Poitni urad 9020 Celovec — Verlagspostamt 9020 Ktagenfurt lihaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posameini iivod 5 iil., mesečna naročnina 12 Šilingov P. b. b. M"**** Letnik XXXi. Ceiovec, petek, 28. maj 1976 Štev. 22 (1763) Cč%S%€%? od hi honsirnhiivno prispcvai h rešitvi cdprtih vprašanj Koroški Stovenci ne moremo sodelovati na proslavi ki nas hoče izključiti že iz same zgodovine Po volji tistih, ki bi hoteli koroške Slovence zbrisati ne te iz današnje koroške stvarnosti, marveč tudi že iz same zgodovine, praznuje Koroška letos svojo .tisočletnico". Osrednja proslava v okviru tega praznovanja naj bi bil ^Koroški dan" dne 26. junija. Prireditve se bodo baje udeležili najvišji predstavniki Avstrije z zveznim predsednikom dr. Kirchschlagerjem na čelu. Na prireditev je deželni glavar Wagner po-vabil tudi osrednji organizaciji koroških Slovencev, ki pa sta po temeljiti presoji položaja in oceni vzrokov svojo udeležbo odklonili. Svojo tozadevno odločitev sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sporočila deželnemu glavarju v skupnem pismu z ne 20. maja 1976, v katerem je rečeno: Podpisani osrednji organizaciji koroških Stovencev sta na točenih sejah svojih odborov razpravtjati e Vašem vabilu za udetežbo na Koroškem dnevu ob pritožnosti ti-sočtetnega jubiteja in sta prišti do enotnega zaktjučka, da se jubilejnih prostav ne moreta udetežiti. Ztasti je zgodovina Koroške velijo starejša in naj bi očitno s to prostavo bit obstoj nekdanje slovanske kneževine iztočen iz zgodovinske stike, kakor je prišto to do izraza tudi v nekaterih predavanjih na zasedanju avstrijskih zgodovinarjev. Po drugi strani koroški Stovenci spričo poskusov, da bi s pomočjo *sko imenovanega ugotavtjanja Manjšine oziroma štetja posebne vrste revidirati čten 7 državne po-godbe in zožiti pravice stovenske "arodne skupnosti, nimajo nobenega vzroka sodetovati na prostavi, k' hoče koroške Stovence tzktjučitt iz same zgodovine. Pozdravtjamo Vašo odtočitev, da *a Koroškt dan ne prostavtjate v smistu ati v obtiki minutih jubilejih prostav tn da usmerite pogted Predvsem na skupno bodočnost vseh Korošic in Korošcev ne gtede "a njihovo sociaino ati etnično pripadnost, vendar pa vemo tz izkušenj, da pozitivne izjave odgovornih poiitikov ob takih pritožnostth nimajo mesta v konceptih dejanskih organizatorjev takih prostav, kar "ajbotje dokazuje dejstvo, da so t*'ii koroški Stovenci tudi tokrat Prezrt! prt načrtovanju prostave. Osrednji organizaciji stovenske narodne skupnosti na Koroškem sta Mnenja, da bi bit, v kotikor je žeija Po mirnem sožitju dejansko iskrena, o Koroški dan povod, da se od-**opt od predvidenega štetja posebne vrste tn se s tem konstruktivno prispeva k rešitvi odprtih vprašanj. Koroški Siovenci bi videti v laki odiočitvi ..priznavanje k nadaijnje-sodeiovanju in sožitju v skupni Koroški preko vseh razlik v sociai-nem, poiitičnem, svetovnonazor-nem aii etničnem pogledu", kar bi iahko prispevaio, da bi osrednji Podpora boju za izpolnitev člena sedem V ponedeijek 31. maja 1976 bo na Dunaju pred uradom zveznega kancierja demonstracija, ki ima namen, da podpre poieg drugih narodnostnih skupin tudi nas koroške Siovence v našem boju za dosiedno izpoinitev sedmega čiena avstrijske državne pogodbe in proti kakršnemukoli ugotavijaju manjšine. Kot organizatorji nastopajo Avstrijska visokošoiska zveza. Avstrijsko odporniško gibanje, Hrvatski akademski kiub in Kiub siovenskih študentov na Dunaju. organizaciji preveriti svojo odioči-tev gtede sodeiovanja na Koroškem dnevu. Tako sta osrednji organizaciji koroških Slovencev s čutom odgovornosti jasno povedali, kako si zamišljata sodelovanje in sožitje v skupni domovini in kako naj bi iz-gledal konstruktivni pristop k reševanju odprtih vprašanj. Na žalost pa na nasprotni strani take iskrene pripravljenosti očitno ni. Kajti ne da bi z eno samo besedo zavzel stališče k utemeljenim argumentom obeh organizacij, deželni glavar Wagner le „z začudenjem" ugotavlja, da je vodstvo Slovencev ,znova zavrnilo ponujeno roko". In vodstvu koroških Slovencev celo očita, da mu očitno ni na tem, da bi tudi s svoje strani prispeval k izboljšanju ozračja v deželi. Ob takšni govorici najbolj odgovornega predstavnika dežele je pač treba jasno in odločno povedati, da je samo dokaz popolnega pomanjkanja iskrene pripravljenosti za medsebojno zbtižanje in konstruktivno sodelovanje, če večina manjšini brezobzirno vsiljuje svoje diktate in ji poleg tega še očita, da ravna neodgovorno, če se v skrbi za svoj obstoj takim diktatom upre. S tem si uradna Koroška in večinski narod izstavljata zelo slabo spričevalo svoje demokratične zrelosti: saj demokracija vendar ne pomeni uveljavljanje sile močnejšega nad šibkejšim, marveč enakopravno in enakovredno iskanje skupnih rešitev. Mednarodno pravni vidiki položaja manjšin v Avstriji Danes je v Ljubtjani posvetovanje o aktualnih vprašanjih slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ki sta ga pripravila Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane ter Zavod za migracijo in narodnosti iz Zagreba. Namen posvetovanja je znanstveno preučiti predvsem vsebino osnutkov zakonskih predlogov o ..ljudskem štetju posebne vrste" ter o ..narodnostnih skupinah". Oba zakonska osnutka, o katerih bo avstrijski parlament predvidoma razpravljal in sklepal že meseca julija, sta za nadaljnji razvoj položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji izredno pomembna. Ljubljansko posvetovanje bo obravnavalo mednarodno pravne vidike položaja manjšin v Avstriji ter njihov dejanski položaj s posebnim ozirom na omenjene zakonske osnutke, ki jih manjšini ocenjujeta kot nadaljnji korak restriktivne in manjšinam nenaklonjene politike Avstrije. Pobudo znanstvenih zavodov za današnje posvetovanje je podprla tudi republiška konferenca SZDL Slovenije ter poudarila, „da bo posvet omogočil objektivno seznaniti tudi mednarodno demokratično javnost s pravično borbo naših manjšin v Avstriji". Zaostritev boja za slovensko giedaHšče v Trstu Stalno slovensko gledališče v Trstu se je — kakor smo v našem listu že poročali — zaradi nerazumevanja uradnih italijanskih dejavnikov in neizpolnjevanja obveznosti do slovenske narodne skupnosti znašlo v tako težavnem položaju, da je moralo prav v svoji jubilejni sezoni prekiniti z delom. Prejšnji teden se je položaj še zaostril in v tej situaciji se je kolektiv gledališča odločil za povsem nenavadno obliko boja: sprejel je sklep o zasedbi Kulturnega doma (kjer je sedež gledališča). Z zasedbo Kulturnega doma je bitka za Stalno slovensko gledališče v Trstu prešla v novo, ostrejšo fazo, s katero želi kolektiv podpreti vodstvo gledališča v naporih za ureditev vseh odprtih vprašanj tekoče sezone in zagotovitev nemotenega dela v novi sezoni, ki je v zvezi s priznanjem ustreznega statusa za gledališče slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V tej fazi boja za svoje gledališče je slovenska narodnostna skupnost deležna široke solidarnosti tudi med večinskim italijanskim narodom. Številne kulturne ustanove, sindikati in druge organizacije so kolektivu slovenskega gledališča zagotovili podporo v njegovem prizadevanju. Uradne dejavnike so opozorili na pomembnost, kulturne, umetniške in socialne funkcije gledališča, ki v tej sezoni praznuje tridesetletnico nepre- kinjenega delovanja, pa tudi na nezamenljivo vlogo posredovanja različnim kulturnim stvarnostim, ki so prisotne v tržaškem mestu in v deželi Furlaniji-Jutijski krajini — „vlogo, ki ji ni namenjeno samo kulturno plemenitenje slovenske narodnostne skupnosti, ampak vsega italijanskega življa". Med drugimi je zasedeni Kulturni dom obiskala tudi delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kolektivu Stalnega slovenskega gledališča je izrekla solidarnost in poudarila potrebo, da se v tem odločilnem trenutku doslednega boja za odstranitev vseh vzrokov, ki so privedli gledališče v kritično stanje, ter za dokončno ureditev njegovega statusa solidarno strnejo vsi dejavniki slovenske narodnostne skupnosti skupaj z italijanskimi demokratičnimi silami. „Kot v preteklosti bo SKGZ tudi sedaj zastavila vse svoje moči, da bo ta naša najvidnejša kulturna ustanova lahko nadaljevala z ustvarjalnim delom in se nemoteno razvijala." Stalnemu slovenskemu gledališču v Trstu in preko njega slovenski narodnostni skupnosti v Italiji tudi koroški Slovenci izrekamo bratsko solidarnost v želji, da bi dosegli čim prej in čim več uspehov v boju za svoje gledališče in sploh za svoje pravice in vsestransko enakopravnost. Ob vzfra/anju na ugrofav#an;u ne more pr;f; do rešifve, id bi biia manjšinam naMon;ena Kakor smo kratko že poročaii v zadnji števiiki našega (ista, je zvezna vlada prejšnji teden na seji ministrskega svetit odokriia osnutek tako imenovanega zukomt o narodnostnik skapinak ter ga posredovaia pariamenta v nadaijnje okravnava-nje in skiepanje. Sedanji osnutek se raziikaje od prejšnjega v toiiko, da' so Mi v stvarnik vpraša-njik upoštevani nekateri rezaitati, doseženi na zadnjik pogovorik med skapino ekspertov in predstavniki okek osrednjik organizacij koroškik Slovencev. 7'oda v načelnem in najvažnejšem vprašanja je šia viada tadi zdaj povsem mimo atemeijcnik argamentov in apravičenik pomislekov prizadete manjšine.* slej ko prej vztraja na tem, da je pogoj za reševanje odprtik vprašanj agotavijanje oziroma preštevanje manjšine in da ko aresničevanje pravic in s tem izpoinitev čiena 7 omejeno na tiste kraje, kjer se ko 23 odstotkov odnosno „prikiižno četrtina" prekivaicev priznaia k manjšini. V tem smisia je pododkor astavnega odkora pariamenta minaii teden okravnavai predvideno noveiizacijo zakona o ijadskik štetjik in prišei do sogiasnega zakijačka, da se za posekno štetje manjšin astvarijo kar tri raziične možnosti; # redno ijadsko štetje, ki se izvaja vsakik deset iet in ko nasiednje izvedeno ieta 79#7; # izredno ijadsko štetje, ki ga imenajejo tadi „posekno" aii ..jezikovno štetje" in ki ki kiio v najkoijšem primera izvedijivo šeie prikodnje ieto; ^ ..jezikovno štetje" v okvira statističnega agotavijanja stanja prekivaistva (Personensfands-erkekang), ki ga izvedejo vsaka tri ieta in je prikodnje na vrsti 10. oktokra (etos. Zdaj je torej tadi pariamentarni pododkor — kakor poprej že vrkovi trek v pariamenta in koroškem dežeinem zkora zastopanik strank in potem zvezna viada — doscgei ..odiočen napredek". Tako vsaj so čiani odkora v prvik izjavak oceniii novo askiaditev staiišč v zvezi s štetjem manjšin, ne da ki se zamisiiii ok staiišča, ki so ga k tema odiočiinema vprašanja (e nekaj dni prej siišaii iz ast predstavnikov koroškik Sioven-cev in gradiščantkik Fčrvatov. Nasprotno.* arga-mente neposredno prizadetik so pastiii ok strani ter apoštevaii edinoie mnenje tistik, v kaferik imena je Ffeimatdienst zagrozii, da se ko spet posia-žii „demokratičnik sredstev koja" (menda je med taka sredstva sodiio tadi vandaisko podiranje aradnik dvojezičnik napisov ieta 1972), če se zakonodajaiec ne ki akionii njegovim zaktevam. V ponedeijek 37. maja se kodo na Danaja nadaijevaii pogovori med skapino ekspertov in predstavniki koroškik Siovencev o ..pragmatič-nem reševanja" odprtik vprašanj, zlii ko po tej poti res aspeio doseči kakšen napredek? To ko krez dvoma pokazaia šeie kodočnost. Vsekakor je predsednik koroške FPO dr. Ferrari že zeio odiočno povedai, da njegova stranka na noken način ne ko pristaia na pragmatično rešitev, marveč pride zanjo kot podiaga za rešitev v poštev edinoie tajno agotavijanje,- „o tek vprašanjik ne more kiti in tadi ne ko nokenega kompromisa", /n tadi v vrstak OVP je siišati giasove, ki odkia-njajo pragmatično reševanje ter se zavzemajo za ..načeino, poiitično rešitev". Za eno in drago okiiko reševanja pa je nedvomno najkoij potrekno, da se najprej spremeni spiok odnos do manjšinskega vprašanja, kajti ne more priti do rešitve, ki ki ki(a manjšinam nakionjena, dokier odgovorni ne kodo končno in krezpogojno opastiii zamisei agotavijanja manjšine v eni aii dragi okiiki. DEMOKRACUA )N PRAViCA PO AVSTRtJSKO: Policija ščiti nacistične izzivače in preganja protifašistične študente Dogodki, ki so spremijati protisiovensko izzivanje prejšnji teden na dunajski univerzi, so spet enkrat v vsej grozovitosti opozoriti na razmere v današnji Avstriji, kjer več kot 30 iet po zmagi nad fašizmom in 20 iet po podpisu državne pogodbe — ki Avstriji med drugim na-iaga tudi obveznosti giede izruvanja nacizma in prepovedi neonacistične dejavnosti — desničarski skrajneži in njihovi nacistični zavez-niki iahko nemoteno in ceio pod poiicijsko zaščito razvijajo svojo dejavnost, medtem ko varnostni organi brutaino preganjajo protifašistične in napredne siie. Avstrija se tako vietu 1976 predstavijo kot tista država, ki jo že spet iahko smatramo za tegio fašizma. soi/darnosf v bo/u prof/ po/avom neonacizma Kakor smo v našem iistu že poročati, so razne skupine desničarskih skrajnežev in neonacisfov pripravijaie v Gradcu vrsto veiikonemških in nacistično pobarvanih provokacij. Pod pritiskom demokratične javnosti so se obiasti po doigem obotavija-nju končno ie odiočiie, da so nekaj teh prireditev prepovedaie, giavne akterje pa razpustite. Toda našii so se novi organizatorji stare provokacije pod nasiovom „1000 iet nemške Ostmarke", ki jo pripravijajo v okviru ..Štajerske pomiadi". Proti tem poskusom so se demokratične siie združite v posebnem akcijskem komiteju, ki povezuje organizacije in posameznike raziičnih poiitičnih in svetovnonazorskih taborov ter nadaijuje boj proti izzivanjem neonacističnih in veiikonemških krogov. Graškemu komiteju je zagotovi) svojo podporo tudi ceiov-ški Soiidarnostni komite za pravice koroških Stovencev. izrazi) je soiidarnost s ciiji in z dejavnostjo graškega akcijskega komiteja ter se pridruži) njegovi zahtevi po takojšnji prepovedi neonacistične provokacije z imenom „1000 iet nemške Ostmarke . Hkrati se je ceiovški soiidarnostni komite zavzei za nadaijnje so-deiovanje z graškim akcijskim komitejem tako v boju proti neonacizmu kot tudi pri pogiabijanju soiidarnosti s koroškimi Sio-venci. Protestno pismo, ki ga je skienii v podporo graškemu akcijskemu komiteju, je ceiovški soiidarnostni komite posiai tudi uradu zveznega kancierja in drugim viadnim forumom. Prezidij urada zveznega kancierja je prejem že potrdi) in sporoči), da je zvezni kancier čiane zvezne viade seznani) z vsebino pisma na seji ministrskega sveta dne 18. maja 1976. „Poznamo svojo pot" Dan mtadosti ob rojstnem dnevu predsednika Tita Že zadnjič smo kratko poročali, da so FPO-jevski študenti priredili na dunajski univerzi predavanje, kjer jim je poslanec Scrinzi govoril o manjšinskem vprašanju in posebej o ugotavljanju manjšine. Vendar pa je bilo predavanje — kakor je pokazal nadaljnji potek dogod- Kačurs^; bo/ za napredek SE NADALJUJE ŠE DANES Ko smo v minu!ih dneh v najnovejšem siovenskem fi!mu „!dea!ist" sprem!ja!i Martina Kačurja na njegovi iivijenjski poti in spoznavati njegov boj za napredek, smo morati ugotoviti, da se je od tistih časov sicer marsikaj spremenito, da pa se kačur-ski boj pravzaprav nadatjuje še danes. Tako za družbeni napredek sptoh, kakor še posebej tudi za botjše, pravičnejše odnose med obema narodoma v naši ožji domovini. tista vsemogoča predstavnika vtadajočih, ki samovotjno odtočata, kaj sme biti in kaj ne. Danes to vtogo igrajo drugi dejavniki, posebej še v našem vprašanju. kta, da na Koroškem ne sme biti dvojezičnih napisov; in napisi so padati eden za drugim in z njimi so bita v btato poteptana načeta, na katerih je zgrajena Avstrija kot pravna in demokratična država. Takrat smo spoznati tudi usodo nekaterih današnjih koroških Kačurjev. Posamezni pripadniki večinskega naroda so se postaviti na stran Stovencev, z besedo in dejanjem so se zavzeti za njihove pravice. Doživeti so zasmeh, grožnje, sramotenje, izzivanje in razne druge obtike brezobzirnega duhovnega nasitja. Mnogi so resig-nirati. Podobno se dogaja v zvezi s sotidar-nostnim gibanjem proti ugotavtjanju manjšine in za pravice koroških Stovencev, četo v zvezi s sinodatno akcijo ..skupne Koroške". Watdstein, Mand) in drugi, ki so se zavzeti za to, da bi odnose med narodoma v dožeti postaviti na nove, sodobnejše temetje medsebojnega spoštovanja in enakopravnega sožitja, so so čez noč znašti v položaju Kačurjev, izpostavtjeni strupenim napadom — ne te s strani KHD, tudi cerkvena obtast je pohiteta in se distancirata od ..zasebnega mnenja posameznikov". V to nečastno inkvizitorsko gonjo so se vktjučiti ža! tudi tisti, ki bi po svojem imenu morati načeta svobode in mednarodno sotidarnosti razumeti drugače, širše. ie pred teti je SPU razpustita koroško organizacijo sociatističnih srednješotccv (VSM) samo zato, ker so so njeni čtani so iidarizirati s koroškimi Stovenci v protestu proti ztorabi ptebiscitne obtetnice v veti-konemške in neonacistične namene. Zdaj grozi podobna usoda avstrijski zvezi sociatističnih visokošotcev (VSSt3), ker se jo demonstracije proti vetikonemško-noona-cistični in protistovenski provokaciji na dunajski univerzi. in tako bi tahko nadatjevati z našteva njem primerov, ki kažejo, da se kačurski boj za napredek bije tudi še danes. V novih razmerah in proti drugačnim predstavnikom vtadajočih, toda v bistvu kijub temu žeto podobon tistemu, ki ga je pred sto teti vodi! Cankarjev Martin Kačur. Po skus UVP jevskega iista, da bi sotidar-nostno gibanje diskreditira! s tem, da ga progtasi za komunistično akcijo, sodi prav tako v ta okvir kot pa obtastna gesta so etatističnega dežotnoga gtavarja, ki porine v suspektno vtogo ..izvenpartamontar-ne opozicijo" vsakogar, kdor se ne bi strinja! z d^Atatom ugotavtjanja manjšine. Toda ktjub temu se števito Kačurjev množi in krepi se njihov boj za napredek — tudi v odnosih med obema narodoma na Koroškem! kov — le pretveza, kajii organizatorjem je očitno šlo za to, da priredijo očitno protislovensko hujskaško demonstracijo. Le tako je mogoče razumeti, da so prišli „poslu-šalci" oboroženi s čeladami, palicami in raznimi drugimi rekviziti poklicnih pretepačev; svobodnjaškim študentom so se „bratsko" priključili znani in že večkrat v pretepih ..preizkušeni" člani zloglasne NDP, pristaši tako imenovane „Ak-cije nove desnice" (ki se odkrito priznava k načelom fašizma) in sorodnih skupin. In po zaslugi rektorja dunajske univerze (ki je znan po svoji SS-ovski preteklosti!) je ta druščina dobila potem še okrepitev s strani varnostnih organov, ki so skupaj s fašističnimi razgrajači z brutalno silo pregnali z univerze napredne demokratične študente. Prvič po drugi svetovni vojni se je zgodilo, da je policija ..interve-nirala" na dunajski univerzi, pa še to na način, ki je v demokratični avstrijski javnosti izzval splošno ogorčenje. Številne demokratične študentske organizacije — od osrednje visokošolske zveze preko socialističnih in krščanskih do komunističnih študentov — odločno protestirajo, ker je policija ščitila ..desničarske ekstremiste in neonaciste"; pozivajo poslanca Scrinzija, naj odloži svoj mandat, ker je — kakor je izjavil predsedniku OSU (Osterreichische Studentenunion) Karasek — „za ljudskega zastopnika republike Avstrije povsem nesprejemljivo imeti predavanje pod zaščito policiji znanih, težko oboroženih neonacisfov"; zahtevajo odstop rektorja Seitelbergerja, ker je — kakor poudarja VSSTG (zveza socialističnih visokošolcev Avstrije) — „na brezprimeren način v prostorih dunajske univerze dovolil brutalni nastop policije proti zborovanju za slovensko manjšino, ki ga je sam dovolil". Pri tem VSSTG poudarja, da udeleženci protide-monstracije niso želeli nasilnega spopada z nemškimi nacionalisti ali s policijo, vendar so bili proti njihovi volji izgnani iz univerze. In zveza socialističnih visokošolcev še navaja, da je protislovensko zborovanje "Stražilo 100 težko oboroženih mladih nacistov z verigami, uniformami in ovčarskimi psi". Ravno zaradi svoje protifašistične usmeritve in zaradi pogumnega nastopa v zaščito demokracije pa je VSSTG padla v nemilost pri socialistični stranki, kakor se je pred leti podobno zgodilo organizaciji koroških sociatističnih srednješolcev (VSM). Današnje vodstvo "Socialistične" stranke očitno ne trpi, da bi ga kdo opozarjal na njegovo nesocialistično politiko in še zlasti odkrival njegove povezave z osebnostmi, ki so obremenjene z nacistično preteklostjo. Ravno te povezave pa so že tako na gosto spletene, da pravzaprav niti ne začudi dejstvo, da na zahtevo nekdanjega SS-ovca Seitelbergerja izzivalno prireditev starih in novih nacistov zaščiti policija, ki je podrejena notranjemu ministru, kateri je bil po pisanju celovške Volkszei-tung oficir SS in ki se je zaradi neo-nacisfične dejavnosti moral še po vojni zagovarjati pred sodiščem. Treba je ugotoviti, da je tudi ta primer — poleg neštetih drugih — zelo zgovoren in prepričljiv dokaz, kako je v Avstriji v nasprotju s tozadevnimi določili državne pogodbe še danes zakoreninjen nacizem — v posmeh vsem ogromnim žrtvam, ki so jih avstrijsko ljudstvo in številni svobodoljubni narodi doprinesli v borbi proti fašizmu! Obletnico rojstva jugoslovanskega predsednika Tita 25. maja obhajajo v Jugoslaviji v znamenju Dneva mladosti. Tudi letos so bile za to priložnost po vsej Jugoslaviji prireditve in manifestacije, ki so smiselno dopolnile uradne čestitke, sporočene predsedniku Titu v imenu vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Osrednja prireditev ob Dnevu mladosti je vsako leto na stadionu v Beogradu. Letošnja manifestacija je bila prirejena pod naslovom ,,Poznamo svojo pot", izvajati pa so jo fantje in dekleta iz vseh republik in pokrajin. V prvem delu — ..Korenine" — je nastopila skupina mladincev iz Makedonije, ki je ob zvokih partizanskih pesmi prikazala razplamtevanje ljudskih vstaj ter herojske partizanske pohode in boje. Pripadniki armade so s svojo vajo "Ob maršalu Titu" pokazali pripravljenost braniti svobodo, njene pridobitve — bratstvo in enotnost. Mladinci s Kosova pa so v točki z naslovom "Zastave srca — mirno" razviti zastave, pod katerimi so se jugoslovanski narodi borili za svobodo, obnavljali domovino in danes gradijo samoupravni socializem. Drugi tematski del prireditve mladih je prikazoval, kako je jugoslovanska mladina gradila in gradi poti bratstva in enotnosti, pri čemer se vedno zaveda svoje poti — Titove poti. Sodelovali so mladinci iz Srbije, Črne gore, Slovenije in Hrvaške. Sledilo je sporočilo „Mir svetu", ki je izražal pripadnost Jugoslavije politični neuvrščenosti. Fantje in dekleta iz Bosne in Hercegovine so izvajali ples s cvetjem, potem pa se je zgrnila povorka beograjskih otrok. Najbolj slovesen trenutek velike prireditve mladih se je začel s skokom osmih padalcev, ki so ponazarjali šest republik in dve avtonomni pokrajini Jugoslavije. Iz pisanega šopka razigranih otroških obrazov in iz kroga padalcev pa je stopil 25-letni Milivoj Maričič, ki je v imenu mladine vseh delovnih ljudi Jugoslavije izročil predsedniku Titu štafeto s čestitkami in željami za rojstni dan. Nov program KULTURNEGA SODELOVANJA MED AVSTRiJO iN JUGOSLAViJO Minuto soboto so na Dunaju parafira!! nov program kuHurnoga sodeiovanja mod Avstrijo in Jugoslavijo za obdobje 1976— 1979. Program predvideva širšo povezovanje ustanov s področja kutturnega, posvetnega in znanstvenega sodeiovanja. izmenjavo umetniških razstav, stike ku!-turnih in javnih de!avcev itd. Prvič sta so obo državi sporazume!! a sodciovanju, ki naj bi pog!abija!o vetjavo materinščino tor ku!turo siovonsko in hrvaško manjšino v Avstriji, ziasti v šo!ah in predšotskih ustanovah. Govora jo <* učbenikih in učnih pripomočkih, o strokovnem izpopoinjovanju učite!jov in o izmenjavi strokovnih izkušenj pri dvojezičnem pouku. Prav tako je predvideno, da bosta obe državi še !otos podpisati sporazum o medsebojnem priznavanju dipiom visokega šoistva. Č!en7je meriio demokratične zreiosti Avstrije Ob 21. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je imel Klub slovenskih študentov na Dunaju minulo soboto posebno slovesnost, na kateri so opozorili, da neizpolnjeni člen 7 državne pogodbe ni le osrednje mesto v boju koroških Slovencev za narodnostno enakopravnost, marveč hkrati tudi preizkusni kamen demokratične zrelosti Avstrije. Na prireditvi je govoril predsednik kluba Mirko Bo-ročnik, ki je orisal zgodovino in nastanek člena 7. Pri tem je poudaril, da je člen 7 državne pogodbe grenko izbojevana magna charta narodnostne enakopravnosti in da lahko samo tisti, ki pozna zgodovino o tem, kako je nastal člen 7, razume vznemirjenost koroških Slovencev zaradi dogodkov v zadnjih letih na Koroškem. Posebej je opozoril na razvoj nacističnih idej in zločinov na Koroškem v preteklosti ter na težnje veiikonemških nacionalistov danes, da bi po statistični poti uničili koroške Slovence. V tej zvezi je predsednik KSŠ poudaril, da je tristrankarski sporazum o „štetju posebne vrste" ter določilo, da bo postavitev dvojezičnih napisov odvisna od 25-odstotnega deleža manjšine na celotnem prebivalstvu, „najbolj brutalen poskus, ne^ le da bi območje, ki ga naseljuje slovenska manjšina, zožili in razkosali, temveč tudi, da bi koroškim Slovencem izpodkopali temelje njihovega obstoja". V svojem govoru je predsednik Boročnik naglasil, da je že davno dobro znano, na katerem območju žive koroški Slovenci. Za to območje so vedele tudi zavezniške sile, ki so podpisale državno pogodbo. Zato — kakor je dejal govornik — popis posebne vrste in ugotavljanje odstotka „ne pomenita le neupoštevanje jasnih določil državne pogodbe in poskus, da bi to pogodbo revidirali, temveč tudi kršenje mednarodnopravnih načel, na katerih temelji neodvisna nevtralna Avstrija". „Boj za manjšinske pravice — je naglasil predsednik KSŠ — je prispevek k boju proti reakciji in neonacizmu ter krepi položaj demokratičnih sil v Avstriji. Po svojem bistvu je to nadaljevanje boja slovenskih borcev za svobodo, ki so se bojevali proti Hitlerjevemu fašizmu na strani zavezniških sil in avstrijskih protifašistov in tako z velikimi žrtvami postavili temeljni kamen svobode in neodvisnosti Avstrije." Vendar pa uradna Avstrija tega prispevka noče priznati, je ugotovil govornik ter opozoril, da so predstavniki uradne politike zlasti na Koroškem zašli že povsem na nemškonacionalne pozicije. V tej zvezi je omenil, da se na Koroškem postavljajo spomeniki takim ljudem, kot je bil Steinacher (ki je bil član NSDAP in je sam izjavil, da se ni bojeval za avstrijsko Koroško, marveč za njeno velikonem-ško bodočnost!), nasprotno pa se vse doslej uradno še niso spomnili na primer tistih 13 slovenskih borcev za svobodo, ki so bili leta 1943 obglavljeni na Dunaju. Udeleženci prireditve so sprejeli tudi resolucijo, v kateri so zvezno vlado pozvali, da nemudoma in v celoti izpolni člen 7, in sicer brez vsakega pogoja, zlasti brez slehernega ugotavljanja manjšine. To pa zvezno vlado hkrati tudi obvezuje, da prepreči sleherno proti pravicam manjšin naperjeno dejavnost, je rečeno v resoluciji, v kateri je posebej poudarjeno, da ne sme biti nobenih pogajanj s koroškim Heimatdienstom. Klubu slovenskih študentov in preko njega koroškim Slovencenm so svojo solidarnost v boju za narodne pravice izrazili tudi Slovenci v Italiji, in sicer po pevskem zboru „Vesna" iz Trsta, ki je prireditev obogatil s svojim nastopom. S pestrim sporedom, ki je obsegal borbene in partizanske pesmi jugoslovanskih in drugih narodov, je zbor manifestiral mednarodno solidarnost v boju za enakopravno sožitje ljudi in narodov v svobodi in miru. Osporavana „tisočletnica" Koroške je burita duhove na kongresu zgodovinarjev Posebne vrste ..duhovni pričetek" praznovanja tisočietnice Koroške je predstavijo) 13. kongres avstrijskih zgodovinarjev, ki je bii prejšnji teden v Ceiovcu. Na zasedanju so nekateri koroški zgodovinarji braniii svojo raztago koroške zgodovine. Seveda na zborovanju siovanske pretekiosti Koroške niso povsem zamoičaii; tudi koroški ..dvorni" zgodovinarji niso mogii mimo tega dejstva, sicer bi se preveč osmešiti pred kritičnimi posiušaici, ziasti pa pred svojimi koiegi. Kajti izkazaio se je, da vedo o koroški zgodovini tudi drugi povedati svoje, da imajo svoje predstave — kijub Wutteju. Segalo bi predaieč, če bi hoteii vojni je segato predavanje o naštevati posamezne referate tega zborovanja; dokončna presoja pa bo sploh možna šele po objavi predavanj. Vrsta referatov se je ba-vila tudi s slovensko preteklostjo Koroške, s Karantanijo, ter s problemi druge polovice 19. stoletja, ko se je začel slovenski narodnopolitični preporod. Ugotovili so, da je do tedaj vladal na Koroškem mir; toda še ta .mir" je bil relativen, kajti v dobi fevdalizma in absolutizma široke množice ljudstva niso nikoli upoštevali, gospoda je zatirala vse nižje sloje, omembe vrednega meščanstva pa Slovenci niso imeli. V čas po prvi svetovni načrtovani kulturni avtonomiji za koroške Slovence. Zapisniki o pogajanjih za tulturno avtonomijo bodo menda v kratkem objavljeni; tako vsaj je napovedal podpredsednik KHD dr. Valentin Einspieler. Sicer pa je gradivo znano tudi drugim avstrijskim zgodovinarjem. Predstavniki koroškega zgodovinopisja so prišli v debati s svojimi kolegi iz drugih predelov Avstrije večkrat v neroden položaj; za vsakega zgodovinarja nauki Martina Wutteja pač niso tako zelo „edino zveličavni". Predvsem pa bi moral tisti, ki hvali Wutteja, povedati kaj tudi o njegovi politični vlogi za ča- Ob stoletnici rojstva pesnika in borca Vtadimirja Nazorja V nedeljo bo minilo sto let od rojstva velikega hrvaškega pesnika, pisatelja, esejista in prevajalca Vladimirja Nazorja. Kakor imamo Slovenci letos številne kulturne prireditve posvečene stoletnici rojstva Ivana Cankarja, tako tudi Hrvati na najrazličnejših ravneh obhajajo jubilej svojega velikega pesnika in borca. Na uradni ravni, namreč na svečani seji saborskih svetov, so stoletnico Nazorjevega rojstva slavili v navzočnosti predstavnikov najvišjih državnih oblasti ter kulturnega in javnega življenja SR Hrvatske. Vladimir Nazor, ki je bil po poklicu šolnik, je svoje prve pesmi objavil že leta 1893 kot srednješolec. Potem so njegova dela izhajala skozi vse dolgo življenje, tako da bi bilo težko navesti vse, kar je napisal. Med najbolj znana dela sodijo „Slavenske legende", ep „2ivana", zbirki „Liri-ka" in „Intima", nadalje „Partizan-ski dnevnik", „Istrske povesti" in *Veli Jože". Poleg tega je Nazor napisal številne študije in eseje, prav tako pa je prevajal tudi iz tujih jezikov, predvsem iz angleščine, nemščine in italijanščine. Delež, ki ga je dal hrvaškemu slovstvu, je izredno velik. Toda prav tako pomemben je tudi njegov delež v boju proti fašizmu. Kajti že leta 1942, čeprav star že 66 let in bolehen, je odšel Nazor skupno s hrvaškim pesnikom Ivanom Goranom Kovačičem v partizane. Leta 1943 je bil izbran za predsednika ZAVNOH (to je bilo podobno kot pri Slovencih SNOS najvišje telo nastajajoče nove oblasti), po osvoboditvi pa je bil izvoljen za predsednika prezidija sabora (skupščine) SR Hrvatske; na tem položaju je ostal vse do svoje smrti 19. junija 1949. sa nacizma, nekaj o njegovi ideologiji in njegovem pisanju na primer leta 1943. Prav tako pa je treba omeniti, da se socialni, politični in gospodarski razvoj ni ustavil s smrtjo Jarnika: njegove ugotovitve o postopnem napredovanju nemškega jezika so gotovo imele veljavo za njegovo dobo. Danes pa potek zgodovine pojmujemo in razlagamo nekoliko drugače, ker so se razvile znanosti, kot sociologija, politologija, ki iščejo razlago za procese družbenenga razvoja predvsem v ekonomski odvisnosti nižjih slojev. Predvsem pa so na zasedanju ponovno osporavali smisel in upravičenost letošnjega praznovanja .tisočletnice" Koroške. Vendar pa bo neko sodbo o .sožitju" in .miru" med Slovenci in Nemci na Koroškem možno najti šele ob sodelovanju slovenskih zgodovinarjev na takih zasedanjih. Toda osnova takega sodelovanja ne morejo biti prikazni, kot na primer .Jezik in narodnost" (Sprache und Volkstum) v knjigi Herberta Paschingerja, ki so jo deliti udeležencem zasedanja — kakor takega sodelovanja predvsem ne morejo vzpodbuditi enostranske kritike in arogantni nastopi, kot jih tudi sicer zelo pogosto srečujemo pri obravnavanju manjšinske problematike in v odnosu do slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Vsekakor je bi) celovški kongres avstrijskih zgodovinarjev po svoji vsebini in svojem poteku vzrok več, da koroški Slovenci ne moremo sodelovati pri proslavljanju takih jubilejev, kot je letošnja .tisočletnica" Koroške. Tomšičeve nagrade za najboljše novinarske dosežke Ob obietnici smrti narodnega heroja Toneta Tomšiča, organizatorja partijskega in partizanskega tiska na Siovenskem, so tudi ietos podeiiii tradicionaine Tomšičeve nagrade za najboljše novinarske dosežke, in sicer eno nagrado za živijenjsko deio, tri Tomšičeve nagrade in $ nagrad skiada Toneta Tomšiča. Letošnjo Tomšičevo nagrado za živijenjsko deio je prejei čian uredništva Primorskega dnevnika v Trstu Aibin Bubnič, ki je posta) znan ziasti s svojim raziskovanjem zgodovine nacistične mučiinice Rižarne. Razkrinkat je krvnike Rižarne in njihove sodeiavce ter je predvsem njegova zasiuga, da je prišto do nedavnega procesa proti giav-nim krivcem, kakor je tudi njegova zasiuga, da je bita Rižarna urejena kot narodni spomenik. OB CANKARJEVEM JUB!LEJU: Film,,Idealist" navdušeno sprejet tudi na Koroškem V stoletnice ro/stfd /cnna Cankarja se ti^ljnčnjetno t%di Slovenc;. Po otvoritvi novega prostora celovške knji- garne „Naša knjiga" s poseknlm pontžarkon: na tern jnkllejn ter po recitatorski In odrski predstavitvi smo se s Cankarjem In njegovim Izročilom sreča/l zdaj še v okllkl najnovejšega slovenskega celovečernega karvnega /Uma ,,/deallst", ki je kil posnet po Cankarjevem romana „Afart!n Kačar". Koroška premiera /Uma v celovškem Volksklna je kila velik kaltarnoametnlškl dogodek. Oklskovalcl — med častnimi gosti so klil član predsedstva 5ZDT .Slovenije Viktor Keplč, sekretar Kaltarne skapnostl Slovenije Miloš Poljanšek, jngoslovnns^i konzal v Celovca Peter Zapančlč, mestni svetnik Konlg ter predstavniki narodnlk In kaltarnlk organizacij korošklk Slovencev — so navda-šeno pozdravili nekatere astvarjalce /Uma; režiserja /gorja Pretnarja ter Igralce Kadka Poliča, Mileno Zapančlčevo In Dareta Dlago. Srečanje z nekaterimi od tlstlk, kl so jlk pravkar gledali In doživljali na /Umskem platna, ko vsem ostalo v trajnem spomina. Posekno navdašeno pa so gledalci sprejeli /Urn ,,/deallst"; po-dokno je kilo potem v St. /akoka v Koža In končno še na Čajni — okoli /000 Ijadl je videlo /Umsko ametnlno, kl je nastala na podlagi znamenitega ^življenjepisa Idealista" velikega slovenskega pisatelja /vana Cankarja (katerega življenje In delo je kilo še posekej predstavljeno v kaltarnem /Uma ,,/van Cankar", kl ga je pred 23 leti posnel režiser Korls Kežek). Kežlser /Uma ,,/deallst" /gor Pretnar, kl je v sodelovanja z Vitomilom Zapanom napisal tadl scenarij, je ponovno dokazal svoje veliko strokovno znanje; kot mojster /otogra/lje se je tadl tokrat odlikoval Mile de Glerla In prav tako so svoj delež k prodor-nema aspeka prispevali tadl Mirko Llpažlč kot scenogra/, Alenka Bartlova kot kostamogra/ In Kerta Megllčeva, kl je skrkela za maske. Posekej pa gre zaslaga seveda Izvrstnim Igralcem, med katerimi smo odkrili številne „stare znance" kodlsl Iz draglk /Umov ali pa Iz odrsklk predstav, kajti tokrat je režiser pritegnil k sodelovanja člane vsek pokllcnlk In števllnlk amatersklk gledališč. Tako so poleg nosilcev glavnik vlog Kadka Poliča In Milene Zapančlčeve tadl še Marjeta Gregoračeva, Arnold Tovornik, Dare Ulaga, Korls Kralj, /anez Kokaček, Ktevo Žigon, Janez Kermež, Vida /avanova, Mila Kačtčeva, Polde Klklč, Kert Kotlar In mnogi dragi vsak na svoj način doprlnsell k tema, da pomeni /llm ,,/deallst" enega najlepšlk In najdragocenejšlk prispevkov k proslavi Cankarjeve stoletnice. Življenjska zgodka ačltelja Martina Kačarja je v /Uma ,,/deallst" prikazana Izredno dognano In prepričljivo. Klcer se dogaja v prejš-njenm stoletja, vendar je — čeprav v spremenjeni okllkl In v dra-gačnlk razmerak — v marsičem veljavna tadl še danes In še posekej za Koroško. Takrat sta kot „v!adajoča oklast" nastopila žap-nlk In žapan proti Kačarja, kl je kotel s prosvetnim delom Izkoljšatl življenje kmeta In delavca; danes In takaj so dragi, kl sodijo In ok-sojajo tiste, kl želijo napraviti korak naprej k enakopravnema sožitja v deželi. Toda važna je zlasti zakljačna Izpoved /Uma; na svojem zadnjem potovanja po zasneženi pokrajini sreča Martin Kačar svojo mlado podoko, kl se odpravlja na ponovno pot In pesem prl-povedaje o novlk Kačarjlk, kl kodo nadaljevali njegovo plemenito stvar . . . Priznanje In zakvala Slovenski prosvetni zvezi, kl je Izposlovala predvajanje /Uma ,,/deallst" na Koroškem. OB STOLETNICI ROTSTVA IVANA CANKARJA Slovensko ljudstvo in slovenska kultura Predavanje Ivana Cankarja leta 1907 v Trstu (Marsikaj od tega, kar je takrat povedat Cankar, je v potni meri aktuatno tudi še danes.) (3. nadaljevanje) Za slovenski narod je bit ta razvoj kulture Se veliko večja nesreča nego za vse druge narode. Pri nas se je razvijalo meščanstvo zelo Počasi; saj še ni dolgo tega, da je bila večja Polovica našega meščanstva tujerodna, slovenskemu življu in slovenski narodni kulturi že ^d začetka sovražna. Kar je takoimenovanega ^jovenskega meščanskega sloja, je po svoji ve-nkt večini še jako mlad in je izšel naravnost iz kmetskega in delavskega ljudstva. Čudno je in premišljevanja vredno, da ta mladost in to ljudsko pokolenje našega meščanova in na korist ne meščanstvu samemu, ne judstvu, in najmanj še kulturi. .V drugih narodih si je ohranilo ali pa vsaj Pridobilo, ali pa tudi samo oponaša in hlini Jubezen do duševne kulture in razumevanje ter igra tisto vlogo, ki so jo igrali v Prejšnjih vekih bogati aristokratje in škofje, lagodarni žaščitniki in obenem kruti gospo-arjt duševne kulture in njenih delavcev. Naše meščanstvo pa je po svojem velikem podobno okornemu mesarju, ki ni znal c brati ne pisati, ki nikoli ni slišal ne peti ne ontti o kaki umetnosti ali znanosti in ki ne-. adoma zadene v loteriji veliki dobitek. Zdaj gospod. Kupi si kočijo z dvema paroma °T)' natakne si cilinder po strani na glavo, t izmed deseterih debelih prstov si na- kne po troje prstanov z briljanti, vozari se Po korzu in kliče ljudstvu: Odkrijte se, jaz sem *^okrat! . . . Neki ugleden, osebno pošten in izobražen ^ 'tik je povedal zadnjic javno v Ljubljani: Jaz sem buržoa, mi smo buržoazna stranka. In on sam, ki je to izjavil, je sin ubogega kmeta in od daleč se mu pozna, da nosi še zmirom čevlje na kveder. Poznam veliko drugih, ki bi za noben denar ne sedli za isto mizo, kjer sede delavci v delavski obleki... v Ljubljani jih je veliko, tudi v Trstu se jih morda ne manjka. Saj sem že videl mladega gospoda, ki ga je bilo sram, da je šla po cesti njegova mati z njim, ker je bila po kmečko oblečena; šel je en korak pred njo in se je delal, kakor da je ne pozna. Ti naši parveniji, ti naši mesarji s cilindrom postrani so buržoazijci, samo po zunanjosti aristokratje. Edine čednosti drugorodnih bur-žoazijcev in aristokratov, da čuvajo, pomagajo množiti duševno kulturo, ali da jo vsaj uživajo, te čednosti v naši buržoaziji ni. Poznam v Ljubljani gospoda, ki je aristokrat od nog do glave, velik narodnjak in navdušen za vseh stotero narodnih svetinj, ali koliko jih že je. Voljen je v različne potrebne in nepotrebne odbore, predseduje skoro vsak večer tej ali oni potrebni ali nepotrebni seji — skratka, steber slovenskega naroda, eden izmed najimenitnejših in najzaslužnejših stebrov ... Pa ga vprašam: Ali ste brali to ali to? — Ne. Novejše slovenske literature principijelno ne berem. — Ali ste bili v razstavi? — Ne, v razstave principijelno ne hodim! — Ne, dram principijelno ne hodim poslušat!--------Glejte, ta principijelni narodnjak je tipus teh slovenskih navdušenih narodnjakov. Na vseh koncih in krajih kriči o kulturi, razžaljen je, če odreka kdo slovenskemu narodu kulturo, sam pa ne gane zanjo niti mezinca, on je in hoče ostati principijelno zabit! — Silno tenka je plast tiste naše buržoazije, ki si je ohranila ali pridobila smisel za duševno kulturo. Tako tenka je ta plast, da sama iz svoje moči ne more več vzdržati podjetja, ki se mu pravi slovenska duševna kultura. Odjemalci izdelkov kulturnih delavcev so dandanašnji povečini samo še mlada dekleta iz premožnejših hiš, učiteljice in gimnazijci. Bur-žoazija je pustila svojo duševno kulturo na cedilu, ne plača več svojih delavcev in slovenska duševna kultura je napovedala bankerot. O Strašen je ta bankerot, strašnejši in za narod sramotnejši, kakor če bi falirale vse slovenske banke od prve do zadnje. Strašen in sramoten je ta bankerot in traja že dolga desetletja; brezposelni delavci tavajo kakor berači od ogla do ogla, iz kraja v kraj. Daleč je še dan, ko bo ozdravljeno in razširjeno to propalo podjetje slovenske duševne kulture; ozdravilo in razširilo pa ga bo slovensko ljudstvo! — Principijelni rodoljub in narodnjak vpraša z navdušenim svojim glasom: Zakaj pa vi pesniki ne pojete za ljudstvo, zakaj vi slikarji ne slikate za ljudstvo, zakaj vi učenjaki ne pišete za ljudstvo? Kolika hinavščina v tem vprašanju in kolika neumnost! Človeška družba, kakoršna je dandanes, je kratila delavnemu ljudstvu vsako izobrazbo, ga je oropala vsake višje duševne kulture, zakaj rabila je njegovo moč na polju, v tvorni-cah, na železnici, v rudnikih. Tako je z rokami sužnjev, z delom sužnjev postavila temelj kulture, gmotno blagostanje. Nato je vdinjala in vsužnjila kulturne delavce, da so na tem temelju gradili krasno zgradbo umetnosti in znanosti . .. Zdaj pa, ko bi bil čas plačila, ko je zgradba že skoraj dograjena, pride falirana družba in vpraša: Kdo pa vas je najel? Zakaj pa ne delate za ljudstvo? Jaz ne rabim te vaše umetnosti, nisem je naročil! Delajte za ljudstvo! O Kulturne delavce je primoral razvoj človeške družbe, da so se odtujili masi ljudstva; primoral jih je dosedanji razvoj duševne kulture, da so zidali naprej, kjer so njih predniki začeli. In ker se je današnja kapitalistična družba polastila v svoj prid vsakega dela, tako telesnega kakor duševnega, ker je ta družba odrekala ljudstvu vsako kulturo, kakor mu še dandanes odreka v mnogih krajih umetnost branja in pisanja — se ni moglo zgoditi drugače, kakor da so se kulturni delavci zmirom bolj in bolj oddaljevali ljudstvu. Ljudstvu so bili odtujeni, tista družba pa, ki jim je odtujila ljudstvo, jih je zdaj tudi sama pustila na cedilu. Na cedilu jih je pustila in se jim smeje v obraz: zakaj pa ne delate za ljudstvo? O Tako žive služabniki bankerotne slovenske duševne kulture dandanes strašno življenje brezposelnega fabriškega delavca. Kako so životarili naši pesniki in umetniki od Prešerna pa do najnovejših časov, vam je znano. Beda pa je zmerom večja. Zakaj teh dandanašnji tako nepotrebnih kulturnih delavcev je zmirom več, odjemalcev pa ni, ker je podjetje bankerotno . .. Časih sem že pisal o usodi in življenju umetnikov, ampak ljudje so mi komaj napo) verjeli in so mislili, da pripovedujem romantične bajke. Toda niti besedica ni pretirana, niti besedica ni izmišljena — resnica sama je tako kruta in grda, da jo je težko opisati in da ni potreba zraven prav nobene fantazije. (Se H%da!jK/e) Uspe! koncert SPD Borovtje Klub koroških Slovencev v Ljubljani imel svoj občni zbor Pretekli petek je Klub koroških Slovencev v Ljubljani priredil svoj občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan. Predsednik mariborske podružnice Anton Brandner se je najprej spomnil Janka Kotnika ter Janka Černuta, ki sta pred nekaj meseci umrla. Na občnem zboru so sprejeli nova pravila, izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Po končanem občnem zboru je bit družabni večer s kulturnim programom. Nastopil je ženski oktet SPD Obir z Obirskega pod vodstvom Valentina Polanska, ki je recitiral tudi svoje pesmi. V imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je občni zbor pozdravil podpredsednik dr. Malte, ki je želel novemu odboru veliko uspeha pri svojem delovanju. Klub koroških Slovencev je v pretekli dobi aktivno deloval tako v Ljubljani kot v Mariboru. V Ljubljani so prirejali vsak prvi torek v mesecu koroške večere, na katerih so pretežno razpravljali o situaciji na Koroškem. Duša društvenega delovanja v Ljubljani je bil umrli Janko Černut. Mariborska podružnica je v pretekli delovni dobi organizirala v Mariboru nastop združenih koroških pevskih zborov ter prirejala izlete na Koroško. Klub je skrbel v pretekli delovni dobi za popularizacijo slovenske manjšinske problematike na Koroškem in v zvezi s tem delom opravil razne akcije. Klub si je zastavil nalogo, da poišče povezavo z mladino in da organizacijsko zajame vse generacije koroških Siovencev. Tesno misli sodelovati z organizacijami, ki imajo slične namene. Klub bo odprl vrata sploh vsem prijateljem Koroške. V upravni odbor Kluba koroških Slovencev v Ljubljani so bili izvoljeni: Brandner Anton, dr. Ljubo Drnovšek, Gladež Peter, univ. prof. dr. Bogo Grafenauer, Krpač Ivek, ing. 3oško Limpl, ing. Marjan Reichmann, Marica Špicar, Jaka Šfular, Lojze Ude, dipl. ekonomist Uršič Stane, dr. Tone Zorn, univ. prof. dr. Fran Zwiffer in ing. Pavle Žaucer; v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni dr. Anton Svetina, ing. Drago Preintz ter Kavelar Franc. Odbora se bosta konstituirala na svoji prvi seji. Smo za iskrene tovariške odnose V nedeljo popoldne 23. maja je Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabilo prijatelje lepega petja in glasbe na koncert. Dvorana pri Cingelcu na Trati je bila spet prizorišče lepo uspele prireditve, na kateri sta nastopala mešani pevski zbor SPD .Danica" iz Št. Vida v Podjuni pod vodstvom priznanega dirigenta Hanzija Kežarja in domači mladi instrumentalni kvartet .Drava", najnovejša pridobitev SPD Borovlje. Številno publiko je pozdravil predsednik SPD Borovlje A. Wie-ser in želel vsem mnogo prijetnega užitka. Poleg številnih domačinov iz Borovelj in okolice so se koncerta udeležili tudi tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser, tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot, občinski odbornik Feliks Wieser iz Slo-venjega Plajberka ter veliki prijatelj in poznavalec Koroške prof. Zorec iz Kranja. S programom so pričeli gostje iz Št. Vida. S svojim izvajanjem so ponovno dokazali, da imamo opraviti s kvalitetnim zborom. Čudoviti glasovi, izredno sposobni pevovodja in akustično zelo primerna dvorana, so tvorili harmonično celoto, tako da so biti zadovoljni pevci in pa seveda tudi številni navdu- Slovensko prosvetno društvo ..Bisernica" v Ceiovcu vabi na zabavno satirično predstavo Anite Hudi KABARET, KABARET .. . 1X1 = 1 v četrtek 3. junija 1976 ob 19.30 uri v modri dvorani Doma giasbe v Ceiovcu. Gostuje Oder 73 SPD ..Edinost" iz Piiberka. Vsi iepo vabijeni, da si ogiedate posebni kabaret o štetju posebne vrste. Odbor šeni poslušalci. Šentvidski pevci so imeli svoj bogati in pestri program razdeljen na dva dela. Medtem ko so se v prvem delu predstavili tudi s pesmimi drugih narodov — Dalmatincev, Kozakov itd., so v drugem delu posvetili svoj program izključno samo slovenski narodni pesmi. Vlogo spremljalca oziroma povezovalca med posameznimi pesmimi je čudovito podal predsednik Stenmark spet z Elankami Sioviti švedski aipski smučar in svetovni prvak v siaiomu za katerega je znano, da na smučarskih tekmovanjih vozi oziroma se smuča s smučkami jugosiovanske proizvodnje — Etan, bo tudi prihodnjo zimsko sezono smučai s smučkami omenjene znamke. V zadnjih mesecih se je mnogo ugibaio, za katero svetovno firmo bo tekmovat tngemar Stenmark. Ziasti avstrijski proizvajaici smučk so biii zeio zainteresirani, da bi se Švedi oziroma Stenmark odiočii za avstrijske smuči. Švedska smučarska zveza je pred nedavnim sporočila tovarni Elan, da bo njihov naj-boijši smučar še naprej tekmovat z Etankami. Odtočitev tngemarja Stenmarka oziroma Švedske smučarske zveze je brez dvoma vetiko priznanje sto-venski tovarni Etan v Begunjah. SPD .Danica" Stanko Wakounig. Znal je v izbranih besedah vsako posamezno pesem tako zanimivo in privlačno opisati, da smo ji sledili s podvojenim zanimanjem. Skratka, med povezovalnimi besedami in posameznimi pesmimi je bilo čutiti skladno povezavo, kar je dalo pevskemu nastopu še večjo privlačnost. Prijetno je seveda spet iznenadil mladi instrumentalni kvartet SPD Borovlje. Odlični harmonikaš in spretne kitaristke, ki znajo še prav lepo peti, so pri publiki izzvale navdušen aplavz, tako da so na koncu svojega sporeda morali do- Stovensko prosvetno društvo .Bisernica" v Celovcu je pred nedavnim izvedlo svoj občni zbor. Takrat je novoizvoljeni odbor pod vodstvom predsenika Andreja Moharja izdelal obširen načrt, ki ga bo društvo izvedlo v novi poslovni dobi. Čeprav je delo slehernega društva koroških Slovencev težavno — pri tem je društvo .Bisernica" še posebej prizadeto, ker deluje v Celovcu in nima na voljo lastnih prostorov, najemnine dvoran pa so zelo visoke — pa vendar z uspehom uresničuje svoj zastavljeni cilj. Kmalu po občnem zboru je imelo v gosteh ansambel Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ki je prišel s Cankarjevim .Martinom Kačurjem". S tem je društvo izvedlo svojo prvo večjo prireditev oziroma se je vključilo v proslavljanje 100-letnice smrti pisatelja Ivana Cankarja. Člani društva .Bisernica" so se udeležili tudi osrednje proslave Očni zbor_pašniške zadruge Št. Jakob Na občnem zboru pašniške zadruge, ki ima svoje območje na pianini Rožici in Babi, so v nedeijo 16. maja v gostiini Gabriel v Lešah med drugim razpravljali tudi o preimenovanju pastirske koče na Rožci. Predlog za preimenovanje na „Bi)d-steinhiitte" je stavila smučarska organizacija .Schizunft iz Vrbe, ki je lastnik pastirske postojanke na Rožci. Zborovalci za ta predlog niso imeli razumevanja. Zadružnik Jozej Miklavčič je utemeljil to zadržanje s tem, da je pastirsko zavetišče že od nekdaj povezano z imenom planine Rožica in da je tudi v pogodbi med pašniško zadrugo in Schizunft bilo sklenjeno, da se ime koče ne sme preimenovati. V zvezi s preimenovanjem te pastirske postojanke so se delale v zadnjih desetletjih grobe napake. Tako se je na primer v nemškem vodiču „K.arawankenfuhrer" pojavilo poleg nemškega imena Ro-schitza-Hiitte, tudi ime Rosenkogel-Hlitte, v novejšem času pa Veldener Hiitte (slednje proti pismenemu dogovoru v pogodbi). 78-letni Miklavčič je z mladeniškim zanosom branil interese zadruge proti raznim poskusom, da bi se kratile pravice avtohtonega prebivalstva. V okrepitev tega je Miklavčič citiral besede največjega gornika in planinskega pisatelja dr. Julija Kugyja (rojen v Trstu, priznaval pa se je za Nemca), ki je dejal, da je treba domača jjudska imena obravnavati s spoštovanjem in ljubeznijo, jih poiskati, kjer so zatonila v pozabo in ljubosumno paziti, da jih ne bi kdo samovoljno spremenil in Izumetničeno popačil. Te besede so izzvale pri navzočih navdušeno priznanje. Predlog po preimenovanju koče ni bil sprejet. Nadalje je bila na dnevnem redu tudi prošnja, da bi financarji na planini Rožici zgradili svojo kočo. Po daljši vendar stvarni diskusiji je bil predlog sprejet s štiripetinsko večino. dati še en komad. Mlademu instrumentalnemu ansamblu velja vse priznanje z željo, da pri nadaljnjem delu ne bi popustili, zlasti zato, ker so pri njihovih letih možnosti napredovanja seveda še zelo velike. Samoumevno velja izredna zahvala odličnim ustvarjalcem iz St. Vida, ki pa so itak znani kot odlični pevci in pripadniki najaktivnejšega slovenskega prosvetnega društva na Koroškem. Za prebivalstvo Borovelj in okolice je bil nedeljski koncert pravo doživetje, ki nam bo ostalo v prijetnem spominu. 100-letnice smrti Ivana Cankarja v Ljubljani in kajpada tudi premiere (ilma .Idealist" v Celovcu. S tem pa je društvo .Bisernica" ponovno pokazalo, da se kljub velikim težavam le da nekaj ustvariti. V kratkem nas bo .Bisernica" spet vabila na svojo prireditev v Celovec. Tokrat bo imelo v gosteh igralski an-sabel Slovenskega prosvetnega društva .Edinost" v Pliberku .Oder 73", ki bo v četrtek 3. junija v modri dvorani Doma glasbe nastopil s satiričnim kabaretom 1X1=1 avtorice Anite Hudi, ki je komad tudi zrežirala. Tu je treba naglasiti, da je ansambel prav s tem kabaretom doma in tudi v Sloveniji bil deležen dobrega sprejema, tako z igralske kot tudi s strani režije. Zato je odločitev odbora .Bisernice" povsem na mestu, namreč, da ta komad prikažejo tudi v Celovcu. Prireditelji na tej predstavi predvsem pričakujejo mladino in člane ter prijatelje društva. SPD .Bisernica" v Celovcu ima seveda še marsikaj v svojem na-črtu, ki ga misli izvesti v letošnjem letu. Ce tu omenimo te še, da bo v kratkem priredilo seminar za lutkarje in tako spet poživilo lutkovno dejavnost, ki jo je svojčas imela Slovenska prosvetna zveza. Vse to pa se razumljivo dogaja v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo, ki je SPD .Bisernici" že na občnem zboru zagotovila vsestransko podporo. O nadaljnjih uresničitvah Slovenskega prosvetnega društva .Bisernica" v Celovcu bomo z veseljem poročali. Razsfava Pern^iarfoviTi V avli celovškega deželnega muzeja so v ponedeljek 17. maja otvo-rili posebno razstavo znanega koroškega slikarja Matka Pernharta. Razstavo je v okviru proslavljanja 1000-letnice Koroške pripravilo Koroško zgodovinsko društvo. Na ogled je 100 risb in skic, ki predstavljajo koroške grajske razvaline in gradove. Med razstavljenimi risbami je nekaj gradov, ki danes ne obstojajo več. Poteg omenjenih del je Pernhart ustvaril še 1200 olj in drugih risb. Čudovite so njegove barvne panorame z Grohglockner-ja, Triglava, Stola in Šmarne gore. Da ne bi koroška preteklost na območju gradov in razvalin prišla v pozabo, bo tiskarna Carinthia sporazumno z Zgodovinskim društvom izdala v tisku 197 listov, ki so sedaj last Koroškega kulturnega društva v Celovcu. Marko Pernhart je po rodu Slovenec, saj je pravi sin zahodnih Gur iz Zgornjih Medgorij. Po njem se imenuje tudi ulica v Celovcu. Razstava slik koroških gradov in razvalin bo odprta do 15. oktobra. Obisk toplo priporočamo. Naprošeni smo bili, da objavimo naslednjo izjavo: Z začudenjem smo brali v Slovenskem vestniku od dne 21. majo 1976 vest o informativnem sestanku med KSSC in KSŠG. Z začudenjem, ker smo kot organizacija, ki že nad 50 let združuje slovenske visokošol-ce na Dunaju, zvedeli šele iz časopisa, da graški in celovški Klub V Slovenskem radiu V soboto 22. maja je Zd/a v Pfaja zaC/jačna javna radijsCa oddaja .Spoznavajmo SVet ZM domovino" Za mina/o sezono 7973/76. Te oddaje se odvijajo vsaCo drago soboto po raz-/:'čn:Z? C raj: C 3/oven:je, Cjcr se v oC-/zTz Cviza merijo med se7*oj razne nz/rzz/zzTs^e c^zpe. Oddaja .Spoznavajmo svet ;n domovino" je posrečena wzTtr/z'rzs^