R 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA J3SKI DNEVNIK poštnina ol.ifiana » gotovini postale I grupo« Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 261 (9869) TRST, sreda, 9. novembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajata v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiska) v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KOMUNISTI SO PREVIDNO PODPRLI PREDLOG PREDSEDNIKA PRI OB LA MALFOVEM PREDLOGU 0 NOVI VLADI SAMO DEMOKRISTJANI NEJEVOLJNO MOLČIJO Republikanski voditelj odločno zanikal svojo kandidaturo za Kvirinal RIM — Morda nihče ni priča-*°'al, da bo La Malfa razgibal kal-j*e vode, zato so stranke počakale £**' dva dni, preden so izrekle bolj *’ .manj uradna stališča. Medtem P* je predsednik PRI moral večkrat! .Ponoviti svoje teze, tudi zato, da bi 1 Zanikal ambicije do predsedstva republike, ki so mu jih nekateri skobeljno podtikali, da bi zmanjšali 'bednost njegovega političnega prediha o novi vladi in novi vladni ve-6 ni. Včeraj so se Oglasili preko svojih fasil komunisti in demokristjani. ^°da »Unita* poroča o stališču, ki je zavzelo tajništvo KRI, potem 0 je proučilo1 Le Malfove predlo-medtem ko «11 Popolo* objavlja *°mentar, ne da bi predstavljal u-ac>no stališče stranke. .Komunisti kažejd zadovoljstvo, da nekdo — La Malfa še posebej — azumel, kako resna in nevarna je t.11za, iz katere ni mogoče najti po- 1 brez sodelovanja KPI. «Unita» iz-a^a tudi zadovoljstvo nad pozitivno ateno republikanskega dekana po "eHinguerjevem govoru v Moskvi, vendar je KPI sklenila, da da Pobudo demokristjanom, na kate- je pravzaprav republikanski vo-ltelj naslovil svoje predloge. Komunisti namreč že nekaj mesecev vztrajno poudarjajo, da je zanje An-dreottijeva vlada le «nujno zlo* in da je za dejansko prebroditev krize potrebna vlada, v kateri naj bi sodelovali obe delavski stranki. Obenem pa je opaziti v stališču komunistov zaskrbljenost, da bi se vladna in zakonodajna dejavnost ne ohromili v času polemik 6 formulah. Dokler ta vlada obstaja, pravi KPI, se mora truditi za uresničenje julijskih sporazumov in1 delovati v tej smeri. KPI noče forsirati ritmov političnega dozorevanja, tudi zato, ker nejevoljni molk KD daje misliti na nevarnost, da bi se' večinska stranka trmasto zaprla vase. «11 Popolo» je na La Malfove izjave reagiral nejevoljno, njegova stališča ocenjuje kot «svojevrstna» in namiguje, da verjetno se niti vsi republikanci ne strinjajo s svojim predsednikom'. To trditev je nemudoma demantiral tajnik PRI Biasi-ni: «Ne gre nam za to. da bi nam vsi ploskali. Potrebujemo pa predvsem jasnosti. Ali se zadovoljimo s to vlado, ali mislimo, da ne zadostuje. V tem primeru pa moramo vendar predlagati nekaj, povedati, kaj mislimo.* Z La Malfo se strinja tudi republikanska mladina, ki y svojem dokumentu poudarja, da je La Malfov predlog edini, ki lahko «zavre vrtoglavi padec Italije, kateremu stranke niso kos v svojem počasnem dozorevanju.* Hudomušno je teze La Malfe sprejel socialistični voditelj Giacomo Mancini: «Kitajska modrost je že obrodila sadove* in pri tem namignil na obisk La Malfe na Kitajskem, ob katerem je «Corriere. della -sera* dokbj‘nizko ironiziral: Craxi je do republikanskega predloga pokazal precej hladno zadrža? nje. Mariotti pa je poudaril, da — po njegovem — «niso dozoreli politični pogoji za novo vlado za izjemne čase*. Dejal je, da bi bilo bolje, če bi se šest strank spet srečalo na vrhu in pogovorilo o učinkovitejšem izvajanju julijskega- programskega sporazuma. Balsamo pa La Malfove predloge'-prireja znanim te-' zam Mancinijeve struje, da je treba oblikovati novo večino, v kateri naj bo KPI, in novo vlado,. v kateri naj bodo socialisti. Tudi La Malfa se vrača k svojim predlogom. V razgovoru za radijska poročila je najprej ogorčeno zanikal, da bi hotel postati predsednik republike. «S svojo pobudo'si nisem nakopal zaveznikov, ^večjemu nasprotnike in tekmece,* je dejal, nato pa da bo «prepovedal republikan- ....iliiiilmimii..................................iiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia mobilizacija stroke, ki jo pesti brezposelnost POLDRUGI MILIJON GRADBINCEV STAVKA ZA PRAVIČNE STANARINE Gullotti o «desetletnem gradbenem načrtu» - «Montefibre»: dopolnilna blagajna za preusmeritev dejavnosti - Vlaki vozijo z zamudo . j^M _ Za čimprejšnjo odobritev akona o «pravičnih stanarinah*, za jaobritev desetletnega načrta javnih o61 ha področju stanovanjskih gra-I ®nj in za izvajanje pokrajinskih dc-, v>iih pogodb bo danes zamrlo de-ri na vseh gradbiščih v Italiji. Fe-"eracija CGIL - CISL - UIL je na-v b napovedala celodnevno stavko, kateri bodo sodelovali zidarji (pologi milijon delavcev), keramiki tisoč) in osebje ustanov za ljud-Ka stanovanja IACP (2000 oseb), .^.motivacijah stavke poudarjajo 'vikati, kako je zadnja leta moč-d , *®.6dSrskih razmer, delovnih pogojev ter razmah proizvodnje in povečanje ravni' zaposlitve. Na take podle provo-kai.drške atentate je treba odgovoriti z odločno obsodbo, da bi še bolj moralno in politično osameli teroriste. Kar zadeva današnii sestanek nu-d predstavniki IRI, enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL ter zveze kovinarskih delavcev, so se domenili, da se bodo pogajanja za rešitev spora o tovarni Alfa Romeo nadaljevala v četrtek, 17. in petek, 18. novembra. O-srednje vprašanje, o katerem bo go vor na skorajšnjem sestanku, bo položaj v obratu Alfasud v Pomi-gliano D'Arco. (if) hiii iiiiiMMiimiiiHiiiiimitimimiiMiiii im Mfiifiiut im litin tu im mi ■iiiMiimiiii n imtiiHii mi ■■•'■m m im« NA POVABILO CENTRALNEGA KOMITEJA ZKJ Tajnik KPS Carrillo na obisku v Jugoslaviji Obe partiji povezujejo trdne vezi, tako v preteklosti kakor danes BEOGRAD — Na povabilo predsedstva CK , Zveze komunistov Jugoslavije je včeraj popoldne dopotoval na tridnevni obisk v Jugoslavijo generalni tajnik KP Španije Santiago Carrillo. Na beograjskem letališču so ga sprejeli tajnik partijskega izvršnega komiteja Stane Dolanc, tajnik v izvršnem komiteju dr. Aleksandar Grličkov in drugi funkcionarji jugoslovanske partije. Po prihodu v Beograd je Carrillo v krajši izjavi izrazil zadovoljstvo nad možnostjo, da bo izmenjal mne-, nja z jugoslovanskimi tovariši o sodobnem mednarodnem položaju in včerajšnjega obstreljevanja ob izraelsko - libanonski meji. Prvo napadalno potezo pripisujeta drug drugemu, o nadaljnjem poteku spopadov pa je več verodostojnih novic. Kakor vse zadnje dni so s palestinskih položajev v Libanonu na izraelsko o-zemlje leteli raketni izstrelki. Izraelci pa so obstreljevali taborišča Palestincev s topništvom. Izraelci napade s «katjušami» pripisujejo palestinskim enotam, ki nikakor ne soglašajo z dogovorom o prekinitvi sovražnosti in niti ne s stališči PLO. že po prvih spopadih je Tel Aviv grozil z »učinkovitimi po problemih, ki so skupni obema par-, se6,js na libanonsko ozemlje, vendar f?ma' Carrillo je tudi naglasil, da «SVaril» še ni uresničil in jih vsaj KPŠ in ZKJ povezujejo trdne vezi, tako v preteklosti kakor danes, in pri tem dodal, da so zelo pogosti stiki in izmenjave mnenj med partijama. Pred odhodom iz Madrida je voditelj španskih komunistov podčrtal, da je pomen njegovega obiska v Jugoslaviji toliko večji, ker bo to tik pred njegovo potjo v ZDA in takoj po vrnitvi iz Moskve, s proslave oktobrske revolucije. Carrillo je pristavil, da so odnosi med KPŠ in ZKJ »izjemno dobri* in napovedal, da bo v središču njegovih pogovorov z jugoslovanskimi partijskimi predstavniki obravnava vprašanj iz mednarodnih odnosov in iz odnosov med obema partijama, (vb) Ob libanonski moji sc položaj ni umiril TEL AVIV — Dva mrtva v palestinskih taboriščih in eden v izraelskem mestu Naiianja je obračun za enkrat, kot kaže, še ne namerava. Kot žrtev atentata v bližini Bejruta pa je padel Saleh Jusef Rehbi, poveljnik libanonske sekcije palestinske osvobodilne vojske, ki ga je lani Jaser Arafat, predsednik izvršnega odbora PLO, izključil iz organizacije skupaj z vrhovnim poveljnikom istih enot Budejrijem. zaradi izrazite podpore Siriji med libanonsko civilno vojno. PARIZ — Zadnje javne izjave tajnikov dveh največjih francoskih levičarskih strank so potrdile, da je razkorak med stališči komunistov in socialistov zelo velik in da ga za enkrat še ne nameravajo zmanjšati. V radijskem intervjuju je tajnik K PF Marchais obtožil socialiste in v prvi vrsti Mitterranda. da «so o-brnili hrbet skupnemu programu*; na zasedanju gospodarskih novinarjev pa je generalni socialistični tajnik ponovno zavrnil komunistične trditve. V ponedeljek, 7. t.m., se je sestal glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, kateremu je predsednik Boris Race v prvi točki dnevnega reda podal poročilo o »Politični situaciji in zahtevi po globalni zaščiti*, v drugi točki pa se je glavni odbor seznanil z vsebino skupne izjave tržaškega in goriškega enotnega šolskega odbora o volitvah v šolske organe. To je dalo priložnost za ponovno temeljito izmenjav® mnenj in stališč o tej važni etapi boja za avtonomijo slovenskega šolstva v Italiji, ki ga je SKGZ vodila in ga vodi z vso odgovornostjo. Vsebinski zaključek izčrpne in poglobljene razprave je bil, da .je, kljub nekaterim različnim pogledom na taktiko tega boja, za avtonomijo šole treba z vso zavzetostjo čuvati in razvijati enotnost v bojih, ki so pred nami. za globalno zaščito pravic slovenske narodnostne skupnosti. Poročilo predsednika Borisa Raceta Po uvodni ugotovitvi, da je glavni odbor SKGZ že julija letos razpravljal o političnem položaju in o zahtevi po globalni ziščiti, je Boris Race navedel razloge, zaradi katerih je treba o tem vprašanju ponovno razpravljati: «Predvsem gre za stvar, ki je za našo narodnostno skupnost izrednega pomena. Drugič, toči nas manj kot eno leto od datuma, s katerim mora vlada izdati pooblaščene odloke za izvajanje osimskega sporazuma. Tretjič, v tem obdobju je predsednik vlade sprejel enotno slovensko delegacijo, prav tako se je delegacija tržaške pokrajine razgova-rjala v Rimu s predsednikoma obeh vej parlamenta in predstavniki parlamentarnih skujnn. Četrtič. t> teh štirih- mesecih so se dogodile stvari, o katerih moramo izreči tudi svojo sodbo. Ni potrebno, da se med seboj prepričujemo o lem, kakšne posledice za našo skupnost ima lahko dober državni zakon, ki bi nas končno postavil na enakopravno raven z občani italijanske narodnosti — je nadaljeval Race. Kvečjemu nas ob premišljevanju n tem raztogoti dejstvo. da ima italijanska vstava jasne določbe glede enakosti in zaščite narodnostnih skupnosti in da čakamo 30 let. da se ta načela z izvršilnimi zakoni uveljavijo, še bolj nas lahko raztogoti dejstvo, da niso hoteli ta ustavna načela v. polnosti vnesti v statut avtonomne dežele Furlanija Julijska krajina pred 15 leti. ali da so nas v tem pogledu preočitno diskriminirali v primerjavi z južnolirolskimi Nemci ali aostanski-mi Francozi. Glede formalnega in v premnogih primerih tudi dejanskega priznanja pravic smo desetletja v zaostanku. Pomanjkljiva zakona o slovenski šoli in nekaj deželnih zakonskih določb niso bistveno izboljšali naš položaj. Zaradi narodnostne škode, ki smo jo v povojni dobi imeli in zaradi bodočnosti naše skupnosti, smo prisiljeni zato vprašanje zakona v korist slovenske manjšine imeti vedno pred očmi, v naši organizaciji pa na dnevnem redu. Italijanski parlament je izglasoval ratifikacijski zakon, ki nalaga vladi, da do 3. oktobra 1978 izda odloke o uresničevanju osimskih sporazumov. Ker se je italijanska država o sporazumu obvezala, da bo na podlagi ustavnih določb do maksimalne mere zaščitila slovensko narodnostno skupnost, je upravičena njena zahteva, da se ta datum spoštuje tudi v zvezi z obveznostmi do nje. 9. avgusta je predsednik vlade Andreotti sprejel enotno slovensko delegacijo. Ta sestanek je bil dogovorjen že 3. septembra lani. ko je predsednik vlade isto delegacijo sprejel v Vidmu. Sestanka ni bilo mogoče uresničiti prej kljub vztrajnim posredovanjem. Vsebina pisma, ki je bilo ob tej priložnosti izročeno, je znana, znan je v glavnem tudi potek razgovorov. Dodati bi morda treba, da je bilo predsedniku vlade po obrazložitvi zahtev še posebej poudarjeno, da slovenska narodnostna skupnost pričakuje v poosimskih razmerah njegovih konkretnih odgovorov in obvez. da se s tem končno preneha podrejen položaj članov slovenske skupnosti, ker so še vedno občani druge kategorije. Sodimo, da je bilo to srečanje pozitivno iz več razlogov. Predvsem ie prisililo predstavnike vseh šestih komponent, da so se v dobi pripravljanja za srečanje sporazumeli, kakšen naj bo pristop k reševanju celotnega vprašanja. Zhano je. da ni bilo dotlej v tem pogledu dovolj jasnosti, oziroma, da smo se doslej omejevali na splošno zahtevo, naj parlament, oziroma parlamentarne komisije pristopijo k razpravi, predloženih zakonskih o-snutkov. ki so jih predložile le nekatere politične sile. Res je tudi. da so predložene za- (Nadaljevanje na zadnji strani) PONOVNA DISKRIMINACIJA GLEDE DVOJEZIČNEGA POSLOVANJA DEŽELNI NADZORNI ODBOR ZAVRNIL ZAHTEVO PO PREVAJALCU V KRAŠKI GORSKI SKUPNOSTI Čeprav se prevajalke, Kraška gorska skupnost že od samega začetka poslužuje je bil zavrnjen sklep, da tudi formalno uredi to vprašanje Deželni nadzorni odbor je spet zadel našo narodnostno skupnost v živo. Ni še povsem zamrl odmev na nepojmljivo zavrnitev rabe sloven ščine na pokrajini (to je sklepa tržaškega pokrajinskega sveta o dopolnitvi notranjega pravilnika, ki priznava slovenskim svetovalcem pravico, da se na sejah izražajo v materinem jeziku), ko je podoben nedemokratični sklep zadel Kraško gorsko skupnost. Deželni nadzorni odbor je namreč tokrat zavrnil njen sklep, da bi se na sejah in pri prevajanju raznih aktov posluževala prevajalke. Tudi ta odločitev deželnega nadzornega odbora, kakor že prva, dokazuje, da zlepa nočejo utihniti tiste sile, ki skušajo za vsak korak v smeri razvoja in odpiranja narediti dva koraka nazaj. O tem priča v prvi vrsti zavrnitev samostojnega šolskega okraja. Nepojmljivo je namreč, da prihaja do takšnih odločitev ravno v trenutkih, ko beležimo velike premike, kakršni so sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki določa reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Ravno tako prihajajo takšni diskriminatorski sklepi v času svečanih obvez in zagotovil o reševanju pravic Slovencev v Italiji, ki jih je dal ministrski predstavnik Andreotti v začetku avgusta slovenski delegaciji, ali ki jih daje sam programski sporazum med sedmimi strankami ustavnega loka v d^elnem svetu, da ne govorimo o številnih drugih izjavah, iz katerih je mogoče razbrati težnje po sprostitvi tiste napetosti, ki je v vseh teh letih preprečevala odprtej-še odnose do pravic Slovencev. Če je zavrnitev zahteve o rabi slovenščine na pokrajini vzbudila val ogorčenja, predstavlja zadnji napad na pravico Kraške gorske skupnosti do dvojezičnega poslovanja še hujši udarec, če upoštevamo, da kar šest občinskih svetov od enajstih zastopanih v Kraški gorski skupnosti že vsa povojna leta posluje dvojezično in da je večina članov skupščine gorske skupnosti slovenske narodnosti. Za kaj pravzaprav konkretno gre? Kraška gorska skupnost se namreč dejansko že od samega začetka poslužuje na svojih sejah prevajalke, pred nekaj meseci pa je sprejela sklep, da bi uredila tudi formalni status prevajalca. Ta sklep pa je deželni nadzorni odbor, kot rečeno, zavrnil z utemeljitvijo, ki se bistveno ne razlikuje od utemeljitve glede zavrnitve rabe slovenščine na pokrajini. tNobena odredba trenutno ne predvideva rabe drugačnega jezika od državnega uradnega jezika*, je rečeno v pismu, ki ga je Kraška gorska skupnost prejela pred nekaj dnevi. Istočasno pa prevajalka po mnenju deželnega nadzornega odbora lahko prevaja razne akte. Zavrnitev dvojezičnega poslovanja zadeva torej prevajanje na sejah. V bistvu se je torej dežela, kot je že navada, še enkrat izognila svoji pristojnosti in vso zadevo »prepustila* osrednjim oblastem v Rimu. Takšno zadržanje pa ni le udarec za slovensko narodnostno skupnost temveč tudi za avtonomijo gorske skupnosti. Paradoksno pa je že samo dejstvo, da dežela prepoveduje to, kar dejansko v praksi Kraške gorske skupnosti že obstaja brez vsakih nasprotovanj v sami skupnosti. Kako pa bo ob vsem xtem reagirala? Predvsem je napovedan sestanek načelnikov svetovalskih skupin, ki bodo o tej grobi diskriminaciji razpravljali in' nato ukrepali. I-stočasno bodo prav gotovo obravnavali tudi se vedno odprto vprašanje statuta, ki so ga deželni organi pred nedavnim ravno tako zavrnili prav zaradi tega, ker je obsegal zahtevo o dvojezičnosti. Pristojni odbornik Bianchini je pred kratkim sicer zagotovil, da bo to vprašanje kmalu rešeno, vendar rešitve še ni in člani gorske skupnosti se z zaskrbljenostjo sprašujejo, kako naj si to zamudo razlagajo. Brez statuta namreč Kraški gorski skupnosti ne morejo odobriti izrednega načrta za razne posege in ostaja tako • dejavnost skupnosti dejansko paralizirana. Poziv združenja staršev šole «Fran Erjav«c» šole Združenje staršev srednje »Fran Erjavec* v Rojanu, zbrano na seji dne 8.1).1977, je ponovno razpravljalo o vprašanju volitev v šolske organe in je soglasne, potr dilo sklep prejšnje seje, da se starši ne bodo udeležili volitev za o- krajne in pokrajinski svet, medtem ko se bodo stoodstotno udeležili volitev za razredne in zavodni svet. Pozivajo vse slovenske starše, da odgovorno in enotno odklonijo valilnice za pokrajinski in okrajni svet in s tem izrazijo svojo odločno zahtevo po ustanovitvi slovenskih šolskih okrajev in avtonomiji slovenske šole. O V petek ob 18. uri se bo v krožku »Che Guevara*, Ul. Madonnina 19, nadaljevalni ciklus razprav o zgodovinskih problemih v Furlaniji - Julijski krajini. Gianpaolo Valdevit in Tri-stano Motta bosta spregovorila o »Cerkvi in nacionalnih bojih v Trstu*, medtem ko bo Aleksij Rojc' govoril o »Slovenskih kulturnih organizacijah pred prihodom fašizma*. DANES OB 18. URI NA ZAVODU Sestanek staršev liceja «F. Prešeren» Danes, 9. t.m., ob 18. uri bo v šolskih prostorih liceja »France Prešeren* sestanek staršev, na katerem bo podano poročilo o dosedanjem {letovanju zavodskega sveta in bodo obravnavana vprašanja V zvezi z razpisanimi volitvami v šolske organe. Starši so vabljeni k polnoštevilni udeležbi. Delavci včeraj timjHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunniiiiiiiiiuiiiii VČERAJŠNJI ZAPLETI NA DEŽELI Delavci Italsider v znak protesta zasedli dvorano deželnega sveta Delavci so sprejeli predloge predsednika Comellija o skupni delegaciji pri pogovorih z vlado o problemih Italsider Delavci »Italsider* so včeraj skoraj pol ure zasedli dvorano deželnega sveta in zahtevali od političnih predstavnikov zagotovila za o-hranitev delovnih mest in odpravo dopolnilne blagajne. Le trenutek prej je predsednik deželnega sveta prekinil zasedanje. Včeraj je bila namreč celodnevna stavka v kovinarskem sektorju z manifestacijo delavcev »Italsider* po mestnih -ulicah. Nekaj minut pred 9.30 je sprevod prispel s skandiranjem gesel in s transparenti pred sedež dežele, do vstopa v sejno dvorano-ps je prišlo v poznih jutranjih urah. Še prej so se sindikalni predstavniki pogovorili s predsednikom deželnega sveta Pittoni-jem, ki jim je svetoval, naj se sestanejo z odbornikom Stopperjem, ker je bil predsednik Comellj zaseden na seji deželnega sveta. Delavci pa tega nasveta niso sprejeli in so prišli v sejno dvorano po jasna zagotovila. Na dnevnem redu včerajšnje seje sta bili dve točiti'in sicer vprašanja svetovalcev KPI in PLI o položaju v Italsider. ter resolucija KD in vprašanja drugih političnih skupin o primerih političnega nasilja v državi in v našem mestu. Najprej pa je predsednik deželnega sveta Pittoni ostro obsodil atentat na tednik »La Discussione* in na deželnega svetovalca KD Pu-blia Fiorija. Sledila so vprašanja in ob razpravi o političnem nasilju je prišlo do omenjenih dogodkov. Delavci so množično zasedli dvorano ob skandiranju gesel, s katerimi so hoteli jasno izpričati raz-jarjenost in ogorčenost, saj so že siti besed in obljub. «Naj gresta vlada in dežela v dopolrilno blagajno*, »Je Italija republika osnovana na delu ali na dopolnilni blagajni'?* so bila njihova gesla. Napetost je dosegla višek, a na srečo je prevladala mirna kri in sindikalisti so končno prepričali delavce, da so zapustili dvorano. Pri tem sta važno vlogo odigrala tako predsednik sveta Pittoni kot predsednik Comelli. Pogovori z delavci so se nadaljevali izven sejne dvorane in poseg deželnega tajnika KPI Cuffara je pripomogel, da so delavci sprejeli predlog predsednika Comellija, da se sestavi delegacija parlamentarcev naše dežele, deželne uprave in delavstva, ki se bo v Rimu sestala s predstavniki vlade. Delavci so nato zapustili deželno palačo. KOLEDAR PREDAVANJ o ocenjevanju in novih oblikah dela na obvezni šoli, ki ga prireja predagoški odsek Sindikata slovenske šole v Trstu Danes, 9. 11. 1977, ob 16. uri UVOD: Pomen in uporabnost novega obrazca za vrednotenje učenčevega razvoja (prof. SHEILA LAURENČIČ). 1. Razvoj socialnih odnosov in jezikovnih sposobnosti učenca na obvezni šoli: smernice in opazovanja (mag. INKA ŠTRUKELJ, Inštitut za sociologijo in filozofijo v Ljubljani) — Sledi razprava. 16. 11. 1977 ob 16. uri 2. Reševanje problemov in kreativno učenje kot obliki usmer- janja učencev k miselni fleksibilnosti ter k večji aktivnosti in samostojnosti v procesu izobraževanja (asist. DRAGO ŽAGAR, PZE za psihologijo filozofske fakultete v Ljubljani) — Sledi razprava. 23. 11. 1977 ob 16. uri 3. Grupna dinamika in primer‘skupinskega dela (prof. MARIJA SKALAR, šolski psiholog na osnovni šoli France Bevk v Ljubljani) — Sledi razprava. 7. 4. 12. 1977 ob 16. uri Raziskovanje okolja kot moment vraščanja šole v družbo (Glavne posege bodo imeli trije praktiki: učitelj z osnovne šole Podčetrtek, NER1NA ŠVAB, učiteljica na osnovni šoli Prežihov Voranc v Dolini in prof. PIETRO CORDARA, član tržaške sekcije MCE — Movimento di Cooperazione Educati-va) — Sledi razprava. 14. 12. 1977 ob 16. uri 5. Formativni moment vrednotenja učenčevega znanja, motiva- cija in faktorji ocenjevanja (izr. prof. dr. BARIČA MARENTIČ POŽARNIK, PZE za psihologijo filozofske fakultete v Ljubljani) — Zaključki in predlogi. PREDAVANJA BODO V KULTURNEM DOMU S tem pa ni bilo še vsega konec, saj je manifestacija globoko odjeknila v posegih svetovalcev v nadaljevanju zasedanja deželnega sveta. Načelnik svetovalske skupine KD Biasutti je bil poleg misovca najbolj oster, saj je prepričan, da z odhodom delavcev iz deželne palače zadeva še ni končana in bo morala uprava ukrepati. Prevladalo pa je mnenje predsednika deželnega sveta Pittonija, ki je obsodil dejanje, a je nasprotoval vsakim nadaljnjim posegom. Svetovalec Zanfagnini (PSI) je dejal, da se morajo vse politične sile dežele zamisliti ob tem dogodku, ker jasno izpričuje, da delavci ne zaupajo več svojim predstavnikom. Podobne misli je poudaril tudi svetovalec Cblli, ki je pristavil, da je to rezultat zgrešene gospodarske politike. Za delavstvo je mera polna, zaradi česar je treba čimprej preiti h konkretnim predlogom. Na M*\\orisali proračuna, u leto 1978 in za obdobje 1978/81 Predsednik deželnega odbora Comelli. odbornik za finance Tripani in za proračun ter načrtovanje Mauro so se včeraj sestali z načelniki svetovalskih skuoin (Biasutti KD, Colli KPI. Zanfagnini PSI. Štoka SSk, Trauner PI T, Ber-toli PRI in Lonza PSDI), ki so julija meseca odobrili programski sporazum med strankami ustavne ga loka. Na seji so se seznanili z glavnimi smernicami proračuna za leto 1978 in za obdobje 1978-81. ki ga pripravlja deželni odbor. Oba oro računa vključujeta smernice vsedržavnega zakona za obnove Furlanije in programskega sporazuma predvsem glede bodočega deželnega načrta za razvoj F-JK. KPI za obnovo porušenih poslopij Dežeino vodstvo KPI ter svetovalska skupina KPI v deželnem svetu sta na skupni seji v Tržiču razpravljala o zakonu za obnovo poslopij in za javna dela v krajih, ki jih je prizadel potres. KPI je mnenja, da je treba zakon izboljšati z nekateri- mi popravki m spremembami, da bo zagotovil ne le učinkovitejšo obnovo porušenih hiš temveč tudi hitrejši družbeni razvoj v teh krajih. Komunisti si bodo zato še naprej prizadevali, je rečeno v poročilu, ki so ga ob koncu seje izdali, da bi dosegli glede tega čim širšo sodelovanje vseh demokratičnih sil, dokončno Pa se bodo o' zakonu izrekli ravno na podlagi rezultatov tega soočenja z drugimi političnimi silami. • Jutri, v četrtek, 10. t.m., bo v Ljudskem domu v Miljah proslava 60-letnice oktobrske revolucije, ki jo prireja krajevna sekcija KPI. Govoril bo strankin pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti, sledil Pa bo nastop skupine »Canzoniere triestino*. Začetek ob 20. uri. V okviru simpozija o potresih Kitajska filma o napovedovanju V okviru mednarodnega simpozija o napovedovanju potresov so včeraj predvajali v časnikarskem krožku dva kitajska filma o problemati kj potresov. Goste je pozdravil posl. Tombesi, ki je med drugim dejal, da je simpozij nadvse važen za našo deželo, ki jo je tako hudo prizadel lanskoletni potres. Prof. Marussi je nato v šali dejal, da bo majhna ne rodnost, ker sta filma v kitajščini, imata pa podnaslove, ki so pa prav tako v kitajščini. Prvi film jo bil razumljiv, saj je bil klasični didaktični film o geologiji, delno Pa so že nakazali nekatere metode pri napo vedovanju potresov. To pa je bila osrednja tema drugega filma, ob katerem se lahko zamislimo, saj so prikazane metode cenene, lahko izvedljive, zahtevajo pa zelo široko sodelovanje najširšega kroga ljudi. Pred potresi naj bi se sproščale sile med plastmi zemeljske skorje, ki vplivajo tudi na podtalno vodo, kar pride do izraza v vodnjakih, tako pri nihanju površine kot pri kemični sestavi vode. Spremembe nastajajo tudi na magnetnih poljih in spremenjenih višinah dveh trigono- metrijskih točk. Poleg tega s preprostimi napravami merijo napetost kamenin, ki se pred potresi veča. V glavnem lahko rečemo, da je bil film prikaz kitajske iznajdljivosti, ki si s cenenimi pripomočki, vsaj za naše pojme, utira pot v znanstveno napovedovanje potresov. V filmu smo to tudi doživeli: dežurstva pred vodnjaki, pred najrazličnejšimi aparati, tri-gonometrijska merjenja, zbiranje podatkov in postopno omejevanje regije, kjer naj bi prišlo do potresa. Takoj r.ato »o prikazali ukrepe za omejitev škode ob potresu, ki je v zadnjih posnetkih prikazal svojo rušilno moč na predhodno obveščenem območju. ZA LANSkOLETNO UPRIZORITEV IDEALISTA DVE POMEMBNI NAGRADI ČLANOM TEATRA STABILE Masko Corrado z zlatim lovortžvim Pani in režiser Francesco vencem dobila Macedonio Teatro Stabile je za uprizoritev Idealista dobil še dve pomembni priznanji. Kot znano, je Idealist dramatizacija Cankarjevega romana Martina Kačurja, ki ga je za oder priredil pisatelj Fulvio To-mizza in je bil na repertoarju deželnega gledališča lansko sezono. Predstava je povsod, doživela vro-doren uspeh, predvsem na turnejah v raznih italijanskih mestih, pa tudi v Ljubljani, Zagrebu Portorožu in Beogradu, kjer je premieri prisostvoval italijanski minister za prireditve. Komisija za nagrade pri ustanovi za italijansko dramo je podelila masko z zlatim lovorovim vencem protagonistu Idealista, igralcu Cor-radu Paniju. Pani je ustvaril enkraten lik Martina Kačurja, ki ga je domača in tuja kritika sprejela z velikim odobravanjem. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE sklicuje za jutri, 10. t.m., ob 17. uri odborovo sejo na sedežu sindikata. Na dnevnem redu bo priprava članskih sestankov v zvezi z volitvami v-ršolske^avete. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiliihUlmiiMiiiiiiiUiiiiililiiiiiliiiiuiiiitiinMuiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiitm Predstavništvo italijanske skupnosti s Koprskega na obisku pri SPZ v Trstu Včeraj sta bila v gosteh Slovenske prosvetne zveze v Trstu predsednik Obalne samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti iz Kopra, Izole in Pirana Elio Musizza ter predsednica izvršnega odbora te skupnosti Elia Crollini. Včerajšnji obisk predstavlja nov korak na poti plodnejšega sodelovanja, boljšega medsebojnega poznavanja in razvijanja kulturnih stikov med dvema sosednjima narodnima manjšinama, slovensko v Italiji in italijansko v Sloveniji, ki imata marsikatere slične probleme, ki pa lahko vsaka po svoji strani ter tudi s skupnimi pobuda mi. kot je bilo rečeno med včerajšnjim srečanjem, prispevata k vzpostavljanju tistega mostu med Italijo in Jugoslavijo, katerega temelje je postavil osimski sporazum. Po izmenjavi informacij o kulturni dejavnosti obeh manjšin in načrtih za nadaljnje delo ter mnenj o družbeno kulturnem položaju, tako pri nas na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, kot v slovenskem obalnem pasu, so se predstavništvo Slovenske prosvetne Zveze, ki ga je vodil tajnik Dušan Kalc, in Obalne samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti, kot se tej skupnosti pravi po novi ustavna ureditvi v SFRJ, konkretno dogovorili za nekatera srečanja in nastope, tako na ravni zvez kot posameznih društev. Prva priložnost za to sodelovanje bo mednarodna revija pevskih zborov »Pesem y prijateljstvu*, ki bo 10. decembra v tržaškem Kulturnem domu in na kateri bo poleg slovenskih in italijanskih zborov iz naše dežele ter • zborov iz avstrijske Koroške in Slovenije nastopil tudi pevski zbor italijanske narodnostne skupnosti s Koprskega. Maska z zlatim lovorovim vencem je šla tudi režiserju predstave Francescu Macedoniu. Priznanji bodo nagrajencema podelili v prihodnjih tednih v Rimu. Tudi v našem mestu stavka železničarjev Zaradi dveume stavke železničarjev je prišlo včeraj do težav v železniškem prometu. Med 10. in 12. uro ni odpotoval noben vlak, prispel pa le brzovlak iz Lecceja, vendar ijrez vozov iz Pariza, ki so prispeli z drugim vlakom v popoldanskih urah. 21. t. m. v «Buriu» zborovanje o splavu «Kolektiv za zdravje ženske* je včeraj izdal poročilo v zvezi s sklepom uprave pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo, ki je prepovedala zborovanje o splavu in o nevzdržnih razmerah, ki vladajo v bolnišnici, napovedano za ponedeljek. Sprva so nameravali -prirediti zborovanje v prihodnjih dneh v bolnišnici Santorio, včeraj pa so sklenili, da bodo še enkrat zahtevali dvorano bolnišnice Burlo Garofolo, in sicer za ponedeljek, 21. t.m. «Petrograd 1917» v soboto v Boljuncu Enodejanko »Petrograd 1917», s katero je openska sekcija KPI s sodelovanjem prosvetnega društva »Tabor* v soboto proslavila 60. obletnico oktobrske revolucije, bo mo imeli spet priložnost gledati v soboto, 12. novembra, v kulturnem domu «France Prešeren* v Boljuncu. Ponovitev se uokvirja v proslavo, ki jo prireja dolinska sekcija KPI. Nalezljive bolezni V tednu od 24. do 30. oktobra 1977 so v tržaški občini zabeležili 7 primerov noric, ■ 5 primerov garij, po tri primere srbečice, salmo-neloze in nalezljivega vnetja jeter ter po en primer škrlatinke, meningitisa, ošpic, rdečk, parotitisa in mononukleoze. PRIZIVNO SODISCE IZREKLO PRIZIVNO RAZSODNO NA PROCESU HAUSRRANDT Potrjen poskus ugrabitve Sodniki so nekoliko znižali kazni prvostopenjskega sodišča Sedem let in deset mesecev zapora za Roberta Bertolija in Paola Cattarina ter tri leta in štiri mesece zapora za Roso Padovan: to kazen je izrekel sodni zbor tržaškega prizivnega sodišča po skoraj dveurnem posvetu. Sodniki so tudi preklicali odredbo, s katero je prvostopenjsko sodišče proglasilo Bertolija in Cattarina za nepoboljšljiva kriminalca ter preklicali internacijo v delovnem taborišču za najmanj dve leti po prestani kazni za oba obtoženca. Včerajšnja, razprava se je pričela z ogledom predmetov, ki so bili skriti v parku Hausbrandtove vile in ki jih je našel Hausbrand-tov vrtnar 27. januarja lanskega leta. Slediti bi mora) dodatni poseg tožilca dr. Franzota, ki pa se je odpovedal govoru. Po kratkih pripombah nekaterih zagovornikov so se sodniki ob 10.20 umaknili v posvetovalno dvorano. Ob 12.15 je predsednik Corsi prebral razsodbo, s katero je sodišče, poleg že navedenih zapornih kazni, naložilo tudi milijon 600 tisoč ,lir globe Bertoli-ju in Cattarinu, Padovanovi pa 450 tisoč lir. Razsodba nikakor ni zadovoljila zagovornikov, ki so vse od začetka procesa vztrajali pri tezi, da je šlo za poskus tatvine, pa čeprav v obteževalnih okoliščinah, in ne za poskus ugrabitve. To so tudi trdili obtoženci od vsega začetka, ko so dejali, da jih je zamikala dragocena Hausbrandtova zbirka umetnin. Vendar pa je že pred aretacijo Bertolija, ki so ga karabinjerji ranili na vrtu Hausbrandtove vile, vsa preiskava stekla v eno samo smer, s predpostavko, da je šlo za poskus ugrabitve; zagovorniki so se na prizivni razpravi trudili, da bi zrušili to predpostavko, a jim je očitno spodletelo, hodniki so namreč potrdili domnevo, da je šlo za poskus ugrabitve. Proti tej razsodbi so obtoženci že vložili priziv na kasacijsko sodišče, ki pa odloča samo o tem, če sta prvostopenjsko in prizivno sodišče pravilno tolmačila zakon. Cattari-nov zagovornik odv. Battello je v zvezi s tem že dejal, da je moralno nedopustno in pravno nepravilno dejstvo, da se sodniki niso umaknili v posvetovalno dvorano že v soboto, ampak so počakali do torka. To bo vsekakor eden od ugovorov, ki jih bodo sodniki posredovali kasacijskemu sodišču. Kar pa se tiče samo obsodbe, sta Bertoli in Cattarin lahko še kar zadovoljna, saj je kazen, ki jo je izreklo včeraj prizivno sodišče, precej nižja od kazni, ki so jim jo naložili prvostopenjski sodniki: devet let zapora in dve leti delovnega ta- borišča. To ne velja za Padovano-vo, ki je upala, da ji bo sodišče priznalo še nekatere olajševalne o-koliščine in ji znižalo kazen na manj kot dve leti zapora, to je na dobo, za katero je mogoča pogojna obsodba. To se ni uresničilo in Pado-vanova bo morala, če kasacijsko. sodišče ne razveljavi razsodbe, ponovno v zapor. • Drevi ob 20.30 se bo na sedežu v Proseški ulici 28 sestala .rajonska konzulta za vzhodni Kras, ki bo raz pravljala o šolskih vprašanjih. • Danes ob 20. uri bodo predstavniki miljske občine predstavili v osnovni šoli v žavljah občinski proračun za leto 1978. Sestanku bodo prisostvovali župan Willer Bordon in odborniki Walter Bernč. Luciane Tre-mul ter Luisa Balbi. • Na sedežu ARCI v Ul. del Toro 12 bodo jutri na razpolago propagandne brošurice o rekreativnih, kulturnih in zimskošportnih turističnih dejavnostih, ki naj bi omogočile cene ne počitnice in počitek ob koncu tedna študentom, delavcem, ženskam in u pokojencem. GLASBENA MATICA TRST KONCERTNA SEZONA 1977-78 Drugi abonmajski koncert Danes, 9. novembra 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Igor Ozim - violina Gunter Ludwig - klavir Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST - KULTURNI DOM PONOVITVE »VERONIKE DESENIŠKE* Jutri, 10. novembra, ob 16. uri abonma red H, ter ob 20.30 abonma red E — mladinski v četrtek. V petek, 11. t.m., ob 16. uri za a-bonma red I ter ob 20.15 za abonma red J. V soboto, 12. t.m., ob 20. uri izven abonmaja. ROSSETTI Danes ob 20.30 Horvathove »Pripovedke iz dunajskega gozda*. Prva abonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. AVDITORIJ Danes ob 9. uri »Marcovaldo*, predstava za mladino osnovnih in srednjih šol. Informacije in rezervacije tel. 567201 int. 12. TEATRO STABILE dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Prodaja pri osrednji blagajni (Pasaža Protti). Včeraj-danes Danes, SREDA, 9. novembra NEVENKA Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 16.42 — Dolžina dneva 9.46 — Luna vzide ob 4.24 in zatone ob 15.44. Jutri, ČETRTEK, 10. novembra ANDREJ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14,3 stopinje, najnižja 11,7, ob 13. uri 14,3 stopinje, zračni tlak 1028,3 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna,' nebo 6 desetink pooblačeno, veter jug-jugo-vzhodnik 8 km na uro, morje mimo, temperatura morja 16 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 8. novembra 1977 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo Pa je 13 oseb. UMRLI SO: 57-letna Dirce Ricciar-di por. Tassini, 80-letna Marina Spa-. ragna vd. Baldini, 73-letna Maria Chert vd. Nesich, 77-letni Alessandro Pipan, 88-letna Maria Korošec vd. Bajc, 72-letni Francesco Cetin, 55-Ietni Danilo Zupin, 75-letna Olga Ferfoglia por. Tniglau, 72-letni Angelo Cam-paeci. 89-letni Riccardo Santon, 72-letna Nicolina Pesavento vd. Gelus-si, 69-letna Nives Fabbri por. Stefani, 62-letna Romana Chermaz vd. Ma-niago. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 2d.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225114; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977/78 OTVORITVENA PREDSTAVA OTON ŽUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA tragedija v dveh delih (pet dejanj) Ob stoletnici pesnikovega rojstva Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba: MOJMIR SEPE Režija: JOŽE BABIC Jutri, 10. t.m., ob 16. uri abonma red H, ob 20. 30 abonma red E — mladinski v četrtek. Prosveta Danes, 9. t.m., ob 20.30 v Prosvet" nem domu na Opčinah prva pevs»* vaja SPD Tabor. Razna obvestila Uprava Narodne in študijske žnice sporoča, da bo zaradi knji*®' carskega tečaja NŠK do 19. novembt* odprta vsak dan sam0 do 13. ure. Kino 0ri- Ariston Dvorana rezervirana tish film club. u Mignom 15.30-21.30 »Gli ammutin*® del Bounty». Mariom Brando, ™ chard Harris. Barvni film. , Nazionale 16.00 «11 pericolo 6 il mestiere*. Annie Girardot, Cia® Brasseur, Sydne Rome. PreP°ve 8 va». Roger Moore. Barvni , Aurora 16.15 «Wagon lits con 0 cidi*. Gene Wilder. Barvni ImU-Capitol 16.00 «Airport ’77». Jack ^ mon, L. Grant, James Ste«1« Barvni film. . Moderno 16.00 »I racconti di bury». P. P. Pasolini. PreP<>vefl mladini pod 18. letom. —f. Impero 16.30 «Tora, tora, tora*. “ vni film. Ideale 16.30 «L’ultimo gladiatore*-Harrison, -Marilu Tolo, Lisa Stoni, Barvni film. ^ Vittorio Veneto 16.30 »La comP8^ di banco*. Lilli Čarati, Lino Romana Coluzzi. Barvni fil*-Radio ^6.00 «11 piccolo grande ®orB Dustin Hofmann. Barvni filni. Astra 16.30 »Arniči piti di Pr^a. Franco Franchi, Ciccio ^n^fLc Volta (Milje) 16.00 »Pollicino*. ** vni film za vsakogar. Izleti Združenje UNION prireja v ^ ljo. 13. t.m., izlet v Črnomelj i° tliko (z obiskom muzeja ter roJ ot. hiše pisatelja Engelberta Gangj8, ^ ganizatorja Sokola). Informacij® ^ združenju Union v Ul. Valdinvo^ Tel. 64459 vsak dan razen v od 17.30 do 19.30. ^ SPDT prireja v nedeljo, n9i#" jesenski sprehod po Krasu z® L „{i nošolske otrok?. Zbirališče ob “• . v glavnem vhodu železniške Trstu. Iz Nabrežine se bomo P jg na Sv. Lenart mimo ŠemP0'", ^ Trnovce. Vračali se bomo po lS te ti. Povratek z vlakom na čd®''n lezniško postajo ob 17.59. Izl®1.« ifl vodili mladinski vodniki, ' uč|te J pfi-profesorji. Kosilo iz nahrbtnik®- poročamo pirmemo opremo. 11II1111 A8* Za poimenovanje šole pri &MgfiJ8 po Marici Gregorič daruje Kette 10.000 Ur. p»' Ob obletnici smrti nepozabne® ^ pana in nonota Benedikta 9°. d P1' Šantle Magde Gregorič daruj pili r 28 žina Melite Pregare 5.000 jaško matico. Deželni svet Furlanije - j u jine se ganjeno pridružuje za deželnega svetovalca odv. Ginaldija ob smrti očeta .Juliji VI H* FRANCESCA GINALDliA Trst, 9. novembra 1977 Zapustila nas je naša draga mama, sestra, teta in nona LOJZKA ADAM vd. MILIČ Pogreb drage pokojnice bo danes, 9. t.m., ob 11. uri iz ^e'1' polajske cerkva. Žalujoči sin Alfredo z ženo Marii®’ brata, sestri, nečaki in vnuki- Praprot. 9. novembra 1977 PREDSTA VNIŠTVO STARŠEV NA SKRBNIŠTVU Slovenska šola pri Korošcih še nima dodatnih učnih moči Starše je spremljala občinska odbornica za šolstvo Občinski svet obravnaval razna šolska vprašanja Minila sta že skoro dva meseca °d pričetka pouka in v marsikateri *°li na Tržaškem so še zmerom ostali na steza j “odprti problemi, na katere so starši opozorili Ze v septembru. Zgovoren do-je slovenska osnovna šola s celodnevno zaposlitvijo pri Korošcih in v Žavljah, kjer še niso rešil* vprašanja učnih moči kljub faznim pobudam in posegom staršev ter celo občinske uprave. Za Popolnejšo vzgojno - didaktično delavnost šole bi bilo moralb šolsko skrbništvo določiti še dve učni •noči, kar pa se do danes še ni Zgodilo. Pouk na tej šoli, ki je Povrh še s čelodnevno zaposlitvijo, ostaja občutno okrnjen. Ogorčenje staršev se zato stopnjuje in od tu skleD. da obiščejo šolskega skrbnika ter ga postavijo pred odgovornosti. Delegacijo staršev, ki je odšla na skrbništvo prejšnji petek. 1? spremljala tudi občinska odbor-n*ca za šolstvo Luisa Balbi. Od šolskih oblasti so zahtevali takoj šoje ukrepe. Šolska vprašanja so bila istega one tudi predmet na seji občinske skupščine. Opozicija je sicer zah ševala. naj bi sejo odpovedali v znak solidarnosti s stavkajočim de lavstvom. a je skupščina nato z Ve4ino sklenila nadaljevati z obrav nayo nujnih problemov ter izreči Solidarnost delavstvu* s posebno resolucijo. župan Willer Bordon je pred pričetkom razprave o šolskih vpra-*anjih spregovoril o pomenu demo kotizacije vojske ob njenem nra Zniku, nakar .je svet sprejel sklep 0 Pedagoški posvetovalnici v občin-otroških vrtcih, tako italijanskih kot slovenskih. Le-ta je namili poverjena ekipi profesorja f fobbnni ja z bolonjske univerze ter Cencic. Svet je nato odobril tudi sklep o dodatnem popoldanskem pouku na šoli v Miljah center. PD SLOVAN - PADRIČE se zahvaljuje vaščanom, pevcem, Pevovodji, recitatorjem, govorniku. Trebeocem in vsem, ki so Pripomogli k uspehu komemoracije pred spomenikom NOB na Padričah. Odbor • Danes. ob 17.30 priredita šolski sindikalni organizaciji CGIL in CCdL-U1L sestanek šolnikov vseh stopenj v Ul. Pondares 8, kjer bodo sestavili kandidatne liste za volitve v šolske okraje in pokrajinske svete. Sindikati vabijo na sestanek vse šolnike, ki so za modernizacijo in demokratizacijo šole proti nasilju in ideološkemu ter verskemu razlikovanju. Jutri javno zborovanje v bolnišnici Sanlorio Jutri bo v bolnišnici Santorio na Opčinah javno zborovanje, ki se ga bodo udeležili bolniki in njihovi sorodniki, da bi se razgovarjali s komisijo predstavnikov bolnikov in u- službencev bolnišnice. Namen zborovanja je prikazati nevzdržne pogoje v bolnišnici saj primanjujejo kvalificirano osebje, zdravila in tudi s hrano, ki jo nudijo bolnikom niso zadovoljni. Zborovanje se bo začelo ob 15. uri. Koga je motila dvojezična tablica? V ponedeljek v dopoldanskih urah so na Opčinah naznani zlikovci dobesedno iztrgali na kamnito zidno o-grajo pričvrščeno železno tablico s hišno številko 133 in jo odnesli. Tablica je bila zasebna last in je imela dvojezični napis «Via Nazionale -Narodna ulica*. Očitno je, da je prav to dejstvo motilo kakšnega desničarskega prenapeteža, da je vprašanje dvojezičnosti v dvojezičnem kraju «rešil» po svoje, oziroma na način koroških nacistov. lllllltllMIIIIIIinilMIIIMIIJIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItIMIIIIUIIIIIIIIIIIUIIIHIMIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIia« POVRAČILNI OBISK V OKVIRU SODELOVANJA DELEGACIJA SKUPŠČINE SRS OBIŠČE POKRAJINO TRIDENT Delegacijo iz Slovenije vodi podpredsednik skupščine Beno Zupančič - Razgovori s predstavniki mesta, pokrajine in dežele - Ogled gospodarskih in drugih ustanov Danes, v sredo, 9. t.m., prispe na obisk v avtonomno pokrajino Tri-dent (Trento) 9-članska delegacija skupščine SR Slovenije, ki jo vodi podpredsednik skupščine Beno Zupančič. Delegacija skupščine SRS vrača s tem ob:sk delegacije pokrajine Trident v SR Sloveniji. Uradni del obiska slovenske delegacije se bo začel v četrtek dopoldne na sedežu občine v Tridentu, kjer bodo goste pozdravili župan in odborniki. Sledil bo obisk fakultete za sociologijo, popoldanski program pa predvideva obisk razgledne točke na Paganelli, ogled neka- ^ m 11| || | mi g mi m m mili mi miiii || iiiiiifdiiiiiiiin im || m m m K || 11111111111 iimi um im mil im beneški dnevnik NA ZBOROVANJU STARŠEV V ČEDADU določili so enotno listo ZA VOLITVE V ŠOLSKI OKRAJ Čedadaki šolski okraj sestavlja šestnajst občin, od katerih je sedem izrazito slovenskih zborovanju v dvorani delavska združenja v Čedadu so star-^J.2: območja Čedada, Manzana in Ura dolin razpravljali o pro-st>kh osnovah za enoten na-s P na skorajšnjih volitvah v šolske ^ ** in šolski okraj. Zelo množično hilr-Se. Verovanja udeležili predstav-hr',.lz Nadiških dolin, ki so že iz-411 imena za kandidatno listo. V j lcI,a za KaHUIUdulU ilBIU. 0 debati so zbrani starši govorili l^hogih perečih vprašanjih šole, „j »a Primer o reformi višje sred-tfo*i/-?'e' celodnevnem pouku, o o-Ven | vrtcih in o valorizaciji slo-Ud *.e8a in furlanskega jezika. Po-didT*1 so tudi pomen enotne kan-*tiaz . i'ste, ki je protifašističnega ki h a' Na to listo ni pristala KD, ivair'n?, kako bodo lahko imeli prest^.) Nadiških dolin svojega pred-laa v šolskem okraju. ^odi KPI v Benečiji .N, 1 y>ci (..oorovanju, ki ga je v Nji-bivs^111® Bardo) organizirala KPI, Vjj 1 Poslanec Mario Lizzero go-• za^onu št. 30, ki prinaša u-Pošlji Popravila na hišah, ki jih ,°doval lanskoletni potres. Liz-Prisotnim posredoval tudi jNisti* • do katerih je prišla ko-°*Mskai ~na delegacija, potem ko je pi.0a ^ vasi. da se na lastne zJ*f'Ca o škodi, ki jo je priza- Žbo P°tres- ?‘ta v?Vanje je odprl tajnik sekcije J* archiol, ki je predlagal, da SStvp?-!: Pobuda ljudstva pri ob-V, delih v vaseh občine Kajini... ato je spregovoril tudi poji je , svetovalec Paolo Petricig, 1 u fc n ■ enkrat podčrtal nujnost, j1 obnovitvenih delih soude-KPI, seveda ob tesnem y tripj .Ju občinskih svetovalcev. !ahju 8 govoril tudi o uresniče-?rooleJ®imskega sporazuma in o ^°v. h Povratka emigrantov do- li^taci ;^ne. J« bila tudi velika ma-** k uja KPI v Huminu. ki sta eležila poslanec šSiulio Co- lomba In pokrajinski svetovalec Con-tin, član pokrajinskega tajništva iz Vidma. Med tednom je bilo tudi enotno zborovanje v Rablju, zaradi vprašanja zaposlitve v rabeljskem rudniku. V Bruslju srečanje > emigrantskih združenj V Bruslju je bilo prejšnje dni važno srečanje predstavnikov emigrantskih združenj iz Furlanije - Julijske krajine, ki delujejo v severni Evropi. Na srečanju so predstavniki ERA PLE, Združenja slovenskih emigrantov in ALEŠ še enkrat poudarili nujnost, da se deželna konferenca o emigrantih začne ob napovedanem datumu. Tako bi lahko tudi delavci emigranti iz dežele dali konferenci svoj doprinos, predvsem glede na obnovitvena dela na potresnem področju. Nadalje bi se razgovarjali o težkem zaposlitvenem položaju, ki vlada v deželah severne Evrope in ki prisili emigrante, da se vračajo v domovino. Zato so udeleženci srečanja v Bruslju poslali deželnemu odborniku Dal Masu pismo, v katerem ga pozivajo, naj se konferenca o emigrantstvu začne kot napovedano. sr V Čedadu razstava Romana Cromazu V soboto, 5. novembra, so v likovni galeriji Jose v Čedadu odprli razstavo slikarja Cromaza. ki živi in dela v Sovodnjah. Na panojih galerije je razstavljenih kakih dvajset del, med lemi tudi značilni pejsaži. Na otvoritvi, ki so se je udeležili številni gostje, med temi tudi špetrski župan dr. Fontana, predsednik Pro Loco iz Čedada prof Valerich, ki poučuje likovno vzgojo na šoli v Kobaridu ter predsednik rLikovne sekcije» iz Tolmina Šturm, je spregovoril prof. Pavel Petricig. Petricig je dejal, da Cromaz raziskuje predvsem notranjost človeka in njegov odnos do drugih ljudi. V delih Romana Crcmaza pa je opaziti tudi zagon in voljo po preporodu Nadiških dolin in določene kulturne stvarnosti, katere član je. Slikar Cromaz je samouk in glavni izrazni medij mu je ovekovečiti na platno pokrajino, ki vsebuje predvsem romantične elemente. V umetnosti se slčcar po težkem delu sprosti in najde samega sebe. Romano Cromaz je precej znan slikar in letos maja mu je kopr' ska televizija posvetila zanimivo oddajo. terih kmetijskih obratov in etnografskega muzeja. V petek dopoldne je na programu srečanje v pokrajinskem svetu s predsednikom pokrajinskega sveta prof. Celestinom Margonarijem in člani sveta, ki bodo svoje goste seznanili z glavnimi aspekti življenja tridentinske skupnosti. Sledil bo razgovor s predsednikom pokrajinskega odbora dr. Gjorgiom Gri-gollijem, ki bo svoje goste seznanil s posebnostmi avtonomnega statuta pokrajine Trident in z gospodarstvom mesta in pokrajine. Po ogledu mesta in njegovih zanimivosti bo delegacijo skupščine SR Slovenije sprejel predsednik deželnega odbora dežele Trident - Gornje Poa-dižje dr. Spartaco Marziiani. Po kos:lu si bo delegacija ogledala muzej osvoboditve, nekaj večjih vinskih kleti in drugih obratov, v sobote pa -"'Se bo obisk končal z izletom h Gardskemu jezeru in s poslovilnim srečanjem. Delegacijo skupščine SR Slovenije bo spremljal generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. Izšla je nova izdaja Kataloga tržaških uvoznikov in izvoznikov Na pobudo trgovinske zbornice je te dni izšla tretja izdaja Kataloga uvoznikov in izvoznikov iz tržaške pokrajine. Informacije, ki jih nudi katalog. so v petih jezikih, in sicer v italijanščini, srbohrvaščini, francoščini, angleščini in nemščini. Prvi del kataloga našteva uvozna in izvozna podjetja ter navaja pri vsakem blagovne vrste, s katerimi se ukvarjajo posamezniki. Drugi del našteva blagovne vrste, ki so predmet medna: rodne trgovine na našem področju, pri vsaki vrsti pa pridaja številko ustrezne carinske postavke. Katalog je na voljo v ekonomatu trgovinske zbornice, .Ul, S. Nicold 7/II. # Jutri ob 20. uri bo v dvorani »Villaggio del Fanciullo* skupščina staršev otrok, ki obiskujejo otroške vrtce in osnovne šole 6. didaktičnega okrožja z Opčin. Skupščino sklicuje koordinacijski center za demokratično vodenje šole. na njej bodo razpravljali o bodočih volitvah v šolske organe. DANES SKLENEJO ŠOLSKI SEMINAR Dopolnilno izobraževanje šolnikov dviga kakovostno raven njihovega dela Sporočilo ministrstva, da takšnih seminarjev ne bomo več prirejali, je neumestno V Gorici se danes zaključi tri dnevni seminar za slovenske šol nike. Po skupni otvoritveni slovesnosti v deželni palači v Ul. Roma so se šolniki porazdelili v skupine ter se ločeno udeleževali strokovnih in pedagoških predavanj, vsakdo zase otroške vzgojteljice, učitelji, in profesorji. Otroške vzgojteljice so prvi dan poslušale predavanja Irene Levič-nik, včeraj .je bilo na sporedu predavanje Nine Japel, danes pa je na vrsti Boža Jelen. Govorijo o vzgojnih načrtih za pripravo otrok za šolo, o jezikovni vzgoji predšolskega otroka, o igračah in njihovem pomenu ter vlogi v predšolski vzgoji, o vzgojnih sredstvih za uresničevanje vzgojno-izobraževa! nega programa. Za učitelje je danes na sporedu predavanje Federica Lebani ja o pouku italijanskega jezika na osnovni šoli ter pogovor med učitelji in profesorji nižje srednje šole o temi: prehod učencev iz osnovne šole v nižjo srednjo šolo; razgovor bo vodil didaktični ravnatelj Milan Bresciani. Včeraj je Angela Žirovnik s pedagoške akademije, v Ljubljani predavala o temi' Delo z otroki, ki imajo težave pri učenju. Zelo obsežen program so priDra-vili za profesorje. Danes dopoldne jim bo dr. Janko Pleterski govori! o zgodovini razvoja slovenskega naroda. popoldne pa bo prof. Branko Marušič, ravnatelj Goriškega muzeja v Kromberku pri Novi Gorici. razgrnil poslušalcem delež Go riške v slovenski kulturi Včerajšnji dan so profesorji prisostvovali. ločeno po skupinah, štirim predavanjem, oziroma okroglim mizam. Profesorji slovenske ga jezika in slovstva so prisostvovali predavanjema dr. Janeza Rovtarja (obravnava leposlovnega besedila) in prof. Janeza Sivca (spisje, priprava in ocenjevanje spisja). Profesorjem italijanskega jezika je prof. Bruno Maier s tržaške pedagoške fakultete predaval o novih smernicah sodobne kritike (v dopoldanskih urah), medtem ko so v popoldanskih urah pripravili okro glo mizo o zgoraj navedeni temi. ki jo je vodila prof. Majda Corsi Sfiligoj. Profesorji matematike so se za okroglo mizo pogovarjali o poučevanju matematike in prirodn-slovja; vodila jo je prof Zdenka Tomažič 1Vddbpivčc. Slovenski prosvetni delavci iz Goriške so toplo pozdravili letošnji se minar ter so zadovoljni z izborom predavanj, Takšna oblika izobraževanja predstavlja pomembno pomoč pri dvigu kakovosti dela na šoli ter bo potrebno poskrbeti, da se takšna ali podobna oblika seminarskega dela ohrani. Že sedaj je potrebno o tem razpravljati ter o koristnosti takšne oblike izobraževanja šolnikov prepričati tudi ministrstvo za javno vzgojo, ki je drugačnega mnenja. V dovoljenju Sindikatu slovenske šole da takšen seminar letos priredi, ie ministrstvo sporočilo, da je ta seminar zadnji, ker ga pooblaščeni o-dloki ne predvidevajo. Enostavno sklicevanje na odloke se nam zdi neumestno, ker gre za manjšinsko Šolo, ki v teh odlokih ni bila upoštevana kot, denimo, ni bila upoštevana niti zahteva po avtonomiji slovenske šole v okviru samostojnega šolskega okraja. DANES ODPRTJE RAZSTAVE Gorica na začetku stoletja Goriški železničarski krožek (Do-polavoro ferroviario) je poskrbel za dokaj obširno razstavo starih razglednic Gorice in okoliških krajev iz let pred prvo svetovno vojno. Razstava bo najbrž privabila v deželni avditorij v Gorici lepo število obiskovalcev. Razstavljenih je 550 razglednic nekaterih navdušenih zbirateljev iz Gorice in naše dežele, med katerimi naj omenimo Bruna Iucchija, Ludovica Mischoua, Daria Pettiros-sa, Giannija Simonellija in Egidia Zottarja. Razstava sama je razdeljena nekako v tri dele. Prvi predstavlja Gorico, kakor jo je videl gost, ki se je pripeljal v naš kraj z vlakom na iužno postajo. Drugi del sestavljajo razglednice okoliških krajev. V tretjem delu pa je upodobljeno železniško omrežje v takratni Goriško - Gradiščanski grofiji s prikazom postaj, mostov in drugih objektov. Razglednice s to tematiko je prispeval Dario Pettirosso. Poleg razglednic pa so pobudniki poskrbeli tudi za sikrotnnejšo zbirko nič manj zanimivih značilnih predmetov tiste dobe. Tako bo razstavljena tudi sablja zadnjega postajenačelnika pod avstrijsko u-pravo v Gorici, Ušaja. Razstavo bodo uradno odprli danes popoldne v deželnem avditoriju v Gorici in bo odprta do nedelje, 13. t.m. DANES NA SEDEŽU SINDIKATA KOVINARJEV V TRŽIČ PRVA DEŽELNA SKUPŠČINA PRIPADNIKOV JA VNE VARNOSTi Izvolili bodo deželni upravni odbor ter razpravljali o reformi policij Zborovanje kot priprava na vsedržavno skupščino 26. novembra v Rim V Tržiču bo danes popoldne ob 15.30 pomemben sindikalni (in obenem politični) dogodek. Na sedežu sindikata kovinarjev se bodo namreč zbrali delegati delavcev javne varnosti, ki so bili izvoljeni na pokrajinskih kongresih in ki bodo na prvi volilni skupščini izbrali deželni upravni odbor. Z drugo besedo bi lahko rekli, da gre za deželni kongres sindikata delavcev javne varnosti, ki se je pridružil enotni sindikalni zvezi CGIL-CJSL-UIL, vendar se tudi sami organizatorji tega izraza zaenkrat še izogibajo, ker bi lahko povzročil nezaželene birokratske (in pravne) zapletljaje. Dnevni red današnje volilne skupščine, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, ki nam ga je včeraj dostavil deželni odbor za ustanovitev sindikata pripadnikov javne varnosti, je dokaj, obširen, saj poleg imenovanja raznih komisi j (med drugim tudi volilne), poročila do sedanjega predsednika in volitev deželnega upravnega odbora, predvideva tudi široko diskusijo o reformi policije na podlagi zaključ- ............ ........................................ S SKLEPOM OBČINSKEGA SVETA V RONKAIl V Rumjanu bodo odprli prvo dvojezično občinsko knjižnico Pobudo je dal večnamenski javni kulturni center - Poziv za prispevke v denarju in v knjigah - Za prostor in za opremo je že poskrbljeno «V Rumjanu (Vermeglianu) v občini Ronke bomo odprli prvo dvojezično .tali.jansko-slovensko občinsko knjižnico. Kakor je znano, živi v Ronkah in v drugih krajih na območju Tržiča veliko liružin, ki se čutijo slovenske, vendar so zaradi gospodarskih, družbenih, kulturnih in institucionalnih razlogov prisiljene h kulturnemu in jezikov ne mu integriranju z italijansko večino.* nam je dejal občinski svetovalec v Ronkah Rinaldo Rizzi, ko smo ga vprašali po razlogih, ki so občino privedli do takšne od ločitve. Z odprtjem dvojezične knjižnice v Rumjanu, ki mu Slovenci pravijo tudi Vermeljan, bo istitucionalno priznana navzočnost slovenske narodnostne skupnosti na področju občine, ustvarjena bo enakopravnost na izvenšoJskem. prosvetnem področju, priznan bo obstoj druge narodnosti, ki ni uradna in večinska, kar naj spodbudi vso občinsko skupnost, da se podrobneje zanima za vsa kulturna vprašanja. Vse to pa presega politiko jamstev in že posega na področje vrednotenja slovenskih kulturnih dobrin. •r.Pričakujemo, da bo odprtje dvojezične občinske knjižnice spodbudilo nove kulturne pobude na področju uresničevanja pravic slovenske skupnosti ter bo večinski na rod zainteresiralo za slovensko zgodovino in kulturo,* je dejal Rizzi. Občinski svetovalec, ki se aktivno udejstvuje na področju šolske po NA ŠTUDIJSKEM POTOVANJU BELGIJSKI SINDIKALISTI NA OBISKU V SLOVENIJI Včeraj so si ogledali Meblo in Salonit v Anhovem ' . /. 5M3 , : BANCA Dl CFtEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA' KREDITNA BANKA S. P A T-9T--' ui. ■> i ■ : 2? TEČAJI VALUI V MILANU DNE 8.11.1977 Ameriški dolar: debeli 875,- drobni 850— Funt šterling 1601— Švicarski frank 390— Francoski frank 379— Belgijski frank 24,50 Nemška marka 383— Avstrijski šiling 54— Kanadski dolar 745— Holandski florint 355— Danska krona 138— Švedska krona 178— Norveška krona 155— Drahma: debeli 18— drobni 18— Dinar: debeli 41— drobni 41 — MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi b»'OKOJENEL'-KA išče družino, ki bo ga (jo) oskrbovala. Plača 150.000 lir mesečno. Telefon 567367. NOVA GORICA — Na dvodnevni obisk v Slovenijo je včeraj dopo tovala 31-članska delegacija belgijskih sindikalnih delavcev. Na mejnem prehodu v Rožni dolini so goste, ki so na študijskem potovanju, sprejeli predstavniki skupščine občine Nova Gorica in občinskega sindikalnega sveta Nacij Skocjan-čič, Sergej Koglot, Franc Humar in Aldo Žezlin. Nato so si belgijski sindikalisti ogledali prostore organizacije združenega dela Meblo v Kromberku. Živo so se zanimali za proizvodnjo posameznih izdelkov, nato pa so jih predstavniki Mebla na pogovoru v salonu Meblo v Novi Gorici seznanili o sa moupravnem organiziranju, delovanju delegatskega sistema in vlogi družbenopolitičnih! organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela. Popoldne so goste iz Belgije sprejeli predstavniki Salonita v Anhovem. Tu so jim pokazali novo cementarno m se z njimi zadržali v živahnem in sproščenem pogovoru. Zvečer so imeli gostje razgovor s predstavniki občine in novogoriškimi sindikalnimi delavci. . Belgijski sindikalisti, ki so pr-šli v Slovenijo s pravkar končanega seminarja za sindikalne aktiviste. kjer so se teoretično seznanili s samoupravnim socialističnim sistemom v Jugoslaviji, z o-biskom v nekaterih delovnih orga nizacijah v Sloveniji, pa naj bi Prosvetno društvo »OTON ŽUPANČIČ* štandrež priredi v petek, H. novembra 1977, ob 20. uri v prostorih doma Andrej Budal društveno MARTINOVANJE VABLJENI! tudi v praksi spoznali samoupravni sistem dela v tovarnah. Danes bodo gostje obiskali tudi Ljubljano, kjer se bodo med drugim pogovarjali š predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Janez Alič litike v naši deželi, je med drugim dejal, da je predlog za odprtje dvojezične knjižnice prišel iz več namenskega javnega kulturnega centra, kateremu je takšen predlog posredovalo okoli sto krajanov ita lijanske in slovenske narodnosti iz Rumjana in Selc. Na seji občinskega sveta, ki je knjižnico sklenil odpreti, so imenovali nadzorno komisijo, v katero so vključili tudi slovensko učiteljico Lilijano Vižintin. Knjižnica bo imela prostor v ob činski zgradbi v Rumjanu. V kratkem bodo namestili opremo ter razpisali javno nabirko med vsemi Slovenci v Ronkah. da bi z denar jem in s knjigami pomagali izpeljati to zanimiv^, pojpvjjo.. .. , «Pričakujemo, da se bodo Slovenci odzvali poi(ah|jlfl,fl jp še .dodal Rizzi, «ter s tem pomagali k uresničevanju drugih kulturnih pobud v Ronkah in v občinah v Beneški Sloveniji, kjer slovenska manjšina svojih pravic še ne uveljavlja.* Odbor operaterjev za reševanje carinskih vprašanj Pod predsedstvom deželnega odbornika za prevoze Gina Cociannija so se v deželni palači v Trstu sestali predstavniki obrtnikov, indu-strijcev, avtoprevoznikov in špediterjev; na sestanku sta bila navzoča tudi župan De Simone in predsednik trgovinske zbornice Lupieri. Ustanovili so odbor, v katerem so zastopane krajevne ustanove ter gospodarske kategorije, k; se jih tičejo mednarodni prevozi in carinski vidiki te dejavnosti. Ta vprašanja so se pojavila v žarišču gospodarskih krogov po obisku, ki sta ga v našem obmejnem področju opravila podtajnik za finance Tambroni ter generalni direktor carine Del Gizzo. Ob tisti priložnosti je bila namreč goriškim gospodarskim krogom predočena možnost odprave carinjenja uvoženega blaga na meji ter prenos te operacije na kraj, kamor je blago V okviru vsedižnvuega dnevu boja ladiedelniških delavcev so delavci Ifalcanlieri v Tržiču priredili včeraj dva sprevoda, v dopolnilno bla-aaino vpisani delavci ITC Pa so odšli v Trsi, kjer so se jim pridružili tamkajšnji ladjedelniški delavci. Slika prikazuje njihov protest pred sedežem ITC namenjeno. Seveda pa je potrebno, da se zaradi takšne usmeritve carinske službe in zaradi šibkosti carinske službe pri nas posveča temu vprašanju več skrbi kot doslej in da se s primerno poglobitvijo tega vprašanja in s pomočjo posegov skušajo zavarovati gospodarske korist: Gorice, ki bi jih takšen ukrep oškodoval. Ravnokar ustanovljeni odbor pa bo moral kroge, ki bodo takšne o-dločitve sprejemali, stalno opozarjati na goriške potrebe. Odbor, v kateren so vključeni predstavniki dežele, občine, trgovinske zbornice ter raznih združenj operaterjev na tem sektorju, bo imel svojo prvo sejo že v ponedeljek. kov do katerih so prišlf na pokra jinskih zborovanjih. Deželni upravni udbor bo iz svo je srede imenoval predstavnike vsedržavno volilno skupščino, k bo najbrž 26. novembra v Rimu i: ki bo izvolila tudi osrednje vodstvi gibanja. Zaključuje se tako prvi del pri prav na ustanovitev sindikata pri padnikov javne varnosti, pobude ki je naletela na nemalo osporava nja zlasti v krogih konservativnih sil. Uradno so se priprave začele s skupščino v Empoliju februarjf 1975, kjer so sprejeli tudi dokument z osmimi bistvenimi točkami, v katerih je zasnovan program gi banja, ki se zavzema za demilita rizacijo policije Prošnje za pouk pošolskih dejavnosti Osnovnošolski učitelji, ki nimajo stalne namestitve, lahko zaprosijo pri šolskih patronatih za poučevanje pošolskih dejavnosti. Rok za predlož tev prošenj poteče 15. novembra. Interesenti lahko vložijo tudi več prošenj. Jutri zvečer srečanje s Carlom Sgorlonom V okviru ciklusa kulturnih srečanj s književniki naše dežele, ki ga prireja goriška občinska uprava, bo -.jutri ob 18.30 v deželnem avditoriju t> Gorici srečanje s pisateljem Carlom Sgorlonom. ki ga bo predstavil Roberto Damiani Carlo Sgorlon se je rodil v Ca-saccu pri Vidmu leta 1930 in v tem kmečkem okolju tudi preživel svojo mladost. Študiral je v Pizi in v Muench-nu. živi p a v Vidmu, kjer ie profesor italijanskega slovstva na srednjih šolah. Leta. 1968. je objavil delo *La poltrona», največje priznanje pa je prejel za roman sil trono di le-gno» (nagrada CampieHo 1973), ki je doživel že vrsto prevodov Sgorlon je objavil tudi vrsto »-sejev. GLASBENA MATICA SPZ-ZSKP V okviru abonmajske sezone 1977-78 vabimo v četrtek, 10. novembra, ob 20.30 v palačo Attems na koncert dua Igor Ozim, violina Marjan Lipovšek, klavir Program: Mozart: Sonata B-Dur KV 454 Beethoven-. Sonata G-Dur op. 96 Petrič: Sonata za violino solo (1976) Bartok: Sonata št. 2 v dveh stavkih. VABLJENI! ' Zažgali platneno streho trgovine kovbojk Neznanec je v nedeljo zvečer ža-žgal platneno streho nad trgovino «My West» v Tržiču, ki je daleč naokoli, predvsem pa v Jugoslaviji, poznana po kavbojkah. Požar jo opazil, avtomobilist, ki se je pripeljal mimo, ter ga pogasil z gasilno napravo. Lastnik trgovine 28-letni 'Zanier je utrpel okoli 300.000 lir škode. Kvestura je o namernem požigu uvedla preiskavo. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča, da še danes dopoldne sprejemajo rezervacije za društveno martinovanje, ki bo v nedeljo, 13. t.m., v Lipici. Mladinski krožek v Gorici vabi v petek, li. t.m., ob 20.30 na redni občni zbor v prostorih Dijaškega doma. itiiiiitiiiiiMiiiiHiiniiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiMiHitiiiiHiiiitiMiiimiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiutiitt V OKVIRU DCICLNC STAVKI TUDI NA GORIŠKEM DANES 8-URNA STAVKA GRADBINCEV Delavci zahtevajo sklenitev dopolnilne pogodbe - Osrednje zborovanje danes v Trstu V skladu z deželnim in državnim vodstvom sindikata gradbenih delavcev, je tudi pokrajinsko tajništvo FLC (gradbinci) oklicalo za danes osemurno stavko. Za stavkovno akcijo, ki tokrat velja samo za delavce gradbenih podjetij, so se sindikati odločili potem ko so propadli vsi dosedanji poskusi, da bi z delodajalci le sklenili dopolnilno delovno pogodbo. To je glavni vzrok za oklic današnje stavke, ki pa pomeni tudi pritisk na vlado za čimprejšnje sprejetje zakona o pravičnih najemninah ter za izdelavo desetletnega načrta izgradnje ljudskih stanovanj. kakor tudi za rešitev težkih socialnih vprašanj italijanske družbe, predvsem ohranitev zaposlitvene ravni in razvoja južnih predelov države. Današnja stavka pa se uvršča tudi v širši okvir oživljene sindikalne dejavnosti, ki so jo napovedale sindikalne federacije in ki bo dosegla višek z vsedržavno splošno stavko v industrijskem sektorju prihodnji torek, 15. t.m., s katero bodo sindikalne organizacije odgovorile na neizpolnjevanje obveznosti tako javnih, kakor zasebnih podjetij, glede politike investicij. V okviru deželne stavke gradbincev bo danes v Trstu sindikalno zborovanje, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki političnega, gospodarskega in družbenega življenja iz cele dežele. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Stefano Fort, Gabriele Ceriani, Thomas Bacchetta, Mattia Ghitter, Michela Otgianu. UMRLI SO: 73!etna upokojenka Pierina Braida vd. Camelutti, 69-letna Ljudmila Mučič vd. Nardin, 64-letni upokojenec Mario Grion, 82-letna u-pokojenka Angela Braini. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «Padre padrone*. Paolo in V. Taviani. CORSO 17115—22.00 «11 mio primo uo-mo». O. Muti, P. Corajl. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Storia di un peceato*. G. Dingolecka in J. Zeinik. Poljski film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «11 pomicione*. F. Mule, R. Neri. Prepovedan mladini pod 18. letom.' CENTRALE 16.30-22.00 «Che botte se incontri gli ”orsi”». W. Matthau in T. O’ Neal. Tržič PRINCIPE 16.30-21.30 «Tempi brutti per Scotland Yard». EXCELSIOR 17.30-22.00 «Karl e Cri-stine*. Nora Gorica in okolica SOČA «Clovek in maček odkrivata A-meriko*. ameriški barvni film ob 18. in 20. uri. , SVOBODA «Vojvodinja in potepuhi-nja*. ameriški barvni film ob 16. in 20. uri. DESKLE »Podivjana ovca*, francoski barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je Gorici dežurna lekama Provvident Travnik 34. tel. 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekama Rismondo UL E. Toti, tel. 72701. V soboto so na Opčinah proslavili 60-letnico oktobrske revolucije tržaških filmskih klubih se je začela nova sezona Spremembe v lastništvu nekaterih kinematografov ■ Klubi ne morejo sami voditi zadevne kulturne oziroma filmske politike Tudi letos so se kmalu po za četku turadne* filmske sezone pojavili v Trstu privlačni sporedi nelcaterih klubov. Vsi sicer še niso začeli svoje dejavnosti, tako npr. Movie Club oz CUC. ki pa se bo kmalu oplašil. V glavnem se tržaškemu občinstvu nudilo vse lanske možnosti. V soboto zvečer so v Prosvetnem domu n« Opčinah priredili proslavo ob SO letnici oktobrske revolucije. Na sporedu so bili priložnostni govori, nastop pevskih zborov in nato je sledila uprizoritev enodejanke »Petrograd-1*17». ki jo je režiral Drago Gorjup. Isto delo bodo Openci ponovili v soboto, 1?. t.m. zvečer v boljunskein gledališču, kjer bo PD »France Prešeren* priredilo proslave oktobrske revolucije za dolinsko občino Kinematograf Ariston. ‘ri pa programira državna družba Ital-noleggio. je seveda pojav zase, saj že dali časa -krije celoletno dejavnost. Glede njegovih sporedov velja, kar smo že večkrat pisali: hvaležni smo mu. ker nam nudi več možnosti, da si ogledamo filme, ki bi drugače s težavo prišli v Trst. Priznati pa moramo. da je v zadnjih sezonah nekaj sprememb glede pojava, na katerega smo pred leti večkrat opozarjali, ko namreč veliko filmov po dolgem 'asu ni prihajalo do tržaške premiere. Problem sicer še ni povsem rešen, vendar dejavnost Arrstona. raznih klubov (predvsem Cappelle) in nrogram novega premierskega kinematografa (Mignon) so ta problem omejili. •lllllll.tllllllllllllMIIIMIIIIIIItllllllllllMIIIIIIIIIMIMIfllllllllMIMIIIIIIIIIIIIItlllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllllIlllMiIlllilMIllililiiliiiiiiiiiiiMiiiMiMiiiinilllllllMIIIIIIIIMlIlllllllllllllllllllllllllHllllllimilllllrlllimtimilllN RENČ LEVESOUE JE PRIŠEL NA OBISK V FRANCIJO... ratizem kanadskih Francozov zares le sanje pri odprtih očeh? Šepa Od prvih začetnih simpatij do večine v parlamentu - Mož sicer ni «rdeč» kot mu očitajo, vendar mora svoje sodržavljane in sosede tolažiti in pomirjati Deset let mineva od dogodka, ki je vzburil ves zahodni svet, nato šel v pozabo, zadnje čase pa se v spominih marsikoga ponovno oživlja. ker kaže, da je bilo '-seme vrženo v plodna tla». V mislih imamo ob\sk De Gaulla v Kanadi, ko je z balkona občinske palače v Montrealu presenečenemu svetu vzkliknil: »Živel Svobodni Quebcc! živela francaska Kanada! Živela Francija!*.' Svet je tedaj obnemel. Posebno pa je ta De Gaullova gesta presenetila angleško govoreče. Ka-naduanc, medtem ko so bili francosko govoreči Kanadčani nad De (iaullom navdušeni. Toda če smo rekli, da je dogodek v svetovnih merilih šel nekako v pozabo, ni šel v pozabo med francosko govorečimi Kanadčani, predvsem pa ne pri tedaj komaj prodirajočem politiku. časnikarju Reneju Levesqueju za katerega je to bil »najvažnejši trenutek v življenju*. Še mladi časnikar je tedaj stopil na pot, ki ga je pripeljala na sam vrh v upravi Quebeca. Te dni j® Rene Levesque prišel na obisk v Francijo, kjer je doživel izredno topel sprejem, kakršnega Francija ne privošči marsikateremu državniku. In od tod tudi trditev mnogih, da so De Gaullovi vzkliki v Montrealu padli v plodna tla. De Gaullov nastop v Montrealu je bil pravzaprav vrhunski izraz dotedanjih separatističnih teženj (Juebeca. Šest milijonov Kanadčanov francoskega porekla predstavlja pravzaprav 80 odstotkov prebivalstva te največje kanadske pokrajine. ki se,smatra za »podrejeno in ob stran potisnjeno nacionalno skupnost*. Nekaj bolj ekstremno nastrojenih pristašev radikalne »Osvobodilne fronte Quebeca» je z bombnimi napadi in peklenskimi stroji rušilo angleško-kanadske u-stanove in britanske spomenike. Londonski »The Times* je v onih dneh pisal da »skoraj vsi bi mogli misliti, da sc je začel napad na Ottavvo*. Rene Levčsque je bil do tedaj član vladajoče liberalne stranke, vendar hkrati stalno tudi nekoliko separatistično usmerjen. Pogosto je rekel: »Najprej sem Quebečan, nato pa Kanadčan, vendar pa stalno manj Kanadčan*. V onih za Kanado burnih dneh je prišel na dan z načrtom za čim več jo družbeno, gospodarsko in politično avtonomijo Quebeca v nekoliko spremenjenih razmerah v Kanadi. Njegovi kolegi v stranki niso preveč soglašali z njim. Zato je Rene Levesque 1968 ustanovil svojo quebeško stranko oziroma P? rti Quebecois. Cilj te stranke je bil: ločiti quebcško provinco od Ka- nade, vendar pa ne z oboroženim odporom, pač pa preko volilnih skrinjic, preko nekakšnega referenduma. To pa je bilo prav gotovo bolj sprejemljivo, bolj popularno od terorja, ki ga je tedaj vršila que-beška osvobodilna fronta, ki je leta 1970 ugrabila britanskega diplomata Jamesa Crossa in umorila pokrajinskega ministra za delo Jerrj ja Laporta, ker «se je ustavil že pri federaciji* in ni hote! sprejeti ločitve. Federalna vlada je tedaj u-vedla izredno stanje v deželi Rene Levesque izjavlja, da je do svojega odločnega separatizma prišel »korak za korakom, skoraj neopazno*. Mož je zelo zgovoren, kadar je govor o Quebecu in o Kanadi. Težko pa izvlečemo iz njega kako besedo več.^ko to- voriti o sebi. Mož je že sedem let ločen od žene. toda izredno pozornost posveča svojim trem odraslim otrokom. Sicer pa ima le'malo tesnejših prijateljev in je po značaju bolj introverzen. samotarski, pa čeprav je bilo njegovo življenje dokaj razgibano. Nekateri so ga označili kot človeka, za katerega naj bi veljal bosanski rek: »Srečen tisti, ki ima sovražnike in gorje tistemu, ki ima samo prijatelje*. Rene Levesque ima veliko prijateljev, pa tudi sovražnikov. •MU iMiitMiiiumiti Ulil MIMI mlin m im •Iiimnu IIIIII Dve filmski TEHERAN — V glavnem mestu Irana se je ob navzočnosti številnih članov cesarske družine začel dvanajsti mednarodni festival otroškega in mladinskega filma, ki se ga udeležuje 34 dežel s skupno 294 filmi. Pravzaprav bodo v okviru festivala predvajali le 64 filmov iz 19 dežel, ostali pa pridejo v razne druge kategorije, Madžarska pa je poslala kar '59 risanih filmov in filmčkov, ki pa jih ne morejo vključiti v ta okvir. Sovjetska zveza pa bo prikazala sedem celovečernih filmov o ruskem baletu. BERLIN — Neka zahodnoberlin-ska družba je najavila, da bodo v kratkem začeli snemati film o primeru štirih letalskih gusarjih v Mogadišu, Gre za letalo družbe Lufthansa, ki je z večjim številom potnikov krožilo štiri drvi po raznih letališčih dokler ni zahodno-nemška protiteroristična vojaška enota »GSG - 9» rešila talcev na letališču v Mogadišu, pri čemer so zračni gusarji padli. Sledil je »samomor* štirih njihovih tovarišev v zaporu in usmrtitev predsednika zahodnonemške konfindustrije Sclvleyerja. Rene Levesque se je rodil leta 1922 v New Carlisleu v pokrajini Quebec in je bil žc s 14. letom zaposlen kot radijski speaker. Leta 1956 je prešel k televiziji in kmalu postal najbolj popularen TV komentator v (Juebecu. Nervozna ge-stikulrclja in stalni oblak cigaretnega dima okoli glave sta postala nekakšen njegov zaščitni znak. Njegovi nasprotniki pa mu pripisujejo tudi »populariziranje abstraktnih in neuresničljivih idej*. Leta 1960 je bil zelo aktiven v dolgi stavki radijskih in TV delavcev in začel že tedaj govoriti o Kanadčanih francoskega porekla, ki da so Kanadski »beli črnci*. Kmalu zatem so ga pritegnili liberalci in mu ponudili položaj ministra za prirodna bogastva v pokrajinski vladi. Ponudbo je sprejel in kmalu so mu konservativni poslovni ljudje angleškega’ porekla vzdeli ime Rene the Retf, kar' bi po naše pomenilo rdeči Rene. Očitali so mu, da se zavzema za podržavljanje hidro električnih central. V onih dneh je prebil veliko noči v žolčriih razpravah s tedanjim prijateljem in univerzitetnim profesorjem in poznejšim kanadskim premierom ter svojim političnim nasprotnikom Pier-rom Trudeaujem. Trudeau. ki je prav tako francoskega porekla, se miiHiuiiliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiNiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiKMiiiiiiinitfif milu nuni Iz umetnostnih galerij JOSIP KOROŠEC - NINI V «KRAŠKI GALERIJI» Na svoji predlanski razstavi v galeriji Kraške hiše v Repnu nam je Josip Korošec - Nini, ki sicer živi in ustvarja v Ljubljani. prvič prilcazal svoje velike risbe nabite s simboliko o bitno-sti življenja. Smisel življenja je tudi tokrat rdeča nit. ki povezuje grafično polnost odličnih risb. ki jih Korošec razstavlja na svoji drugi razstavi v Kraški hiši. Sega pa v njih likovna simbolika v globlje m širše razitte-trivanje združerania življenja s svetom materije in tajinstvene antimaterije j kateri, če se spojita, razpadeta v absolutni nič. Menimo, da moramo te s pretanjeno risarsko spretnostjo zasnovane risbe dojeti kot slikarjevo reakcijo, kot njegov odgovor na nekatera vznemirljiva dogajanja in namene v naši znanstveno že globoko diferencirani civilizaciji, ki začenja ubirati sumljivo nihilistično pot v možnost uničenja celotnega življenja na tem sicer lepem svetu. cev povezovala linskega sveta. Gost iz Ljubljane Josip Korošec - Nini nam življenje ponazarja z mnogozrnatim granatnim jabolkom. V risbah ga domiselno vključuje v bogato raznolikost vel getativnih oblik in postavita včasih nad, drugič pa pod horizontalo plodne zemlje, ob kateri se pojavljajo kot nekakšen miselni kažipot vpisi raznih besed kot so na primer trava, voda, potok, cvet. itd., pa tudi imena žuželk in malone tajinstveno zagonetna beseda «antimaterija». Filigransko pretanjene vegetacijske zapredce popestmjejo redki vdevki likov insektov in cvetic, travnatih bilk in podobnega. Čeprav se serija teh risb pričenja bolj kruto, se njena simbolika v končni risbi prijetneje razvozla v nekakšnem upanju v zmago življenja, ker se v njej prvič pojavlja tudi člčvek in sicer par deklic. Pred dvema letoma razstavljene Koroščeve liste je bogatila učinkovita igra vijugastih črt popkovine, ki ee je iz novorojen- s prirodo rast-Taka kontrast-mst slikovite razgibanosti, ki je značilna za Koroščeva dela, se ohranja tudi v novih risbah tako, da je slikar sedaj v goščo zasnove vkomponiral množico spiralno vijugastih strun, ki se končujejo navite na betičaste ključe. Ti pa se ne zdijo kot vratovi določenih glasbil, violin ali kitar, skratka godal, pač pa kot bi bili vključeni v sočno meso granatnih jabolk. To pa je posrečena simbolika. icako nam glasba postaja družbena sila, ki pogojuje naše življenje. Letos je Josip Korošec - Nini prinesel na razstavo v Kraško galerijo tudi zelo majhna olja na lesu, olja, ki so po vsebini nekakšen odmev tega. kar smo pravkar povedali o risbah. Hkrati pa ta olja dokazujejo da je gost iz Ljubljane dovršen minia-turist z bogato domišljijo. upira ločitvi (Juebeca od ostale Kanade, pač pa se zavzema za »postopno odstranjevanje razlik med francoskimi in angleškimi kanadskimi ljudmi*. In tako je Kanado najprej proglasil za dvojezično državo in namerni poldrugo milijardo kanadskih dolarjev letne pomoči guebeški torej pretežno franco ski pokrajini dežele. Nato je 1974 proglasil francoščino za uradni jezik v quebeški provinci. Toda ta »občasna darila* nestrpnih separatistov niso zadovoljila. Rene Leve sque je posebno med temi no strpneži pridobival vedno več pri stašev, saj je že na volitvah 1973 njegova stranka dobila šest mest v pokrajinskem parlamentu. Tri leta pozneje, na lanskoletnih volitvah, ki so bile 15. novembra, torej pred letom dni prav v teh dneh pa je njegova Stranka dobila že 41 od stotkov^^etr^ftlasov" irr večino v parlamentu': 69 od 110 poslanskih mest. MILKO BAMBIČ Renč Levesque je postal premier pokrajinske vlade in kar čez noč ena najvažnejših osebnosti v kanadski politiki. Nekateri celo trdijo, da ima v rokah ključe kanadske bodočnosti, kajti ni redek Kanadčan, ki misli, da more on ločiti Quebec od Kanade in to brez nasilja, brez prepirov, brez orožja, torej kar čez noč in v miru. Po njegovem bi to morali naoraviti «kot pri ločitvi dveh inteligentnih zakoncev, ki sta prišla do spoznanja, da je skupno življenje nemogoče*. In prav v tem smislu je Rene Le-vcsque zelo aktiven, morda celo hi-lieraktiven. Svoje sodržavljane, ki jim je materin jezik angleščina, skuša pomiriti, da bi s tem zavrl beg kapitala iz quebeške pokrajine. Prav tako se trudi pomiriti južnega soseda, velike ZDA. Cesto odhaja v New York, da bi prepričal Američane. da je ločitev (Juebeca od o-stale Kanade «skoraj prav tako nujna, kot je bila za ameriške države pred 200 leti*. Američanom obljublja, da kljub vzdevku, ki so mu ga naprtili, namreč «rdeči Rene* ne namerava podržaviti ameriškega premoženja v Quebecu. razen ene izjeme — razen industrije azbesta. V tej industriji pač prevladujeta ameriški in britanski kapital. Quebeška industrija azbesta pa da 30 odstotkov vse svetovne proizvodnje te tako iskane surovine. Veliki južni sosed Kanade ZDA zelo pozorno spremlja dogajanja v Quebecu. Iz vojaško-političnih, gospodarskih. kulturnih in vseh drugih razlogov se je Washington postavil proti separatističnim težnjam Quebeca, ker da ločitev (Juebeca od Kanade pomena razbijanje velike Kanade. Kljub vsem uspehom, ki jih be leži »rdeči Rene* je tako v Kanadi kot v samih ZDA, razen separatistov, bolj malo tistih, ki verujejo v realnost te politike. Nekateri Reneju Levesqueju pravijo, da »sanja z odprtimi očmi*. llimilHHWMUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIHIIIIIIIIIIIII«IIHI«IUIIIIIIIIIinfnilll«MIIMIIIIIIIIiailtlMimilllllHlinMIM«HT«l Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) V svojih poslovnih razgovorih bodite pomirljivi. V čustvenih zadevah bo sreča na vaši strani. BIK (od 21.4. do 20.5:) Bodite previdni v odnosih do svojih tekmecev. Srečne ure z ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Finančni položaj bo ugoden. Neki družinski član bo do vas zelo hladen. RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite bclj natančni in uresničili boste svoj načrt. Doživeli boste prijetno srečanje. I ■ , , LEV (od 23.7. d0 22.8.) Namesto nekega svojega sodelavca boste morali , sprejeti važno odločitev. Uspeh v srčnih zadevah. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zadovoljiv finančni uspeh. Ne spuščajte se v delikatne razgovore z nepoznanimi osebami. . TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ze- lo dobri odnosi z vsemi sodelavci. Prijeten obisk pri starem prijatelju ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ne ukvarjajte se z vprašanjem, ki tega ni vredno. Pokažite večje razumevanje do neke miade osebe. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne. nedne okoliščine vam lahko omogočijo, kar se je doslej zdelo neuresničljivo. Zaskrbljenost drage osebe je neutemeljena. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne delajte nepotrebnih dolgov. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zadovoljstvo v delu, posebno po zaslugi nekega sodelavca. Trenutek je ugoden za utrditev nekega čustvenega razmerja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V svojem poslovanju bodite bolj dejavni. Ne bodite v svoji nervoznosti krivični do ljubljenje osebe. Dosti teže je postalo ogledati si starejše filme: tudi manišj kinematografi in sami klubi so ved no bolj vezani na *novosih. tako da se starejši filmi še največkrat morejo videti le po tele viziji (in tudi tu. predvsem na drugi mreži ital. TV. se privilegirajo novejši filmi': v drugih mestih je razširjen pojav privatnih televizij, ki sicer večidel škodljivo razsajajo .s filmskimi sporedi, pri nas pa je le zadnje čase začela delovati postaja Te Ičtriestemia) No. ko smo že omenili premierske kinematografe, bi radi opozorili, da se je letos v Trstu nekaj spremenilo v njihovi razdelitvi po lastništvu. Največja skupina, državna Eci, je slučaj zapustila naše mesto: le še kino Naziovale je v njenih rokah, medlem ko šla Eicelsior in Fe-nice prešla k drugi skupini (Eden in Ritz sla last tretje: Mignon ima dva lastnika, eden katerih vodi. tudi kino Filodrammaticn; GrattaCielo pa je kino zase: večina repriznih kinematografov je last dveh drugih skupin). Vrnimo se h klubom. Njihova vloga >e vsekakor odvisna od ustroja uradnih kinematografov, zato je bil gornji uvod potreben. Kot smo že rekli, je za klube vedno težje (iz finančnih razlogov, seveda) izdelati samostojno kulturno politiko in širiti poznanje filmske zgodovine. To lahko poskuša kvečjemu univerzitetna stolica za filmsko zgodovino. Le v posebnih primerili imajo možnost, da priredijo pomembnejše manifestacije: tako nor. konec prejšnje sezone v sodelovanju s Festivalom znanstvene fantastike in Avtonomnim turističnim podjetjem, za katera sta Cappella in Movie Čini:- pripravila nekaj odličnih ciklusov. Sredi sezone pa se morajo klubi meriti z željami, občinstva ki seveda hoče le rahlo (kvalitetnejše* sporede, kot sp tisti, ki mu jih nudijo kinematografi Težave imajo Uidi zaradi revne ponudbe filmov v Italiji. Tu imamo npr. kar tri kinoteke, ki na vse skupni nimajo toliko filmov, kolikor iih ima kaka' (resna* tiria kinoteka. Res pa je treba priznali, o'a so v tujini kinoteke ne le bolje organizirane ampak tudi bolj birokratizirane: njihovi filmi so v nekem smislu dosegi jivejši, ker same poskrbijo za prikazovanje občinstvu za zunanje organizacije pa s o te*ie do šcgliivi. Kaos italijanske situacije večkrat dopušča iznajdljive rešitve. ■"" ',,m' Mislim torej, da moramo tržaške klube ocenitev.'riti" prav na podlogi te iznajdljivosti ter sposobnosti. da odgovarjalo vsem o-menjenim težavam s čim bolj živim sporedom. Kinematografi td’essah so seveda tisti, ki se najbolj pasivno prilagajajo pogojem filmskega trga: njihove vrednote se najmanj oddaljujejo od «iianrednrj.ših* vrednot trga. To velja v Trstu npr. za pcmedeljski spored kina Abbazin, ki nudi le deta (uglednih*, da ne rečemo (muzejskih* režiserjev. Poleg tega se ta spored razvija v alternativi ^ naj-zcinimivejšimi filmskimi tikhtsi italijanske televizije, tako da mu ljubitelj filma s težavo sledi, tudi ko nudi kak zanimivejši film. Razni «župni:ski* klubi se prav Inko neradi oddaljujeio od ušla lieiiih vrednot. Ostajajo taka le. Cappella Underground in klubi, ki. predvajalo filme v izvirnih verzijah. O osrednjem sporedu Cappelle. je naš dnevnik že poroča' Gre za 13 premier, od katerih si lahko abonent izbere 10 filmov, ki sp prvič prikazani v Trstu. Princip se torej ne oddaljuje od vrednot filmskega trga (mitizacija novega filma), v konkretnem izboru na letošnja selekcija nudi več filmov, ki se Uh splača ogledati. Med njimi je celo slovenski film, Klopčičev (Vdovstvo Karoline Ža-šler* v verziji z italijanskimi podnaslovi. Kar se pa tiče Cappelle. to ogrodje 13 premier na srečo ne krije vse njene dejavnosti. Klub namreč obeta ciklusa, posvečena režiserjema Orsonu Wellesu in Leni Riefevslahl, idr. Med (jezikovnimi* klubi je nedvomno najzanimivejši spored Goethejevega instituta, ki ie že prikazal dva odlična zahodnonem-ška filma: Sgberbergov (Winifred Wagner» in Fassbinderjev «Gbi-ler der Pest*. Skoraj istočasno smo v kinu Ariston gledali drugo zanimivo delo ie kinematografije. Ilelme Sanders cShirins Hochzeit» (Le nozze di Shirin). Tudi fa mesec bo nudil Goethe Institut (Ul. Coroneo 15) nekaj zanimivih filmov: jutri, 10. t.m.. ob 20 30 Vlfa Mieheja (John Glilckstadh. v torek. 15.. pa Ale.vandra Riu-geia delo (Gelegenheitsarbeit ei-uer Sklatim (Le occuvazioni oc-casionali di una schiava). Oba sla z italijanskimi podnaslovi in v vseh primerih gre. ne glede na večjo ali manjšo kvaliteto, za dela, ki se vključujejo v najnaprednejše (v političnem smislu) smeri nemške kulture: kot laku prevzemajo danes posebno vrednost družbenega dokumenta. Zgodovinski dokument pa bo tisti, ki ga bo Goethe Institut nudil v dveh delih v torek. 22., in četrtek, 24. t.m.: pod naslovom vDeutsch-land in Triimmerm bodo namreč na sporedu dokumentarci o nemški rekonstrukciji med 1915. in 1949. letom. V sredo, 9 t.m . se začenia v kinu Ariston sezona Brifish Film Cluba z izvrstnim ameriškim filmom P izvirni verziji: gre za zadnje Hitchcockovo'’delo (Farni-ig Plot» (Complotto di famiglic). Nadaljnji filmi na sporedu pa so zal. z izjemo mojstrskega Ku-hrickovega (Barrg London* in Pakulorega »Ali the Prestdenfs Men» angleška dela: in ta kine matografija, žal, ne navduši. Pogrešali bomo tore i izvirne verzije ameriških filmov, vsa i dokler se ne bodo povrnili filmski sporedi Halijansko-ameriške zveze. S. G. SREDA, 9. NOVEMBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kana! 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 človek in narava 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Nemški jezik 17.00 Ob petih z Amedeom Naz-> zarijem 17.05 Chicchirimiao 17.30 Potovanje med jezikovnimi skupnostmi v Italiji: SLOVENCI. Oddajo, ki se tiče prav nas, Slovencev, ki živimo v Italiji, je pripravil Michele Sceglione. 18.30 Mali Siam, glasbena oddaja 19.00 Dnevnik I KRONIKE 19.20 Lassie: Skrivnostni tat 20.00 DNEVNIK 20.40 Kriminalni genij Mr. Ree derja: Nenavaden primer 21.35 Revolucije 1917. lela. Lenin: SEDAJ ALI NIKOLI VEČ 22.20 Sreda v športu Livorno: Košarka: Emerson Brili Cagliari Ob koncu DNEVNIK, Danes • v parlamentu Druai kanal 12.30 Kulturni tednik 13.00 Dnevnik 2 OB 13. URI 13.30 Vzgojna oddaja 17.00 Program za mladino ODPRAVA MARCA POLA .17.25 II dirigibile 18.00 Laboratorij 4 Vzgojna TV drugih: Kanada 18.25 Iz parlamenta in športne vesti 18.45 Prigode muca Silvestra, ris, 19.00 Dober večer z Mariom Caro-tenulom Dragi očka, TV film 19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.40 Gledališče Daria Foja LA SIGNORA E' DA BUTTA RE. 1. oddaja 22.20 Kako gledajo m Italijo A-meričani, 3. nadaljevanje JUGOSLOVANSKA TV l.tubljana 10.00 TV v šoli 16.35 Košarka: Brest Bosna 18.35 Zakladi Britanskega muzeja 19.00 Ob kitari, glasbena oddaja 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Streljajte na pianista, film 21.30 Mehika, oddaja iz cikla Stoletje revolucij Koper 19.55 Otroški količek 20.15 DNEVNIK 20.35 Živeti pogumno: ANATOMIJA NEKEGA U MORA 21.25 ARGONAVTI, turist, dokumentarec 21.45 Košarka: Brest - Bosna Zagreb 18.45 Narodna glasba 20.00 Izbor v sredo 22.20 Vdilj.avanje smrti, dok. odd- ŠVICA 19.25 Veliki skladatelji ameriške popevke 19.55 Kulturna agenda 21.30 Portreti: Rene Clair TRST A 7.00. 8.00. 9.00, 10.00, 11.30. 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro: 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Z modo po svetu: 10.05 Koncert sredi jutra: 10.35 Ljudje in dogod ki; 11.35 Današnja plošča; 12.00 Glasba po željah; 1.3.15 Slovanska ljudska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 17.05 G. Rossini: Seviljski brivec, opera; 18.10 »Palmova hiša*, radijska i-gra. KOPER 7.30, 8.30. 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Po ročila; 7.00 Glasba za dobro ju tro; 8.32 Glasbena galerija; 9.15 Orkester lahke glasbe; 9.32 Plošče: 10.00 Z nami je. . .; 10.10 O-troški kotiček; 10.32 Popevke dne va; 10.45 Glasba in nasveti: 11.00 Kirn: svet mladih; 11.32 Sprint glasba; 11.45 Elizabetine pravlji ce; 12.05 Glasba po željah: 14.(8) Samoupravljavec; 14.10 Italijanski RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00. 12.00. 13.00. 17.0«' 19.(8). 21.00 Poročila; 6.00 Glasbe no prebujenje; 8.40 Včeraj v part lamentu; 8.50 Resna glasba; 9-®1' in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Strnjena opera: 11.30 Radijski variete; l2-05 Par besed; 12.30 Ena dežela 118 enkrat: Abruci: 13.30 Glasbeni program z Donatello Moretti; 14.29 Mojstri jazza; 14.30 Oddaja za prosti čas: 15.05 Zgodovina usta ve; 15.45 Prvi Nip; 18.05 Rim v 17, stoletju: 18.35 Programi Pr!_' stooanja; 19.35 Večerni program'1 22.(8) Ena dežela na enkrat: Sardinija; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 5.00. 6.(8), 7.00, 8.00, 9.00. lO.OJJ-11.(81, 12.(8) 13.(8), 14.(8), 15.00. 18.0y-19.(8). 22.00, 23.00 Poročila: Rekreacija: 6.50 Dobro jutro. troci!; 7.20 Beseda na današnj dan; 8.08 Glasbena matineja; •>U8 Nenavadni pogovori; 9.25 Zapojrn pesem; 10.15 Kdaj, kam, kako 1 |/v •iv-iii f iw. it# i *\iu |« , po čem?; 10.45 Turistični naP°.n ki: 11.03 Po Talijinili poteh: l2-" ‘15.4!) Par‘bcsčd; Kolk ansambel;' 16.00 Pismo iz . . .; 16.05 I.a Vera Uomagha:' 16.'4() "Glasbeni notes: 16,45 Med zamejskimi rojaki;, 17.(8) Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Progresivna glasba; 18.36 Iz opusa velikih moj Strov; 19.33 Crash; 20.00 Zbori v večeru; 20.32 Rock party; 21.00 Trenutki današnje, kulture; 21.10 Lahka glasba; 21.32 Glasbeno razvedrilo. Veliki zabavni orkestri; 12.30 Krniti jski nasveti; 12.40 Pihalne btrj 13.2(1 Zabavna glasba: '•’'v Priporočajo' vam...; 14.05 Ob izV" rib...Ljudske glasbe: 14.30 G'aS’ ba po željah; 15.30 Glasbeni mezzo; 15.45 Spomini in P'snVL 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.00 Stu®u ob 17.00; 18.05 Odskočna deska; 18.30 Utrinki iz svetovne zbor® ske glasbe; 19.20 Zabavna glaffrtč 19.35 Lahko noč, otroci!; Ljubljanski jazz ansambel; _ 2”-Koncert; 22.20 S festivalov jazZ 23.05 Literarni nokturno; HIIIHIIMIIIII llllllll lil IIII lil IM IIII ll,lt lil II 1,11,1 11,1111 Hill IIIHIIIIIIIliaiMMIIIHItllllllllHIIItlllllllli llllll lllllltlll II lllllllia 1111,111)111,1 IIIII IM III lil llllllllllllllllllllll Hill II IM Mllf lili II H, lili IIII ■lllllllli UMI 11,11 IM n o o11111" ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI CAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1873 - 1909 - 1919) XXIX. Ivan Kuret (1863 - 1914) Doma je bil iz Ricmanj, bil je šolnik in glasbenik; obiskoval je učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1882; poučeval je v Istri v Kubedu. Šmarju pri Kopru in v Dekanih; zaradi bolezni je šel predčasno v pokoj. Koder je učiteljeval, je delal za gospodarski in kulturni napredek kraja, gojil petje in godbo. V rokopisu so ostale njegove skladbe, ki so v duhu narodnih pesmi. največ pa je cerkvenih. Fran Ločniškar (1885 -1947) Rojen je bil v Zbiljah pri Medvodah, v Ljubljani je obiskoval 3 gimnazijske razrede in prva dva letnika učiteljišča, tretji in četrti letnik je dovršil v Kopru, kjer je maturiral leta 1906 Učiteljeva! je pri Sv. Gregorju blizu Ortneka v kočevskem okraju, na potovalni šoli Logje - Robidišče pri Breginju in v Drcžnici v tolminskem okraju, nato na Turjaku, v Mavčičah v kranjskem o-kraju ter na V. deški osnovni šoli v Ljubljani; vmes je bil šolski preglednik v radovljiškem okraju, ob koncu šolski nadzornik v Ljubljani. V prvi svetovni vojni je bil vojak. Fran Ločniškar je prišel z ljubljanskega učiteljišča na koprsko, ko je bil, kljub mladosti, že vpeljan in • obetaven pesnik in pisatelj. že v Ljubljani je začel objavljati v mladinskem listu Vrtec svoje pesmi in povestice s psevdonimoma Slavko Slavič in Taras Vasiljev, v Zvončku pa kot Borisov. V drugem letniku je bil, ko so mu izdali v ponatisu zbirko njegovih pesmic Iz raznih stanov, sam .je zbral pesmi, ki so izšle v zbirki V zarji mladosti, tretja njegova knjiga z naslovom Srca mladih je izšla 1918. leta. Prav gotovo je temeljiti, poglobljeni in pikri profesor slovenskega jezika Ivan Koštial, slovenski lingvist, ki je živel samo za znanost, močno vplival na mladega Ločniškarja, ki je bil tudi sam sredi največjega mladostnega vrenja in literarnega snovanja. Kaj je dvignilo in kdo je dvignil mladega pesnika iz Ljubljane v Koper, ni prav jasno, gotovo pa je, da ga je ta premik prostorsko razdelil, da je bil poslej razpet med odročnimi vasicami gorate Tolminske in med rodnimi ljubljanskimi predeli. Ločniškar je bil v letih študija in učiteljevanja pisateljsko in pesniško zelo ustvarjalen. Sodeloval je pri Slovenskem narodu, Domačem prijatelju, Ljubljanskem zvonu, Slovanu, v Domu in svetu kot Sorin, v Koledarjih Mohorjeve družbe, goriški Mladiki, tržaškem Učiteljskem listu in Novem rodu, pri ljubljanskem Na šem rodu, Slovenskem čebelarju in drugod. V učiteljskem odseku za sestavo slovenskih šolskih knjig za Julijsko Benečijo je bil agilen član in najvidnejši med avtorji Petega berila (za 5. in 6. razred), v katerem je sestavil leposlovni del (1922). Tik pred začetkom druge svetovrae vojne sta s Kristo Hafnerjevo sestavila Drugo, Tretje in Četrto slovensko berilo za osnovne šole. Fran Ločniškar je umrl v Ljubljani kot žrtev prometne nesreče, star 62 let. Za seboj je pustil vidno sled mladinskega pesnika in šolnika, vsega predanega poglobljenemu delu za mladino in za svet okoli sebe. Miroslav Logar Rojen je bil na Opčinah pri Trstu in ni obiskoval" učiteljišča, ampak realko v Gdrici, kjer je tudi maturiral. Bes ni maturant goriškega učiteljišča, pač pa člen goriške generacije, ki je zorela že v, vzdušju prve svetovne vojne, p;av v nobeno drugo našo učiteljsko generacijo ga ne moremo prišteti, razen v goriško. Goriško dijaštvo je bilo tedaj tako prepleteno, da ga bolj u-strezno grupiramo po interesih kakor po šolah. Realee Miroslav Logar je v Gorici obiskoval tudi šolo Glasbene matice, kakor ^ gi obetu joči glasbeni talenti, primer Karlo Sancin, Karol^ hor, Marij Šimenc, Matija - .j. ne) Bravničar, ki so bili vs' (Fr«' si ki J* teljiščniki, in Marij Kogoj, bil gimnazijec. . . Logarja je privlačevala v1°0£|d ki ga je .privlekla v pedu$ poklic. Med prvo svetovno 1. 1917, je v Brnu na reo” , no, 1. 1917, je v Brnu na skem poslušal pedagoške > te in še isto leto napravil nilno maturo na učiteljišč^' . učiteljski maturi je bil do ^ vojne učitelj v dveh krajdj ^ Moravskem; v letih 1919-1® v bil v službi pri deželni v*a p( Ljubljani, v letih 1921 1930 J® r, učeval na Ciril - Metodovi š<>' ^ Sv. Jakobu v Trstu. ViOe končal svoj glasbeni študij 0(. žaškem konservatoriju Pr' _ Ijjiii Avgustu Jancovicliu. V septel^|1» 1930 je bila Slovenska zaS j»-(Ciril - Metodova) šola pri j« kobu v Trstu ukinjena, moral v Jugoslavijo. Poučeval je na Glasben^ 40 - .h M' v Ptuju, zatem na osni>v111 . \t ' ov^ r lah Breg pri Ptuju, Mai’k° ^ Rogatec, kjer je ostal do jt prila 1941. V zadnji vojni pred Nemci zatekel v LjuP po letu 1945 je služboval qq-brežini in na Glasbeni šol' rici: v letih 1946-1949 je P^jtr violino na učiteljišču v ru; služba glasbenega P^ Mi’ ga je vodila še naprej. na 0ji,c beno šolo v Portorož *n ^1:^ v Koper, kjer je bil do vje, jg 1,1 ba privedla k šolskemu ga v njem zadržala. košarka DREVI V TRSTU Hurlingham - Chinamartini Goriški Pagnossin bo igral v Rimu proti ekipi Perugina A 2 LIGA V 1 kolu italijanskega košarkar-nhega prvenstva A-2 lige bo drevi, zl; uri, v tržaški športni palači mači Hurlingham igral s turin-110 ekipo Chinamartini. Za to srečanje vlada med tržaški-1 ljubitelji košarke dokajšnje zani-, a”ie. saj je Hurlingham že dva-, aniagal na tujem, v edinem ®canju doma (proti Saporiju) pa * razočaral in seveda Izgubil. Dre-snje srečanje bo za Tržačane do-1 težko, saj je Chinamartini, ki j, trenira Gamba, nerodno '* v prvih dveh tekmah, v ne-Pa je osvojil v Pesaru prvo j 7*8° in je obenem pokazal tudi d°bro igro " ! TRSTU: 'RIETIJU: Althea Hurlingham-Chinamartini Althea - Vidal ,v, NEAPLJU: GIS - Eldorado Mecap - Sapori (in pt VbLGEVANU: V Pint'nox - Jolly 1DMU: Mobiam - Scavolini A-1 LIGA zanesljivi zmagi na’, bolonj-.JJ? Alcom bodo drevi Goričani i-j. v Rimu z ekipo Perugina, ki dvo *eJ zbrala le dve točki (to je koL mani Pagnossina). Goriški V^arji so doslej pokazali zado-(l(llVo formo in bi lahko tudi drevi Dtvern kolu v Milanu proti r°Xu) poskrbeli za presenečenje, v R DANAŠNJE, 4. KOLO V ’ Perugina - Pagnossin Vp^OGNI: Fernet Tonic - Alco Vv»?GVI: Emerson - Brili \ \rn ®SEJU: Mobilgirgi - Cinzano "IILANU: Xerox - Sinudyne Danes v Ljubljani jio TV ob 16.35) Brest - Bosna l^anes ročo odigrali tekme 3. ko-lii«PrXe jugoslovanske košarkarske dvn' Dsrednji tekmi kola bosta ne- V R1n° v Beogradu in v Ljubljani. dgr^Sradu bo na sporedu mestni tv»,j med Partizanom in Crveno L r?°' v Ljubljani pa bo gostovanj ri°Sna- bfa obeh igriščih bo to-(kinp°kaj «vroče», saj se vse štiri Vaff Potegujejo za državni naslov. bn tekma i>o tudi v Splitu, kjer •tilt/T9 P°meril. domača Jugopla-k j® "j1 Presenetljivi Radnički FOB, Jdo . skupno s Spličani, Crveno zve-ln Bosno na vrhu lestvice, lajipbljanski Brest bo pred dokaj hi nal°g°- Po dveh kolih je nam-tc j9® dnu lestvice še brez točke. mora* tudar "rad " Dalvin sPlil 6ora_ I Gibona Zagreb Cačak - Rabotničkj Skopje v prijateljski tekmi ^°m gostoval t^v Novi Gorici te ~ Dom 69:83 ši j. ' ?8Hut ??GA: Jurkas 13, Persolja, ?■ Zav Vuga 2' Planinšek 2, Peršič %e“'artanik (k) 32, Mržljak 12, Kanteli 9, I. Košuta 4, F. Jlk (l,* 2' D. Devetak 28, U. Dor-^‘atin 4 ®ui*ne* 4’ Sancin 14 in so Domovi naraščajniki ®t>0rtn 1 v Novi Gorici pri šolskem 01 društvu Soča. Prijateljska Jc mladim domovcem služila Polet — Italsider 67:66 (60:60, 33:30) POLET: Ferluga 8 (2:2), Dane v 16 (4:7), Piccini A., Piccini M., Benčina 9 (1:7), Sosič 5 (3:9), Vitez 29 (3:3), Kerpan, Vo'pi, Bratož. PM: Polet 13:28, Italsider 10:19. SODNIKA: Bonicioli in Policastro iz Trsta. V prvem kolu mladinskega košarkarskega prvenstva je Polet po dramatični tekmi, ki se je odločila šele po podaljšku, premagal močno peterko Italsidra. Tekma sama je bila zelo izenačena in napeta, saj sta se obe psterki stalno menjavali v vodstvu. Po začetni premoči Italsidra (14:4 v 7. min.) je Polet odlično reagiral in sam prišel v vodstvo (47:38 v 28. min.), potem pa se je stanje na igrišču povsem izenačilo, tak’ da so bile zadnje minute izredno razburljive: Italsider je povedel z 2 točke ma samo 15 sekund pred j koncem regularnega časa. V podaljšku je bilo stanje prev tak- izena čeno in napeto: 30 sekund pred kon cem-so Tržačani vodili s 66:65 in imeli žogo v svoji lasti; zdelo se je že, da je tekme konec, ko so polete vci s požrtvovalno igro uspeli j prestreči nasprotnikovo podajo in - ' sekunde pred je bila storjena osebna napaka nad Evgenom Danevom, ki je zelo prisebno izkoristil oba prosta meta, a «drame» še ni bilo konec: prav v zadnji sekundi so poletovci zagrešili nesmiselno osebno napako nad playmakerjem Italsidra, ki pa je na srečo zgreši! prosta meta in s tem omogočil Poletu, da je slavil izredno težko, a zasluženo zmago. Polet tehnično ni igral svoje najboljše tekm?: bilo je preveč napak v obrambi in pri prenosu žoge v napad, poleg tega je najboljši strelec Boris Vitez zašel v štab dan, kar se tiče točnosti pri metih na koš; treba je tudi povedati, da so poletovci igrali skrajno borbeno in požrtvovalno ter se niso vdali niti tedaj ko se je tekma zdela že izgubljena, zato bi pohvalili prav vse, še posebej pa Valterja Sosiča in Evgena Dsneva. katerega še nikoli nismo videli tako borbenega, kot prav v nedeljski tekmi. Sergij Tavčar Inter 1904 - Bor 75:62 ( 39:30) BOR: Slobec 5, Parovel 6, Kneipp R. (k), Kneipp B. 16, Udovič 17, Race 13, Mazzucca 2, Mesesnel 1, Trevisan 2, Pegan. Prosti meti: 6:17 Inter 1904, 6:21 Bor. V prvi tekmi prvenstva mladincev so se «plavi» .srečali z izredno neugodnim nasprotnikom. Inter 1904 velja namreč za enega izmed favoritov za prestop v finalno kolo. Favoriziranemu nasprotniku so se borovci srčno upirali, z manj treme in z več športne sreče pa bi lahko tudi zmagali. Že prve minute so pokazale, da bo boj res hud. Obe ekipi sta se zagrizeno borili za vsako žogo in igra je bila enakovredna. Res je sicer, da sta obe ekipi tud: precej grešili, vendar pa je bila temu kriva predvsem živčnost ter želja po zmagi. «Plavi» so se namreč takoj zavedli, da so nasprotniku kos, nasprotniki pa so spoznali, da so borovci hud tekmec. V tej tekmi se je izkazala vsa e-kipa, še posebej pa velja omeniti odlično igro Bruna Kneippa ter U-doviča. Meko Kontovel — Barcolana 110:53 (52:17) KONTOVEL: R. Danieli 12, M. Ban 24, I. Starc 23, Perini 16, Na bergoj 4, Prašelj 10, Ukmar 8, V. Ban 3. PROSTI METI: 12:31. SODNIKA: Galante in Zucehi. V prvi tekmi mladinskega prvenstva so Kontovelci igrali proti zelo slabi Barcolani in so tako pospravili prvi par točk. Naši fantje letos igrajo prvenstvo brez velikih ambicij, saj sta ekipo zapustila najboljša igralca Klavdij Starc in Čuk, ki poskušata doseči večje košarkarske uspehe pri tržaškemu Hurlinghamu. Nedeljska tekma ni bila posebno zanimiva, kajti Barkovljani res zelo malo poznajo osnovne elemente košarke. Sploh pa ne znajo igrati v obrambi, zato so se lahko domačini mimo «sprehajali» do koša. Taka tekma pa vsekakor ni mogla biti lepa, tudi zato, ker sami Kontovelci niso igrali zadovoljivo. Sodnik Galante je s svojimi odločitvami večkrat razjezil gledalce. Dokler so lahko Kontovelci branili, je bil rezultat 42:12. Do tedaj pa so si nekateri že nabrali štiri osebne napake, zato je seveda koncentraci- ja v obrambi padla Samo tako si lahko razlagamo dejstvo, da je Barcolana dosegla kar 53 točk. I. S. TURNIR «ZINI & ROSENWASSER» Inter Muggia — Bor B 22:45 (7:15) BOR B: Vascotto 2, Jagodic 5, Jogan 4, Paoli, Semen 7, Tavčar A. 2, Slama 2, Krapež 2, Tavčar B. 2, Bradassi 19, Lokar. V nedeljo sta se v Miljah srečali ekipi Inter Milje in Bor. To je bilo prvo srečanje borovcev na turnirju «Zin! & llosenwasser». Z lepo iglo so «plavi» premagali dobrega nasprotnika in osvojili prvi par točk. Ekipa iz Milj je dobro igrala, a zaradi nizke postave igralcev ni bila kos Borovi peterki. Odbite žoge pod košema je lovil Darko Bradas s., ki ni imel težav pri zaključevanju na koš, čeprav sta ga dva nasprotnika večkrat skušala ustaviti. Izkazali so se tudi vsi ostali borovci, ki so uveljavili dobro obrambo in protinapade ter uspešno prodirali na koš. «Plavi» so takoj prevzeli vodstvo igre in ga obdržali do konca tekme. V tretji četrtini srečanja so dosegli enajst košev in preprečili vsak nasprotnikov zadetek. Pohvaliti je treba vso ekipo, ki je pokazala, da lahko doseže veliko uspehov v letošnji sezoni. Danes je na vrsti prvi «derbi» med peterkama Bor A in Bor B. Srečanje bo ob 18. uri na stadionu «1. maj*. Štefan P. Priznanje prof. Combattiju Na predlog deželnega odbora športnih časnikarjev je deželno odbomi-štvo za rekreativne in športne dejavnosti ustanovilo posebno priznanje, katerega bodo podeljevali za šport posebno zaslužnim osebnostim v naši deželi. Danes bodo v Trstu to priznanje podelili dolgoletnemu športnemu delavcu prof. Aldu Combattiju, ki je bil kar 23 let predstavnik raznih športnih forumov v tržaški pokrajini in deželi Furlaniji - Julijski krajini. Primorec — Edera 0:4 (0:2) PRIMOREC: Grgič, v d.p. Kre-vatin, Počkar, Brass, Saražin, Kalc,, v d.p. Pavel Kralj, Križmančič, David Malalan, Krasna, Igor Kralj, Darko Kralj. Stranščak. Trebenci so tudi proti šibki ekipi Edere odšli z lastnega igrišča visoko poraženi, čeprav so bili vseskozi enakovreden nasprotnik, so bili pred vrati gostov zelo nespretni. Do ključnega dogodka je prišlo .v 15. minuti igre, ko je sodnik dosodil za Trebence enajstmetrovko. Stanje je bilo takrat še neodločeno. Enajstmetrovko je slabo streljal Križmančič, tako da je vratar brez težav odbil. Domačine je to nekoliko potrlo in gostje so to izkoristili. Bruno Križmančič NARAŠČAJNIKI Mladost — Romana 1:2 (1:1) MLADOST: S. Gergolet, D. Gergo-let, D. Devetak (Jarc), K. Devetak, Lakovič, L. Frandolič, Černič, E. Gergolet, Z. Fra/ndolič (Vižintin), Lavrenčič in Gerin. STRELEC ZA MLADOST: v 2. min. Lucijan Frandolič. Tudi v osmem kolu so naraščajniki Mladosti iz Doberdoba izgubili, tokrat proti zadnjeuvrščem enajsterici tržiške Romane. Moramo pa povedati, da niso tega poraza zaslužili, saj so, posebno v prvem delu prvega polčasa, popolnoma obvladali nasprotnika in ustvarili tudi nekaj stoodstotnih priložnosti. Naši fantje šo tudi v drugi minuti prvi povedli z lepim strelom Frandoliča, k; je bil tudi eden izmed najboljših na igrišču. Gostje so po tem zadetku organizirali sredino i-grišča in tudi remizirali. O drugem polčasu moramo povedati, da so gostje zaigrali nekoliko boljše od naših fantov in so, čeprav z veliko mero sreče, realizirali in tako tudi zmagali. F. G. NAJMLAJŠI Primorje — Cave 0:3 (0:1) PRIMORJE: Buknvec, M. Villato-ra, Rustia, Tafuro, Metelko Buka-vec. Sedmak, Šverca, Sardoč, Dolce, Milič. Nijmlajši predstavniki Primorja so na domačih tleh, na blatnem igrišču, izgubili z visokim rezultatom proti fizično bolje pripravljeni ekipi Cave. Gostje so takoj po začetnem žvižgu ubrali napadalno , taktiko in sredi prvega polčasa prišli prvič v vodstvo. Samo po prejetem golu so Prosečani reagirali, toda večjih nevarnosti za vratarja gostov ni bilo. V nadaljevanju je bila premoč nogometašev Cave še vidnejša, tudi ker se je Prosečanom poznala utrujenost. Najprej so gostje podvojili in proti koncu srečanja postavili končni izid na 3:0. H. V. ZAČETNIKI San Piero - Mladost 1:0 (1:0) MLADOST: R. Devetak, A. Devetak, Rosin, Zanier, Bagon, Buzzac-chese, Ferfolja, Marušič, Vižintin, Kobal in Frandolič. V 7. kolu prvenstva začetnikov je Mladost v gosteh tesno izgubila proti solidni enajsterici San Piera. Takoj a moramo povedati, da je rezultat za naše fante krivičen, saj bi zaslužili najmanj remi. Tokrat je nekoEko odpovedal napad, ki je bil vedno najboljši sektor te enajsterice. Prvi polčas je bil zelo zanimiv, ekipi sta predvajali hiter nogomet. Domačini so že v prvem delu srečanja povedli z lepim strelom, pri katerem naš vratar Devetak, ki je zaigral zelo solidno, ni mogel ničesar storiti. V drugem delu so Doberdobci skušali remizirati, a niso prišli do no bene zrelejše priložnosti. F. G. Chiarbola — Breg 1:3 BREG: Milkovič (Pečar), Serva-dei (TuT M.), Tedesco, Žerjal, Tul I., Gregori tTreu), Kraljič, Lovri-ha, Žerjal F., Mondo, Pučnik. Strelci: v p.p. Mondo iz 11-iine-trovke, Florjan Žerjal, Pescatori; v d.p. Pučnik. Bregovi začetniki igrajo od nedelje do nedelje bolje in upravičeno zasedajo drugo mesto lestvice. K temu dejstvu doprinese predvsem odličen napad s Florjanom Žerjalom in Kraljičem na čelu, ki sta pravi trn v peti za nasprotne o-brambe. Izredno dobro urejajo igro na sredini igrišča, kjer sta Mondo in Lovriha prava stebra ekipe. V tej tekmi s Chiarbolo torej niso i* meli naši zastopniki večjih težav, saj so že po prvem polčasu vodili z 2:1. Prišli so v vodstvo po 11-me-trovki hladnokrvnega Monda in podvojili s prostim strelom Žerjala, ki skoraj vsako nedeljo vsaj enkrat zatrese nasprotno mrežo. V drugem polčasu, ko so dosegli še tretji gol s Pučnikom, je bilo praktično tekme konec. Med posamezniki bi omenili dober nastop Kraljiča, ki je bil odločilen v predložkih za zadetke. Jolo Primorje — Soncinl 0:6 (0:2) PRIMORJE: Bostico, Blažon, Zan-colich, Micheli, De Bernardi, Meden, Nabergoi, Livan, Sedmak, Rupel in Briščik. Pred domačim občinstvom je moralo proseško Primorje kloniti proti •močnejši ekipa Soncinija. Že po začetnih udarcih je bilo razvidno da sc Tržačani za razred boljš-' od domačinov, ki so takoj prepustili pobudo boljšemu nasprotniku. Do prvega gola so Tržačani prišli takoj po uvodnem delu igre, nato pa so se nogometaši Primorja dobro branili in od časa do časa odgovarjali s protinapadi, ki pa niso rodili zaželenih sadov. Po odmoru se stanje na ODBOJKA V PRVENSTVU MLADINK Zelo izenačena igra v derbiju Bor-Sloga Brežanke niso bile dorasle Julii Bor —r Sloga 3:2 (15:9, 15:5, 9:15, 12:15, 15:9) BOR: Glavina, Batič, Mesesnel, Fičur, Kus, Zupančič, Nacinovi, Gabrijelčič, Kalc. SLOGA: Mira in Neva Grgič, Debenjak, Čuk, Crissani, Križmančič, Ražem, Hrovatin. Derbi med Borom in Slogo je po skoraj dveurni tekmi pripadel domačinkam. Borovke so bile predvsem tehnično boljše od slogašič, kar je pa tudi povsem razumljivo: prvenstvo B lige, v katerem bo nastopila večina mladink Borove ekipe, je pred vrati, Sloga pa bo začela s prvenstvom šefe januarja. Začetek same tekme je bil vse prej kot navdušujoč. V prvem setu sta obe ekipi zgrešili kar rekordno število servisov, v drugem pa je Sloga zelo pasivno sprejemala pobudo domačink. V nadaljevanju sta se ekipi razživeli in priča, srno biJJ rnar^ sikateri lepi akciji na obeh straneh mreže, pa tudi borbenosti ni manjkalo. Na koncu je, seveda; prevladala večja izkušenost' borovk, ki sd si tako zagotovile svojo prvo zmago v tem prvenstvu. \ INKA Breg — Julia 0:3 (11:15, 9:15, 10:15) BREG: Slavec, Trenta, Komar, Žerjal, Korošec, Kocijančič, Premolki, Canciani, Stepančič, Metlika, ful in Olenik. SODNIKA: Schiro in Bait. V srečanju C skupine mladinskega prvenstva, kjer poleg Brega in Julie igra še favorizirana tržaška OMA, je Julia zasluženo slavila zrna go. Prikazala je namreč zrelejšo i-gro, ki je bila plod daljšega igral nega staža in torej večje izkušenosti Kljub vsemu pa zastopnice Brega niso razočarale. Pokazale so več u-spešnih individualnih potez, manjkala pa je predvsem skupna igra. Če vemo, da so naše igralke prvič zaigrale v tej postavi, je to tudi povsem razumljivo. V bodočih nastopih lahko pričakujemo bistven napredek tako v igri, kot tudi v rezultatih, na katere sicer vodstvo Brega v tem prvenstvu ne polaga velike važnosti. Glede tekme same lahko povemo, da je bil začetek uspešen za Breg, ki je povedel z 10:4, v nadaljevanju pa tega vodstva ni znal obdržati in skoraj dobljeni set se je zaključil v korist Julie. Tržačanke su s še večjim elanom nadaljevale v naslednjem nizu in si kaj kmalu priborile odločilno prednost. Nekoliko bolj izenačen je bil spet zadnji niz, ko so po vodstvu Julie 7:3, Brežanke spreobrnile izid v svojo korist na 8:7. Tedaj pa so ponovno prepustile vajeti igre svojim nasprotnicam, ki so tudi tretjič osvojile set in s tem tudi končno zmago Mig igrišču v bistvu ni spremenilo. Son-cini je vedno napadal, rdeče-rumeni pa so se spretno branili dokler niso gostje prišli do ponovnega zadetka. Po tretjem golu so domačini nepričakovano popolnoma popustili, kar je nasprotnik seveda dobro iz-korisiil in zmagal kar s šestimi goli razlike. H. V. Stel la Azzurra — Gaja 1:0 GAJA: Žagar, Tome, M. Križmančič, Milkovič, Pečar, R. Križmančič, Čuk, Fabio Kalc, Kovačič (Čok), W. Kalc, A. Kalc. Tudi z gostovanja pri Sv. Sergiju je Gaja odšla poražena z igrišča in to na račun Stelle Azzurre, ki je sicer s pičlim 1:0 odpravila zeleno-rumene. Tržačani so vsekakor zasluženo zmagali, saj so bili skozi vso tekmo boljši in so takoj v prvem polčasu povedli, ni pa jim u-spelo izida povečati, saj so se gaje vci zelo dobro branili. Tudi po odmoru se izid ni spremenil, domačini so bili napadalni, ga-jevci pa so se branili in so le s posameznimi akcijami s' ušali ogrožati tržaška vrata, toda zaman. Na-š; vse preveč preigravajo, v zaključnih akcijah pa mnogo grešijo, kar je tudi razumljivo saj letos prvič igrajo v tem prvenstvu. d. gr. PRVENSTVO DEKLIC Bor B — OMA 2 2:3 (4:15, 15:13, 6:15, 15:11, 4:15) BOR B: Birsa, Tomšič, Živec, Maver E„ Zergol, Montanari, Junc, Dougan, Cepan. V nedeljo so mlade Borove odbojkarice odigrale prvo tekmo letošnjega prvenstva. V' glavnem lahko rečemo, da je bila tekma precej zadovoljiva, če prav niso borovke dale prav vse od sebe. Treba pa 'je tudi upoštevati, da so bile nasprotnice starejše in zato bolj izkušene. «Plave» so se izkazale predvsem v četrtem setu, ko so začele kar z zagrizeno igro in so tako prevzele vodstvo, katero obdržale do konca. • • • Drevi bodo odbojkarice Brega i-mele svoj prvi nastop v prvenstvu deklic. V slovenskem derbiju se bodo v dolinski telovadnici ob 19.30 pomerile s šesterko Kontovela. V isti skupini igrata poleg Brežank in Kon-tovelk še Bor B in OMA B. V nocojšnji tekmi je rahla prednost na strani domačink, ki starta-jc kot favoritinje za končno zmago v tej skupini. Prav goto\ pa se bodo tudi igralke Kontovela zagrizeno borile in lahko torej pričakujemo zanimivo srečanje. Mig NAMIZNI TENIS LJUBLJANA - V zaostali tekmi 1. zvezne ženske namiznoteniške lige je v Ljubljani Proleter premagal pomlajeno slovensko selekcijo, ki nastopa pod imenom Olimpije s 6:0. LONDON — Medtem ko je postav* italijanske nogometne reprezentance, ki bo nastopila proti Angliji v odločilni kvalifikacijski tekmi za SP. že znana, saj bo enaka tisti, ki je igrala pred kratkim proti ZRN in nato proti Finski, je angleški trener Greenwood sklical 22 igralcev, med katerimi so štirje nogometaši, ki so prvič Sklicani za' reprezentanco. To so branilec Billy Bonds m napadalci Peter Bar-nes, Steve Coppel ter Bob Latchford. Trener Greenwood bo torej proti Italiji poslal na igrišče zelo spremenjeno postavo, od običajne, saj so Angleži na zadnjih tekmah krepko razočarali. KOŠARKA SLOVENSKA LIGA Sežanci vodijo Tudi v 2. kolu slovenske košarkarske lige je sežanski Kras zmagal. Na domačih tleh je premagal ajdovski Fructal in tako še obdr žal vodstvo na lestvici, čeprav skupno s Tmovom, Elektro in Branikom. - IZIDI 2. KOLA Kras - Fructal 107:93 Trnovo - Obala 100:76 Ježica - Branik 83:84 Pomurje - Vrhnika 75:74 Elektra - Rudar 77:69 . Triglav - Lokainvest 73-72 LESTVICA Trnovo, Kras Elektra. Branik 4: Rudar, Ježica, Pomurje, Triglav 2; Obala, Fructal, Vrhnika, Lokain-vest 0. ZSSDI obvešča, da ima novo telefonsko številko, in sicer 767-304. NARAŠČAJNIKI PRIJATELJSKA TEKMA Bor - Libertas 97:56 (46:26) BOR: Pečar 30, Gerdol 7, Švara 8, Lokar 14, Vassallo 12, Merku ’7, Pregare 4, Kosovel 3, De VValder-stein, Cej, Don, Bembi, Furlan, Devetak 2. PM: 7:17, V ponedeljek zvečer je naraščajni-ška ekipa Bora odigrala trening tekmo z Libertasom. Vsi razpoložljivi igralci (bilo jih je 14) so se razvrstili na igrišču. »Plavi* so izkoristili vsa svoje atletske in tehnične zmožnosti ter visoko zmagali. Treba j* vsekakor reči, da so končno zapustili zelo dober vtis tako imenovani rezervni igralci, ki so uspešno branili naskok 20 pik v prvem polčasu in na začetku drugega. fp Kitajski 53. O dnevnik skem večkrat slišal, da je vojna neogibna. Tudi tisto kar smo videli, zlasti v avtonomni republiki Mongoliji, kaže, da Kitajci vsaj v političnem življenju resno računajo tudi z njo. Toda, ali računajo zares na vojno ali pa samo pripravljajo ljudi nanjo tudi zaradi notranjepolitičnih razlogov, tega ne znam oceniti. Zdi pa se mi, da lahko upo- htnP^nja podjetij lahke Industrije - in akumulacija fi-dh p 8redstev za take tovarne potekata po razpoložlji-'ati,, atkih zelo hitro. Potem ko tovarna začne obrato-hty *kko že v štirih letih vrne vloženi kapital in celo ioVih 1 finančna sredstva, ki zadoščajo za gradnjo treh tQvarn, dveh ali vsaj pol nove. Zakaj ne bi tako %isk °Vanega dobička izkoristili? Prepričanje, da je ^hd bomba že nad našo glavo in da bo čez nekaj ° ^Piodirala, ne ustreza resničnosti. Pasivnost, ki 110 Prepričanje povzroča v odnosu do industrije o-h °bnioči), pa je zgrešena. Če bomo v celoti razvijali iio je°r*8^ali stare 'baze industrijskih obalnih območij, bo-9 danes zagotovili razmah industrije v notranjosti in 31 t0 6S P°dprli. če bi bili pasivni do obalne industrije, ‘ti, -j, prePrečilo tudi hitrejši razvoj industrije v notranjo-'le rar*l se tudi tukaj postavlja vprašanje, ali zares že-8r^iati industrijo v notranjosti ali pa tega nočete.* k v°iiunie prekinem Mao Ce-tungovem razmišljanju Sei-ii V tem času je Mao Ce-tung očitno svaril pred q° vojne nevarnosti, čeprav se mi je zdelo, da je {s)«6 tung ves fcas vztrajno govoril, da je vojna neogib-t° sem se spomnil zdaj, saj sem te dni na Kitaj- MAO CE-TUNG V JENANU LETA 1938 IN V PEKINGU LETA 1967 — Dosleden v svoji politični filozofiji se je Mao več kot pol stoletja boril zoper leve in desne odklone v partiji Foto: arhiv Dela števamo tudi to, da je nenehna obrambna pripravljenost hkrati tudi eden o faktorjev notranjepolitične trdnosti in kohezivnosti kitajske družbe. Ta ogromna država — skoraj milijardo prebivalcev ima — velikih geografskih razsežnosti, silnih razlik v razvitosti posameznih delov države, očitno ni lahko obvladljiva. Morda pa pripravljenost na obrambo in računanje z morebitno vojno pomaga v tem obdobju kitajskemu vodstvu ustvarjati tisto nujno notranjepolitično trdnost in stabilnost, ki lahko Kitajsko vodi naprej po socialistični poti tudi v obdobje, ko bo tudi brez vojnega strašila obvladovala to neizmerno zapleteno ljudsko republiko in njeno ljudstvo. Sem mar spet zašel v nevarne vode špekulacije? Navsezadnje je računanje z vojno v današnjih razmerah kljub vsemu nekaj logičnega in celo nujnega. Zgodovina sodobnega sveta nas uči, da je možno zagotoviti mir tudi tako, da se pripravljamo na obrambno vojno. Obljubili so nam, da si bomo v Nankingu ogledali vojaške enote. Tam bo najbrž lažje razmišljati o teh vprašanjih. Zdaj tudi ni časa za to: Letalo pristane v Sianu. Na letališču nas sprejme šef dopisništva -Hsinhue*. Skupaj se odpeljemo v hotel. Tokrat ne v partijskega. V njem srečamo številne turiste. Večinoma so Japonci, Kitajci iz Hongkonga in Francozi. Sian leži v območju turističnih mest. Ima izjemno bogato zgodovino. Bil je prestolnica štirih dinastij stare Kitajske. 2e leta 1100 pred našim štetjem je postal prestolnica in ostal več kot tisoč let glavno mesto zaporednih kitajskih držav. Zato je tu ogromno zgodovinskih spomenikov. Pravi raj za arheologe. Naš program ne obsega veliko ogledov arheoloških znamenitosti, pa tudi naše zanimanje je usmerjeno predvsem v sčdanje življenje, k zdajšnjim generacijam. Brat In sestra orjeta ledino Takoj po prihodu v Sian si ogledamo veliko pagodo iz leta 652 pred našim štetjem. Ko se vozimo skozi mesto, opazim, da je tudi Sian na potresnem področju. Povsod naokoli so namreč značilne hišice iz blata, trstja in najrazličnejših odpadkov, ki spreminjajo Sian v prašno, ne-kolikanj blatno in neprijetno raztegnjeno milijonsko mesto. V Sianu nas namreč pozdravljata dež in prah, iti zaradi potresnih zgradb prekriva vse mesto, se spreminja v lepljivo in neprijetno blato. Toda nimamo časa za opazovanja okolice in podrobnosti. Nemudoma se odpeljemo v gledališče, v osrednjo kulturno inštitucijo te province, saj je to gledališče — opera tudi gledališče glavnega mesta te pokrajine. Hkrati pa je to tudi naše prvo srečanje s kulturniki Ljudske republike Kitajske in zelo sem radoveden, kakšni bodo moji vtisi. Srečanje me še posebej zanima, ker je bila kultura popolnoma v rokah.»bande štirih* zato bo videti to, kar so zapustili, in to, kar naj bi sodai nastalo, res nekaj enkratnega. \ Opera je v središču mesta. Ni samo v eni zgradbi, kot sem si predstavljal. Gre za skupino zgradb, ki |ih obkroža visok zid, pred vhodom pa stražijo vojaki. Celo ten kompleks opere je zgrajen tako kot velika industrijska podjetja. Tu namreč ljudje tudi stanujejo, tu so vrtci, šole. Vse, kar ljudje potrebujejo za življenje, je znotraj •obzidja*. Gledališče, v katerem nas sprejmejo po značilni kitajski prisrčni navadi, je bilo ustanovljeno leta 1940 v Je nanu. To nam povedo, kmalu potem ko nas otroci pri vhodu pozdravijo z živo pisanimi ruticami, ko nas vsa gledališka skupina z družinami vred sprejme s toplim ploskanjem in s prijaznimi nasmehi. Ob ustanovitvi se je gledališče imenovalo Umetniška skupina severozahod. Ustanovil ga je menda predsednik Mao. V skupini so bili nekdaj umetniki iz provinc Bensi in Šansi, tistih torej, ki jih zdaj med našim obiškom spoznavamo pobiite. Zdaj ima ta gledališka skupina 540 igralcev in drugih umetniških delavcev. Sestavljajo jo tri skupine-, opera, balet in orkester. ■1 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montoechi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina la inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za Italije Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 9. novembra 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101 603 45361 «ADIT» . DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče I0/II nad. telefon 22207 Ob delavnikih-, trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir besed*-Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijss* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih deže v Italiji pri SPI. . v J čl*r> italijanske]! ^ d cir zve« časopisnih [ Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska I založnikov FIEG SEJA GLAVNEGA ODBORA SKGZ (Nadaljevanje * 1. strani) konske osnutke prezrle odločujoče politične sile v državi zaradi notra-njega političnega položaja in zaradi odprtosti nekaterih vprašanj z Jugoslavijo. Osimski sporazum, v njem izrečena načela in določbe, ki jih vsebuje v zvezi z našo manjšino, so postavile v ospredje vprašanje, kako stvari začeti reševati, oziroma, kakšne predloge in zahteve naj slovenska narodnostna skupnost postavi v tem pogledu. Zed nili smo se v tem. da predlagamo ustanovitev posebne komisije, ki naj prouči zakonske osnutke in poglobi vsa vprašanja v zvezi s popolno enakostjo pravic, svobodnega razvoja in globalne zaščite slovenske narodne manjšine. Druga in tretja zahteva vsebujeta aktivno sodelovanje predstavnikov manjšine v lej komisiji in da mora zakon stopili v veljavo do 3. oktobra 1978. Že pri sestavljanju pisma predsedniku Colombu pred 7 leti je bil govor o posebni komisiji, kar pa je bilo odbito, češ da služijo komisije samo za to. da se določene stvari ne rešujejo. Verjetno je v tem precej resnice, toda tudi brez komisije se stvari, kot vidimo, niso premaknile. Tokrat je predlog za ustanovitev komisije prodrl, ker bi v povsem spremenjeni politični situaciji, osimskim obveznostim in ugodnejšemu vzdušju, komisija ne bila več zavora, marveč primeren instrument za uspešen začetek. Predsednik vlade je sprejel vse argumente, ki so jih člani delegacije navedli, in ni odklonil nobenega predloga, oziroma zahteve, ki jih je postavila. Nasprotno je še kaj pridal, s čimer je podprl upravičenost, da se celotno vprašanje čimbolj celovito in čimprej vse uredi. Ob tej ugotovitvi je treba omeniti, da na srečanju s predsednikom Co-lombom pred 6 leti in na lanskem srečanju s samim Andreottijem lansko leto v Vidmu ni bilo tako. Tem dejstvom je treba pripisati nadvse ugodno oceno, fcj so jo po srečanju daV člani de}egacije. Stiki, sodelovat' e. strpnost v usklajevanju stališč in končno sporazumno nastopanje vseh šestih komponent. vse to je bila nekaka generalka za čas. ko se bo treba dogo-varjati o vsebini globalnega zaščit nega zakona, ki ga zahtevamo. V tem pogledu nas čaka težko, zamudno in odgovorno delo. Voajmo, da se ne motimo, če tudi izkušnje s tena področja prištevamo med po-z/t vne postavke obiska pri pred sečniku vlade. Zavedamo se, da je to srečanje šele začetek vsega, zato ga ne o-cenjvjemo kot nekaj povsem izoliranega. Ta obisk bomo lahko dokončno ocenili pa rezultatih. Zato ne moremo biti danes, po skoro treh mesecih preveč optimisti, pa tudi ne povsem črnogledi. Dejstvo je, da se do danes ni še nič uresničilo, razen nekaterih napovedi zadnjih dni, kar je nesprejemljivo, čeprav vidimo. kako se tudi druge stvari počasi premikajo. Današnja seja naj bi bilo naše glasno opozorilo, da ne gre več odlašati z uresničevanjem priprav za začetek konkretnega dela glede globalnega zakona, z drugimi besedami, imenovati je treba takoj obljubljeno komisijo s predhodnim posvetovanjem s slovensko narodnostno skupnostjo in s primerno udeležbo njenih predstavnikov v sami komisiji. Imenovana komisija bi morala Začeti tudi takoj z delom.* Predsednik Race je nato izrekel tržaški pokrajinski upravi priznanje za njeno posredovanje v Rimu in u-gotovil, da ni v skladu z osimskimi sporazumi in danimi obljuba mi, če se administrativno preprečuje raba slovenskega jezika v tržaškem pokrajinskem svetu in na sodišču, če deželni odbor in sedanja večina v deželnem svetu nista naredila ničesar, da bi Slovenci dobili svoj šolski okraj. Nato je glavni odbor seznanil z ukrepi, ki jih je sprejel izvršni odbor za sistematično, racionalno in podrobno proučevanje posameznih področij narodnostne zaščite v okviru razčlenjenih komisij in podkomisij ter pri tem poudaril, da so vse to dodatni napori k vsakdanjemu delu. ki pa jih je vredno prenašati, če se zavedamo, kakšne ugodne posledice imajo lahko njihovi sadovi za našo Skupnost. *Če bomo danes, v današnjem dogajanju, pokazali zadostno odločnost v zahtevah, da se nam priznajo stvari, ki jih vsi Slovenci imamo za o-snovne, bo treba jutri manj naporov in manj žrtvovanja, da bo globalni zakon vseboval tisto, štir je nujno, da bo naši narodnostni skupnosti v ltaliii zagotovljena bodočnost,» je končal svoje poročilo Boris Race. Glavni odbor je predsednikovo poročilo po krajši razpravi odobril. Volitve v šolske organe V drugi točki dnevnega reda je predsednik odbora za šolstvo pri SK GZ dr. Karel šiškovič prebral skupno izjavo tržaškega in goriškega šolskega odbora o stališču glede volitev v šolske organe (izjavo smo objavili v naši včerajšnji številki), ki je rezultat sobotnega in ponedeljkovega sestanka obeli odborov. Izjava je bila sestavljena, ko je bila seja glavnega odbora že v teku. V prvem delu izjave je poudarjena enotna zahteva vseh komponent v obeh odborih po avtonomiji slovenske šole in stališče, da je treba ta boj zaostriti in uporabiti v njem vsa možna sredstva demokratičnega boja ob pod pori italijanskih demokratičnih sil. Sledi obrazložitev stališča, ki je privedlo oba šolska odbora (ob delno različnem stališču KPI) do poziva vsem volilnim komponentam naj sc udeležijo volitev razrednih in med-razrednih zavodnih in okoliških šolskih svetov, ki bodo 13. t.m. in 11. decembra, naj pa bojkotirajo volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete, ki bodo 11. in 12. decembra. V zadnjem delu skupne izjave je stališče zastopnikov KPI v obeh enotnih šolskih odborih, ki izražajo prepričanje in pripravljenost, da se nastopi z vedno močnejšo in širšo akcijo za avtonom jo slovenskega šolstva, da pa je treba pred odločitvijo za delni bojkot volitev še pozivati k odgovornosti vso politične dejavnike naše dežele in doseči jamstva, da bodo v doglednem roku zakonodajno oblikovali in konkretno podpirali organe avtonomije in samopravljanje slovenske šole, kot si jih manjšina želi. Če pa do teh izrazov nove politične volje ne bi prišlo, je ideja o odklanjanju volitev sprejemljiva tudi za KPI. Po prečitanju skupne izjave je dr. £ škovič podrobneje obrazložil stališče SKGZ, kot ga je oblikoval izvršni odbor. Izvršni odbor se je izreke) za popoln bojkot volitev v šolske organe, vendar svojega stališča ni dal v objavo, ker je želel, da pride o tem vprašanju prej do enotnega stališča vseh političnih komponent, ki združujejo Slovence. Izvršni odbor je pri osvojitvi stališča o popolnem bojkotu izhajal iz ugoto vitre, da smo Slovenci po 32 letih še vedno pred nalogo, da se borimo za svoje temeljne pravice in za konkretno izpolnitev naših zahtev. Sele ko je po objavi dveh nasprotnih si stališč (Sindikat slovenske šole v Trstu v Primorskem dnevniku in članek o stališču KPI v glasilu Unitii, op. ur.) o odnosu do volitev v šolske organe prišlo do sestanka podpisnikov pisma Andreottiju, na katerem so razpravljali tudi o tem vprašanju in nato do sestanka obeh enotnih šolskih odborov, je v želji po skupnem nastopu SKGZ odstopila od svojega prvotnega stališča in pristala na delni bojkot volitev na način, ki je razviden iz skupne izjave. Obrazložitev stališča SKGZ je do polnil še predsednik Boris Race. ki je izhajal zlasti iz ugotovitve, da smo leta 1954 dobili londonski sporazum s točnimi obvezami za slovensko manjšino, ki pa se dejansko niso uresničile. Ko sM d SO JIH ZAJELI ŽE PRED MESECI Zapletena diplomatska igra ob primeru francoskih talcev Spor je prerasel meje bivše španske Zahodne Sahare - Nenehne grožnje Pariza in Rabata Alžiriji ALŽIR — Zadržanje Francije ob primeru osmih francoskih državljanov,' ki so jih, zajeli pripadniki gibanja «Polisario» je alžirska tiskovna agencija APS označila za «zelo čudno :n za limivo*. Čudno zalo, ker se Pariz ni obrnil na vlado Mavretanije, karnor sodi, po razdelitvi Hv'o španske kolonije Zahodne Sahare, področje, kjer so talce zajeli: zanimivo pa. ker je pot, ki jo je ubrala francoska diplomacija veren pokazatelj, da jc usoda osmih Francozov skoraj drugovrstnega pomena v primerjavi z mnovo širšimi politično - gospodarskimi interesi, ki jih Elizej namerava gojiti v Afriki. Taka ocena s cer ne prihaja s k-mo z alžirske strani, ki jc v spor globoko vpletena, nanaša pa se lah- Stavka rimskih redarjev ko tudi na druge prizadete, ki so dejansko «izkoristile» priložnost za medsebojno politično obračunavanje. V tem,' prav nič spravljivem duhu, ki pa se ni razvnel zgolj za-rad; zajetih Francozov, je treba tolmačiti raznovrstne grožnje, ki so jih prejšnje dni izmenjali Maroko in Alžiriji- ter slednja še s F"ran cijo. Tokrat ni namreč prvič, da so «bojevniki saharaui» zajeli francoske tehnike, ki so zaposleni v Mavretaniji, vendar je bil postopek, ki je privedel do njihove izpustitve bil povsem ''drugačen. Franci ja ni grozila z vojaško intervencijo in pošiljala svojih enot v zahodno Afriko, temveč ubrala .bolj pragmatično pot dvostranskega pogajanja z gibanjem «Polisario» in se skrbno izogibala političmm konfrontacijam. Pogoji za osvoboditev francoskih državljanov so bili isti kot letos — izpustitev iz mavretanskih zaporov nekaterih članov osvobodilnega gibanja — o čemer naj bi se sicer tudi tokrat pred dvema dnevoma pogajal v Mavretaniji tajni odposlanik Francije. Diplomatska ofenziva proti Alžiriji, glavrti zaveznici fronte za ponovno združitev in naknadno osamosvojitev Zahodne Sahare, pa priča o velikopotezneišem načrtu tako Maroka kakor Francije, ki teži k »pokroviteljstvu* severozahodnega dela Afrike. Maroška kraljevina, ki je z razdelitvijo bivše španske kolon/je še povečala proizvodnjo fosfatov in na tem področju dosegla prvenstvo v svetovnem merilu, osporava Alžiriji vodilno vlogo v Magrebu. Sedanja francoska vlada, ki se odpoveduje neatlantskim težnjam svojih predhodnic, se oddaljuje od preferenčne osi Pariz - Alžir in se veže raje na Rabat, Nuakšot pa je skoraj pod njenim nadzorstvom. Njena nekdanja koloirja. sedaj odločna predstavnica neuvrščenih, bi ji namreč težko dovolila tak vpliv na področju Magreba, kakor si ga o-čitno žeii Elizej. V vseh teh navzkrižnih in zapletenih političnih računih ni lahko predvideti nadaljnje usode osmih talcev, ki pa so, kakor -o sporočili predstavniki «Po-lisaria*. š; živi. O širšem vprašanju Zahodne Sahare. torej ne samo o primeru zaprtih Francozov, bo v kratkem razpravljala Organizacija afriške e-notnosli po predlogu Gabona, ki je v imenu afriških držav zagovarjal stališče, da ima mednarodna orga- nizacija, ki zajema ožje/ zornijep;s-no oodročje (tokrat Afrika), prednost pred razpravo na najširšem forumu kakor je OZN. V spor, sicer manjšega obsega, je alžirska vlada prišla tudi z nemško letalsko družbo «Luflhansa:>, ki je ukinila redne polete na progi Bonn Alžir. Arabska država namreč ni sorejela «varnostnih pogojev*, k; jih nemška družba postavlja vsem državam, kamor letijo njena letala. Za 12 držav, med katere sodi tudi Alžirija, ki je v preteklosti večkrat nudila zatočišče preusincrjevalcem letal, so bili pogoji še strožji, kajti predvidevali so, da bi lahko na. vsakem letalu nemški policijski agenti zakonito pregledovali |X)tnike. (bp) Fredo m Venturo je rok preventivnega pripora zapadel že pred začetkom obravnave, za Giannettinija bo ta rok zapadel čez šest mesecev in tudi Pozzan bo moral biti v sorazmerno kratkem času izpuščen začasno na prostost, medtem ko sojenju še zdaleč ni videti konca in po napovedih izvedencev naj bi se proces vlekel vsaj dve leti. A vrnimo se k Miceliju. General, ki je bil prejšnji teden zelo samozavesten. se je včeraj znašel v dokajšnji zagati zaradi vprašanj Marca Iannija, enega od zagovornikov anarhistične skupine. Odvetnikova vprašanja so v glavnem zadevala gradivo, ki so ga milanski preiskovalci našli na Giannettlnijevem domu. Med temi tudi časnikarjev predlog, da bi navezal stike z jugoslovanskimi ali drugimi vzhodnoevropskimi kolegi ideološko šibkimi in takimi, ki bi bili do-vzeti za zahodno kulturo in zahodni način ivljenja.* Sodniku D'Ambrosiu, ki je spraševal, če gre za gradivo obveščevalne službe, je Miceli odgovoril negativno in še včeraj je vztrajal, da o zadevi tedaj ni bil obveščen, pri tem pa [»zabil, da je med preiskovalnim postopkom dal ravno nasprotne izjave. Omenjeno grad:vo in še zlasti dokument, k: zadeva jugoslovanske in vzhodnoevropske časnikarje (izrecno omenje i jc neki Mikovič) zasluži znatno pozornost tudi v okviru procesa, kar kaže, kakšne naloge' je obveščevalna služba zaupala Giannettiniju. Le ta bi moral ravno septembra 1969. leta spremljati tedanjega predsednika Guseppeja Sa-ragata med obiskom v Jugoslaviji. V tem okviru naj bi navezal stike z Mikovičem ki naj bi vedel marsikaj o mednarodnih komunističnih voditeljih. Skratka Giannettini naj bi poglobil vprašanje odnosov med KPI in ZKJ zlasti po sporu med italijanskimi komunisti in SZ po zasedbi Češkoslovaške. Hkrati naj bi agent še poizvedel za morebitne spore med vodtelji SFRJ, za stališče Jugoslavije. do konference o evropski varnosti in sodelovanju, za odnose s SEV in za proizvodno raven nekaterih jugoslovanskih industrij. V odgovor na vprašanja Venturo'6 ga zagovornika Franca De Catalda J Miceli pojasnil, da sta SID in,u1*., «affari riservatb pri notranjem 1,1 nistrstvu (urad je bil po izbruhu lefonskega škandala razpuščen in ™ gove pristojnosti je prevzela P1'0'11 roristična služba, ki so jo pred davnim preimenovali v varno5®0 službo) bila stalno v stiku. To je bl l, tudi posledica dejstva, da je bil n® caffari riservatb član mednarodne** telesa za boj proti terorizmu, zara česar je bil med organoma sla.e pretok novic. SID je nadalje v gJJ. val stike na vseh ravneh z notranji, ministrstvom. V tem okvjiii je celi tudi poudaril, da ni nikoli zVI edel KOROŠKI SLOVENCI 0 IZJAVAH AVSTRIJSKEGA MINISTRA PAHRA CELOVEC - Izjava, ki jo je bil dal avstrijski zunanji minister Pahr v zvezi s sedmim členom avstrijsko državne pogodbe, po sodbi 'predstavnikov koroških Slovencev ne priča o prodornosti, marveč predvsem o šibkosti avstrijske diplomatske akcije. Na tiskovni konferenci, ki je bila v prvi vrsti posvečena njegovemu nedavnemu potovanju po zahodni Evropi, sc je avstrijski zunanji minister na kratko dotaknil tudi manjšinskega vprašanja in povedal predvsem dvoje: da med Avstrijo in Jugoslavijo nj nikakršnih pogajanj, ne javnih ne tajnih, glede izpolnjeta nja obveznosti sedmega člena' državne pogodbe; in da Avstrija sodi, da je s sprejeto sedmojulijske zakonodajo svoje obveznosti iz državne pogodbe izpolnila, V zvezi s takšnim stališčem šefa avstrijske diplomacije jc tajnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser danes menil, da je Pahr s svojo izjavo — najbrž nehote — sam priznal, kako šibka ie avstrijska diplomatska akcija. Čeprav avstrijski funkcionarji sami priznavajo, da je položaj na Koroškem postal obvezna tema državniških srečanj ria najvišji ravni in da se na mednarodni sceni nenclioma spotikajo ob’ nerešeno koroško manjšinsko vprašanje ter ob negativne posledice, ki jih ima neizpolnjevanje sedmega člena državne pogod- be na odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, pa ostaja avstrijska diplomacija popolnoma pasivna. Ta pasivnost pa je po besedah Feliksa Wieserja toliko boli nenavadna, ker spor okoli sedmega člena državne pogodbe brez dvoma ne sodi med običajna sporna vprašanja, kakršnih je v mednarodnih odnosih vedno veliko, marveč gre za bistveno vprašanje, ki meče hudo senco na celoto odnosov med dvema sosednjima državama. Prav zato bi se morala avstrijska diplomacija ■ takšnega vprašanja lotiti z vso vnemo. Kar pa zadeva trditev, da je Avstrija s sedmojulijskimi zakoni izpolnila obveznosti iz sedmega člena državne pogodbe, pa ie prav gotovo zelo ilustrativen razvoj stališč avstrijskega zunanjega mini stra, ki ie pred letom dni in pol, ko se je v Vidmu srečal s predsednikoma obeh osrednjih organizacij Danes v Diisseldorfu razsodba proti teroristoma Krpanu in Peroviču DUSSELDORF — Sojenje teroristoma Marku Krpanu Pavlu Peroviču, ki sta 28. I*f' nija lani skušala zahrbtno ul#' ti jugoslovanskega vicekonzul* Vladimira Topiča se je včef*) končalo z govori njunih branilcev in tožilca, sodbo pa bod° objavili danes. Branilca Krpana in Perovič* tudi zadnji dan sojenja, kot Poroča Tanjug, nista mogla nar ti nobenih novih argumentom s katerimi bi izpodbila dejstva* da gre za podel zločin, izvršen iz najniž.jih pobud, skratka dejanje, ki ga jc mogoče of*' niti edinole kot terorizem i® . ga ni mogoče opravičili * ,D! kakršnimi «politlčnimi» niotiv^ Tako kot ves čas sojenja, ki ** je začelo 21. septembra, .i*.0] hramba tudi zudoji dan sk®s* la pomanjkanje argumentov. • katerimi bi morda lahko zn*8*1'’ šala Krpanovo in Peroviče' krivdo, nadomestiti s proti.i®*0’ slovanskimi gesli, klevetami prozornimi lažmi. Ml / On n tj V nasprotju z obrambo tožilce Bergstein in njegov močnik Evertz v sklepni, b***] di ostala na popolnoma stva.( nem terenu. Naglasila sta, “ gre za zločin, za hladnokrve ' ciničen in teroristični napa® { nedolžnega človeka, od č*®. sc mora družba kar najbolj ®“ ločno ograditi. Obtožba je ‘S panov in Perovičev ,, na jugoslovanskega dipl®1’’® „ imenovala «poskus zahrbtne* uboja iz nizkih pobudo in d®? la, da je kot obremenilne 0 liščine šteti brutalnost in *®L, vosi napadalcev. Zakon Pre |r deva za storilce takšnega * čina od 3 do 15 let zapora. žilec je zahteval za Krpa®« “j za Peroviča pa 10 let i® ™ zapora. (VB) zb morebitne protizakonite stike ^ «affari riservatb in teroristič'n0 pino cavanguardia nazionale». cilj naj bi bil zrušiti lev®sref. x vlado. -Ce bi zvedel kaj take*5 > je pribil — bi bil brez dv’011'a f javil zadevo pristojnim organ®II,^c^ Potem ko je v odgovor na d» De Cataldovo vprašanje PollC*a, jel* se je med 9, in 10. julijem 1 Frencijem Zvvittrom'"in 'Matevžem I “del«“! P°scbnega sestanka v > Grilcem, priznal, da se avstriiska dreotlljevem urac!u in da -,e RIM — Včeraj dopoldne je bila pogrebna, svečanost za 28 letnim mestnim redarjem Walterjem Pio-caccinijem, ki je izgubil življenje med zasledovanjem mladega motociklista (leta ni hotel plačati 1000-lir-ske globe za prometni prekršek in je med vožnjo z motorjem z nogo sunkoma porinil prav tako motoriziranega redarja, ki si je pri oad cu prebil lobanjo). Svečanost, ki so ji' prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, tako tudi župan Argan. ter seveda veliko število pokojnikovih kolegov. ki so rajnemu posuli poslednjo pot z. brezštevilnimi venci, se je zaključila na pokopališču Vera-no. Medtem je zbor mestnih redarjev uprizoril protestno manifestacijo. s čimer se je odzval ustrez nemu vabilu sindikalne federacije CGIL-CISL-U1L. Šlo je za kratkotrajno stavko, med katero so Pro caccinijevi motorizirani kolegi na vso moč hupali. Med renči, ki jih je bilo zapaziti na pogrebu, sta bila tudi venca predsednika republike in predsedni. ka vlade. Pogreb se je odvil na stroške županstva. Na sliki (telefoto ANSA) urejena demonstracija Procaccinijevih kolegov In kolegic na stopnišču pred rimskim županstvom. ■ J” llllllllllllalllltlllllllllllNIIIIIIIIIItllllllllllllllllllfMVIIlOlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIItllllllllllliltllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllirilllVIHIIIIIIlllllllIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIin Peklenska izkušnja treh sardinskih delavcev v Libiji Rimski špekulanti so jim obljubili bajen zaslužek, nato pa so jih nečloveško izkoriščali SASSARI - List «L'Uhionc sar-da» iz Cagliarija. je priobčil vest, ki nas močno spominja na «zlate čase* trgovine s sužnji. Ta je bila sicer v bistvu odpravljena, zamenjalo pa jo je podobne vrs.e izkoriščanje delovne sile. Nečloveške razmere na delu (brez slehernega zaslužka) ob teptanju, najosnovnejših človeških pravic so občutili na lastni koži delavci Giovanni Tanča. Nino Mureddu in Antonio Far ris iz Sassarija oziroma okoliša, ki so se 1. novembra po pravi Odiseji vrnili na rodni otok iz 'Libje: tam bi morali kot preprosti zidarji prislužiti mesečno milijon lir. ki jim gre dodati dnevno 3.000 lir za prehrano, v resnici pa niso prejeli niti pare, spali so v umazanih barakah po trije na dveh zložljivih posteljah vojaškega tipa in se hranili z v vodo namočenim kruhom ter paradižniki... Sedaj se hoče nesrečna trojica upravičeno maščevati, toda ne morda nad arabskim delodajalcem. temveč nad posredniki, ki so jim «našli posel* ter jim obljubljali bajni zaslužek. Predvsem pa bi radi Tanča, Mureddu in Farris prihranili trpljenje drugim italijanskim brezposelnim, ki bi jih špekulanti zvabili v Libijo. Trenutno dela v tej afriški deželi še najmanj 60 moških v enakih razmerah, kakor so jih okusili trije Sardinci. Kdo so ti posredniki? Po zatrjevanju Tanča, Muredduja in Farri-sa gre za predstavnike nekakšne rimske družbe «Scorpios» s sedežem v Ul. Monte delTOppo 5, katere edini namen je najemanje italijanskih delovnih moči za podjetnike onstran Sredozemlja. Verjetno ne gre za edino takšno podjetje v državi, kar dokazuje tudi okoliščina, da se je Mednarodna organizacija za delo že večkrat pozanimala za postopek, s katerim se i-talljanska delovna sila po nezakonitih kanalih steka na tuje brez vsakih finančnih in skrbstvenih jamstev. Nekega dne je predstavnik «Scor-piosa* nagovoril Giovannija Tanča in mu obljubil dobro službo (pod uvodoma omenjenimi pogoji) v Libiji. Prizadeti je v zadevo pritegnil še Muredduja in Farrisa. Podpisali so enoletno delovno pogodbo (čc-sto so take pogodbe celo večletne), vendar šele po prihodu na libijsko ozemlje; besedilo je bilo v arabščini, tako da trojica ni mogla vedeti, za kaj gre. Že po nekaj dneh so uvideli, da gre za prevaro in se hoteli vmiti v domovino, toda zaman: v pogodbi je bilo zapisano, da jim to ni dovoljeno vse do izteka veljavnosti pogodbe — dejansko jim do tedaj ne bi izdali izstopnega vizuma. Obrnili so se na policijo, vendar brez uspeha, nato z istim rezultatom na italijanski konzulat v Zuari (delali so v okoliškem gradbišču), nazadnje pa na lastnika gradbenega podjetja Frogi-ja in tokrat jim je bila «sreča» mila Potem ko so podpisali zastopniku »Spprpiosa* izjavo, da nimajo od delodajalca ničesar več zahtevati, so končno prejeli vizum za povratek domov. Na Sardiniji so se znašli brez lire, toda z izkušnjo več. . cia se avsirnsKa ------ . “...... vlada ne more več upirali pritisku I 8®vor ° Poročilu o spočile .£ koroških nemško - nacionalističnih f^eseJe'’em državnem udaru, p sil. Ta isti minister je včerai ne- . Cu M‘ce'i ž® sPet posta" p® • i . i . « , . . Iawa l/Inn Moriano UnirtAfifl ** smiselno zatrdil, da je Avstrija z zakonodajo, ki so jo po porazu avstrijske vlade narekovale prav te protislovenske sile, svoje obveznosti do slovenske manjšine v Avstriji izpolnila. Marjan Sedmak tožno klop Mariana Rumorja »istrskega predsednika, ki naj bril sklep SID. da prikrije vl®«° D Ambrosiu Giannettmijevo obveščevalni službi. neS Proces se bo nadaljeval ®a ječ Catanzaru, jutri pa bo sod® |,jt> ooi»toval v Rim, kjer bo sedanjega načelnika obves® službe adm. Casardija. (vt) Petnajst letni k obsoja na dosmrtno ječo MIAMI — Pozno ponoči 1’ Miamiju zaključil proces fjjiei° letnemu Ronnyju Zamori. ^ ir' primer je povzročil v vseh ^ kajšnjo pozornost, saj fire .fS^t Za zadevo se zanima sedaj tudi ta, ki je v poskusu ropa J, pretepel 82-letno žensko. So® je®0] je zato obsodilo na dosmrid® kljub njegovi mladosti. govornik je skušal med °t>1|)i5t'| dokazati, da je Ronnyja 0 zastrupila televizija, saj J pl š presedel pred sprejemnik«11^ i pričala njegova mati, od zunanje ministrstvo. Glasnik resor ja je izjavil, da se odtok delovne sile iz Italije odvija po zakoniti poti, ne izključuje pa primerov, kakršnega smo navedli. Obljubil je poizvedovanje in, če bi se izkazalo, da je bila pustolovščina treh Sardincev resnična, tudi ustrezno u-krepanje proti družbi «Scorpios». Pozneje se je zvedelo, da se družba «Scorp:os» bavi uradno z uvozom in izvozom pretežno gradbenega materiala, in sicer trguje s severnoafriškimi deželami. Njen glasnik je povedal časnikarjem, da skuša družba tu pa tam pomagati tudi ljudem, ki bi se radi zaposlili v severni Afriki, tako tudi v Libiji, vendar je izključil kakršnokoli odgovornost «Scorpiosa» pri dogodkih, ki so jih navedli trije Sardinci. (dg) dnevno, še zlasti, če ie. oddajala prizore o nasilj® R0^ft, Poglavitna priča v prid J* j F, Zamori je bil psihiater Mic® , # beri, ki je trdil, da ie starko, potem ko se je nagledal oddaj, ki so ''se na poveličevanju nasilja- ..j ma različnega mnenja so ®’ |ci . aaaa i UliJCUja ^ P uj tri. ki jih je poklical tožile® trdili, da je bil Zamora. v Ljl®5" ko je napadel starko, P^j priseben. Porota je bila mnenja in fanta obsodil«'