512 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 3 . . . • l?,.2?1^ z a n l m l v o knjigo zaključujeta izčrpna povzetka v srbohrvaščini in angle­ ščini. V dodatku nam avtorica postreže s tabelami in obširnim seznamom uporablje­ nih v]rov in literature. V tabelarnem delu objavlja podatke, ki kažejo gibanje zuna­ nje trgovine Srbije in Jugoslavije ter potek zadolževanja srbske oziroma jugoslovan­ ske države pri ustreznih Narodnih bankah. Zlasti sta povedni zadnji dve tabeli v katerih najdemo popis vseh notranjih in zunanjih dolgov omenjenih držav z odpla­ čilnimi roki, vsotami, obrestno mero in letnico izplačila. Nedvomno lahko na koncu predstavitve zapišemo, da gre za zanimivo, tekoče in znanstveno korektno napisano knjigo o dosedaj redko obravnavani in širši javnosti malo poznani tematiki. Gotovo pa lahko, glede na avtoričina leta in dejstvo, da je pričujoče delo ze njena druga knjiga, tudi v prihodnje pričakujemo podobna »pri­ jetna presenečenja«. Ž a r k o L a z a r e v i č B o r i s K u r e t , Boršt. Boršt : Prosvetno društvo Slovenec, 1990. 172 strani. Bogatemu fondu slovenske lokalne zgodovine ter krajevnih kronik se je pred kratkim decembra leta 1990, pridružilo delo Borisa Kureta »Boršt«. Ta kraj ki z Do­ lino, Boljuncem in Ricmanji tvori homogeno enoto tržaškega Brega, pokrajine stis­ njene med kraško planoto in morjem, ki ga tu zapira Žaveljski zaliv, je tako v pre­ teklosti kot v današnjih dneh ohranil svojo strnjenost in narodno zavest Tržaška okolica se je v povojnem obdobju znašla pod načrtnim udarcem razla­ ščanj slovenske zemlje. Nacionalno homogeni teritorij so vseskozi krčili v najrazlič­ nejše namene ter vedno v imenu napredka in bodočega razvoja. Prav dolinska ob­ ema, ki je bila izrazito primestna ter z bogato kmečko produkcijo v funkciji vsako­ dnevne oskrbe tržaškega trga vrtnin in sadja, je v načrtnem razlaščanju slovenskih i „ K v 4 6 0 - . l e t l h P r y a zgubila več kot 2/3 agrarne zemlje. Razslojenost prebivalstva, izguba tradicionalnih načinov produkcije ter neposreden stik z mastodontnimi struk­ turami tovarn ki so se načrtno zažirale v enotno vaško središče, so bili predpogoj za nevarno inkhnacijo vrednot, kjer sta narodna zavest in homogenost kulturne ak- njenîh preWvIîcev l m v s a k o d n e v n e S a uveljavljanja tamkajšnjih vaških skupnosti in Trst z okoliškimi občinami je v povojnih desetletjih doživljal usodo planiranega prehoda iz industrijskega centra v središče terciarnih dejavnosti. Ekonomska neučin^ kovitost, politična nedefiniranost ter demografski padec so prizadeli vse sloje tam­ kajšnjega prebivalstva. Vizija italijanskega gospodarskega razvoja je ta geografski prostor definirala kot odskočno desko za vključevanje italijanskega kapitala v po­ donavsko — balkansko področje. V ta namen je bila gradnja cestnih infrastruktur privilegirano področje velikih investicij. Razlaščanje slovenske zemlje je sledilo dvema ciljema: razvojnim črtam bodočih povezav proti vzhodu ter izpodkopavanju temeljev slovenske samobitnosti na tem prostoru. Manjšinska politika v zamejstvu se je tem trendom s težavo upirala. Definiranje prave poti obstanka oz. ohranjanja bistvenih smeri razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je bilo često stihijsko in ne- domisljeno. Marsikdaj se je kultura podrejala ekonomskim zahtevam samoorganizira- nja in samofinanciranja. Marsikaj pa je raslo iz korenin posameznih skupnosti in posameznih pobud bogate tradicije preteklosti. V ta drugi razdelek sodi tudi delo Borisa Kureta »Boršt«. Ob devetdeseti obletnici prosvetnega društva Slovenec iz Bor- sta je ta marljivi in prizadevni kulturni delavec na svojstven način hotel povezati preteklost in sedanjost slovenske vasi. V dolgih letih iskanja ter evidentiranja potreb­ nega gradiva je obredel vse pomembne institucije zgodovinskega spomina med Ljub­ ljano in Reko. V svoji kroniki je obdelal s faksimiranjem arhivskih virov in komen­ tarji Posojilno in konsumno društvo, Bralno in pevsko društvo Slovenec Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine, Narodno delavsko organizacijo, Pogrebno dru­ štvo ter Glasbeno društvo Slovenec, torej vse oblike kulturne in gospodarske samo- , . f g ^ 1 Z 1 ^f n ° t d a V t C n | 1 ° b C m e B , ° r S t N a m o d e l u e n e v a s i J e Pokazal osnove narodne m gospodarske rasti Slovencev konec prejšnjega stoletja v okolici Trsta Povezave s tržaško slovensko politično stvarnostjo so tekle tudi na ravneh aku­ mulacije kapitala in političnega konsenza. Politično društvo Edinost ter Zveza poso­ jilnic in hranilnic sta v okoliških vaseh črpala svoj življenjski sok ter perspektivo narodne enakopravnosti. Vse vasi v tržaškem Bregu so bile znane po odličnem vinu Domača »brzanska«, izvrstna m daleč naokrog znana vinska kapljica je v Boršt vedno privabljala tržaške izletnike, ki so tu pustili marsikateri krajcar ali celo krono Želez­ niška proga Trst-Herpel je je kraju prinesla razvoj in hitrejšo povezavo z mestom kjer so lahko prodajali cenjeno prvo zelenjavo in sadje. Vse to je Borštu dajalo značaj bogate in napredne vasi, kar se je kazalo v razčlenjenem društvenem in kulturnem življenju. Da bi zbral vse e drobce »živete zgodovine«, je avtor veliko časa presedel v Državnem arhivu v Trstu, v tržaški Mestni knjižnici, v Arhivu za zgodovino pri Narodni in studijski knjižnici v Trstu, v Slovanski knjižnici v Ljubljani, v Narodni ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 3 513 in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani, v Studijski knjižnici na Reki ter v Župnijskem arhivu v Borštu. V knjigi je evidentiral vse protokole in člane omenjenih društev, njihova pravila ter cilje, kar je edinstven seznam bogatega kulturnega in gospodarskega udejstvovanja te primestne tržaške vasi. V drugem delu obravnavane knjige je Boris Kuret razgrnil seznam institucij v omenjeni občini. Obdelal je Občino Boršt ter sistem lokalne uprave vseh vasi v Bregu. Posvetil se je instituciji Cerkve, šolstva, pošte in drugim oblikam uprave. Bogati seznami in historiati teh institucij dokazujejo razvejanost posvetnega in cerkvenega življenja v teh krajih. V besedi in sliki je avtor obdelal gradnjo železnice Trst—Hrpe- lje ki je bila zgrajena leta 1887, da bi se izboljšal trgovski promet med Trstom m Istro ter da bi se skrajšala tovorna pot v smeri Kranjske in drugih avstrijskih dezei. Proga je merila 20 kilometrov in je bila zgrajena v višinski razliki 488 m. Na njej je bilo 7 viaduktov in 87 zgrajenih objektov. V Borštu je bila postaja opremljena z dvema tiroma za prehitevanje in z enim za postajanje. Železniška proga je veliko prispe­ vala k hitrejšemu razvoju vasi in hitrejši komunikaciji z mestom. . Avtor svoje delo zaključuje s prikazom 1. svetovne vojne ter posledic v ziv^enju vasi. Visoka narodna zavest prebivalcev Boršta je bila opazna tudi v kasnejših deset­ letjih, ko so marsikateri morali v izgnanstvo ali v fašistične zapore. Se dandanes je kljub bližini mestnih naselij in grozljivim infrastrukturnim cest­ nim povezavam ta vas ostala sinonim slovenstva. Obrnjen k soncu in obkrožen z vin­ sko trto ter z oljčnimi nasadi Boršt vztraja v svojem tradicionalnem življenju, ueio Borisa Kureta je ta izsek slovenske primestne vasi odlično predstavilo. Brezanska vas Boršt se nam je tako vtisnila v spomin v svoji bogati obleki preteklosti, vaško doga­ janje, postavljeno v širši prostor, pa je dokaz žilavosti teh ljudi, kar je garancija tudi za jutrišnji dan. ^ ^ G o m b a č M a r i o M e n e g h i n i , Piero Pisen«. Portogruaro 1990. 357 strani. Piero Pisenti (1887-1990) je bil prvi prefekt furlanske pokrajine (Provincia del Friuli) ki ie nastala januarja leta 1923 iz prejšnje videmske pokrajine, iz delov bivše Goriško-Gradiščanske ter iz tistih delov Koroške in Kranjske, ki so po rapalski mi­ rovni pogodBi prišli pod Italijo. Ta združitev je imela tudi raznarodovalne namene in prefekt Pisenti je s svojimi ukrepi deloval izrazito protislovensko. Mihca Kacmova ugotavlja da je v furlanski pokrajini vladala »ostra in neomahljiva politika raznaro­ dovanja«' Pisenti je poznan zlasti po ukazu z dne 19. oktobra 1923, s katerim je ukazal tujerodnim časnikom, da imajo naslove prevedene v italijanski jezik in da je tudi vsebina dvojezična. Ta strogi ukrep je sam Mussolini po par dneh preklica 1. Piseni ie nato izeubil mesto prefekta, vendar je po krajšem obdobju znova deloval v stranki. V saloiski republiki je bil 6. novembra 1943 imenovan za pravosodnega ministra. Takrat je Mussolini o njem dejal, da je človek, ki je imel celo dvajsetletje sposobnost »neke. krivoverske razsvetljenosti«. Ta Mussolinijeva fraza je izbrana za .podnaslov biografije izpod peresa Maria Meneghina, časnikarja, ustanovitelja in urednika desni­ čarskega »Nuovo Fronte«. . ,--, i V, Knjiga o kateri poročamo, je hagiografska. Sestavljena je iz pričevanj različnih avtorjev V njej so ponatisnjeni nekateri dokumenti, Pisentijevi članki in razgovori. Knjiga ni znanstveno delo. V objavljenem gradivu je tudi nekaj bežnih opozoril na razmere v takoimenovani Julijski krajini, predvsem za čas med drugo svetovno vojno. Pisenti ie leta 1925 izdal brošuro Problemi di confine, v njej je obdelal slovensko duhovščino. Februarja 1944 je v spremstvu sekretarja fašistične stranke Alessandra Pavliniia obiskal regiment »Tagliamelo« na Tolminskem. Po vojni je deloval kot odvetnik in bil soudeležen pri družbi, ki je zgradila vzpenjaco na Svete Visarje (1964). Takrat je živel v Furlaniji, sicer pa je bil doma iz Perugie. Na knjigo velja le opo­ zoriti nima pa posebno velike historiografske vrednosti. B r a n k o M a r u s i c C h a r l e s S. L i e b m a n , S t e v e n M. C o h e n , Two Worlds of Judaism. New Haven—London : Yale University Press, 1990. 11 + 202 strani. Publikacija pregledno predstavlja današnjo problematiko ameriškega in izrael­ skega židovstva v vsej večplastnosti. Charles Liebman je univerzitetni profesor poli­ tičnih ved v Izraelu, Steven Cohen pa profesor sociologije na univerzi v New Yorku. Knjiga tvori zaokroženo celoto in je razdeljena na poglavja: židovska kolektivna za­ vest, etnocentrizem in antisemitizem, država in diaspora, liberalizem in židovstvo, versko živlienie. Viri in literatura: rezultati mnogih anket in socioloških raziskav različnih avtor­ jev, med njimi tudi Liebmana in Cohena. Članki časopisov Los Angeles Times, 1988