256
Nikolaj Ilji Storoenko. Dne 25. januarja je umrl v Moskvi vseuiliki profesor N. I. Storoenko, ki je bil znan po svoji uenosti ne le v celi Rusiji, ampak tudi izven ruskih mej. Storoenko je bil po rojstvu Malorus; porodil se je v Poltavini (v loh vickem okraju) I. 1836. od premonih stariev. Gimnazijo je dovril v Kijevu, vseuilike tudije pa v Moskvi. L. 1864. je postal profesor pri I. moskovski gimnaziji. Istega leta je javno petkrat predaval o Shakespearu in od tistega asa je bil Shakespeare in njegova doba priljubljen predmet strokovnih globokih tudij Storoenka. Radi tudij je Storoenko bival dve leti na Anglekem, kjer je napisal izvrstno doktorsko disertacijo Predestveniki ekspira" in razpravo ekspirovskaja kritika v Germaniji". Ko je bila disertacija 'objavljena, je bil Storoenko imenovan za profesorja zgodovine svetovnih knjievnosti na moskovski univerzi. S svojo globoko analizo Shakespearjevih spisov in s temeljitim znanjem njihovih virov je Storoenko stvoril na Ruskem celo znanstvo ekspirologijo". L. 1878. je Storoenko izdal uen spis Robert Grin, jego iznj i proizvedenija"> v katerem je razpravljal tudi za angleko znanstveno knjievnost novo vpraanje; spis je bil na Anglekem po zaslugi ocenjen, preveden na angleki jezik in njegov avtor je bil izvoljen za podpredsednika anglekega novega shakespearskega drutva. Kot rojen Malorus rajni Storoenko ni pozabil svojih rojakov. Kijevskaja Starina" je vekrat objavila njegovo ueno gradivo za ivljenjepis evenka. S smrtjo Storoenka je rusko znanstvo izgubilo enega izmed najboljih in najbolj nadarjenih uenjakov.
Fr. t.
Sreta Stojkovi, ravnatelj belgradske realke, je obhajal 9. februarja tridesetletnico svoje uiteljske in ravnateljske slube. Po toliko letih svoje slube more g. Stojkovi s ponosom gledati na sad svojega dela. Sreta Stojkovi je sicer strokovnjak v matematiki, ali estetini okus ga je v zadnjih letih prisilil delovati tudi na leposlovnem polju, na katerem sedaj zelo uspeno deluje. Spisal je Lazaria", potopisne rtice Na plavem Donavu", ivljenjepis Hajduk Veljko" in dr.
Stoletnica nove bolgarske knjievnosti. Dne 25. novembra 1. 1806. je izla v Rimniku (na Rumunskem) prva bolgarska tiskana knjiga pod naslovom Kiriakodramion ali nedelnik". Knjigo je pre-vel za preprosto ljudstvo iz grkega kof Sofronij Vratanski. Blgarsko kniovno drutvo" je v seji dne 22. januarja sklenilo to stoletnico slovesno obhajati. V jeseni 25. novembra (st. t.) bode priredilo slovesno zborovanje in pri tej priliki izdalo publikacijo Blgarskija knjigopis", v kateri se popie razvoj bolgarske knjievnosti v zadnjih sto letih.
Salvatore Farina, italski romanopisec, je pred kratkim obhajal estdesetletnico v svoji idilini hiici pri Milanu. V njegovih spisih ni romanskega pathosa, ampak zmerna preprostost. Farina je velik nasprotnik modernih italskih pisateljev, ki ljubijo cvetnat jezik in krasen zlog. Po besedah Farine je preprostost najveja stilistina lepota. Pri svojih delih se izogiba Farina vsem sociolokim, prirodopisnim, zgodovinskim in psiholokim tudijam. Radi tega imajo njegova leposlovna dela le srednjo vrednost. Njegova zadnja dela so: Fino alla morte" in trilogija Le tre commedie della vita".
Iz Makedonije:
Vodnjak v Peli, zadnji ostanek rojstnega mesta Aleksandra Velikega.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si