkvico sv. Nikolaja ter nam s solzami v očeh Pripovedoval zgodovino te hiše božje hied svetovno vojno. V cerkvici so zapihana tudi imena krajanov, starcev, žen in otrok, ki so med vojno umrli bedni in Sladni pod kopiti germanskih, madžarskih in bolgarskih surovežev. Ko bi zna- corkcv govoriti, bi pripovedovala lah- strašno zgodbo tega bednega ljudstva, "aj so tirani tudi popu samemu ubili očc-& ter upropastili šestnajstletnega sinčka. % tej priliki se obrnem še nekoliko na-^j na pot do tja. Na tej pot! leži prijazno 'iiegtece Žabar, kjer smo prenočevali. Ob Cerkvi se nahaja pet metrov visok obe-!'sk, na katerem so napisana imena 174 Znakov tega mesteca, ki so ,v svetovni vojni padli za domovino. Napis na zadnji ^rani se glasi: ‘ Na grobovima ,v tudjinl neče srpsko oveče niči! Pozdravite našu djecu, nečemo im nikad Rtiči... Na sprednji strani pa stoji napis: »Zahvalni gradjani varošice Žabora padlim 'trojima za ofačbino i oslobodjeuje od *2. do 20. godine!« Napisa nam povesta dovolj! (Dalje prih'.) *T i! mm—»I nica brani sprejemati nove bolnike, za katere nima več prostora in so tako prepuščeni žalostni usodi. — Slov. Bistrica. V zadnjem času smo dobili v našem kraju nekakšen kino, ki se je nastanil v prostorih hotela »Beograd*. Lastnik tega podjetja je neki Kreutž, baje iz Ormoža. To bi samo na sebi še ne bilo nič hudega, zlasti z ozirom na bridko pomanjkanje prireditev, vsled Česar propada naše družabno življenje. Iznenadila pa nas je zadnja nedeljska predstava s popolnoma v nemščini pisanim filmom. »5 minut odmora* ter »lahko noč* je bilo vse, kar je bilo na filmu slovenskega. Zdi se nam, da se mož ne zaveda, da so minuli časi suženjstva za vselej. Svetujemo mu, da si nabavi v slovenskem jeziku pisane filme, ker sicer bomo poskrbeli, da mu pristojna oblast pripomore do daljšega odmora. — Iz Marenberga. V nedeljo so se vršile v naši občini občinske volitve. Proti-narodni elementi in naihujši prejšnji nemški nacijonalisti so se bili za te volitve združili v skupno listo pod zlorabljeno firmo socijalne demokracije, toda vse ni pomagalo nič, niti to. da so bili slovenski volllci razdeljeni na tri liste, na: listo nameščencev in uslužbencev, listo posestnikov in listo obrtnikov in delavcev. So-cijalnodemokratična lista je dobila samo tri odbornike, dočim so jih dobile slovenske skupaj 13 in sicer: prva 8, druga 4, a tretja 1. Vspeh slovenskih list pri vo-litvi je silno dvignil našo narodno zavest in bo blažilno uplival tudi na bodoči razvoj narodne zavesti v našem Marenber-gu, ki je bil še nedavno najbolj zagrizeno nemško in nemškutarsko gnezdo. ~+ Iz Slovenskih goric. Po nekaterih krajin Slovenskih goric sc vsesplošno hudo čutijo posledice letošnje' suše. Posebno je uničila suša krmo, katere so nekateri, posebno najemniki in' viničarji pridelali tako malo, da bodo morali na zimo svoja živinčeta prodati in to seveda za nizke cene, katere bodo diktirali oni, ki imajo dovolj krme. Pa tudi domače hrane, koruze/fižola, repe in zelja ne bodo imeli nekateri niti do Novega leta. Kaj bo potem? mm mmmmmm Prvega oktobra vsi na veliko veselico pekrške-ga izobraževalnega društva v »Narodni dom“! ^ %___________________ Mariborske vesti. J Maribor* 52. septembra* m To so možle! Pravi kulturni škandal že postaja brezplodno beračenje Ljudske knjižnice. Skoro po kronicah kapljajo prispevki in to večinoma od onih, ki nimajo ničesar odveč, Najvišja inteligenca (neki dvorni svetnik je do-nesel celih 5 kron) in bogati sloji se pa ne zganejo. Naj bo to merilo njihove kulture?! Zato pa s tem večjim ponosom objavljamo, da nam je izročil danes za Ljudsko knjižnico obrtnik Ivan Kravos, sedlar na Aleksandrovi cesti (delavnica na Koroški cesti) za njega — begunca — ogromni dar 400 K. Ne skromnemu g. Kravosu, ampak naši slovenski javnosti pravimo: dokler imamo v Mariboru med obrtniki tako narodno-zavedne in kulturne može, ne bodemo postali pesimisti! m Nadut polentar. Prejeli smo: Na Aleksandrovi cesti št. 43 se je nudil v sredo popoldan mučen prizor. Stanovanje italijanskega pripadnika Gira, ki se je izselil v Gorico, je stanovanjski urad nakazal nekemu železničarju. Ko je ta videl, da ima Gira že vse svoje pohištvo zloženo v vagon in ae je prepričal, da je stanovanje že popolnoma prazno, je pripeljal svoje pohištvo ter se hotel vseliti. Toda naduti Italijan muj ni hotel izročiti ključev od stanovanja m železničar je moral s svojo ženo, otroci in pohištvom prezebati ne ulici. Se-le energični nastop policije je prisilil Giro, da je izročil ključe. Nadutež pa je pri tem železničarja v laščini še nesramno ozmerjal. Kaj si dovoljujejo pri nas tujci, presega res vse meje. Naša popustljivost s» maščuje nad nami samimi, bdr*;- ' m Mariborski stanovanjski urad prihaja počasi do reda. Ta teden je prevzel začasno vodstvo tega urada komisar Legat od poverjeništva za socijalno skrbstvo, ki bo, vodil urad toliko časa, da dobi vlada primernega predsednika, ki bo bolj vajen mesto prevzeti. Kakor hitro bo mestni magistrat imenoval dva člana v sosvet, zastopnika hišnih posestnikov in najemnikov, bo začel stanovanjski urad redno poslovati. Upamo torej, da bo naša stanovanjska anarhija polagoma pojenjala. m Sprememba vremena. Toplim dnem prejšnjega tedna slede znatno hladnejši; posebno zjutraj in zvečer je občutno hladno — poznojesensko. K temu pa še piha hladen veter, tako, da je z toplega poletja postala kar čez noč mrzla jesen. Kljub temu pa je temperatura v opoldanskih urah na solnčnih krajih in za vetrom še precej visoka. m Srbohrvatske knjige v Ljudski knjižnici. Naša Ljudska knjižnica noče po vzorcu raznih »Leihbibliothek« nuditi samo zabavo, z romani, ampak stremi pred vsem za pravo, narodno in kulturno vzgojo vsega prebivalstva v Mariboru in okolici. Gojiti hoče poznavanje kulture bratov Hrvatov in Srbov in sploh Slovanov; a tudi najboljša svetovna literatura' mora biti zastopana. V to svrjio si je v »počitnicah« nabavila veliko število najboljših hrvatskih knjig, tako da je napolnila z njimi celo omaro. Knjige so že urejene in sc izposojujejo ob knjižničnih uradnih dilelf. Priporočamo jih posebno onim, ki se hočejo spopolniti, oziroma sploh priučiti srbohrvaščine. m Za Ljudsko knjižnico je nabral računski oddelek delavnice južne železnice 170 K. Vsem darovalcem najtoplejša zahvala! m Gospodične, ki so se že prijavile, in ki bi bile pripravljeno«' sodelovati pri veliki veselici požarne brambe dne 2. oktobra pri Gotzu, se naprošajo, da se v svrho razdelitve zglase v nedeljo 25. tm. dopoldne med 10. in 12. uro pri požarni brambi na Koroški cesti 12. m Izobraževalno društvo v Pekrah priredi v nedeljo 1. oktobra v Narodnem domu ,veliko dobrodelno veselico z velezabavno burko »Moč uniforme* s spremljevanjem orkestra, s plesom, šaljivo pošto, amerikansko poroko itd. Občinstvo opozarjamo že sedaj na to prireditev z željo, da se je čim najštevilnejše vdeleži. m Pranočevalnica za železničarje. — Južna železnica je zgradila na glavnem kolodvoru vi Mariboru ob Meljski cesti novo veliko prenočevalnico za železničarje, ki spremljajo vlake iz Avstrije y Jugoslavijo in nazaj vi Avstrijo. S tem bo železničarjem spremljevalcem, ki so se morali doslej potikati po kolodvorskih lokalih veliko pomagano. m Cegavo je kolo ? Neka orožniška postaja je zaplenila moško kolo znamke »Styria-Globus*. Osebe, ki lahko, dokažejo lastninsko pravico, naj ’ se oglase pri policijskem komisarijatu v sobi št. 2. m Pri delu ponesrečil. 42 letni delavec tvrdke Himler v Cvetlični ul. št. 20, Franc Klaniček, je prišel v sredo popoldne pri razrezavanju desk z desno roko v cirkularno žago, ki mu je trenutkoma odtrgala tri prste. Rešilni oddelek mu je podal prvo pomoč. — Grozna nesreča se je pripetila ,v. torek dne 20. t. m. ,v. Cirkovcih pri Pragerskem. 17-letni posestniški sin Jakob Potisk je spleza! na drevo v vinogradu, da bi potrgal sadje. Pri tem je stopil na šibko vejo, katera se je pod njegovo težo zlomila ter padel tako nesrečrto, da se je dobesedno nataknil na trtni kol. Kol se mu jc ydrl od zadaj ,v> trebuh ter se odlomil tako, da mu je ostal 10 cm dolg kos v, trebuhu. Težko ranjenega so prepeljali z železnico v Maribor, odkoder ga je rešilni oddelek prepeljal v bolnico. m Zločin ali nesreča. Ko je y sredo jutro dne 21. t. m, dospel vlak iz Nemške Avstrije z vračajočimi se ruskimi ujetniki, so prijavili nekateri potniki, da Je na potu od meje do Maribora izginila iz vlaka neka ženska. Kmalo za tem je dospel drugi vlak, ki je pripeljal seboj težko ranjeno žensko, katero so našli na progi v šentiljskem predoru. V nje! so spoznali Rusinjo, katera je izginila iz prejšnjega vlaka. Ponesrečena je bila grozno pohabljena. Imela je zlomljeno lobanjo in obe roki. Stran » ■—ni—«ii«ii imiMi ir i; iii T iiiriinnrir liiiirniii , , „ i, celem životu. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnico. Da-Ii je nesrečna žena sama padla, oz. skočila iz vlaka, ali pa jo je kdo namenoma porinil, bo dognala uvedena preiskava. m Kavarna »Jadran*. Danes koncert prvovrstnega salonskega orkestra. m Velika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstne salonsko godbe prof. Kubička -%■ 1253 Narodno gledališče. Iz gledališke pisarne. Nocoj ob pol. 8. uri naj se zglasijo vsi oni gospodje in gospodične, ki so delali preizkušnjo za gledališki zbor, v gornjih prostorih Narodnega gledališča. — Uprava Nar. gledališča v Mariboru. Porotno sodišče. Mariborska porota ima v svojem jesenskem zasedanju, ki se je začelo y pon-deljek 19. t. m., sledeče razprave: Dne 19. septembra zoper Franja Nepomucke-ga radi poneverbe in zoper Gjorgja V. Ber koviča radi ropa; dve 20. septembra zoper Franca Sqlina, Janžekoviča in Kri-stoviča zaradi ropa ter zoper Antona Rajha zaradi tatvine; dne 21. septembra * zoper Antona Trneka zaradi uboja, zoper Avgusta Peitlerja radi uboja in zoper Ivana Vesenjaka radi posilstva in ropa: dne 22., 23. in 24. septembra zoper Karla Živka radi umijra; dne 26. septembra zoper Jakoba Hanžela, Preloga in dr. radi tatvine in zoper Jurija Zavca radi umora; dne 27. septembra zoper Alojza Kof-jača radi uboja. >• \ Maribor, IV. septembra. Rop v kolodvorski menjalnici. Gjorgjc Vasiljevič Porhovič, 19 let star ruski častnik, je študiral realko in je leta 1916. vstopil ,v, častniško šolo v Kijevu, katero je končal leta 1917. kot častnik. Začetkom leta 1918. je vstopil y pro-tiboljševiško armado generala Komilova, služil pozneje v Denikinovi armadi, naposled v Vranglovi armadi. Po Vranglo-vent porazu pa je pobegnil v Turčijo iti pozneje v Beograd, kjer je bil nekaj tednov zaposlen pri ruskem rdsčem križu. Ker ni dobil več podpore fn je, bil brez sredstev, je sklenil se za vsako ceno prebiti v Ukrajino. Zadnje dni meseca marca 1921 jc prišel s svojim prijateljem Cjeli-kovim v Maribor, kjer sta slučajno našla tovariša Blagoviča. Ta jima je predlagal, da bi z združenimi močmi izvršili rop v kolodvorski menjalnici. Skupno so si o-gledali krajevne razmere in naredili na- • črt; žreb je določil, katero nalogo naj vsak izmed njh prevzame. Dne 31. marca 1921 okoli 6. ure zvečef so šli vsi trije v čakalnico tretjega razreda in so čakali na ugodno priliko, ki sc jim je ponudila med 7. in 8. uro, ko ni bilo nikogar na kolodvoru. Blagovič je šel prvi v menjalnico, kakor da bi hotel tam menjati 100 avstrijskih kron v dinarje, za par sekund pa sta mu sledila Porhovič in Cjelikov, stopila k 'uradniku Henriku Scheidbachu in mu nastavila revolver s pozivom: »Roke gori!« Ugasnili No luč,' Porhovič. je zvezal Scheidbachu roke na hrbtu z brisačo in mu izpraznil žepe. Potem je prebrskal pisalno mizo in blagajno in pobral 274.000 avstrijskih kron, nad 100.000 jugoslovanskih kron, 5Q0 dolarjev, nad 10.000 carskih rubljev, razne vrednostne papirje in železno Skrinjico. Po izvršenem ropu so Scheidbachu zvezali še noge in mu zamašili usta, ds. ni mogel kričati, nato se pa podali peš proti avstrijski meji in si razdelili plen. Porhovič je dobil približno eno tretjino plena. Železno blagajno so zakopali v nekem gozdu na Stari gori in pokrili z listjem. Tam jo je pozneje našlo orožništvo. Zvečer dne 1. aprila so prišli v Ernovž la sc prenočili v, kolodvorski restavraciji. Ko je drugo jutro zahteval orožnik od njih legitimacije, je aretiral Porhoviča, ker njega potni list ni bil vidiran, njegova tovariša pa sta med tem pobegnila. Ko so se našle pri njem velike .vsote denarja, jc nastal sum, da jc udeležen pri ropu, o katerem so listi že prinesli vest. Izročen jc bil okrajnemu sodišču v Lipnici, poznei* pa premeščen v Maribor. Porotniki so vprašanje na rop soglasno potrdili in Porhovič je bil obsojen na pet let težke in poostrene ječe. • Kultura in umetnost. x Glasbena Matica Maribor. Odbor pevskega zbora Glasbene Matice naznanja, da se vrši v soboto, dne 24. septembra 1921. ob pok 20. uri ,v društvenih prostorih pri »Gotzu« vpisovanje starih in ;novili pevk. Nove pevke se sprejemajo ie pri prvih vajah. Na poznejše prijave se ne bo oziralo, ker sc bddo študirale, večje skladbe in bi poznejši 'vstop motil napredovanja. Priporoča se, da se vpišejo le one pevke, katere nameravajo tudi do koncu sezije vstrajati ,v zboru ter prihajati redno k vajam. — Odbor. . x Cankarjevo črtico »Krali Matjaž« prinaša v dobrem nemškem-prevodu .1. Wal!a nedeljska »Pragar Presse«. x Planinski koledar za leto 1922. (VII. letnik) • jc že v tisku tor nuj vsi interesenti,'ki nameravajo v njem ibserirati, pošljejo rokopise v najkrajšem časfu na založništvo Planinskega koledarja (Brn-iioij Rotter), Maribor, Krekova ulica 5, ker se konča s tiskom najkasneje koncem oktobra. Cena za eelokstran 220 K, za pol strani 120 K, za četrt strani 60 K. \ Rijetka kalendefs^a novost. Polovico m novembra rajeseca izoči če u nakladi Saveza clobrovoljaca Hrvatske, Slavonije i Istre u Zagrebu veliki narodni kalender .Jugoslavija'1. Uz oprem u, ■kakve dosarl tiije imao još nijedan naš kalender, imat če on bogst sadržaj s popularnim člancima o raznim socijaloim i ekonomskim pitanjima, nadalje pri-povješti, pjesme i anegdote' naših po-znatih književnika, te histeriki nase borbe za oslobodženje in ujeainjenje kao i prikaz .iugoslovenskog dobrovb-'.jačkog pokreta u Evropi i Amerfci. Specialna odlika če mu bili velika zbirka originalnih fotografija sa sviju fronfovs, ■na kojima su naše dobrovoljačke trupe »čestvovale. To če ukratko biti prvi naš; nacijonalfio ekonomski leksikon nami-j j en jen svima staležlma. Njega če frebatij svaka paša kuča i zato več sada opo-j zorujemo na njegovu skoru pojavu. s (Mlel in Lignc des Societes de la .Croix - Konga. Prejeli smo julijsko in avgustovo številko izvest,ia ki ga izdaja Li-.ga društev Rdečega križa ,v Ženevi. List nam podaja širok razgled po svefn in •priča, da napreduje zdrava mednarodna vzajemnost v duhu človekoljubnih streui-Jjenj. Ta številka ima nastopno vsebino: J Generalni poročnik sir David Hcnder-sori (predsednik Lige); Apel Rdečega križa za mir; za Rusijo (poročilo o. mednarodni konferenci v Ženevi 15.—16. avgusta; 1921 J; Kronika Rdečega križa; Poročilo o mednarodnem komiteju Rdečega križa; Novice iz Lige; Poročilo o mešani komisiji mednarodnega komiteja in Lige društev Rdeč.ega križa; Imenovanja; Misije; Publikacije Lige; Splošna kronika; Medicinska kronika (poročilo o pobijanju malarije na Španskem; o otroški umrljivosti, o Rockefellerjevi ustanovi za zatiranje tuberkuloze v Franciji, o tuberkulozi na Dunaju itd. o novi orijeutaciji v borbi proti tuberkulozi i. dr.). Iz nase države (»Jugoslavie«) prinaša Bulletin obširnejše poročilo o ustanovitvi prve šole za bolniške strežnike ,v, Beogradu. v Gotzcvi dvorani! iDBDHOBDRDBDRCBDSIDnOSEDSSnnOf!; Gospodarstvo. Gospodarski pohvžsij ue Poljskem. Največ se pdSe' tačas na Poljskem o groznem padcu' poljske marke, katera pada še vedno dalje. Pred par dnevi je stal. clobu- celo na. 4.200, a še zdaj .stoji nud 400(). Časdp&jje irosvbea tenm gt^lsodaTsiivehm do&odku posebno pa-žnjo ter navaja v dolgih člankih vzroke te nenavadno i>.riknz'n.i. Kot take navajajo irtfluaeijb papirnatega' denarja, (že avgusta je bilo nad T26 milijard v prometu) nereden budget ter postopanje vlade; ki po svojih agentih sama tira vrednost deviz kvišku ter ne podlo ru dovolj izvoza. Vse to pa. ne .poma- ga uie; — piše šFrager Presse« — najti je treba sredstva, s katerim je mogoče razmere konsolidirali. O olajšanju draginje na Poljskem ni hlfi govora. Padanje,; ceh ne stoji A-. u tkalcem razmerju. »s padajočo valuto. Trgovci; je •neradi ‘prodajajo svoje blago, boječ se, da bodo pri ponovnem nakupu sami. morali plačati višje ceue. Badi tega je nastal, zastoj v tešfem gospodarskem življenju. Vsi .stanovi. so splošno obp-lrožali. Velike trgovske 'hišic imajo le male zaloge. Ob Iiooejo nabaviti novo Ma.go, se mtasa navudno osnovati za to .konzorcij; ker r«jsa.n.u;znil finančni minister •podal mtev.fcp, in čeimur jo sledila .kriza. vlado.-.se je impoavijalo o valutiiotn vpraša.nje mora, da je zavzemal, finančni minister erlliur pravilno stališče. Kajti, če bi vlado, pr&cbio'bi dosegla ravnotežje med državnimi, dohodki in izdatki, poljubno jzpitnneiula provizorično valuto v defmitia^iop bi. vsak, kdor bi si lo mogel, nabavil tujo valuto ali blago, da. bi. se na ta. način izognil izgubi, ki sledi v takih’ slučajih, posebno pa še v* gospodarsko' nekoiisolidiraaih državah.; Že izmenjava kron na marke v ra- j znierju .100 : 70 jih jc spametovala. Ne-1 varnost bi se patom le še povečale; i kajti, «e bi eo gospodarske .taasmere tu- j d.; potem iiq kopKolidiralc, bi zopet, nastala in flauaci ja nove valute, katera bij potem imeia. Se manjšo vrednost, kot jo • ima današnja poljska marka. Tudi naj .Poljskem. i>oea«i uvitlevajo, da je . reši-j tov saam> v dolu in zdravi go&podarekij politiki. 's,-. -• ■ g Oddctek za socialno skrb pokrajin. ske uprave za Slovenijo v Ljubljani želi (nabaviti, za jpvalidske zavode nastopne vrste blaga: 530 komadov volnenih odej, 1616 metrov blaga za slamnjake, odnos-i no žimnice (gradi), 328 metrov blaga zaf zglavnikc (gradlV 920 metrov blaga za j zglavniŠke prevleke in sicer franko Liu-J bljana. Pismeno zapečatene ponudbe | (pravilno kolkovane) z vzorci vred najj-se pošljejo na gor? omenjeni oddelek, in-l validski odsek (Št. Peterska vojašnica)! najkasneje do 20. sept. 1921. V ponudbi jej navesti, v katerem roku (od dne naročila) / se dobavi blago. Oddelek si pridržuje! pravico, da sprejme izmed prispelih po-j nudb eno ali pa tudi .več. Reflektira se le J na dobro blago. Fakture se poravnajo j, najkasneje 14 dni potem, ko je bilo blago i pravilno prevzeto. t ' Ernest EclcgTan: -jo $ Afrodita. Toman, Prevci Ru-an. '*• . i (Dalje.) *■“ . S IV. j Dd tega 'dne šc je Akontij popolnoma J spremenil. Mir'in zadovoljstvo sta irgi-j nila. Vsak dan dopoldne je delal, hhirito, J i ki .jo jc klesal za Kipido, je le počasi na-1 predevala. SJučajho je nagel primeren |’ model v. neki Efeskinji, ki je ravnokar dospela v Milet. Nejc ra bi bi[a za to delo : najprimernejša; kakor hitro pa je zvedela, komu je delo namenjeno, o tem ni hotela ničesar vedeti in Akontij je bil pri- ; siljen, iskati drugi model ter je pri tem 'srečno naletel na pravkar došlo Eieski- ' Pio. Popoldne ni mogel zdržati doma, 'da- ( si je bila svetloba' v tern času najprimernejša. Hodil je po ulicah krog trga ter vedno pazil, da bi videl kje Kipido ali sre- čal njeno nosihiipo, v kateri sa jo v. tem < času nosili na - izprehod ob pristanišču ali I pa na .neriteriio,. mesta. Kadar-koli je srečal nosilnico,.ka(oro je nosilo osem izbranih misirskiiv nosačev, • je znal vodno tako ukreniti, da je; šel trdno, pb nosilnici, brez da bi ga bili drugi zapazili, kajti kjer lcoli se je prikazala tiosilnica lope Kipide, sc .ie kar trlo sveta. Vsikdar mu je srce burno bilo, boječ Nsc, da bi ga Ki pida zapazila in kaj lahlio rbi smatrala njegovo , ipribližcvauje za dmiost. Bal sc je„du bi ! ga zapazila, a obenetn si je to želel Če že ne more biti njegova, naj vsaj ve, kako jicizvperno ?o. ijhbi. da le za njo živi. Sicer pa.'njega ni oviralo s;uiu> to, da je. 'ona arhontdva liči in zelo bogata, temveč bolj njena izredna lepota. Z istim u-važevanjem, kakor Kipido, bi bil zaprosil sanio zlato Afrodito. J^et ali’šestkrat po onem prvetn sestanku je na ta. način spremljal njeno nosilnico. Šel je za.njo do drevoreda na mestni periferiji; videl .ie. da pod zelenimi hrasti vsaklkrat izstopi iz nosilke ter se s jsvojim spremstvom šeta po drevoredu, a on jc smel svojo ljubljeno boginjo samo od daleč gledati. Enkrat pa sc jo tudi v njegovem srcu pojavila- ljubosumnost. Konon, katerega ,ie skoraj popolnoma pozabil, je slučajno •bil v drevoredu ter se je pridružil Setajo-či lepotici. - Sedaj ,36 je Akontij spomnil vsega: spomnil se je pogovora med Kuponom in Oloronr y, ulici ob pristanišču. Kako .prevzetno je govoril takrat oholi Milečair! A zdaj! Kako samozavestno nastopa, kakor da ima že vse pravice ter da se sme že povsem zaupljivo razgo-ivar.iati z Haridimovo hčerko! Izza debelega hrastovega debla jc o~ pazova! Akontij vsak Kipidin lriigljaj; ona je prišla tu mimo s svojim prosilcem, a njena spremljevalka je ozirljivo in skromno par korakov zaostala. Njen lep obraz ni kazpl ni radosti ni uerazpoiože-nja. Govorila je mirno in ravnodušno. — Mlademu kiparju se je dozdevalo, da ji igra krog ust ironičen smeh. Ne, tako ne stopa nevesta v roki ženina! Konon sc je prevaril in zaračunal! Naposled 'se jc zgodilo to, česar se je bal blcdušasti Olor. Kjpida je zvedela, da lazi Konon za milečanskiini prodajalkami ,cvčjja,'V riapram njej se dela, kakor ca j ne pozna nobene druge. | Akontij je čim dalje bolj-čutil.-da j« lepa Kipida zavladala v njegovem/Srci!’ Misel, da bo nekoč žena drugega, se tnn jc zadirala v srce, kakor oster, nož- -Do* /devalo sfe mn je, da tega ne more prv ■živeti. *• • ' • . Tako je zopet, niinilo nekaj tednov'> Zima sa je umikala pomladi, ki jo obdal« vso naravo s skežim -zelenjem. Harita; na kateri je delal Akontij, ?e le - jx)č.a'si' napredovpla. Pri dela: so p navdajale čudne in drzne misli. -Vedno bolj ga jc prevladalo poželenje za srečo, Afrpdita, .vesiprtea boginja se mu je inn°' gokrat prikazalo, v .sanjah, ga karala radi njegove omahljivosti ter mu vlivala v (Kf šo novega poguma. Posebno zadnja pri* kazen je. bila teko živa. da. bi se mogol dotakniti.’ ' ‘ " v ', 6 , »Akontij,!«., mu ,jp' rekla boginja, :-^e' mu klanjaš glavo ter se' odrekaš Pred mojim prestolom se ne polaga vf' Mava na Btfjtestvo in, zunanji blesk, iio 113 plemstvo'in. vladarsko moč, temveč sa" mo na 'lejroto' Tit zvesto, čisto ljubki5' Nagni se nad zrcalo pcitoka, kakor nek* daj Narcis ali pa. vzemi .sijajno kbvijf# ter se oglodaj! Mar nisi lepši:ncgo riirSb-vi Konon? Mar ti njšein dala odkrito.P^." menito dušo, moško srce in ognjene oci. katere bi morili samo znati uporabOT’ Bodi drzen in hiti, Akouij! Bodi-sreče*1 neustrašen! Pridobi si njeno srce in si pridobil!« '' • : ' ' • Te'sanje so ga navcltijajb z novim tf' panjem in pogumom. • (Daljo ing. Glavni urednik: Ra divo j Rehar-Odgovorni urednik; Rudolf Oziin-. ! Milje | z dovršeno trgovsko Šolo, j vešče stroie- in tesnooisja, i sprejme Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru, 1375 Kupim sode za vino v večji množini, Prodajalci naj javijo naslov in drugo na Jan, Stoke c, Radinci. 1373 m Velika izbira , sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljno perje itd, po miianih c«n*b sa pradsja pri i J. TRPiN, Maribor | Glavni trg «. 17. 1Ž57 10-10! Mala oznanila. ; BdIJsi gospod mabiavgna sobo 7, hrano in cbskrbojproti plai iiu v naprej. Pri.-peva tudi poljste pridelke brezplačno, 6’enj. ponudbe pod .S 1321* na oprat o, 1474 3—1 IS6« se raebljrana soha. z hrano ali brer nje.' Poizte se pri 1. Sušniku, Slovenska ulic« SL Id. ' 1477 Zakonski par-brez otrok išče, mesto hiftmka. Ponudbe na j upravo liifa pod žt. 1467. I 1467 2-1 i Proda sa ceno nekaj kuhud sVeja in sobnega jako dobpem stanju., °r' aimsko suknjo, en frak. f*C alov v upravi. 1465 ~ 3 ram ofo n te po ceni pr®15*! Studenci, Aleksandrova cejf 37 piitlicje. Sposoban mladic potpnno vjeSt njemažkom i slovenskom jehku, ttptlčen u ured®1®3* poslove, koji bi mogao posjeeivati u obrir d »lazeče tvoraiee, tral* *e za podružnico jednog otmenog inozemnog društva. Sa zn»nje^ hrvatikopr i franc u j ko? jezika imadu prednost' Ponude na P*' klanski pretinar, l'.D, Zagreb. 1435 3-4 I Stavbeno podjetje 1 | Franjo Spes in sin | ilmejitelja: Mestni tesar, mojster Franjo . H Spe* »tar. ter mestni ridarsk' jnojster' H iu sodni cenilec Franjo. Spes mi. 1476 j!;'] S Izvršuje načrte in prevzame vsa v stavb, stroko spadajoča dela. g Soudeleženo na I, obrtni razstavi, odd. J, stojnica 1. H BEšaBi ammfmemmi. 1 —.... • ^■ i ; i mm iiiiiiii .. Krojaški' atefje 1395 5-3l | LJUDEVIT SETI NA j i Maribor, Miklošičeva ul, 4 1 ffi Soudeležen na I. ojjHni. razelavi,. oddel. VI, sfojnica 80. P V modnem ateljeju za dame Krekova ui. s/ii. Cen* & iztfeujejo jutranje, popoldanske iu večerne toalete, kaltor, tudi kostumi, plašči,- narodne c nol« i.t.d. od najpriprostejše do najfinejša izvedbe. t®«nai "* ' . "Marič« KitaCer.