I Ameriška Domovi ima
i < fi !<& g;	~
No. 156
^VV
A/ y	^ I?»3 SPIRIT
. ‘ • //o *.ANGUACC ONLY
<?>
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€W$PAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 17, 1971
stev. lxxit — vol. lxxii
POZDRAVLJENI ROJAKI IZ
SLOVENIJI V CLEVELANDU!
Prevzvišana škofa, predragi vsi ostali rojaki, ki ste prišli iz rodne Slovenije, da z nami praznujete posvetitev Slovenske kapele v našem Narodnem svetišču v WatiTinglo-flu, D.C., pozdravljeni v ameriški slovenski metropoli, v Clevelandu!
Sovjelski diplomat je poliite! na Malto
Vi ste prva večja skupina, ki je priletela k nam na obisk iz rodne Slovenije, zato ste nam še posebno dragi! Naša srca so polna radosti, ko sprejemamo v svoji si'edi verne sinove verne Slovenije, ki nam je danes pi’av tako draga, kot nam je bila, ko smo pred leti iz nje odhajali v beli svet, — nekateri kruha, drugi svobode iskat.
Pozdravljeni, dobrodošli, slovenski bratje!
Ko je NATO izjavil, da ne bo ponudil Malti nove cene za rabo te kot oporišča, je sovjetski poslanik iz Londona pohitel na Malto.
Izvoz kapitala na latinski jug zastal
Edward Kofol
Preteklo nedeljo je umrl v starosti 53 let Edward L Kofol, Na eni strani ima kap it al| 1744 E. 300 St., Wickliffe, Ohio.
Novi grobovi
možnost naložbe doma, na drugi pa Latinska Amerika za tuj kapital ni posebno varna.
NEW YORK, N.Y. — V dobi inflacije se draži vse, tudi cena za posojila. Drugače tudi biti ne niore. V dobi inflacije se podraži Vsaka investicija, podjetja pa niorajo iskati pri bankah toliko kredita, kolikor jim zmanjka denarja za kritje izdatkov za naložbe. Zato se pri nas obrestna ttiera za posojila zadnje mesece stalno dviga. Cim bolj se dviga, lem manj veselja imajo banke, da bi posojala denar na tuje.
To je začelo močno jeziti kro-8e Organizacije ameriških držav (OAD), ki očitajo našim denar-him zavodom, da namenoma nočejo več posojati denarja v Talinsko Ameriko. OAD je sestavin celo spomenico v tem duhu In jo širi v naši javnosti. Akcija 3e zgrešila svoj cilj: naš kapital he sili v Latinsko Ameriko, ker lahko doma najde dobro zaposli-lev. Samo deloma je temu kriva Ihdi politika držav Latinske A-hierike, ki precej brezobzirno hacionalizira” naše investicije v Latinski Ameriki in se potern he briga, kako bo plačala naci-°nalizirano ameriško premože-hje.
Vlada ZDA zmeraj bolj po-hdarja. tudi ta razlog, zakaj kapital beži iz Latinske Amerike, Ih se seveda s tem ni prikupila lakim državam, kot so Peru,
Zapustil je ženo Mary, roj. Germ, sinova Edwarda v West Covina, Calif, in Roberta v Las Vegas, Nev., hčerki Mary Lou por. Horrigan in Anna Marie, šest vnukov in vnukinj, brata Augusta Kofol in dr. Johna Kofol v Attica, Ohio ter sestro Rose Hoffert. Bil je sin pokojnih Avgusta in Mary Kofol. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Louis Orlando pogrebnega zavoda na 29550 Euclid Avenue v cerkev Matere Božje Karmelske v Wickliffu ob 9.30, nato na pokopališče.
Joseph Gabron
Včeraj zjutraj je po težki večmesečni bolezni umrl rojak Joseph Gabron, star 78 let. Pokojni je zapustil ženo Mary, roj. Mihelič, sestro Lizo Kunst v Bistrici ob Sotli, sestrične Pauline Burja, Alice Kogoj in Betty Kazan, bratranca Josepha Plevnika in nečakinjo Frances Plev- | nik. V Ameriko je prišel leta j 1920 in je lastoval in vodil Gabron Grocery and Meat Market na Parkgrove Avenue. Zadnjih deset let pred upokojitvijo je bil zaposlen pri Yale Meat Market. Pogreb bo v četrtek ob pol enajstih dopoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue na Interment Whitehaven pokopališče.
-------o-------
Zelo slano jezero
VALLETTA, Malta. — Glavni stan NATO je pretekli teden sklenil, da ugodi zahtevi Malte in umakne svoj pomorski glavni stan z Malte, ker da ta otok ni nujno potreben za namene NATO v Sredozemskem morju. Že naslednji dan je poslanik ZSSR v Londonu Mr. Smirnovsky, poletel na Malto, da si ogleda položaj' in skuša pridobiti vlado Doma Mintoffa, da da sovjetskim vojnim ladjam pravico pristanka na otoku.
Vlada Doma Mintoffa se še vedno pogaja z Veliko Britanijo o nadaljni uporabi otoka za oporišče britanski vojni mornarici. Ta je doslej plačevala za to letno 11,5 milijonov dolarjev. Vsoto je zdaj povišala na 20.4 milijone, nekaj milijonov pa so bile voljne primakniti še posamezne države NATO.
Dom Mintoff zaheva 72 milijonov za izključno uporabo Malte za oporišče NATO. Ta ni voljan toliko plačati in se je odločil rajše za odhod. Kakšno ceno je Mintoff stavil Sovjetiji, če jo sploh je, ni znano. Kljub glasnim izjavam in zahtevam Mintoffa še ni izključeno, da se bo končno le pobotal z Veliko Britanijo, ki je gospodarila na Malti nad poldrugo stoletje in zato vrednost otoka in razpoloženje njegovega prebivalstva najboljše pozna.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Danes dopoldne bo sprejel prdsednik Nixon vodnike Kongresa obeh strank in z njimi razpravljal o gospodarskem stanju in o ukrepih, ki jih mora potrditi Kongres, predno bodo veljavni. Predvsem gre za znižanje davkov.
BEOGRAD, SFRJ. — Sem je prišel na obisk predsednik kanadske vlade P. E. Trudeau s svojo ženo. Predsednik Josip Brez Tito ju bo sprejel na Brionih.
BERLIN, Nem. — Danes so se sestali tu znova poslaniki štirih velikih sil, da nadaljujejo svoje razgovore za spox-azuni o bodočnosti Zahodnega Berlina. Sporazum je bil napovedan za sredo tega meseca, pa se je nekaj zavlekel.
LONDON, Vel. Brit. — Menjanje denarja, zlasti dolarjev je v večini držav svobodne Evrope omejeno na dnevno rabo, dokler se države ne odločijo, kakšno stališče bodo do zadnjih sprememb zavzele.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči Žabarji so postavili razstrelivo pod prevozno ladjo Green Bay v Qui Nhon in jo potopili. Nekaj mornarjev je bilo ranjenih, med njimi en Amerika-
nec.
SFRJ. — Lista
VLADA V ZAMRZNITVI CEN IN PLAČ ODLOČNA
Zakladni tajnik John B. Connally je dejal včeraj na tiskovni konferenci, da ne bo nobenih iz jem od zamrznitve cen in plač in od drugih do-Icčil gospodarskega značaja, ki jih je predsednik Nixon objavil v nedeljo zvečer, da požene narodno gospodarstvo v hitrejši tek, zavre inflacijo doma in ustali dolar v svetu. Ukrepi so bili na splošno ugodno sprejeti, mednarodni denarni trg še išče odgovor na ameriške ukrepe, ko je borza v New Yorku pokazala včeraj navdušenje z velikim porastom vrednosti delnic.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je zakladni tajnik John B. Connally razlagal časnikarjem ozadje nedeljskih predsednikovih gospodarskih ukrepov, ki so v močnem nasprotju z vsem, kar so predsednik Nixon sam in njegovi sodelavci v zadnjih mesecih trdili. Izjema v tem pogledu je bil načelnik upravnega odbora Federalnih rezervnih bank A. Burns. Connally je dejal, da so bili ti ukrepi že dalj časa v načrtu, da so o njih razpravljali, jih tehtali in skušali dognati njihov učinek in posledice, predno so dobili končno obliko in jih je predsednik v nedeljo objavil. Poudaril je, da vlada ne misli delati nobenih izjem, da velja zamrznitev cen in plač za vse, isto velja za 10-odstotno carino na vse uvoženo blago z izjemo tistega, ki ima določene kvote. Za enkrat so vsi ukrepi omejeni na 90 dni, toda predsednik ima pravico, da jih podaljša do 30. aprila 1972.
Na splošno sta domača javnost	:-	—

Iz Clevelanda in okolice
sveč
in posebno gospodarski predsednikove ukrepe ugodno sprejela. General Motors in
SALT LAKE CITY, Utah. — Voda Velikega slanega jezera
soli
kot morska voda.
’	- -----VUUd v CiiXWga	J
° ivija, Čile itd., ki rade naci- ima povprečno 6-krat več Orializirajo, za plačila svojih ob-Vez se pa ne brigajo in jih zavlačujejo. V Latinski Amerik: y° treba bolj spoštovati dano besedo, pa se bo razpoloženje Pri nas takoj spremenilo.
Zvezne oblasti ne bodo raziskavale streljanja v Kentu
WASHINGTON, D.C. — Pravosodni tajnik J. Mitchell je v posebni izjavi dejal, da pravosodno tajništvo ne bo pod-
nosti, ki se sedaj vrti blizu 6%. Carina na uvoz tujega blaga, naj bi tega zmanjšala in tudi od svoje strani pomagala k večji
v zvezi z napovedjo obiska I bosta povišalai kot ]e bilo obja-j	m P°rabl d°maČih 1Z~
BEOGRAD,
ijorba in \ečerne novosti i;porci sta včeraj objavila, da cene zavračata madžarske grožnje j avtomobilom jetnika 1972 ne
predsednica kitajske vlade v vijen0 preje, ampak jih bosta Romuniji, Jugoslaviji in Al- prodajala po starih. V kolikor baniji. “Borba” se
iT^.T.0 tTTT 2m' “ b0li *»“• Ognejo nai prousovjecsKe z\c ^jj tudi zanj. Tako bodo novi i-aM-nn ze”. da	!	.	................ , Iastoo deželo, preživljajo počit-
nice v doi
sto da bi odhajali v tujino
Neugodnosti, ki so jih imeli
se rorčnie i, 1 _T L	, j . . , , in jih imajo ameriški potniki po
orcije iz b0 odpravljen V, prodajni da- > svetUj naj bi 2adrzale Amerikan-K1 Pise 0 vek, bodo cene avtomobilov zni-. žali tudi zanj. Tako bodo novi
Oba	"h!lucinacije”; j avtomobili letnika 1972 za okolij v domačih predeiih, name-
^ avracata greznje v zvezr $i50 do $200 cenejši. Avtomobili! .to da bi ndbaiaH „ tlnmn in
z vojaškimi vajami, ki naj bi J tujega izdelka bodo dražji 10%jj-am trošili
bile znak volje listične dežele
Allende ima tudi ministrsko krizo
SANTIAGO, Čile. —■ Poraz, ki ga je doživela Allendejeva vladna koalicija pri zadnjih nadomestnih volitvah, je močno vzelo nobenega novega koraka zrahljal njeno solidnost. Dve glede streljanja v Kentu lani v | stranki v koaliciji, radikalna in maju, ko je Narodna garda us- I ljudsko akcijsko gibanje, sta iz-
z ozirom na novo uvedeno carino in morda še nekaj z ozirom
svoj denar.
Mednarodni denarni trg je bil prizadet z odločbo, da ZDA ne
na tečaj dolarja. Prodajni davek ,	,	- j • i	j ,
J H ,	, J	. iboao vec dajale zlata za dolarje
7% bo seveda odpadel tudi pri
trelila 4 študente Izjava pravi, da ni nobene utemeljene verjetnosti o ob-' stoju kake zarote med člani Narodne garde zd oster nastop proti študentom in nobene pravne osnove za kak nastop proti posameznim gardistom.
javili, da se ne moreta strinjati s sedanjo politiko Allendejevega režima. Zato so iz vlade stopili kar 4 ministri.
Tovorni avtomobili v ZDA
njih.
Zamrznitev cen, plač in najemnin ni 'naletela nikjer na večji odpor, pojavile pa so se seveda pritožbe in vprašanja glede tolmačenja. Tako ponekod ne vedo, ali bodo že sklenjena povišanja plač veljala ali ne.
Na splošno pričakujejo, da bodo Nixonovi gospodarski ukrepi, med njimi zlasti odpis 10% za nove stroje in industrijske naprave poživili gospodarsko dejavnost ter ustvarili nova
prepeljejo letno okoli 9 bilijo-1 delovna mesta. To naj bi pri-nov ton tovora.	I vedlo do zmanjšanja brezjjosel-
Clevelondski županski kandidafje se začenjajo seliti 'na pozicije'
V Iranu streljajo prodajalce mamil
TEHERAN, Iran. — Preteklo Nedeljo so tu ustrelili znova pet °Seb, ki so bile obsojene na smrt Zaradi nezakonitega trgovanja z ri^mili. V teku dveh let so jih 0slej zaradi tega obsodili na Srurt in ustrelili že preko 100.
Poravnajte naročnino, če !e mogoče, na prvo obvestilo!
Sončno in nekaj toplejše. ajvišja temperatura okoli 80.
CLEVELAND, O. — Dan, ko se bodo naši kandidatje za mestnega župana morali odločiti, ali naj definitivno kandidirajo ali ne, se hitro bliža. Konec časa za premišljevanja in posvetovanja z zavezniki in prijatelji ter zaupniki je pred vrati. Vsak kandidat mora, če ne z besedami, pa vsaj s svojimi dejanji pokazati, katero pot si je izbral do zmage in kako presoja volivni boj za župansko mesto. Ker bomo imeli več kandidatov, ki ne bodo ravno držali jezika za zobmi, ko se bodo borili za svoje cilje, bo dobro, da volivci že sedaj vedo, kaj posamezni kandidatje mislijo v resnici in kakšno taktiko so si izbrali za dosego cilja, ki so si ga postavili.
Med prvimi je “odkril karte” črnski kandidat Pinkney. Pinkney velja za zaupnika neodvisnih črnih demokratov, ki imajo med črnimi volivci večino, ako se zadnji trenutek
ne bi pojavile težnje po razkolu, česar pa politični opazovalci doslej še niso opazili. Ako bi ga pri primarnih volitvah volili vsi črni volivci, bi gotovo zmagal z relativno večino in si tako odprl pot do kandidature pri glavnih volitvah. Do tega cilja ga teoretično lahko vodita dve smeri; ali naj kandidira v okviru demokratske stranke ali pa naj nastopi kot neodvisni demokrat. Ako bi nastopil v okviru demokratske stranke, bi morala pri končnih volitvah glasovati vse demokratska stranka v Clevelandu zanj. Ako bi kandidiral kot neodvisen demokrat, bi se seveda sam moral brigati, odkod naj vzame volivce za zmago. Zmagati z relativno večino bi mu pri primarnih volitvah ne bilo težko, dvomljiva bi pa bila njegova zmaga pri končnih volitvah, ako ga takrat ne podpre vsa demokratska skupnost, bela in črna.
Pinkney vse to dobro ve, zato je hotel dobiti od vodnika clevelandskih demokratov Bartuneka izjavo, da bo pri končnih volitvah vsa stranka podprla njegovo kandidaturo. Te izjave od Bartuneka ni mogel dobiti. To je Pinkneyja nagnalo, da bo nastopil pri volitvah kot neodvisen kandidat. Ta pot mu omogoča, da se udeleži tudi končnih volitev, četudi bo v tem slučaju d e m o k ratska stranka imela takrat svojega kandidata.
Pri tem računa Pinkney s tem, da se bosta pri primarnih volitvah dajala med seboj bela demokratska kandidata A. Garofoli in James Carney, torej dva tekmeca Pink-neya. Pinkney se bolj boji Garofolija, ker Garofoli uživa podporo kongresnika Stanto-na, ki spada med vodilne clevelandske politike.
Tako bi bil pri končnih volitvah sledeči položaj: na re-
publikanski strani bi kandidiral beli kandidat Perk, na demokratski Garofoli, poleg pa še “neodvisni” črni Pinkney. Volitve same bi imele izrazito rasni značaj in ne morda samo strankarskega. To bi pomenilo, da bi Cleveland na koncu dobil belega republikanskega župana.
Zanimivo je, da so vodilni demokrat j e že pred 4 leti predvideli tako možnost, samo v nekoliko drugačni obliki. Predvideli so možnost, da se bo režim takrat novega župan Stokesa “obrabil” že v 4 letih in da Stokes ne bo več kandidiral. Takrat pride na vrsto tradicionalni beli demokratski kandidat, ki bo tudi zmagal. Z razkolom v demokratski stranki tedaj ni nihče računal.
Sedaj bo treba počakati, da razodeneta svoje načrte še Garofoli in Carney, potem šele bodo prerokovanja imela pomen.
tujim narodnim bankam. Dolar je s tem vsaj začasno izgubil svoje zlato kritje in “plava” kot nemška marka in kanadski dolar. Ameriški zakladni podtajnik Volcker je včeraj v Londonu dejal zastopnikom narodnih bank iz Evrope, da se ni prišel tja pogajat, ampak samo obrazložit ameriške ukrepe. Na njih je, da se sedaj prilagodijo novim razmeram, od njih zavisi novi mednarodni monetarni sistem.
Njujorška borza je bila navdušena nad Nixonovimi ukrepi in so vrednostni papirji, zlasti delnice industrijskih podjetij silno poskočile, najbolj v enem dnevu, kar pomnijo. Prav tako je bilo prodanih in kupljenih več kot kdajkoli poprej.
------o------
Marijanski kongres na Hrvaškem končan
ZAGREB, Hr. — Mednarodni marijanski kongres, 13. po številu, je bil v nedeljo zaključen v Mariji Bistrički, najbolj znani hrvaški Marijini božji poti. Trajal je 4 dni in je bil prvi v kaki komunistični državi. Zaključka se je udeležilo preko 100,000 ljudi.
Nekaj časa se je govorilo o tem, da bo nemara prišel na zaključek kongresa papež Pavel VI. Jugoslovanska vlada naj bi ga povabila kot odgovor na povabilo Tita v Vatikan letošnjo pomlad. Razgovori o tem so vodili, pa se zdi, da so v Vatikanu prišli do zaključka, da je' vatikanski koncil pozval k ob-boljše, da. papež ne hodi v Jugo-^ novi, ki “mora pomladiti Cer-slavijo. Ni izključeno tudi, da se kev, mora zbuditi v Cerkvi zaje odločil za to Tito, da ne bi vest o stalnih silah, ki jih ima spravljal v slabo voljo Srbe, kij v sebi sami”. Svaril je pred ob-že brez tega bijejo plat zvona na hrambo srbstva.
škofovska maša pri Sv. Vidu—
Nocoj ob pol osmih zvečer bo pri Sv. Vidu sv. maša, ki jo bosta darovaja mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik in ko-perski škof dr. Janez Jenko skupaj s slovenskimi duhovniki-romarji iz Slovenije. Po maši bo fara sv. Vida priredila romarjem prisrčno dobrodošlico z večerjo v farnem avditoriju. Vsi Slovenci vabljeni!
Škofova maša pri Mariji Vnebovzeti—
Jutri ob devetih dopoldne bo pri Mariji Vnebovzeti sv. maša, katero bo daroval mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. Po maši bo kratek pozdravni sprejem. Vsi, ki jim je mogoče so vabljeni k maši in k sprejemu, gospodinje pa prošene za domače pecivo.
Seja upokojencev—
Klub slovenskih upokojencev za st. clairsko okrožje bo imel sejo kot običajno, v četrtek, 19. avgusta, ob dveh popoldne. Vse članstvo vabljeno!
V bolnici je—
Mrs. Mary Yerak, 16809 Grovewood Ave., se nahaja v Huron Road bolnici, kjer bo operirana. Obiski so dovoljeni. Dolgoletni naročnici želimo hi-rega okrevanja!
Pozdrav z Bleda—
Bivša Clevelandčanka Urška Jle, ki se je pred leti za stalno naselila v rodni Sloveniji, pošilja svojim clevelandskim prijateljem in znancem pozdrave z lepega Bleda. Pravi, da je trenutno v Sloveniji zelo vroče! Rokoborba—
V četrtek zvečer ob osmih se oosta v Areni na 3717 Euclid Avenue merila Lord Athol Lay-ion in Waldo Von Erich.
Nande Novak v Clevelandu— Bivši Clevelandčan g. Nande Novak, ki že več let za stalno biva v Evropi, je prišel z romarsko skupino na posvetitev Slovenske kapele v Washington, včeraj pa tudi v Cleveland pogledat svoje sorodnike, prijatelje in znance. Za kratek čas se je oglasil tudi v uradu Ameriške Domovine. Je še vedno čil in dobre volje. Hvala za obisk! Romanje—
Marijina legija pri Sv. Vidu vljudno vabi na svoje vsakoletno romanje v nedeljo, 29. avgusta, k Mariji Vedne Pomoči v Chagrin Falls, Ohio. Prijavite se pri Maroltovih, tel. 431-5966 ali pri Sršenovih, tel. 432-2041.
Na obisku—
Z romarji k blagoslovitvi slovenske kapele v Washington je prišla ga. Marija Tomaževič iz Semiča v Beli krajini in obiskala svojo teto Mrs. Mary Mu-niza na Edna Avenue v Clevelandu in druge sorodnike. Ostala bo do četrtka, ko se z romarji vrne domov.
Obnova v katoliški cerkvi napreduje
CASTEL GANDOLFO, it. — Papež Pavel VI. je pretekli teden zagotovil svoje poslušalce pri dnevni avdienci, da obnova v katoliški cerkvi napreduje in se ogiba napakam teh, ki hite za novostmi in čim več spremembami.
Papež je dejal, da je drugi

sedenostjo po novostih, ki načujejo izdajo načel vere”.
if
W'AUd'llttm i
"i rv* * »/ ■ c- * v
IA DOMOVIIVA
i
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor : Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$38.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
bodo namreč potegnile le vse muslimanske države, ki naravno ne bodo branile le pravice kristjanov, ampak predvsem tudi muslimanov, ki izraelska uprava nanje verjetno še bolj pritiska kot na kristjane. Jezik za zobmi ne bodo mogli držati tudi delegati komunističnih držav, saj so zavezniki Arabcev, odnosno muslimanov.
Vatikan sam se v zadevo ne bo mogel mešati, ker ni član ZN. Javno obravnavanje spora mu gotovo ni prijetno, kajti Judje se lahko marsikje na svetu znašajo tudi nad katoličani. Zato bo pripravljen, da podpre vsako akcijo, ki naj drži debato v ZN na dostojni diplomatski višini.
BESEDA IZ NARODA |
.gostišče. Sicer je bilo izven
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.ftQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND Cl ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 156 Tuesday, Aug. 17, 1971
Muslimani bodo branili pravice kristjanov pred Judi
Pred kratkim je sklical jordanski kralj Husein veliko tiskovno konferenco tuje časnikarje v Amanu in jo porabil za bridke pritožbe, kako Izrael krši vse pridobljene pravice kristjanov, posebno katoličanov, v vzhodnem delu Jeruzalema, ki je po mednarodnem pravu še zmeraj del jordanske države, pa so ga Izraelci med tem prisvojili. Priključitve Jeruzalema Izraelu do sedaj ni priznala nobena država ali mednarodna organizacija.
Ta tiskovna konferenca je opozorila svet, da obstoja še zmeraj odprta rana v arabskem svetu in se imenuje: bodočnost Jeruzalema.
Rana se je odprla že 1. 1948, ko je mednarodna diplomacija debatirala o bodočnosti Jeruzalema ob vprašanju, čigav naj bo Jeruzalem.
Jeruzalem ima v svetu in v zgodovini izreden položaj, ki daleč presega sodobne probleme, kar jih je spravil^ na površje nacionalizem. Jeruzalem je postal zibelka krščanstva. Krščanstvo se je sicer razcepilo na različne tokove, toda oči vseh krščanskih vej so še zmeraj obrnjene proti Jeruzalemu. Obhajanje vseh velikih krščanskih praznikov v Jeruzalemu je dodaten dokaz, kaj pomeni Jeruzalem za ves svet. Zato se je Vatikan kot zastopnik najmočnejše krščanske veje postavil na stališče, da Jeruzalem pripada vsemu svetu in ne morda temu ali drugemu narodu. S svojim stališčem ni zmagal. Usoda Jeruzalema je radi tega postala še bolj zapletena, kot je bila. Mesto je bilo namreč po mirovni pogodbi razklano v dva dela, ki ju je ločila žična pregraja. Žično pregrajo so na eni strani varovali izraelski varnostni organi, na drugi pa jordanski. Pregraja je bila tako trdna, da je bil prehod iz enega dela mesta v drugega svoboden le nekaj dni na leto, drugače je bilo treba imeli ali dobiti dovoljenje za prehod.
Tako izraelska kot jordanska javna uprava sta se že v začetku novega stanja v Jeruzalemu slovesno obvezali, da bosta spoštovali vse verske pravice in tradicije, ki so postale že del jeruzalemskega dnevnega življenja. Obveze sta se kolikor toliko držali obe državi, toda ne toliko zato, ker sta podpisali mirovne pogodbe, ampak radi tekme. Nobena med obema državama ni hotela jeruzalemskih verskih zadev slabše upravljati kot soseda na drugi strani žične pregraje. Tako Izrael kot Jordan sta skušala držati pariteto ravnopravnosti v vseh verskih stvareh, kar se je posebno jasno pokazalo ob priliki obiska papeža Pavla VI. v Jeruzalemu. Zgodilo se je celo to, da sta se obe upravi dogovorili, kako bosta papežu s skupnim toda ločenim nastopom omogočili, da se mu izpolnijo vse želje kot poglavarju katoliške cerkve, dasiravno je papež ponovno pou daril, da prihaja v Jeruzalem le kot navaden roman.
Med tem je nova izraelsko-arabska vojna znova porušila tudi privid političnega miru v Jeruzalemu. Izrael je takoj ob začetku nove vojne zasedel jordanski del Jeruzalema in ga začel upravljati kot zasedeno ozemlje. Ako bi bil Izrael nadaljeval to politiko, bi moral upravljati jordanski del Jeruzalema tako, kot so ga upravljali jordanski varnostni organi.
Med tem je Izraelcem začel rasti greben pod vplivom zmagovalne samozavesti in naraščanja njihovega nacionalizma. Najprvo so proglasili, da jordanskega dela Jeruzalema ne bodo nikoli vrnili Jordanu, kmalu nato so pa začeli uvajati v “jordanskem” Jeruzalemu izraelski način uprave, ki je bil v tehničnem pogledu gotovo boljši od jordanskega, ki je pa obenem tudi začel kršiti pravice kristjanov in muslimanov v korist Judom. Kristjani in muslimani v Jeruzalemu so začeli takoj protestirati in odrekati izraelski upravi pravico, da se obnaša kot gospodar, ne pa kot začasna javna uprava. V napeto stanje se je moral vmešati tudi Vatikan kot država in kot varuh katoliških interesov v Jeruzalemu. Menda ne obstojajo med Vatikanom in Izraelom vsaj trenutno najboljši odnosi, motijo jih vatikanski protesti, ki pa more nanje izraelska diplomacija le težko kaj stvarnega odgovarjati. Vatikan svojih protestov ne objavlja, Izrael bi jih lahko, pa mu ne kaže, da bi to delal. Tako svet ve le malo o tem, kaj stoji napisano v vatikanskih protestih in izraelskih odgovorih.
V to na zunaj mirno stanje v Jeruzalemu je sedaj treščila tiskovna konferenca jordanskega kralja Huseina, ki precej podrobno navaja vse, kar je do sedaj kršila izraelska uprava v vzhodnem delu Jeruzalema. Po mednarodnem pravu je Jordan upravičen protestirati tudi s svoje strani, kajti vzhodni Jeruzalem je še zmeraj pod jordansko suve-reniteto, akoravno ima sedaj izraelsko upravo.
Tiskovna konferenca ni sama sebi namen. Kralj je porabil priliko, da napove, da bo vso zadevo spravil pred jesensko zasedanje Združenih narodov. S tem postane spor med Jordanom in Izraelom mednarodna zadeva, ki jo članice ZN ne bodo mogle obiti z molkom. Z Jordanom ne
Samo senee ne dajo prave slike...
HUNTINGTON, L.L, N.Y. —
V zadnjem svojem sestavku iz tega počitniškega naselja, sem skušal podati tisto senco življenja ene plasti tukajšnjega življa žal, da je učiteljski stan tako močno zastopan — ki kazi sliko intimnega odnosa moža in žene, katero pa dokaj do dobrega pregrinja zunanja narava. Domovi se tu pogrezajo v zelenje. Mnogokrat in marsikje jih v bežni vožnji po senčnatih cestah niti ne opaziš. In prav tako ne moreš opaziti tistih senc, o katerih sem zadnjič govoril, če nimaš prilike stopiti v sredo te življenjske gošče. V vsaki goščavi pa raste veliko nepravilnosti.
To je naš kmet dobro vedel in prav zaradi tega si je vsako pomlad odmeril nekaj dni, da j c šel goščavo trebit.
Ne morem reči, da sem jaz prišel v Huntington, da bi plevel morsko vodo.
nekateri od njih ti plavajo, kot da so vodna bitja.
Prvi večer me je tudi svaril, da je treba biti na oprezu pred mladimi pobalini. Vendar na plaži sami, nisem - čeprav je nekaj takšnih z daljšimi lasmi -opazil nič kaj takšnega in nobenega, ki bi vzbujal neko potrebo po previdnosti in izogibanju. Samo eno dekle pride -in še to od časa do časa - za katero bi moja mati dejala: Ta je pa avšasta!
Ko mladino tu opazujem mi postane kar hudo, ko pomislim, da se že približuje dan, ko bom moral zapustiti ta lep predel Huntingtona in iti v mesto, kjer bom celo v svoji neposredni soseščini moral spet gledati dolgolaso mladino polno duševne in srčne praznine.
Tu pridejo mladi zvečer na mostič, ki vodi do platona, kjer je odskočna deska za skok v morje in uživajo v kazanju svojih bravur, v plavanju in skokih v
trebil. Lahko pa rečem, da poskušam ob vsaki priliki in priložnosti z žarkom svetlobe odganjati sence in napačnosti. Morda ravno ta črta mojega značaja mi je prinesla možnost letošnjega počitnikovanja v takšnem razkošju.
Ne daleč od počitniškega doma. Rekel bi, komaj za tri jelenove skoke od njega, je privatna morska plaža;'ki je v naj lepšem objemu Huntington Bay-a. Sprva voda mi bila preveč čista. Je pa že drugi teden, da je voda čista kot oko marsikatere ribe, ki pretkani vabi nasede na rogljičku ribičevega trnka.
Na tej plaži se srečujem z mladimi, starejšimi in priletnimi. Ti prihajajo zlasti v uri, ko je sonce že daleč v zatonu in se njegovi žarki v zračnih sferah in soparah ter meglicah lomijo, da ti ves zaliv spreminjajo, kot da je ves ta del narave postal barvasto filmsko platno. Kje je človek umetnik, da bi vso to čudovitost s svojim očesom ujel in jo prelil na svoje slikarsko platno. Na tej naravni sliki, so sence nekaj, kar ne moti tvoje oko niti tvoje doživetje, ampak ga še bolj vzvalovi in poglobi. Da zareže se v občutje tvoje duše tako močno in tako globoko, da te prijetno pretrese in zaboli.
Sence, ki jih opaziš v izživljanju svojega sočloveka, te tudi zabole. Ta bolečina pa je čisto drugačna. Včasih pa sam ne veš, ali ni vse to samo neko tvoje napačno mnenje o morali in lepoti človekovega življenja? Ti stopiš na eni strani s svojo takšno miselnostjo in ob njej dejanj-sko trpiš, ker nekaj gledaš, pa se ti zdi zmotno in napačno; drugi pa stoji na drugi strani in tisto isto “nekaj” se mu zdi pravilno in nič ne trpi.
In tako sem se že večkrat ob večernih urah na tej plaži, na beli klopici srečaval in se pomenkoval z možem, ki je star prek sedemdeset let. Njegov dom je z lepim kosem njegove zemlje, na kateri se košatijo tudi jablane in breskve, povezan s plažo samo. Prvi večer mi je s ponosom pripovedoval, da ima devet živih otrok, 76 vnukov in vnukinj. Nekatere od njih mi je kar začel predstavljati, ko jih je po imenu klical k sebi. Nekatere od igre, druge
Za nje je to telovadba. Telovadnica jim je narava sama. Streha te telovadnice je čudovito pobarvano nebo. In tla njihove telovadnice sta voda in njena gladina, ki so barvana tako čudovito, kot je barvan strop.
In misli mi gredo zmeraj nazaj v dni, ko smo ob večerih se zbirali na domžalskem sokolskem telovadišču. Tudi tam je prešernost mladosti vriskala v prostranost narave. Med fanti in dekleti je bilo tamkaj lepo srečevanje. In prav takšno lepo srečevanje opazujem tu na huntingtonski plaži.
Torej je še veliko zdravega v ameriški deželi!
Tu v Huntingtonu bi se drznil reči: Srečal sem bolj moralno zdravo mladino, medtem ko sem srečal veliko moralno sprijenih učiteljev in profesorjev. Iz tega bi sklepal. Da ima Huntington, če ga z druge plati obiskuješ in gledaš, veliko število moralno zdravih družin. Obnašanje njihove mladine me o tem prepričuje.
In Bog daj, da bi vsa Amerika enega dne spet postala tako moralno zdrava, kot je del hun-tingtonske mladine, potem bo imela spet svetle dneve in bo spet lahko znanilna zarja lepših dni vsemu svetu — in tako tudi našemu narodu slovenskemu in vsemu jugoslovanskemu rodu!
Tone Osovnik
Spomini na lepe dni pri Novi Štifti pri Ribnici
(Nadaljevanje)
Med cerkvijo in samostanom je dokaj obširen prostor, kjer ob robu kraljujeta še dve mogočni lipi, stari morda še več kot cerkev sama. Na eni je kar precej obsežna lesena uta nad deset metrov višine nad zemljo - tako je za mojih čas bilo - h kateri so vodile številne stopnice, in marsikateri poletni popoldan smo z družabnimi patri pokramljali v njeni senci. Tretja se je isto leto, ko je požar grozil cerkvi, podrla. Štor so odžagali dobra dva metra nad zemljo in ga priredili za udoben govorniški oder, 6 katerem bom morda pozneje povedal kaj več. Kot pri vsaki božjepotni cerkvi je
| tudi pri Novi Štifti — vsaj za pa, ko so prišli iz vode. Zares, I moj,ega časa — bilo primerno
cerkvenega posestva, pa je bil gospodar “dobra duša”, med božjo službo je gostilno vedno držal zaprto, da ne bi motilo cerkve. Sodražan po rodu si je z ženko tam uredil lep dom z zelo številno družino. Pridni in lepi otroci so bili, v šoli sem jih bil vesel; in vesel sem jih bil, kadarkoli sem prišel k Novi Štifti in so mi vedno prijazno prišli nasproti. Po otrocih smo si postali prijatelji tudi s starši. Oče je bil bolj tih, pa zelo ustrežljiv, mama, redna cerkvena pevka, pa nad vse zgovorna in mi je vsa družina še vedno v lepem spominu.
Kot že omenjeno, je bilo moje prvo kaplansko mesto v Sodražici, dobro uro hoda do Nove Štifte. Nastopil sem h koncu avgusta za prvi petek. Takoj naslednji teden 8. septembra 1926 je bil praznik Marijnega rojstva “Mala maša”, zadnji letni romarski shod pri Novi Štifti. Po odpetih litanijah pri popoldanski božji službi mi pravi dobri župnik: “Kar dobro ste bili ves dan upreženi in zaposleni, brevirja gotovo še nimate. Stopite po bližnjici proti Novi Štifti vseskozi pod hribom in brevir tako lahko kar mimogrede opravite. Patri Štiftarji Vas bodo gotovo veseli, saj spadajo cerkveno pod našo faro. Četrt ure po Marij nem zvonjenju Vas bom s kočijo pričakal, kjer se steza spusti v hrib in se ne moremo zgrešiti.” Kako sem bil vesel in že v naprej hvaležen za nasvet dobremu gospodu, kateri je vseskozi po očetovsko skrbel za me.
Bil mi je res duhovni oče; kot Šenčurski kaplan me je krstil 12. aprila 1901 in se v krstni knjigi podpisal: Frančišek Traven - krstitelj. Mož se je pač zavedal, kako mu bom potreben, ker je imel desno nogo v kolku neozdravljivo pokvarjeno, le s težavo in s palico je hodil. Tako je že prva moja služba bila v vseh ozirih naporna; pa se mi je mož skušal vedno skazati hvaležnega. Res sem se odpravil na obisk k Mariji pri Novi Štifti. Z lahkoto sem opravil brevir; srečaval sem. zakasnele romarje, pri osamelih domovih ob stezi sem se ustavljal in se tako seznanjal s farani. Že pošteno truden sem prikorakal do steze v hrib in končal brevir s slavospevom Mariji “Pozdravljena Kraljica, Mati Usmiljenja, Mati milosti božje, pozdravljena”.
S počasnimi koraki sem stopal v hrib — domotožje se mi je vzbudilo. Vajen same ravnine po širnem in ravnem kranjskem — šenčurskem — velesovskem in cerkljanskem polju, sem se tako znašel v delokrogu s samimi hribi z ozko dolino. Prvi večer takoj po prihodu v faro sem pozno v noč že hitel v strm hrib z Bogom previdevat na smrt onemoglo ženico na Sinovico. Na levi strani hoje v hrib sem videl sredi nasprotnega hriba v solncu se bliščečo cerkvico sv. Marka s pokopališčem, kjer sem isto na prvo nedeljo popoldne pokopal; na saneh so jo pripeljali z visokega hriba. Kje se bodo moja kaplanska leta končala? Začela so se v Sodražici — in končala so se po 13 letih v Rib niči — v bližini Nove Štifte. V take misli zatopljen sem že ves prepoten prvič prišel k Novi Štifti. Pod lipama sem dobil frančiškana p. Ambroža Remca in p. Otona Kocjana, oba v naj lepših letih in vidno trudna. Prvi je tam delova nad 25 let m se zelo uspešno udejstvoval tudi na prosvetnem polju, kjer mu je slednji tudi bil v veliko pomoč. Prosvetno društvo in pevski zbor pri Novi Štifti ter znana “štiftarska godba” je bilo delo p. Ambroža; sicer samouk, pa glasbeno zelo nadarjen. Sto pil sem v cerkev, da se na Njen praznik tudi jaz vsaj na kratko poklonim in priporočim božji Materi. Nisem se mogel nagledati čudovite lepote svetišča, tako me je vse prevzelo.
Vse je bilo obnovljeno leto popreje in za praznik sam ubrano ter odlično okrašeno — tako se Marija časti. S prijaznimi
patri smo si hitro postali kar domači. Kakor obisk v Marij-nem svetišču mi je v nepozabnem spominu tudi Nova Štifta v večerni zarji zahajajočega soln-ca. Večerni zvonovi od blizu in daleč so se oglašali Mariji v pozdrav — kako lepo “Marijno zvonjenje”. Na vrhu Male gore pri Sv. Ani se je prvi nežno oglasil, mogočno se je zazibal in pel pri sv. Štefanu pri dekanijski cerkvi v Ribnici; oglasili so se v Hrovači, Goriči vasi, Nemški vasi in še v Dolenji vasi; na Jurjeviči pri sv. Križu in pri sv. Frančišku nad Sajovcem sta se zvonova skušala in se jima je še pridružil pri sv. Marku nad Zapotokom, ko se je zazibal in zapel pri Novi štirti in je plavalo v dolino. Odmevi so prihajali z Gore nad Sodražico pri Mariji Snežni, od sv. Gregorja v Slemenih in od sv. Magdalene v Sodražici. Vse zvonjenje se je združilo v eno samo melodijo v čast božji Materi, katere Rojstvo smo s praznikom zaključili. Tako verni slovenski narod časti in slavi Marijo svojo Kraljico. Je res “Slovenska zemlja verna, svetišče verno se mi zdiš; saj sliši zarja te večerna, kako Brezmadežno slaviš. Pred Njen oltar cvetlice trosiš, s ponosom Nje svetinjo nosiš. Ko vžiga zvezd se milijon, le Njo slavi tvoj mili zvon.”
Že v poznem mraku sem stopal v dolino, kjer me je na dogovorjenem mestu že pričakoval skrbni župnik. Konjiča sta na rahlo potegnila in zavili smo proti Vinicam in od tam skozi zamostec proti Sodražici. Nova Štifta je res biser ribniške doline in eden izmed biserov Slovenske domovine. Zanimivo — da st je ta biser izbral blagopo-kojni in nepozabni škof dr. Gregorij Rožman za svoj prvi javni nastop na deželi v ljubljanski škofiji ob shodu katoliških mož in fantov na praznik Vnebovzetja Marijinega 1930. O tem in naslednjem bom skušal kaj več poklicati v spomin prihodnjič.
Rev. Leo Kristanc
IZ NAŠIH VRŠI
kov, veliko uspeha in napredka, in prav lepo pozdravljam celotno osobje in sodelavce Ameriške Domovine!
Jože Štepec
Kraljici Slovencev
Marija Pomagaj na Brezjah doma,
Kraljica Slovencev — pozdravljena!
Naš narod slovenski povsod Te časti,
v naseljih — krajih tujih živi —
Marija Ti, Mati, ostani pri nas in varno nas vodi skoz zemeljski čas.
Ko narod trpel je in krvavel, Tebe, le Tebe, Mati, imel, ob roki je Tvoji hodil povsod, Ti varovala si skrbno naš rod, da ni uničil ga tujec, vojske, ko vero je branil in Tvoje ime.
Daleč na tujem živimo sedaj, Mati brezjanska, Ti milost nam daj,
da Bogu ostanemo zvesti vse dni
in Tebi, Kraljici slovenskih ljudi,
naj pojemo slavo — Hčeri planin,
Triglavskih očakov, prelepih dolin!
Marjan Jakopič
-------o-------
Dr. J. Gržinčič:
Pozdrav
slovenskim škofom
Pozdravljeni tukaj med namj, Gospodov mir naj bode z vami in naših src pozdrav!
Spomin prinašate s planin, gozdov slovenskih in dolin in blagoslov z višin.
Roka naj Vaša nas blagoslc vi, ljubezen do vere očetov obnovi,
do Matere Božje Marije, ki nam na Brezjah stanuje in zmot nas v novem svetu varuje.
Vaš blagoslov nam novih bo dal moči za, dneve trpljenja, za temne noči:
Da branimo vero v viharju in gromu, da zvesti ostanemo veri in domu.
CLEVELAND, O. — Spoštovani! Da Vam prihranim delo, že predčasno obnavljam mojo naročnino. Priložen je ček za eno leto in en dolar za tiskovni sklad.
Ameriško Domovino zelo rada berem in jo vedno težko pričakujem. Žalostna sem, kadar pride z zamudo. Na njo sem naročena ža petdeset let, vdova sem pa že dvajset let. Listu sem ostala zvesta vso to dobo.
Vse rada berem in vse me zanima. Zahvaljujem se Vam in pridnim dopisnikom za požrtvovalnost in sodelovanje pri listu.
V soboto, 7. avgusta t.l. sem bila z Zvezo oltarnih društev na romanju pri Mariji Pomagaj v Lemontu. Bilo je zelo lepo. Jaz grem vsako leto z romari-cam v Lemont, na naše ameriške Brezje. Veliko tolažbo in moč za nadaljne življenje najdem tam. Res, s članicam Oltarnih društev je prijetno potovati.
Ameriški Domovini želim veliko božjega blagoslova pri na-daljnem delu in vse lepo pozdravljam!
Frances Lindič *
EUCLID, O. — Spoštovano uredništvo! Pravkar mi poteče naročnina na Ameriško Domovino. Priloženo Vam pošiljam enoletno naročnino in prilagam en dolar za tiskovni sklad.
Ameriška Domovina mi je zelo priljubljena. Kljub moji visoki starosti, 87 let, jo vedno rad berem.
Želim Vam veliko
Na Jadranu za nemške turiste nedeljska služba božja v nemškem jeziku
CELOVEC, Trst. — Zadnja leta preživi velike počitnice na odprtem taborjenju ob morju, po gorah, ob jezerih in drugod nad 4 milijone ljudi. Te silne množice turistov oskrbujejo :. redno nedeljsko službo božji: zadnja leta posebni duhovniki. Da imajo pri tem dušnopastir-skem delu kar se da dober u-speR, se zanj pripravljajo na posebnih tečajih. Letos so imeli tak tečaj na Holandskem.
Ob jezerih na Solnograškem, Gornjem Štajerskem in Koroškem imajo tudi letos na odprtih tabornih prostorih redne nedeljske službe božje za te moderne nomade.
Tudi na slovenski in hrvasSi obali našega Jadrana je v tem pogledu za nemške tabornik r-dobro poskrbljeno. Letos je npr. nad 40 avstrijskih duhovnikov maševalo odn. mašuje na našem Jadranu v svojem materinem jeziku za tiste avstrijske in raj-hovske nemške turiste, ki žele opraviti svojo nedeljsko dolžnost.
Čudno je in je treba to na ves glas povedati, da v jugoslovanskih campingih (na prostem) za domačine ob Jadranu maše niso dovoljene.
Velikost zemljin
Azija je približno po površini tolikšna kot obe Ameriki skupaj. Afrika je tolikšna kot Severna Amerika in Evropa skupaj, Avstralija je približno
naročni- tolikšna kot ZDA.
• | ...
OVINA
Iz slovenskega Montreala
Najvažnejša dogodka zadnjih so bile že vse klopi polne, le ne-
tednov sta bila vsekakor nova maša o. Benjamina in procesija sv. Rešnjega Telesa. Tukajšnjo slovensko skupnost je razgibala posebno nova maša. Ni čudno, saj je bila prva slovenska nova maša v Montrealu.
Marsikdo se sprašuje, odkod smo dobili novomašnika. Da ne bo nobenega slepomišenja, ga vam ob kratkem predstavim. Rodil se je 24. maja 1942 v Gru-škovju blizu Ptuja. Izhaja iz kmečke družine peterih otrok, med katerimi je on naj mlajši. V semenišče je stopil septembra 1959 in sicer v Zagrebu k frančiškanom. Gimnazijo, noviciat in vojaščino je končal 1965. Jeseni 1965 je začel na ljubljanski teološki fakulteti študirati filozofijo in obenem teologijo. Ko je 1967 končal filozofijo, so ga redovni predstojniki poslali v ZDA, da tamkaj konča bogoslovje. V njihovem redovnem zavodu blizu Albany je meseca maja diplomiral v bogoslovnih Vedah. 22. maja je bil tamkaj posvečen v mašnika.
Zakaj torej njegova nova maša v Kanadi in to ravno v Montrealu? Edini odgovor je, da je božja previdnost vse tako uravnavala. V zavodu je imel tovariša, ki ima svoje starše,v La-flechu ob montrealskem otoku. Ta ga je pred dvema letoma povabil, naj gre z njim na počitnice k njegovi družini. O. Benjamin Mlakar je povabilo sprejel. Ko je bil tu, se je začel zanimati za Slovence. Najbližji njegovemu stanovanju je bil g. Mike Novak s svojo družino. Naravno, s to družino se je najbolj povezal in sprijateljil. Našel je tudi nekaj sovaščanov, zlasti g. Mihaela Topolovca, ki tudi živi v Laflechu. Tako je poznanstvo raslo in so se prijateljstva širila. Ko je bil lansko leto za božične praznike fr. Benjamin spet med nami, je izrazil željo, da bi takoj po posvečenju prišel haaševat semkaj za svoje prijatelje in znance. Pa se je med Prijatelji sprožila misel, zakaj he bi tukaj priredili vsega no-"vomašniškega slavja. Zamisel so sprejeli in tako se je zgodilo.
G. Mike Novak je prevzel Vlogo očeta, njegova žena ga. kozina vlogo matere, g. Mihael Topolovec pa vlogo vaškega veljaka. Stopili so v stik z g. žup-hikom in s cerkvenim odborom. Tako se je novomašno slavje v Vsej polnosti izpeljalo. Privzeta °če in mati sta kupila novomaš-hi križ, štolo in krono, skupaj z S- Topolovcem so priskrbeli dovolj cvetja za okras cerkve in dvorane. G. župnik je s slovenskega letovišča osebno pripeljal dovolj smrekovine in raznega Zelenja za vence in drugo okrasje, g. Ivan Rupnik pa je oskrbel hiaterial za slavoloke itd. Šlo je Vse kot namazano. V soboto popoldne so poleg drugih prihitele številne novo mašnikove “po-svatbice” ter so pomagale čč. sestram krasiti cerkev. Odkar sem v Montrealu, cerkev menda še hi bila tako okrašena. Poleg dru-§e§a je ga. Julijana Kociper z dekleti napletla zares lepe ven-Ce> ki so pri vhodu cerkve krasili slavolok.	v
V soboto popoldne in zvečer
kaj prednjih klopi so člani cerkvenega odbora čuvali za “po-svatbice” in novomašnikove naj-bližnje. Točno ob 10. se je^ačel pomikati novomašni sprevod iz župnišča ob zunanji strani cerkve proti vhodu, šli so po vrsti: ministranti s križem, posvatbi-ce, narodne noše, ostali ministranti, duhovščina z novomaš-nikom. Novakova, Topolovčeva in Smejeva družina. Zares krasna slika v sončnem jutru! Ob vhodu v cerkev je novomašniku najprej spregovoril predsednik cerkvenega odbora g. Štefan Prša. Zatem mu je Rose Mary Novak izročila novomašni križ in mu deklamirala primerno pesmico in takoj nato mu je spregovorila Terezija Smej ter mu poklonila krono in štolo. Ko je bilo vse to končano, je zadonela s kora stara in še vedno lepa:	Novomašnik bod’ pozdrav-
ljen ... Sprevod se je pričel slovesno pomikati proti oltarju. Pred oltarjem se je novomašnik s svojim spremstvom ustavil. G. župnik je "stopil na prižnico in izrekel novomašniku toplo dobrodošlico. Na koncu nagovora ga je prosil, naj podeli zbranim vernikom novomašni blagoslov. Po novomašnem blagoslovu se je pričela slovesna služba božja, katero je zlasti povzdignil pomnoženi cerkveni pevski zbor. pod vodstvom g. Janeza Rabze-Ija, ki je krasno prepeval. G. župnik in o. Kristofor, ki je bil istočasno z novomašnikom posvečen, sta somaševala. Diakon g. Matija Balažič, CM, je vodil ceremonije in obenem izrekel novomašni slavnostni govor. Med mašo smo mesto nabirke po cerkvi" napravili “ofer” okoii oltarja, med katerim je novomašnik dajal poljubljati novomašni križ, gdč. Anica in Tončka Horvat, oblečeni v narodno nošo, pa sta delili novomašne podobice. Po maši je novomašnik s svojim spremstvom šel spet slovesno iz cerkve. Med sprevodom smo vsi navzoči navdušeno peli preprosto in vedno lepo: Marija skoz’ življenje. Preselili smo se v župnijsko dvorano, kjer se je kmalu pričela novomašna pojedina. Cerkev je bila med mašo skoro tako polna kot na Veliko noč, v dvorani pa se nas je zbralo le kakih 230. Med obedom je nastopil kot glavni govornik g. Anton Šti-bernik. Marsikdo je imel še kaj pripravljenega, pa se ni javil k besedi v strahu, da bi motil prijetno razpoloženje, ki je vladalo vse do petih popoldne, ko smo se spet preselili v cerkev in slovesno zaključili novomašno slavje s petimi lavretanskimi litanijami in blagoslovom z Naj svetejšim. Utihnili smo in prisluhnili, ko je novomašnik stopil na oder in se zahvalil vsej montrealski slovenski skupnosti, ki mu je o-mogočila tako lepo novomašno slavje. Še poprej pa smo imeli posebni užitek, da smo poslušali izbrani program, s katerim je nastopil cerkveni pevski zbor vodstvom g. Rabzelja. Na klavirju je spremljala pesmi ga. Vida Rudolf.
Čeravno novomašnik o. Benjamin Mlakar ni sad verskega življenja montrealske slovenske
, kakor lansko leto. Po otvoritvenem pikniku, ki je sledil za procesijo, bi mogli sklepati, da je bilo letos navzočih celo več ljudi. Piknik je prinesel za župnijo približno $900, dočim lanski le $800.
Ko smo tako zašli na tuzemsko plat našega življenja, bo marsikoga zanimalo, kaj vse smo že letos napravili na letovišču za naše zemsko ugodje. Pohvaliti moram župljane, da so se zadnje tedne odlično izkazali, ko smo 30 čevlj ev na široko presekali gozd za električno nape-
ljavo do bazena. To niso mačje solze, saj je napeljava dolga približno 1 km. Instalacija je že končana. Te dni bo Hydro priključila električni tok. Počitniški dom, ki se je pozimi sesedel, je že spet na nogah. To pot smo ga malo bolj utrdili, da ne bo klecnil pred vsako kepo snega.
Vse je pripravljeno. Prosimo le Boga, da nas obvaruje pred nesrečo. Še bolj pa ga prosimo, da bi nihče ne postal duhovna šleva, ko si bo na letovišču skušal pridobiti telesnega zdravja.
SLOMŠKOVE
DkOBT/NKE
FATHER VAKGA.VKEPOSTULATok
Slomškov krožek v Torontu išče voditelja
1 v cerkvi, dvorani in okoli cer- skupnosti, vendar njegovo novo-vse mrgolelo otrok, dora-seajoče mladine in odraslih vse mojstra Slavka Glavača, ki K utrjeval slavolok z novomaš-^hhi napisom' pri vhodu v cer-ev. čeravno sredi Montreala, si hiel vtis, da si na slovenski va-Sl> ki je vsa zbrana, da proslavi svojega novomašnika.
M nedeljo, 30. maja, je bilo PU prvi maši ob 8. zelo malo JU(h- Kmalu po deveti uri pa so 2ačeli prihajati. Ob pol desetih
mašno slavje med nami more imeti velik pomen za našo duhovno rast. Vse lepe misli raznih govornikov in pa novomašno slavje samo more vzbuditi med nami vsaj kakšen duhovniški ali redovniški poklic. Bog daj, da bi se ta želja mnogih čimprej uresničila!
Ker sem se pri novi maši preveč zadržal, ne bom opisoval procesije sv. Rešnjega Telesa, saj je potekala približno tako,
Danes bi se rad zahvalil vsem kanadskim darovalcem za Slomškov sklad. V Torontu je Slomškov krožek, ki je ostal brez voditelja. Kmalu po novem letu je letos šel po svoje plačilo voditelj in duša krožka g. Lojze Ambrožič St. On je bil tudi ustanovitelj tega krožka. Pridno je zbiral darove za Slomškovo beatifikacijo in vabil slovenske ljudi v Torontu, da se priporočajo božjemu služabniku škofu Slomšku in da molijo za njegovo beatifikacijo.
Kmalu po novem letu mi je pisal: “Vi ste prvi, ki mu letos pišem. Upam, da bodo temu pismu sledila kmalu še druga in da se Vam bom dostikrat oglasil ...” Toda temu prvemu pismu ni sledilo nobeno več. Kmalu po tem pismu,.,se. ga je lotil hud prehlad, pridružila se je še pljučnica. Zjutraj so ga odpeljali v bolnico in še istega dnega je njegova plemenita duša srečala s svojim Stvarnikom in božjim služabnikom škofom Slomškom. Škof Slomšek je bil velik dobrotnik rajnega. Na njegovo priprošnjo je pred 9 leti čudežno ozdravel. Tako-le opisuje svoje ozdravljenje:
“V petih letih in treh mesecih sem prestal deset operacij. Končno sem zabredel v neozdravljivo zastrupljenje. Moj položaj je postal brezupen.
“ ... Zdravnik mi je dejal, da bodo poskusili še z eno operacijo. Poklicali me bodo čez nekaj dni, ko bo pripravljena soba. Šel sem domov in čakal, kdaj me bodo poklicali. Čakal sem teden, dva, pet, a odmeva iz bolnišnice ni bilo. Močno me je skrbelo zlasti, ker je bila bolečina neznosna noč in dan. Tudi pritok iz ran se ni nič zmanjšal. Kaj mi je storiti? Zdravniki, kakor izgleda, se nočejo več brigati zame. Saj so mi večkrat povedali, da se mi rane ne bodo nikoli izčistile. Zato me v bolnišnico nočejo več poklicati, kakor so obljubili..
Če bi ne bil tako svojeglav, bi obupal nad vsem in umrl. Pa za tako neumnost je še vedno dovolj časa ... Kaj drugega bo treba napraviti!
Spomnil sem se na služabnika božjega Antona Martina Slomška, ki tam v Rimu čaka, da ga dvignejo na oltar. V življenju je bil taka dobra duša, gotovo tudi sedaj ne bo zavrnil moje prošnje ... Morda je celo brezposeln” ... Njemu se bom pri-
Stanje isto. Enajsti dan sem začel drugo devetdnevnico. V sredi te druge, mislim da peti dan, mi je bolečina kar naenkrat prenehala, kakor bi odrezal. Desna rana se je stisnila, da je imela še velikost polovice graha, med tem ko se je leva že prej zacelila.
Nekaj dni se sploh nisem zavedal, kaj se je zgodilo. Bilo mi je, kakor bi mi nekaj manjkalo. Pomislite: pet let in tri mesece je minilo od prve operacije. Ves ta čas nisem bil niti trenutek brez bolečin. Pa že preje sem imel velike težave z vodenico. V začetku druge devetdnevnice me je še posebej bolelo. Zdaj je pa bilo kar naenkrat vsega konec. Dva meseca je že minilo od takrat, pa se bolečina ni več .pojavila. Zgleda in popolnoma sem prepričan, da je infekcija izginila. Izginila je vkljub vsem napovedim zdravnikov, da se mi rane ne bodo nikoli zacelile. Zahvaljen bodi Bog!
Tako sem vam na kratko in grobo opisal potek moje zadnje operacije. Bog daj, da bi bila res zadnja in ozdravljenje na priprošnjo Antona Martina Slomška. Popolnoma sem prepričan, da so se rane zacelile in bolečine prenehale na njegovo priprošnjo. Tako nenadno je nastala toliko sprememba, da si tega ne morem drugače predstavljati, kakor da je prišlo od zgoraj.
Da, Slomšek, služabnik božji! Kdor ima resne težave, naj se mu priporoči. Če je le v božjih računih in če bo storil to v popolnem zaupanju, bo gotovo uslišan. Ker so pa božji računi včasih človeku nepojmljivi, nerazumljivi, zato poleg popolnega zaupanja naj še pridene: “Vendar se pa zgodi Tvoja volja, o Bog!”.
Šest mesecev po tem ozdravljenju tako-le piše:
“Vsem čitateljem “Slomškovega lista” in vsem častivcem b. sl. Antona Martina Slomška sporočam, da moje zdravje, za katerega sem prosil božjega služabnika Antona Martina, kar trdno drži. Minilo je že pol leta, odkar je po petih letih neznosnih bolečin v sredi druge devetdnevnice v čast b. sl. Slomšku bolezen nenadoma prenehala. Gnojni iztek je prenehal, potem ko se je tudi druga rana, ki je po prenehanju bolečin ostala še malo odprta, v nekaj dneh po-polnona zaprla in zacelila.
Pred nekaj dnevi sem bil na
v
ozdravil na priprošnjo A. M. Slomška.
Pozdravljam in priporočam: dajte Slomšku priliko za usliša-nje s tem, da ga prosite pomoči v raznih vaših boleznih in drugih težavah, da bo čimprej dvignjen na oltar. Brez prošnje za posredovanje pa tudi on ne more nič storiti. Zato se mu le pripro-ročajmo!”.
Rajni je vsa zadnja leta svojega življenja bil velik častilec božjega služabnika škofa Slomška. Neumorno je delal, da bi Slomšek čim prej dosegel čast oltarja. Pridno je zbiral darove za kritje stroškov beatifikacij-skega postopka. Od kar sem zadnjič na tem mestu objavil darove iz Kanade, je poslal v imenu krožka 100 dolarjev.
V naslednjem so še imena posameznih darovalcev iz Toronta in ostalih delov Kanade za Slomškov sklad:
55 DOL.: Anton Adamič 50 DOL.; Stavbena Zadruga TRIGLAV
30 DOL.: Neimenovana 28 DOL.: Sonja Valant 25 DOL.: Anica Kokalj, Janez Marentič
20 DOL.: John Rabzel (Montreal)
15 DOL.: Vera Mesec 10 DOL.:	Tone Ambrožič,
Mara Osredkar, Julka Stražar 5 DOL.: Nace Demnik, Tone Dolinar, Jurij Eržen, Verona Hozian, Tončka Kastelic, Karolina Rak, Anica Resnik, Štefan Serec, Frank Stopar (Westminster)
3 DOL.: Alojzij Dolenc 2 DOL.: Terezija Bajc, Lojze Benko, Barbara Košir, Ivan Levstek, Ivan Preželj, Ciril Prežel j
1 DOL.: Polde Benko, Ivanka Flisar, Marjeta Kvas, Jakob Kvas, Francka1 “Kavčič Osiroteli Slomškov krožek v Torontu išče voditelja, človeka ki mu je pri srcu Slomškova zadeva in je pripravljen delati za njegovo beatifikacijo. Kdor se je pripravljen žrtvovati za to, naj pošlje svoj naslov na
Father Varga 3547 East 80 St. Cleveland, O. 44105
govore s politiki Južne Afrike. Tej svobodni svet zamer j a njeno politiko ločitve ras.
Povezava Indije s SZ
četudi Sovjetska zveza v 20-letni pogodbi prijateljstva in sodelovanja Indiji ni obljubila za trdno nobene vojaške pomoči, je ta vendar do neke mere njena zaveznica.
NEW DELHI, Ind. — Zunanji minister Singh je v parlamentu dejal, da je bil dogovor o prijateljstvu in sodelovanju med Indijo in Sovjetsko zvezo v pripravljanju dve leti. Razgovori o tem so se vlekli, dokler ni napetost med Indijo in Pakistanom prignala stvar do nagle odločitve.
Indijska vlada se je odločila za pogodbo, ko je prišla do prepričanja, da Indija ne bo mogla dobiti orožja in drugih vojnih potrebščin iz ZDA, če bi prišlo do vojnega spopada med Indijo in Pakistanom ali Indijo in rdečo Kitajsko. V koliko je na tej oceni položaja resnice, je težavno dognati.
ZDA so Indiji poslale orožje, ko je bila napadena od Kitajske, ni pa ga ji dala, ko se je zapletla v vojno s Pakistanom zaradi Kašmirja. Indijska vlada torej ne bi mogla biti “prepričana”, da bi ji ZDA ne pomagale v slučaju neizzvane vojne s Kitajsko.
Očitno je, da je v Indiji prevladalo prepričanje, da mora nekaj storiti v Vzhodnem Pakistanu, od koder se tok beguncev še vedno ni čisto ustavil. Bila naj bi že čisto na tem, da bi priznala vlado Bangla Desh, pa naj bi ji v Moskvi odločno svetovali, da čas za to še ni dozorel. Pri tem pa so Indiji obljubili posvet in učinkovite ukrepe, če bi se ta zapletla v vojno s Pakistanom. Indija, ki je bila doslej glavni predstavnik in vodnik bloka neuvrščenih držav, saj je bil pokojni Nehru njegov početnik, se je povezala s Sovjetsko zvezo in se s tem “uvrstila”.
Križem po Kanadi
Prometno ministrstvo je odo-Drilo vzletišče in pristajališče za nelikopterje na strehi bolnišnice za otroke na Elm Street v Torontu. Tja bodo vozili nevarno solne, ki bodo potrebovali hitro pomoč iz podeželja, pa tudi iz drugih bolnišnic. Letališče na strehi bolnišnice bo odprto podnevi od ponedeljka do petka.
*
V osrednjem Saskatchewanu je moralo pretekli teden v bolnišnico preko 20 oseb, ki so se zastrupile od “lannate”, kemikalije, ki jo rabijo za uničevanje črvov, ki napadajo repično se Pri rabi kemikalije niso obleke in di-
poročil!
Takoj drugi dan sem začel | rentgenskem pregledu. Nikjer devetdnevnico s polnim zaupa-’ notranjosti prsi se ni pokazalo njem, da ne bo zaman.	j	zbiranje gnoja (infekcija) in
Med prvo se ni nič posebnega ^ tudi bolečina se ni več pojavila, zgodilo. Le nekaj se je v prvih; Ker so mi zdravniki ponovno dneh premaknilo, pa ne vem J zatrjevali, da bo rana za vedno povedati, kaj. Kot nek odmev i ostala odprta in mi bo iz nje do je bilo. Končal sem devetdnev- smrti pritekal gnoj, sem zato še nico in čakal deset dm	i bolj prepričan in gotov, da sem
me.
imele varovalne halnih mask.
V St. Catharines v Ontariu je požar pregnal iz Esquire hotela 60 gostov in pivcev. Pogorel je starejši del hotela in škodo so o-cenili na okoli $250,000.
*
Gozdni požari so v tem letnem času, ko je malo dežja, huda nevarnost posebno v Britski Kolumbiji. Na stotine jih nastane in nekatere ni mogoče pogasiti več dni, posebno kadar je vetrovno. Preteklo sredo je nagel požar dosegel del naselja na robu Fraser kanjona v indijanski rezervaciji pri Lillooet. Zgorela je katoliška cerkev in 10 hiš.
*
Štirje zvezni poslanci so včeraj odpotovali v Južno Afriko na
Politika “v trikotu” ima tudi neprijetne posledice
WASHINGTON, D.C. — Med ZDA in Japonsko ni političnih trenj, jih je pa nekaj na gospodarskem polju. Japonska je namreč močno odvisna od svojega izvoza v Ameriko, posebno v tekstilnem blagu, na čemur se naša tekstilna industrija že dolga leta hudo pritožuje.
Da je treba zaustaviti izvoz japonskega tekstilnega blaga k nam, o tem se obe administraciji, naša in japonska, strinjata. Različne poglede imata le na način omejitve. Najbolje bi bilo, da Japonska prostovoljno o-meji izvoz, kar je tudi obljubila, toda obljube še ni izpolnila. Se pač boji posledic za svoje gospodarstvo.
To so kaj hitro izvohali v Pel pingu in začeli delati tndi oni sitnosti uvozu japonskega blaga na Kitajsko češ, da je Japonska postala preveč “militaristična”. Radi tega je zavladalo na Japonskem kritično razpoloženje do sedanje vlade predsednika Sato. Vlada izgublja tako hitro zaupanje javnosti, da vladna kriza ni izključena. V Peipingu se tega veselijo, ker mislijo, da so z enim udarcem škodovali A-meriki in Japonski.
res, toda možu saigonska javnost ne verjame. 29. avgusta bodo volitve v predstavniški dom, 2. september se začne volivna kampanja za predsedniške volitve, ki bodo 3. oktobra. Lahko se še vse spremeni.
Sedanji podpredsednik Ky se namreč zmeraj bolj jezi, ker mu je Van Thieu preprečil kandidaturo. Je že prišel na dan s takimi grožnjami, da javnost misli, da bo morda poskusil vojaški puč.
Brezposelnost zagrabila £ifdi sezonske delavce
MIAMI, Fla. — Naši sezonski delavci imajo svojo tradicionalno “rotacijo”. Poleti iščejo in navadno tudi najdejo delo v severnih in srednjih državah, pozimi pa na jugu. Na jug se začno vračati v septembru, da preko zime obirajo sadje in sočivje, spomladi se pa z začetkom sezonskega dela pomikajo nazaj proti severu. Letos se je rotacija nekam zapletla.
Sezonskega dela na farmah v severnih državah je manj kot po navadi. To je samo deloma v zvezi z gospodarsko krizo, ki navadno pokoplje marsikaterega farmarja. Letos so se sezonski delavci začeli vračati že v začetku avgusta, torej cel mesec pred navadnim septembrskim začetkom. Kar se jih je vrnilo, vsi tarnajo, da je bilo dela malo in da je bil zaslužek zelo pičel. S strahom pričakujejo, kaj bo prinesla zima.
V sličnem, toda ne enakem položaju so absolventje naših u-niverz in sličnih šol. Že dolgo vrsto let ni bilo tako malo dela zanje kot letos. Kar jih je spomladi končalo študije, še zmeraj niso vsi našli zaposlitve, tako trdijo naše borze dela. Tako hudega pomanjkanja služb za našo inteligenco ni bilo že od leta 1956.
— Fotografije so bile prvič prenešene po telefonu leta 1924.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821
(X)
HOUSE FOR SALE
BY OWNER — 6 rm. bungalow, 3 bdrms., HW heat, insul., copper plumbed, alum, siding, full bsrnt., garage, porch, Shore Acres Ass’n Mbrship, 15007 Lk. Sh. Blvd. $23,000. 531-4911 (3-6 pm.) Prin. only.	(156)
Van Thieu se založil z volivnimi legitimacijami
SAIGON, J. Viet. — Volivna kampanja se bo začela šele 2. septembra, toda kandidat Van Minh je že začel zbirati gradivo, kako bo predsednik Van Thieu delal” volitve; sedaj je na primer ugotovil, da se je Van Thieu dobro založil z dvojnimi volivnimi legitimacijami. Vsak volivec, ki bo dobil dvojno legi-mpoiovan v auz.nu zT.j.nft.u, ^macij°> bo seveda ^lahko šel povabilo tamkajšnje vlade,' dvakrat volit, da si ogledajo razmere in se po-] Van Thieu sicer trdi, da to ni
Da se uredi zapuščina
Na 7013 Hecker Ave. 2-družin-ska hiša, 5-5, na veliki parceli 50 x 160. Dajte ponudbo.
Na 5421 Stanard Ave. 4-družin-ska hiša, vsa podkletena, bakrene cevi, 4 plinski furnezi. Ocenjena na $12.000.
MAIN LINE REALTY
Vprašajte za John Lorenz
431-8182	221-9381
(157)
Naprodaj
V fari sv. Vida, 2 hiši na enem lotu, 2-družinska spredaj ima 6 sob, kopalnico, furnez in garažo vsaka, in enodružinska hiša zadaj ima 4 sobe, kopalnico in furnez. Kličite 261-2492.
(159)
Pohištvo naprodaj
Prodamo Perilni stroj, hladilnik, peč in omare, vse v dobrem stanju. Kličite 531-8112.
(156)
Naprodaj
Hiša za dve družini, 5-4, in dve sobi posebej na 16005 Park-grove Ave., $14,000.
‘ Kličite 943-1781
V najem
Oddamo 5-sobno stanovanje, zgoraj, lepo, čisto, na 1176 Norwood Rd. Nič otrok.
Kličite HE 2-2976

Naenkrat se mu izvije krik, trgajoč srce, kakor človeku, ki trpi v sanjah. In glava mu šiloma omahne nazaj. Vsa zmedena pokličem komornika, ustavim postiljona, budim svojega moža, mu dam vdihavat soli, toda zastonj ... bil je mrtev, in z njegovim truplom sem dospela v Aix.”
Villefort stoji nekaj časa kakor okamenel.
“Gotovo ste takoj poklicali zdravnika?” pravi nato.
“Takoj, toda, kakor sem že rekla, je bilo prepozno.”
“Gotovo: toda zdravnik bi bil lahko spoznal, za katero boleznijo je umrl ubogi marki.”
“Moj Bog, d-a, gospod, saj mi je povedal; zdelo se je, da je mrtvoud.”
“In kaj ste storili potem?” Gospod de Saint-Meran je vedno gojil željo, če umrje daleč od Parisa, da bi ga prepeljali v rodbinsko rakev. Truplo sem torej dala prepeljati in mislim, da kmalu dospe v Paris.”
“O moj Bog, uboga mati!” pravi Villefort. “Take skrbi po lakem vdarcu, in to v vaši sta-osti!”
“Bog mi je dal moč, da sem
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
VIC. 72nd & KEDZIE 6 rm. brk. bung. 2 bdrm. down, 2 ibdrm. up. 2 full baths, mod. kit. w-blt. ins. A.C. Fin. bsmt., dble. gar.,' patio. Call owner for appt.
GR 6-0006
(156)
NEWER 7 flat, 3700 W. 4600 N. 1-3, 4-2, 2-1 bdrm. Balcony type. Mbd. kit. ba., stv., refrig. 220 wiring, Aib bond. Master: antenna. HW. heat, all copper pipes, bsmt. and laundry. By Owner. $120’s. 383-1543 _____	(156)
McHB'NRY COUNTY — Nr. Crystal Lakej acres nr. 47 & 173. Must sell I block from pvt. lake. $7,200. Pvt. owner.	453-1810
(156)
2 Story Brick Income Building 6 rms. down with 3 bdrms., 7 rms. up with 5 bdrms. Full bsmt., dble. garage. $35,000. Pvt. owner.
HE 6-3863
<156)
prenesla vse to. Ah, dobro vem, da bi ubogi marki storil za me to, kar moram žalibog jaz storiti zanj. Toda zdaj je moja moč pri koncu ... nemogoče mi je jokati... Pravijo, da se solze v starosti posuše; toda zdi se mi, da bi moral imeti človek tem več solz, čim več trpi. — Kje je Valentina, gospod? Saj sva prišla, da bi videla Valentino.”
Villefortu se je zdelo kruto, da bi povedal svoji tašči, da je njena unukinja na balu; zato ji pove, da je šla s svojo mačeho z doma in da jo da takoj poklicati.	;,
“Takoj, da, gospod/ _ pravi stara dama, “da, prosim vas takoj.”
Villefort ponudi markizi svojo roko in jo odpelje v njeno sobo.
“Odpočijte si, ljuba mati,” pravi.
Pri teh besedah dvigne gospa de Saint-Meran svoj pogled in ko vidi pred seboj moža, spominjajočega jo njene tako iskreno ljubljene hčerke, ki je oživela za njo v Valentini, jo zadene beseda mati tako bridko, da pade pred stolom na kolena, zaplaka in skrije svoj obraz v blazino.
Villefort jo priporoči skrbi žensk, dočim se vrne stari Bar-rois ves zmeden k svojemu gospodarju, kajti ni stvari, ki bi prestrašila starce tako zelo, kakor če jih zapusti smrt za tre-notek, da si izbere prej še drugo žrtev.
In ko njegova tašča kleči še vedno in moli iz dna svojega srca, si naroči kraljev prokurator voz ter se odpelje po ženo in hčerko. In na pragu dvorane se prikaže tako bled, da priteče Valentina k njemu in vsklikne:
“O oče, zgodila se je kaka nesreča!”
“Tvoja dobra babica je prišla. Valentina,” pravi gospod Villefort.	!
“In moj ded ” vpraša doklica trepetaje.
Gospod Villefort ne odgovori in ponudi svoji hčerki roko.
Bilo je čas: Valentina se opo-
CHICAGO, ILL.
EVERGREEN PARK—BY OWNER Very clean SVz rm. brk. w-3 bdrms., WW crptg., fin. bsmt. w-bar, Lge. lot. Dble. gar. w-side drive. $31,500.	425-1298
(156)
Lastnik prodaja zidano 2-družinsko hišo, zaprt porč, zidana dvojna garaža, polna klet, plinska gorkota, v izvrstnem stanju, 62 in California. Mora prodati, gre v pokoj. $28,000. Kličite PR 8-8450 med tednom po 6. uri, drugače vsak čas.	(156)
TOWNHOUSE CONDOMINIUM 6 rm. 2 bdrms., IH baths, nat. frplc., pan. bsmt., w-wet bar, ali appls. Cust. kit. Lo $30’s. No maintenance charge.	422-5049
(157)
AUSTIN - FULLERTON AREA 2 flat 5 & 6 lge. mod. rms., 2 and 3 bdrms. Tile kit. & bath. Pnld. porch, stairway & bsmt. w-powder rm., 50’ lot. Side dr., patio, 2 c. gar. Attic adaptable to 3rd flat. Mid $50’s. BY OWNER. 622-4707 aft. 6.
(157)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — COOK To start immed. Live in Northwest side home. Own rm. & board and $60 mo. Care of 2 schl. age child. 539-8977 eves. aft. 7 p.m. wkends anytime. 1
(156)
FEMALE HELP
MOTHERS & HOUSEWIVES Part time. Comm, showing Queen’s Way fashions, free $400 wardrobe. Car nec. $30-up.
Call Linda 342-6082
(157)
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SHOP — Mod. furniture, cent. a.c. shop. Choice N.W. location. $9,000. Steady neighborhood clientele. 545-0980 or 685-7574
(156)
OPEN HSE. SUN. 2-5 P.M.
5152 S. Natchez — By Owner.
3 bdrm. brk. with 1% cer. tile baths. & cab. kit., WW crptg., dble. brk. gar. Mid $30’s.	586-0831
6 FLAT — 4950 NORTH TROY 4-5%’s & 2-4%’s. Mod. kit. & bath w-shower. SS, stove, new refrig. ea. apt. 220 wiring. 2 c. brk. gar. Call owner	478-2049
(157)
GROCERY — Lunch room comb, in same loc. over 40 years. Far North side in Hotel bldg. Across from school in populated area. Call RO 4-9214 betw. 8-4 p.m. Mon.-Sat.
(156)
RESTAURANT — 3921 W. 147th St. Midlothian. Breakfast & lunch only. Well establ. real moneymaker. Open 6 days. By Owner.
FU 5-9702 or FU 8-5152
(157)
teče, gospa Villefort jo opre, in odpeljeta jo v voz.
“Čudno!” pravi gospa Villefort. “Kdo bi bil slutil kaj takega?”
In žalost te rodbine je legla kakor črn pajčolan na ostali del dotlej tako sijajne veselice. —
Barrois počaka Valentino na stopnicah.
“Gospod Noirtier želi govoriti z vami še nocoj,” pravi čisto tiho.
“Povejte mu, da ugodim njegovi želji takoj, ko zapustim svojo ljubo babico,” mu odgovori Valentina.
Ta nežna, globokočutna deklica je razumela, da mora zdaj posvetiti svojo prvo skrb gospej de Saint-Meran.
Valentina najde svojo babico v postelji. Nemi objemi, bolestno ihtenje, pretrgani vzdihljeji, vroče solze, to je vse, kar se da poročati o tem svidenju, pri katerem je gospa Villefort, oprta na roko svojega moža, vsaj navidezno kazala največje Sočutje za ubogo vdovo. ■
Naenkrat zašepeče, svojemu možu:
“Z vašim dovoljenjem odidem, kajti zdi se, da moja prisotnost bolest vaše tašče še pomnožu-
je”
Gospa de Saint-Meran jo sliši.
“Da, da,” pravi Valentini na uho, “naj le gre. Toda ti ostani tukaj.”
Gospa Villefort zapusti sobo, in ker odide za njo ves zmeden tudi prokurator, ostane mlada deklica sama pri postelji svoje babice.
Ko premaga to njena silna utrujenost in se je polasti nemirno spanje, odide Valentina h gospodu Noirtierju, poskr-bevši še prej, da postavijo mizo, na kateri je stala karafa z vodo, navadno babičino pijačo, tesno k postelji.
Valentina objame starca, ki jo'pogleda tako nežno, da ji oči naenkrat zalijejo solze, o katerih je menila, da so že usahnile.
“Da, da, mu pravi, reči hočeš, da imam še vedno dobrega deda, ne res?”
Starec odgovori s svojimi očmi, da je njegov pogled res hotel izraziti to.
“Oh, to je moja sreča!” vsklikne Valentina. “O moj Bog, kako naj bi sicer živela?”
Bilo je ob eni zjutraj. Barrois, ki je bil pač že zaspan, opomni, da je gotovo že vsem potreben mir. Starec noče reči, da je njegov mir to, če gleda ljubljenega otroka, in se poslovi od Valentine, ki je bila vsled bolesti in utrujenosti videti res že bolna.
Ko vstopi drugo jutro k babici, ne najde stare markize nič boljše. Čuden ogenj ji žari v očeh, in zdi se, da so vsi živci njenega telesa silno pretreseni.
“O moj Bog, ali vam je tako hudo, ljuba babica?” vsklikne
Valentina boječe.
“Ne, ljubo dete, ne, _ampak nestrpno sem te pričakovala, da pokličeš svojega očeta.”
“Mojega očeta? vpraša Valentina nemirno.
“Da, govoriti hočem z njim.” Valentina se ne upa ustavljati želji svoje babice, zlasti, ker ne pozna njenega vzroka. In čez nekaj trenotkov vstopi Villefort.
“Gospod,” pravi gospa de Saint-Meran brez daljših okolj-ščin, kakor da se boji izgubljati preveč časa, “ali mi niste pisali o nekem možitvenem načrtu, ki se tiče našega ljubega otroka?” “Da milostiva,” odvrne Villefort, “in to že ni več samo načrt, ampak trden sklep.”
“Vaš zet se imenuje gospod Franc d’Epinay?”
“Tako je.”
“Ali je to sin generala, ki je pripadal k našim in je bil umorjen nekaj dnij pred uzurpator-jevim povratkom z Elbe?”
“Da.”
“In se ne protivi zveži z unu-kinjo nekdanjega jakobinca?” “Naši državljanski razpori so k sreči končani, mati,” pravi Villefort; “ob smrti svojega očeta je bil gospod d’Epinay še skoro otrok; mojega očeta komaj pozna in videl ga bode, če ne z veseljem, pa vsaj z ravnodušnostjo.”
“Ali je to izvrstna partija?” “V vsakem oziru.”
“Mladi mož...?”
“Je občno spoštovan.”
“Ali je prijeten?”
“To je jeden izmed najprijetnejših mladeničev, kar jih poznam.”
Valentina posluša ta pogovor, ne da bi zinila besedico.
“Torej, gospod,” pravi gospa de Saint-Meran čez nekaj trenutkov, “pospešiva celo zadevo, kajti jaz imam živeti le še malo trenutkov.”
“Vi milostiva! Vi, mati!” vsk-likneta gospod Villefort in Valentina oba naenkrat.
“Vem, kaj pravim,” odvrne markiza. To možitev je treba pospešiti, daj uboga sirota vsaj ne ostane brez blagoslova svoje stare babice. Jaz sem edina, ki ji je ostala od strani moje uboge hčerke, katero ste vi, gospod, pozabili tako hitro.”
“Ah, milostiva,” pravi Villefort, “vi pozabite, da sem moral temu ubogemu otroku, ki je postal sirota, preskrbeti mater.” “Mačeha ni nikdar mati, gospod. Toda za to se zdaj ne gre. Pustiva mrtve v miru in govoriva raje o Valentinini bodočnosti.”
Vse to govori tako hitro in s tako posebnim izrazom, da se zdi, da se ji pričenja blesti.
“Vaša želja se izpolni,” pravi Villefort, “in to tem bolj, ker se čisto strinja z mojo. In takoj ko dospe gospod d’Epinay ...” (Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO F ARU SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc, preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ, tajnica in
blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd„ blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve
Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik:	Mike	Turpack, 2351
Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali:	Jože Sajevec,
Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec.
,Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-7763, blagajničarka Miss Jo Ann Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. Poročevalci: Miss Josephine Mišic, Mollie Frank, R. Klancher. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar John Paznik. Nadzorni odbor: J. Globokar, J. Hrovat, R. Kozan.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Marija Kocjan, tajnica Cvetka Rihtar, 1033 E. 67 St. 391-4767, blagajnik Frank Sever. Krajevni odborniki: Milan Gorenšek, Peter Dragar, Joe Habjan, Metka Gorenšek, Zofi Malovrh, Roži Dolinar. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Tone Adamic. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1083 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff' Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.
Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD ha Waterloo Rd.
“SLOVENSKI FANTJE”
Dirigent: Dr. Jerko Gržinčič, Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Franček Kolarič Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Frank Ivančič, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, 1. podpreds. Frank Culkar, 2. podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe
NOVI POVELJNIK — Na sliki je novi vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil v Evropi gen. Michael S. Davidson, ki poveljuje istočasno tudi vsem tamkajšnjim silam NATO.
Pultz, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Jacob Jesenko. Posebni odbor:	Vlasta Radisek,
Ella Samanich, Marie Pivik, Margie Peresutte, Frank Culkar, Joe Pultz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Jakob Mejač, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, O. 44119 tel. 531-6196; blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved; programski odbor Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Jakob Mejač, Zdenka Zakrajšek, Stane Gerdin, Srečko Gaser, Ma-
rinka Hočevar; oderski mojster France Jenko, arhivar Srečko Gaser, bara Lojze Mohar, France Ka-stigar, Polde Zupančič, kuhinja Rezka Zupančič, reditelja France Stanonik in Peter Trpin, knjižnji-čar France Jenko, športni referent Peter Dragar; nadzorni odbor Milan Zajec, Lojze Mohar in France Zalar. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Sylvia Evatz, 430 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel. 486-9934, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor:	Edward
Leskovec, Louis Stavanje, Jennie Hrvatin. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave. Euclid, O.
Slovene Home for the Aged invites General Contractors to submit their qualifications for the purpose of bidding. Three story, masonry addition, 23,937 square feet. Address intention to bid, on or before Friday, August 20, 1971 to:
BUILDING COMMITTEE SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, Ohio 44119
INVITATION TO BID ON A 60 BED NURSING HOME ADDITION
GRDIH0VA P0GREBMA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
o Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle In za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ...................................................-
NASLOV    .............................................-
MESTO .........-----------------------------------------
DRŽAVA

CODE
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: ....................................
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
J