St 17.
V Gorici, 25. aprila 1890,
Tedaj XX.
„SoLa" izhaja isafc petok in relja popostiprejemana a!i v fioriri na dim poiiljsna:
Vie leto    .....   f. 4.
Pol lets,......,2.
<5etrrtleta    ,...,. 1
Pri osnanilibm tako tudi i>ri ,.}<> alanicah" se placuje za navadro tristnp no vrtto:
$ kr. Le •« tisk". i Knit
ZareLa Arke  po jrosinrt;
SOČA
«**>-
tvilko ie dolrfvajo po
if a!i  na Starem trgu
S r
poailjajo rradniitvu Jniku „Sofe", 5. g fcaj-u Via Canonic* St. Boku t Ooriei.
Roko|>isi sp no vraSajo; dopiM naj so bhigovoljfio frankujtjo. — DoUrcom tu (Ivugim ncjiromoipim «e a*ro4ituit »mfc«, aku «e »i;'«ee pri opravulstvu.
Ljudska sola.
V zadnjeia iistu smo pod tem naslovoni po-vedati v giavnih potezaii, kako si lele" imefci korservativci preosnovano sedanjo Solo ljudsko; dostavili smo zraven, da se tudi ogromna veeina Slovencev s koiiservativnimi Nemci vjema glede preosnove Sole na verski podlagi, sarao da Slo-venei, Ie pesebe zahtevajo, da se ima v ljudski Soli podu^evati vmaterinem slovenskem je-ziku, da otroei razumejo, kar se jim pove, ker le tedaj ie doseze namen, ki ga iuia ljudska siu<«,
Danes pa hoftemo izraziti svoje miicnje, kako bi priSli mi tudi do dob re Sole, t. j. kako bi se v Soli dosegli boljSt in povoljnejSi vspoht, kakor pa se pogostotna zd.ij tu pa tarn opazujejo — in pa kedaj bi se dsie ucitcljem na Goriikens plafte zboljlati.
Za Solo veljanacelo: dober ueitelj napravi dobro iolo. Dober uditelj pa ni So tisti, ki napravi povoljen izpit h predptsanih prcdmetov na kaki pripravnici, ampak le oni, kiteri ima za iolo pravo Ijabezen, ki je za nolo vnet in si v resniei z vso marljivostjo prizadeva svoje telke dolznosti spolnovats. S'juSnja pa vie uet, da je tisti ufiitelj, kateri je v prcdntetili, katcre ima poucevati dobro podkovan in je razumc, na-vadno tudi boIjSi ttcitelj, kakor tisti, ki se je le za silo kaj naufii". ki je morda so eelo le po milosti napravil izpit, a do jedra raznim pred-metom ni priSel; tak ueitelj postano labko rala-Len, nima prave ljubezni in vneme do solskih predraetov in  ne poduSujc otrok z ono razloe-
LISTEK.
€rtiee o popotvanji v sv. dezele.
(Dalje).
Prav prijazno so nam oo. PrandiSkaoi u»treg!i, da smo vie pred §e»to maswaii. VerahSiseizeetkve s?. Katarine ..okoli osme ^r mi hotel wAbbata sre-6amo po kratkem potu vsuke vrste Ijuiii, veLiaom» b<!«e; Arabce obleceae raznobarveoo, 20pet Tur-ke, kmeto (Fellahs); pregrnjeue ien^ke, angleske vojake sc ^ivo-radecimi jopato:, moroarje vs6\\ naro-dov, r«e se gnjete po ulicab. Tu zadoni na uho n©ko ropotanjtr vodoprodajavcov, ki s b^krenimi ko-zarci roiljajo, na brbtu nosedi ma?he iz koStrunov© kols, tcr mimogiedo^im poaujajo neko neprijetnn te-kocino, ktero ICnlmus imenujejo. Zd..»j zapaziS c!o-yeka na osia jabajodega ki go to pi ra skoi enjefio Ijudi in za njim goujaLa a palico Cestokrat & ipikastiai bo-dalom na koDcu da spodbada dolgouliafia po poti. Oo 1ft telkrat zaupijo na tcb glas „Guatda* ali „0a" da ljudje na stran sko6ijo. Arabci sepii pogovarjanju tako uapeajajo. ia kriSijo, da bi clovek misHI, zdaj zdaj se bota dva r,sno sprejela. Pa nid taksoega ni, kar &a eokrat umolkneta se lofiita prijazno i |)0z-dravita rekoS: Saiem atekum ! odg. Aiotcum Salem ! Ko bi 95s tako ii«ahoo pogovarjanj© v»eio med na-simt .Italijani, ali Furlam\ bi moral reel: „Grmi. Gimi*, hudo vreme bo, tepenje, to6a, tudi kri te-koCu. „Rouceja" ali &oL bi bila prva misol tako raz-burjemh (farlancv) naaprolnikov. Id Tender kakseu rfizloiek, Ti to Furldiii kristjani, oni Arabci pagani.
nostjo, in prepriCalnostjo, katera je v dosego vspeha nrobhodno potrebno.
Da se dobri u^itelji dobijo/ treba je pa pred vsein dobrih uditeljiftft, dobrih pripravnie za ucitelje in pa da prinesejo u&iteljski kandi-datje vie na pripravnieo toliko znauja, da we morejo vspeSno uciti toliko predmetov,
Kako je pa sedaj navadno se znanjem u6i-teljskih kandidatov, kadar stopijo na prepa-randijo ?
DovrSiU bo oni navadno le ljudsko §olor potem se eno leto ie mill v nem§aini na kaki takozvaiii predpripravniei za ucitelje n. p. v Ko-baridu, na Pioseku itd. potem pa koj prestopili v Koper na ufiiteljsko pripravnieo, Tisti, ki so izredno nadarjeni, premagajo sicer zapreke, ka-tere jim stavi nozadostna priprava zi uditeljiiee, in zvrlijo izpit v Kopru z vgodnira, tudi prav dobrini vspebom in prav tako tudi po predpi-sani prakii ie izpit za ucitelje, in postanejo dobri ueitelji; drugim pa manj nadarjenim se trda godi, le te&ko jim gre v^o na pripravniei, in Se te^je napravijo izpit za u&itelja potem po sto-rjeni proksi. Da uuitelji take vrste ne bodo do-segli veliko uspelia na ljudski Soli, ee so svo-jega posla z vso vnemo ne popritdejo in prav pridno ne skrbe za svojo nadaljno samoizobrazbo, za to, menimo, ni treba posebnega proroSkega duh a.
Po naSem prepricanji bi se moralo tirjati nekoliko ve6 znanja od kandidatov, ki 2cle vsto-piti na uciteljsko pripravnieo; oni M morali zvrsiti ali spodnjo reaiko a!i pa spodnji gimnazij in potem se le bi se smeli sprejeti na priprav-
Taka je navadno laika joza, kterpj je cestokrat tudi «!oveiiaka podobna, ki tolikokrat tudi s krvjo in mo-rijo koa5a. No taka ni arabska in zamoreka jer.a, tudi turika ne.
Aleksaodrijo so, kakor ti je znaao, leta 1882 Anglezi botnbardirali. Poglavitni del mesta, terg „Mo-hamed Ali*, kjor so vecinoma bila, naj lep§a po-slopja, se ra?no ssopet zida. Vie na mestu razvalin in razpada so nastale pra? H6na poslopja v evro-pejskem stavbenem alogu. Tadi voditeljt teh stavb so bili evropejei in celo nek Goridan, iz pu'dmestja sv. Roka je tnnoga poslopja po svojih prav okusnih n-6rtih sezidal. Lastnik enega tistih poslopij (na trgu konzolo? — piazza dei cocsoli) je bi! tako pri-jazen, da me je v kofiji po celt Aleksandriji peljal in spreuilja!, in pred biSami, ktere je Gorican iz-delal postati s kosSijo vkaza!. Iz njegovega res ve« Hgastnega stanovanja je razgied na vse strani, po-sebno na morje in v velikansko luko.
Iz tega je 1 azvidno, da nasi Goricani uiso zadnji med, umetniki in tu'.i za druga junaska povzetja bo dobri, posebno kadar so primprani a trebuhora za kruhom.
Cuda! Na omenjencm trgu vidii vrste droves (platanov). V sredisSu najdes krog-oinejeao luzo, kajti vodo menda noter vozijo. Simetvi^no na zakodu krogie lufco stojl bronaati kip ustaaov'telja dan. egipt. dinastiJB, ki na konji sedi. Podlaga je kamnitiv. okoii 5 mt. visoka. S takimi spomiuki so posebno tidovrai mozlim prav uezadoyoljni, kajti po pravilih Korana, so ne smo nobena. oseba v obliki jih podobi iziazili. — Glejte pomilovalnega raohamedanea, kako strogo se svojega ko?ana dtii. Naj bi se tudi marsikakSen ne mozlim, tudi ktlCeni Evropejec ali po veri kato-lifooaka druiina, ki flicer saiepodoba in alike imeti,
nico; ker le takim mludenitcm, ki vie seboj prinesejo na pripravnieo potrebno znanstveno po-cllfi;;o, oudi predpisani predmeti ne delajo toliko te^av, temvee se jib lagje nauce temeljito, postanejo izvrstni v svoji stroki in ob ednem dobri ucitolji.
No, kedo bo ugovarjul, da ne kaie zahte-vati toliko od ufiiteljev, kateri doWvajo le plSU plage za svoje v resnici trudapolno dole v Soli,
Hi temu odgovarjamo, da se mora, ako se boce, da se smotri ljudske Sole dose^cjo, tirjati od ucitulju popoluo vsposobljenjo ne gledl m uciteljsko pi ado, kakor se tirja od duhovnika vsposobljenjo za njegov nic manj trudupolui In vrh tpga Se bolj vzviSeni peklie, ne glede na plago, ki jo duhiva kedar nastopi sluzbo, In ta pla6a jo eestokrat manj&ti kot plaCu uoitcljova.
Pri tem se drlimo nacela: vsak dclavocjo pla6ila vreden, Kakor smo vselej zahtovali, da se duhovnom zviSajo plafio, da bodo mogli svojemu stanu primerno /iveti, tako privo56imo tudi u6ite* Ijem in njihovemu staau in trudu primerne pladc.
Tukaj pa pridemo k drugi toCkl 0 zviianjl plad gori^kih ufiiteljev.
Eadi priznamo, da so ravno 11a Gorinkem ueiteljske place jako nizke, in da je lelja uci-tcljev po zboSJSanji plac na sebi opravieena. Na drugi strani pa moramo spet priznati, da so tisti, ki ijudske Sole vzdr&ujejo, toraj kuietje, mali in veliki posestniki, rokodelei, trgovci in inali obrtuiki vze sedaj z davki in dokladami vsakovrstnimi tako preoblo^eni, da komaj te pre-naSajo, in da bi jih vsako zdatno poviSanje do-klad na tla zgrudilo in vnicilo.
oislati in Castiti, pa take, ki so po krscanakem (ko-ranu) pripusCene in oelo priporofiene, ne pa apotik-ijivo ali eelo ostudne, ali edino take ki imajo le mi-tologUine pomono ia morda Se atrasti vzbujajo.
V Aleksandriji je vzo moogo kr35anskih iol. Poaebno so evropejake in se ve, je posebno avstrij-ska vlada na prvom mestu, ki Srtvuje za blagor kjer-koli je potreba, posebno Se kjer gre za kricanako odgojo in izobrpzVuje vbogo zapuSeene mladine. So tudi tu preblage duSe, ki se zrtvujejo posebno da Kristusu zapusdenih in zanemarjenih deklic duSe pri-dobe in njegovenu kraljestvu pridruzijo, Te so fiol-ske usmiljene S onske sestre, in §e mnogo dragih, ki se z velikim zatajevanjem trudijo za blagor in odgojo prerevne mladine. One sprejemajo otroke vsake vrste in vsake vcre, vender ao vsi dol2ai se vdele-i'X\ celega poduka, tedaj tudi ker§6aaskega, ako ho-cejo v take sole hoditi. Sicer pa j'd vse, ves poduk in odgoja brezplaono.
Yelicastno poslopje zapaziS na neki viSavi, ki gospoduje 6ez vse mesto in morje, veli^astno res in prijotno, svitlo, tudi zracco kakor nobeno drago. To izgledno poslopje s prav obSirniro. vrtom in dvori§6era je zavod za odgojo mladine tudi ni alekaaudrinske. Komaj psto leto jo odkar so Francos*! radodarni in usmiljenega kvscanslwga area teaelj polozili tako ve-licSasti.ema in vvs humauitarnemu povzetju, ki je v2e kot poslopje kiasota in dobrota. To ti ao ptavi fi-lantropi ali clovekoljubi, ki ne dajo in delajo, da bi jih ljudje hvaiili. Treba je bilo de, se je junaSko-ar-cni kardinal Livigerio ogh\aii ter iivo naslikal rev-scino afrikanskD-z iraovakih auinjev, koj so vnamejo krgcanska srea, kakor elektridaa svedava po cell Bvropi za tako deio, ki klice v nobesa za porno.1;. V tako izgieduom savodu' pod vodstvom o^tov Jezuitov »9
Najvecje zapreke za zboljSanje uciteljskih piad dela pa §e ta okoliScina, da vzdrzujejo ljudske Sole politiSki okraji in ne cela dezela, kakor je to* v^Istri in na Kranjskem. Nekateri okraji, posebno §eLanski in Toiminsk? pa pla-cujejo ie sedaj/ -«ie smo dobro poduceui, blizo 60 odstotkov doklad na izravne davke za vzdr-2aoje ljudskih Sol in niso se v teh okrajib vse Sole ustacovljene, kjer jib postava zahteva; ve6 toraj od teh davkoplacevaieev zahtevati bilo bi skoraj necloveSki. Pa bi se dalo koj za ucitelje kaj dosedi, borate bi se najprej preraeniti do-ticna deielua postava in postavnu odlociti, da ima celu deiela skupaj skrbeti ali at ts* ared-Btva, potrebna v vzdrievanje ljudskih sol cele deiele, alt pa da bi dezelna denarnica donasala vaaj nekaj odstotko? k onlm svotam, ki so po-trebne za vzdrzevanje vseh ljudskih sol po ccli dezeli ali v vseb aolskih okrajih. Vlada je bila vie opctovano krenila to drago pot in predlo-zila dez. zborn naSrt postave v tern zmislu; ali taki postavi se ustavljajo odlocno poslanci laski, ker la§ki del deiele ne placuje sedaj vee kot komaj 30 odstotkov doklad na neposrednje davke, ic noce tedaj niS plaeevati v korist sloven-skim solskim okrajem. Laski pislanci imajo pa v na§em dezelnem zboru vecino, in zatoraj bode tezko v tern oziru kaj doseci, tudi de so bodo vsi slovenski poslanci za to potezali.
Vendar pa ni se obupati; leta 1895 bo namreL ves zemljiScno — odve/ni dolg v nasi dezeli poplacan; do sedaj placuje se zemljiscuo odveznemu zalogu doklada 9 odstotkov na vse neposredne davke; v leta 1895 odpadc ta pu-trebScina in takrat bi bil po nasem mnenji cas najugodnejsi za zvisanje pla5 uciteljem, in dalo bi se obrniti v ta namen nekaj odstotkov, ki se dandanes ne placujejo zemljiScno — odveznemu talogu.
Dopisi.
Dlinaj dne 21. aprila, izv. dop. (iz drzavaega zbora.)
Sptoiaa r.tzprava o drz. proraftma trajala je tri dni in segala Se v cetrti dan, ker je bila konfctna So le t aaboto. Od slovenakih poalaocev priala ata na vrsto le dva, gosp. Gregoree in Suklj.?, ta kot geae-mini govornik desniee; D.r Toakli pa jo moral svoje meato odstopiti poalancu D.r Biegerja.
Debata je Sla sicer za drzavoi proracuo, ali izu-zemai tri govoroike, ki so se mimogrcde* pecali tudi s proracunom, govorili so vsi z finaacaim ministrom vred le o pemski poravnavi.
Splob moramo priznati, da se je v posledujih 10 letih, toraj v ceii dobt mioisterstva Taaffe-jevega, govorilo naj ve6, pri vsaki prilidai ali neprilicni pri-loznosti, ia pri vsaki debati o drzavnein proracuau, o
udjjo ia izarijo fantici, tudi mladenci vseb narodov, v arabScioi, francoScini, ingteScini, nvmScini, i. t. d. za ociteljski, duhorski, misijonarski atari, da jim bode mogoce obcevati s vaemi prebivalci, domacimi ic ptujimt pod afrikanskim podnebjem. ilea je, zalibog da za. Slevence nic" ni priakrbljeao. Kivda menda je tudi, da Sloveaci, ali inarvec" Slovenke, ki se res posebno v duaevao skodo avoje drnzrae t ptuje deiele podajajo, tamkaj na enkrat avoj materia jezik zata-jijo7 se zdaj sem zdaj tje klattjo in na enkrat po an-gleiki mlattjo, dasi same sebe ne rasumejo. Xake uiso vee potem ne Sloveoke, ne Forlaoke, ne Arab-kinje, ne po jeziku, ne po veri. — Zgorej sem re-kel, da se mladina v jesikoslovji posebno uri in na-preduje. Tedaj so moski n&vlaSc odg.jeui, da bi dru-gim t duSevoem oziru koristili. ^aoakam je Bog tudi dal tak posel, ali ediao, da ga opravijajo brez vsake tudj najmanjie samopridaosti, ne pa da bi zeoska (mati) drczino zapastila in se na ptuje podala. Tak ni njen poklio, to je zoper poklic. Kako hitro se bhgor t deSeii raz|irit kjer se krficjnska srca zlozno sa prmerne in potrebne zavode in bogoljubne na-prare vzbajajo in oglaSajo. Vie je tudi pri nas mar-sikakina blaga dasa saj kvas za blagonosoe ia bo-goijabtie naprave zastarila. Naj bi druge enaeega du-ha dodalo p^§5ico moke, da se sv. nameni dosezejo. Saj je znaa pregovor: ,zrnce k zrucu pogada; ka-mea6ek h kameaLku pala^a."
(Dalje prib.)
jozikovnem opraSanju na Pemskem, letos pa o pemski jezikovni poravnavi.
Gtasp. Gregorec govorii je primerao, strarno in resno; postavil se j» glede pemske poravnave na atran Starceebov in j«» z veseijem pozdravljal tudi ed strani Slovencev ter pristatil, da se mora ist*, Leravna ne v isti obhki raztegniti tudi na druge deielo, v katerih Slovaui prebiv;ijo, in aieer z ozirora na ko-riat cele drrave in tudi xi to, da se vze enkrut iz-pcljejo temeljno poatave. !>ii bi so pa foije daU vve-sii jezikovna efiakopravno,: za Slovence, naavetoval je, da bi act v&i udlelki wvb de2elr v katerih atant-jejo Sloveftci, zdrniili a kranjsko v edno upravno ee-laro, katera bi poataJa b«*zm«gljiva itdajava proti tsikemu naailsiTu.
Poalrtuec D.r Rieg»-- je v dolgem, mojstersko osnovanem «ovoru odbij^l n»pade na pemako porav-navo ad strani Grrgr-ja in dokdzovat, da so aicer Nemci do>ej«ri neke kori>t, da h» |»a take dos^gH tudi Cehi, da toraj narol *S-'.-ki vatcd w poravnave ne bo imel nikake Skode, mutfc da bo poiravonva omogoctla akupno deiovanje ob»»h nu>»dno»ti na Pemskem v ko-liat co!e de&'Je in v Sft \>-5jo korrst cele driave; re-kel ja dalje, da fciu? d»j«» •lai'ecr poravnavi med pre-pirkiima atraukama bodiat v zaaebnem, budisi V jav-nem atvj^nju kot le ted j c-» ^isaka atranka nrkaj td sTOJih titjatev popu.^ti. a da a to poravnavo cesk» nacod niti jsdae biatvenc tlrpitva ni pjpuatii.
Skleni) je hvoj govnr, ki je bii na vec raestih glastio pohvaljen s tera, d i so j* akbcaval na avo;e 50 letno neutruiljivo, pnzrtvovuEno in oeaebifino in tudi vapeSno delovanje za »v«»j n»rod.
Koroaki poslanec Steiowender je grajal v svojem govoru p'.msko Ncrace, kiiteri ao poravnavo s Cehi skleniti, ne da bi se bib pn-j dogovoriii z drugimi nemskimi drzavnimi poslanci in je rekel, da s > pemski Nemci s tern razruaiU solidaraost Nemcev, ter da se on in avojt KomialjiMiiki sicar ne bodo uaiavljaU tpj poravaavi, katera vendu-Ie nekaj koriati pemakim Nemcem, da pa zahteva od teh, da bodo tudi on: priskocih na pomo5 Netnc. m na Korolkem i*> Stajar-akem, ko bi vladi poakuaalu enake poravnave zanosti na korist Slovencev teh <U-2et. Sklen'.i je avoj govor z mogocno besedo, da Nemci v drugih tU'Mnh bodo smatrali vaak poskua jeztkt>vn<( poravnave za k<»ijeaje mitu, da hocejo ohranitt nadvlado uad drugimi rutrodi, kjer jo imajo in da je ne bodo delil't z nobeaim.
Jako zaiiiiniv je bil izvrstni govor fiaandnega ministra viteza Danajew«k?-a toltko v stvamem finanL> nem, kolikor v pofitiSnem oziru. Kar se ttce posled-njega dela govora, naglasal je, da si je sedanja vlada poatavila za smoter: dcseci mir in spravo med narodi in nvesti jezikovno enakopravnost, da se je v.selej tradila to nalogo spolnjevati, in da je glede Pem-akega porabiSa vgodno dobo v tlwgo poravnave, ki je podlag.i miru na Pemskem, ker ta sprava je neob-hodno potrebna v korist kronovme pemske in cele drzave. Stem, nadaljuje minister, ni vlada spremenila svojib naSel, ampak ostola jim je zvesta, }katerib ae bode driati in svojo nalogo ie nadatje zvr'evati.
Zavrnil je minister posebno napad t*regrJ3r na vlado, (5e§, da bi bila on* stem, da je izrekla, da no smatra sedanjo dobo za primerao niti za preuatroje-nje uatave, niti za kroaanje preav. Cesarja kot kra-Ija pemskega, pretrgala ve^.i, ki vpzejo pemako kro-novino a preavitto dinaatijrr, rekoc: da na Pemskem ne atanujejo le Cehi, ampak tudi Nemci; da ae nem-sko Ijadstvo na Pemskem, ki steje nad 2 milijona mar-Ijivega in na visoki atopinji omike atojecega prebi-valatvn, ne da prezirati in da se proti njegovemu pri-voljenju ne da dosedi nit: prizaanje pam^kega prava, niti kronanje presvitlega cesarja; da je pa zvestoba in udanoat vsega ljudatva, femskega in cwkf^a na Pemskem do preavitle dinaatije ccsatjeve tako glo-boko vkoreainjena, da se ne da ruSiti po rogovitj^aji katere si bodi atranke in tudi ne po ceprevidiih in obzalovanja vrednih izrazih govorntkov,
Tudi generalni govornik levice, pi. Plener je moral pecati se naj vee" s pemsko poravnavo Seravno je nekaj govonl tudi o prorafaou, in to tern vec> ker je bil on naj iroeoitnejsi ud akapne konference za pemsko poravnavo. Beacde Duuajewaki-a, da vlada ni spremenila svojib politiskih aafiel, ia da ae hoLe ona se nadaljepoteh ravcati. vzbudila je v njem nekako iznenado, ker on je pricakoval, kakor je kazat nje-gov. govor, da bode vlada vsled poravnave pemske razruiila deaaico, osnovala novo stranke in toraj novo vecino v drzavnem zboru, potem pa odatopila in pre-pastila drzavno krmilo drugim rokam, ae ve da goap. pi. Pleaer-ju in baronu Cb!uuiecky-u ker te bi imele biti — po Djegovem menenju — jsaravne posledice poravnave. NaglaSal je nadalje, d& on in njegova stranka se ne zadovoljujeta s tern, da bi mioisteraki predsednik Taaffe odpuatii |dva all tri aedanjih mini-strov in izrocil tako sprazijeoa meata levict, ampak da zahteva levica vdobiti v svoje roke colo miniater-*tvo, toraj zopet nadvlado nad vsemi drugimi austri-jskimi narodt in pa nad mmSkimt konservativci! Sklenil je potem, da bode levies, tudi letos izrekla »voje odloino nezaupanje sedanjemn rainisteratvu s tern, da bo glatovala proti dovoljenjn dispozietjskega aalofa.
Gospod Suklje je spolnil svojo castno nalogo kot generalni govornik in kot alovenaki poslanec z lepim, dobro oaaovanim in temeljitim govorom. On je najprej dokazal piakavost ugovoiov levicarskih govorni-kov proti sestavljenemu prorafiunu, potem pa krepko in temeljito odbijal Gregrjere napade oa Starooehe in poravnavo in zabteval odlo6no odvlade, da spolnt sahteve in ielje alovenskih poslancev, katere so out Tladi izrocili. Pri tej priliki je ojatro grajal postopa-nje vladnih oblastnij ua koro§kem proti Sloveacem, ki zabtevajo narodue Sole, bi5al je irredento v Train in oznftci! endno in nepoatavno ravnanje dei. zbora v Iatri ker je ovrgel volitev poslaoca fchdiT-a7 Fo-aiuialei so spremljali ta govor a pobvalo in dobroklici in govornikn ie'k koncu cestitali.
Omenjal aem zadnjiS vladai predlog za pod9-Ijenje podcor deielam, v katerih beda ljudstvo tladi in poudarjal sem, da so od vlade pradlozene podpore prenizke posebno pa je za Kranjako namenjena pod-pora premaleukoatna. Slovoneki poslanci so se z gro* fom HubfDwartom vred krepko pri vladi potezali za zvisanje podpor, a dosegli ao Ie obljubo, da n& bo za Kranjsko v tekti e*i»a jio kaka svota dovolila, ako se bo nujna potreba pokazala, da se pi v predlogo naatavlji^ne svote nimajo zfiSati, Vsled tega je slikal poslanec D.r Tonkti v fiaaitcnem odscku doe 17. a-priia ae iivimi baivami ixh^tnn razmere, ki so na-stale na Goriskom, poaebno na Yipavakem in v Brdth vsted peronoapore, iu m Eranjkem vatod Sestkratnih povodenj v preteklem letu; dokazoval jo, da so na-menjene uvote prenizko, ker na Kranjskem nimajo Ijudje ne potrebnega iita ne krompirja za sotev, tira manje za zivei, da je del odbor vz« porabil vsasvoja aredatva in da je toraj nujna potreba, da zviSa vlada namenjene podpore, ako note da ne ostanejo njivo neoatjane in da no uaatane beda in lakotale za pri-boduje l«to; alednjid* je atavil reaolucijo, naj bi vlada po potrebi zahtevala So primerne kredite (ivote) v oiajsanje b*de na Kronjakem.
Vtadui  zastopmk je obljubil,  da bo vlada to storifa, in reaolucija je bila sprejetu.
Politidni razgled.
V drzavnem zboru se vrii razprava o dr-zavnem proradunn, ali vsak, ki puzljivo cita go-vore, koj zapazi, da se o proradunu prav malo govori; posebno > v splo§»i razpravi se je vefii-uoiua govorilo Ie o petnskih Oehih in Nemeih in o spravi in poravnavi pemski. *Lratck posne-tek iz govorov, katere so imeli razni govormki v splosni razpravi, prinaSamo na drugera racstu v dopisu z Dunaja. V nadrobni razpravi je posl. dr. Vite2iL v daljsem govoru pojasnjeval razmere v Istri, kazal na nevarnost irredentovcev ter razpravijal dogodke, ki so se vriili pri dezel nozborskih volitvah v Istri in v dezelnera zboru istrskem. Ko je §16 za dovoljeuje dispozicijskega zaklada v zuesku 50.000, se je oglasil tudi mi-nisterski predsednik grof Taaffe in v daljsem govoru odgovarjal na napade od inladocoske in levicarsk*? strain. On je najprej zagotovljal, da vlada dispozicijskega zakiada ue smatra kot zaup-nico za-se ampak da je za njo ta zaklad ona-kega pomena, kakor vsak drugi znesek drzavnega proracuna; dalje je poudarjal, da je on, od kar je bil pooblascwi sostaviti ministerstvo, delal za spravo med narodt in da on ni kriv, 6e to nje« govo prizadevanje ni imelo se zazeljenega vspeha. Pri glasovanji po imenih je bil dispozicijski zaklad sprejet s 154 gtasovi proti 130. Z desnico je glasoval ta pot tudi Coroninijev klub in nekateri moravski veleposestniki; nemski konservativci so boteli s poectka glasovati proti di-spozicijskemu zaklada, all vedina njih se je ven-derle vdala in slednjid glasovala za-nj, nekateri pa so se glasovanju odtegnili in ie dr. Ebenhodi je glasoval z levtco proti dovoljenju. V seji 22. aprila je grof Taaffe odgovoril na interpelacijo Mladoteho", da nizja oblastva niso dobila noba-nega navodila glede na razprave v listih in drustvih o ce§ko-nemski spravi, da nizja oblastva tudi v nobenem slucaji niso postopala proti drzavnini postavam. 0 svojem 6asu smo tudi o-menjali interpelacijo dr. Riegerja, zakaj da mora m agist rat v Pragt evaageljskemu zupnijskerau vradu nemski dopisovati; grof Taaffe je 22. t. m. odgovoril, da mora magistrat po postavi to storiti. Ta dan je o notraajem ministerstvn in political vpravi jrav ostro govorii slov« posl. dr.
Ferjanfiifc, hudo bifial iffedentoTn hjene nakane na Primorskem, predsednik ga je celo k redu klical.
Pri raestnih dopolnilnih volltvah v L j u b J j a n i so kandidatje neodvisnega na-rodoega volilnega odbora tudi v I. razredu o-stali v manjSini, ker je, kakor se zatrjuje, lepo stevilo Nemvec glasovalo z „mladimitf; zedinila sta se tedaj in sprijaznila ta dan Herod in Pilat.
Ogrski skrajni levi6arji §e vedno zahte-vajo, da se ima postavanrdomovnt jpravici talo premeniti, da ostane njih ljubljenec in vzor Kosat ogrski drzavljan, ne da bipriznal krona-nega kralja; ministerstvo sedanje in ministerska stranka se odlo&no protivita takemu predlogu.
Knez Bismarck je eicer odstopil kot kaucelar, ali politiki, se no5e odtegniti; vsaj govori se, da so nekateri listi vsled njsgovega navdihovanja vie Jell nepovoljao kritikovati post op anje novega kancelarja. V prnskem delelnern zboro je pretekli teden pcsl. Windtliorst pri razpravi o proradnntt ir.misterstva za bogoS astje predlagal, da naj se v tern ministerstvu vstanovi poseben katoiiski oddelek, vpelje spot konfesijonalno iolsko nadzorstvo in da bi staro-katolifcani ne smeli opravljati bogosluznili obre-dov ? Katoliskih cerkvah. Yoditelji socijalnili demokratov na Neraikem so objavili sklepc svoje stranke v obliki oklica na nemike delavcc in delavke, v katerem oklicu priporoLajo, naj bi delavct due 1. maja ne vstavili dela, ker bi to irneio goipodarske in politifike nasledke. Iz tcga je razvidno, da hofcejo nemiki socijalni demo-krari bolj zmerno postopati in da ie jim pri-mernejle in previdnejse zdi, ako polagoma in s pomocjo splolne tolivne pravice dosezejo svoj namen; zato se tudi ogibajo dati vladi priliko, da bi ona proti njibovim puntarskim demonstra-cijam postopaia se siio in vso mocjo, katero ima na razpolago.
Carnot, predsednik franco ake ljudo-vlade, je na potovanji, povsod mu napravljojo slovesen sprejem. V Parizu bodo imeli v kratkcm mestne volitve, in prvikrat huftejo tudi tukaj poskusiti svojo mod protisemiti. — Julesu Si-monu, predsednika francoskega zastopniStva pri berolinski konferenci, je podaril nemiki cesar godbina dela Friderika Velicega s francosko pi-sanim pismom, v katerem pravi med drugim: „Moja fcelja je st&riti kaj za to, da bodete imeli radosten spomin na mirovno prosvetno poslanistvo, katero Yas je pozvalo v moje prestolno mesto.
Y Lizaboni na P o r t u g a 1 s k e m je 19. t. m. kralj oiprl novoYoljtni driavni zbor in imel prestolni govor, v katerem je omenjal pre-pira, ki je bil nastal med Anglijo, a izrazil je kralj nado, da se prepir poleze castno za Por-tugalsko in Anglijo.
Nova Ijudovlada t B r a z i 1 i j i se je spet oglasiJa te dni in dala znamenje, da se zivi; vlada je namred odpravila veronauk na vseh drzavnih §olah.        mm_mmmmmmm
Domade in razne vesti.
<5ertice o popotvanji v sv. degele, ki so po oakljuSbi Ted raesevev iz-jstale, bodo popotnik za-6el nadaljevati skoraj prav ob obletnici svoje ver-nitve.
Imenovanje. Kakor je Sitati ? zadnjem „Cor-twt®\ poatane glavni davkav v Gorici nek Albert C I a-* i c i, sedanji davkar v PoreSi.
Zagotovlja se natn» da noToimenovani davkar ni zmoien iiiti Blovenskega ntti nemSkega jezika ne v pisavi ne ˇ govore.
Buhovske spramembe Y. c. g. Janes Tre-visan, zupnik v Brazzaon, je imenovao zupaikom in Uekanom ? Gradia6i.
Nevarno jo obolel c. g. Jurij Mercina, vika.ij v Sovodp-ab; pretekli toden ae je prebladil Id lotila ae ga pljucnica; priporo6amo blagega go-epoda Jurija vsem prijateijem in zaancom, -katerih ima poaebao med STOjimt sobrati duhovniki mnogOj f moliter.
Osebne vesti. V. 66. gg.: M. KorsiC zupnik v Kojskem, Itfiha Ceuci6f vikarij v Deaklem, in Jo-2ef Gruaovia, vofiletni apovednik pri TJrSulinkali sto-pijo v kratkem v etalni pokoj; naalodnik zadojemu bode, kakor bo bHsj, 6. g. Jakob Pujsig, iopnik v St. Petru ob SoSi.
^upnijski izpit je delal ta pot le edea da-hovnik in aicer e.g. Jo2ef Koaovel, kapelau v Kamojah.
Nek gospod v Gorici jo Ao pied kratkira vsc, kaikoli jo kellaj sliial ilu Iliri 66Tod kakega srojega zoauca in prijatelja, pa zraveu pi>liti6aega naspiotui-ka, objavljal v uekem gorsikem list a in tudi po svoje prav zloboo Kavijal; ali kaker so zdi, tega dela ne more in ne &me veS doma v Gorici opravljati in ker brXkone viega ie ni izblebotal tukaj, ssato m je zad-nji Can ali on ali pa kateri njogovih p.omagaoev za-tokol k Ijubljanskaniu. MBms^,oa v tern vmazauem listu zlorabi m'kdaj akazano mu zaupnost.
Tudi prav. Prosit mu take prijatdjatvo!
0 poskusu samomora odlidne osebe v Gorici govori m vcliko ne le po mestu, ampak vie tudi po dezeli, pa o torn, kaj da jo dalo k temu pevod se bIibi in raznaia tunogo nert'eiiiCnegft, zato m nam zdi piimorno, da povemo o tern ialostnem dogodku, kar vomo is zaoenijivtsga vira. PomiloVanja ?redna oseba je duhovnik, pruiki Poljak, in radi bo-leasai (hude nervoznosti) vio dalj Lagft v Gcrici. Gospod je ze!6 nadarjen in uCen, voliko zafllu^on t corkvenili poslih, vzil je pa vsled kruto borbe pruske vladt! proti kut. cerkvi hi njoiiiiii duliovnikom (Kul-tuikampt) od 1. 1873 mm veliko greakoiti in fcalouti; on, ki jo iinol prod aoboj voliko in lepo prihddoott, videl ao je v zadnjih letih zapuicenega in znnotnurjo-iiega; to mu je zelo greuilo noe, postal je hud6 nervossen, ssgubil je vsled tega apanje in trpel voliko. Zacel je pomngati ai z morfino — v ivojo neiredo. Znaui m 2aloatni naalrdki tega prlpomooka, ker taki, ki ie tega arcdafcva v proobiliiej meri posliilujpjo adaioiaa ali znorijo ali pa poitatieje bedaiti. Tako jo bilo tudi pri njem; opu/.ovuli ao pri njem vie dalj ens* nuke razburjenost ndi tiga ao ga tudi is bolj nudzorovali. 1(1 t. ro. pa, ko jo bil sam, je puskusil, kakor govore, aamega «ebe vamrtiti. Banil ie je sicer ali no nevarno; koj ko so domaci k iijernu prihitoli, se je razjokul in prosit, da ga previdijo. — Moz je bilno biagoga area, ki je vae, l:ur je imel razdolil icvc^em in potieboim; fie pret. loto je daroval z.ul-njo imtiijo v vrcdnoati gl. 500 zavodu za botne du-hovue. Zdaj nuna 6teto nic, no aiuibe, ne promo-zonja, nu pokojnine; v roanici pomflovanja vredon.
Dopolnilne volitve v meetno staroB'tutvo bodo letos 7. 14. in 16. maja. Tretji razrod ima vo» liti dva, drugi etiri in prvi ednega zastopnika. Pri-prave se deiajo na vae strtmi, posebno delavna je kakor so alibi, „Corriere-va" stranka, katera ho6e mcato atarih ino2, ki bodo letos izstopili, voliti nove dile mu5*. Nad-jamo se, da tudi konsorvativci na-pnejo svojo mo6i in da bodo akuSali prenoviti dose-danji mestni zastop. Le Skoda, da konBervativcem in vseto, M dobro mislijo za mesto raanjka prave ener-gije, dolavnoeti in poguma.
Avstrijski romarji pri sv. 05etu. 17. t. m. bil je za ease romarje toliko zaieljeni dan, da jih je sv. Oee aprejel. Ob 8. uri zjutraj bral je sv. 08e za-nje sv. maio v dvorani akrivnega konsistorija, pri kateri so bili vsi prieujocl. Sv. Oce pridlt so peS v dvo-rano spremljani po svojib ^lahtnih dvornikih; kasneje so ga priuesli, kar se godi pri bolj slovesnem spre-jeinu.
Po sv. mafii bil je sv. Oce Se pri zahvalni masi, pri kateri ao bill v$i romarji nazo6i. Potem fie le je sv. 06b zaslisal nafie romarje. Yodja avstr. zavoda „a!rAnimau mogr. dr. Nagel bral je adreso. Na to odgovorijo sv. 06e prav razveseljeni in giujeni; po-hvalijo vdanost in ljubezeu avstr. romarjev do apo-atoljakega sede2a tcr izrazijo avoje trdao zaupanje, da smatrajo to romanje kot znamenje, da se kristjanska nacela po Njem toliko priporodaoa v Atatriji sirijo, in da jim je to zagotovilo boljfio pribodnosti.
Slodnjid svarijo, naj bodo oprezni in previdni v sedanjih easib, polnih nevatnosti in zanjk, in naj s e n i k d o n e da o s 1 e p i t i p o z v i j a 6 n o a t i in naj ne omahujejo, temvcC naj vstrnjajo v svojih dobrih eklepih; v kar podeli sv. blagoslov njim, Av-atriji, presvetl. ceaarju in vaej oea. hiai.
Vsa poroSila onoglaano zagotovljajo, da so bili av. OCe nenavadno veseli in prijazni vsem skupej in vaakemu posebej; za-vaakega ao imeli prijazno beaedo.
Med romurji bil je 88 letni starcek z Dunaja, ki sv. OCetu prav po dunajsko pove, kako je alu^il cesarju kot vojak in da je bil pret. leta med onimi, katerim je eea'amoge umival veliki cetrttdj. Sv. 06e poslufiajo ga prijazno tor mu ree>jo sinehljaje: „Mi dva vfiakava fie 100 let*. — „Pri Bogu je vse mo-goce, Svetoat", odgovori atai^ek.
Splob flmatrajo merodajni krogi v Eiwa sedanje
avstr. romanje kot ofiitno znamenje, da se kristjanaki zivelj ua Duuaji mogoSoo giblje, kar bo prineslo o svojem <&Bsu obilnega sad.».
In ravno zdaj, ko popufieajo drug© narodoosti po britkib Hkusnjah nearecni liberalizom, ponujajo ga Slovanom (Cehom, Slovencem, itd.) uekoji voditelji !P
Nona, nova bolezen, o kfceri smo f.e pisali, se je, k«kor kaze, v reanici prikazala v2e v Dalmaciji in v Bosui, tukej posebno med vojaki. Nekateri so spali po \e5 dni, potem pa se zdravi prebudili; mar-sikateri pt zaspi «a vselej. Vlada v Dalmaciji jo ea-pov.dala, da naj zdravuiki opaaujejo to novo bolezen.
Stanley, imeniten preiskovalec notraaje Afrike, o knteiem he je pred lotora mislilo, da je 2alosten konee storil med divjaki, prifiel je, vrnivsi se is Afri-ke, v Pariz, in od tamkej 10. t, in. v Bruwlj, kjor ga je sam belgijski kralj slcvesno sprejel.
diskt zavod. v Rimu, vatanovljon po sv, OCetu, posebno za Cosko, bil jo mvoo tiatega dne, ko avstr. romarji, pri sv. 06etu, Oni so ieleli videti gojenoe, • katerimi so bili ravno tako izvanredoo pri-jazni. Trikrat bo blagoslovili ivoje Jjnbljene gojen-ce", tako so jib iiagovarjali, t- Zanlmivo je vedeti, da denar, kterega jo dobil sv. 06e s Cefikega kot papeiev denar, jo daroval temu uavodu.
Tedej denar, ki so pobira za av. Ofieta, obra6a se v prid onib, ki ga darujejo.
Izaeljevanje v Braellijo odivetovala je av-•trijika vlada U veSkrstov, in svarila podloine. naj se w diijo oslepiti po brczveitnili agemib. AH le malo njih posluia rtvatilni gins. Te dni imo <5itall v oekem neuiikum lhtu pismo takega oileparjonega izseljenoa. Nevorjetno je koiiko in kaj trpijo ti is. acljonci. Da ne bi mogli zapeljan: sporoell poiiljuti v Kuropo, odpirnjo pruj via pisma, iu Je solgejo kakor hitro tapaiijo, da kaj nevgodnega ksdo porofia. l)oti(5ni izseuenio zarotujo rvoJo domiSine naj nikar ne grejo v Iim/.ilijo, in naj dijo raje zapretl na pet let ? teiko jefio vsnkega, ki bi namoravol tjikej po-dati se; ker tukej, pravi: „til kruha, tukej gineroo od vrodine; tuknj in vere, ni coaarja; ni postave, til eerkve; tukej mo med pagani.M — Piirao je dotioni odpobtal po izsdjonou, ktoroga agenti ne morejo rabiti.
Krajevne komiiije v zadevah trtne uai. Na podlagi postave od 27. jutiija 1885 zapovedala je vlada, naj se v vsaki obcini, kjer trto sadijo vsta-novijo krajevne komisije v zadevah trtne uii, ktere komisije imajo iteprenehoma paziti na to, ali so vsi trtni nasadi zdravi, tudi akrbeii da se ti nusadi ve6-krat pregledujejo i. t. d. Krajevna kominija obstoji iz obcioskega predatojnika, ki posluje kot naftelnik in iz treh obCanov vinogradaikov, ktere imenuje na zupanov predlog politi6no krajno oblastvo. Ob eneui je c. kr. glavaraivo odposlalo zupanom navod o de-lovanji te krajevne komisije, sluibeni navod za iz-vedence ter tudi razposlalo prafialne pole, na ktere odgovarja krajevna komisije v zadevah trtne uSi.,
„Edinosta, slovensko politiino drufitvo za Pri-morsko, je v svojem zadnjem ob6nem zboru izvolslo v odbor gospode, ki so: Ivan Nabergoj, predsednik; M. Mandid, I. pod predsednik ; Y. 2ivic, II. pod predsednik; M. Cot<6, tajnik; A. Skabar, blagajnik; J. Kljun, J. Mankofi, J. Turk, A. Trudeo, J. Vatoveo, odborniki; M ilrovatin, Ivan Martelanc, Dragotin Martelanc, St. Nadlifiek, A. Sancins, Pranjo Zitko, nameatniki.
nTJ6iteljskega TovariSa" 8. fitev. ima na-slednjo vsebino: 1. Navod ufttelju pri pisalnempo* uku. 2. Pripovodke v ljudski Soli. 3. Vzgojila zoper surovost. 4. Nek ij 6rtic iz fiolskega zivljenja v Kam-niku v minulth atoletjih. 5. Prazen strab. Prakticua obravnava 29. berilnega sestavka v ^Drugem berilu" na strani 25. 6. Knjiga aloveaska. 7. Ukazi in od-redbe fiolskih oblastev. 8. Knjizevnost. 9. Vprasanje in odgovori. 10. Dopisi. 11. Uradni razpisi uditelj* skih aluzeb.
Dom in svet prinaSa v IY. zvezku slede^o vsebino: 1. Pomladi. — 2. Zadnji knez. — 3. Enaki in razlicoi poti IV, Dvojni dar. — 4. Sestra Vineen-cija. — 5. Solska slika. — 6. Riraske elegije II. — 7. Pisma iz alovanakih krajev. II. — 8. Crtioe o ro-kovnjadih. — 9. Nekaj porabnih mialij o slovenscini ¦¦j govoru in pisnu. — 10. Nekaj jezikoslovnih po-sebnoatij v Kranj. Gori. — 11. Cutno prcdatavljanje itd. — 12. Slovstvo. — 13. Cvetje in sad.
„Dom in jvet" izhaja dne 20. vsacega meaeoa in s*ane za celo Joto 2 gl., *a pol leta 1 gl. Yred-nifitvo je v „Maiijanisci* v Ljubljani.
Javna zahvala*
Prcljubi Bog me je bil lctos, prav za ca-sa mojega goU6, s budo, — da, celo z nevarno boleznijo o'skal. — Drobrotniki, prijatelji iti znanci, so se za Sasa moje bolezni mnogo za me zanimali in ustmeno, kakor tudi pismcno popra-Scvali o mojem stanji. — Kcr sent — kakor se nadjam— z Bozjo poinocjo bolezen za zdaj srecno prestal, in ker mi skoraj mogoce ui, da bi vsem onim p. n. gospodom, ki so se toliko za-me zanimali, vie sedaj pismeno all ustmeno izrekel srojo zUivalo, zato se dizuem tem po-tom j*vno zahvaliti sc vsem, kateri so mi za Lasa moje bolezni skazali toliko socutja, —
Posebno pa me icU doUnost hvaleinegn sc skazati gg. hiSnima zdravnikom* dr. Genttii iu dr. Luzzato —, kakor tudi in se posebno 6. g. priorju roilosrcnik bratov O. Ivan. Sobi»!9 kateri me ni le kot dober prijatelj, ampak tudi kot spreten zdravnik in pravi ud reda sv. Ja-neza od Boga. yes cas moje bol /.ui pogostoma obiskoval, mi stregel in moraluo  srtnost dajal.
Bog placaj njcmn ia vsem, kateri so mi kaj dobrega storili za casa moje bolezni.
V Gorici 24. aprila 1890,
JO& BAIC VODJA dez. ghihonemice.
Weisse Seidenstoffe von 60 kr.
bii «. 11.43 p. Meter — glatt nnd gemustert (ea. 150 tench. Qua!) — vers, roben* und Htuekweiae porto- u. zollfrci dan Fabrik-Depot IJ. Henneberg (K. u. K. liofiie-feraat), Zurich. Muster unigehend. liriefe koaten 10 kr. I'orto.
Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko prisluzijo spo-sobne in zanesljive osebe (do-sluzenim zentlarinom se daje pred-nost), ki pridejo veckrat % obciu-stvom v dotiko.
snje se: „G. S, 1890," Graz postlngemd.
BSS
AMESIEO
Kxalj. belgijski poatni patnik drnstva
r »     »Ked Star Lime" iz Antwerpen-a     ,-
¦J                                     naravnost r                                     Rrt
Mlev  York & Philadelphia^
fly           priznan od visoke'c. k. arstrjj. Tlade.           Mf]
E
Pojasnila daje:
priznano zastopstvo
Lndwig "Wielich
in Wien,  V, Weyringerga3se 17
alt
Josef Strassex^
1
1
Mi Speditionsbttr. fur die k. k. Oest.  Staatabahten in [jjj
SS                         Innsbrnck.
uaaiaoancen m  imi
mmssM
¦Jt^t*.
.JfcJWUi
J Fo kratki rabi prekoristno zobno elstilo L y wm                            Not* amerikanska         ?
n lepota   gKcerinova wtma crema
ZOD                    fzdravnrsko  prciskansi
ALODONT 'iZ'-
&i
c. k. dvoroi zatagatelj na Bunaju.
Dobiva se pri  le'riar-iearjih  parfameorjih j
ltd., I ko*  35 kr. — V Gcriei pri G. B. Pon- y tonijn,   A.   U»> Giro:-.?. Ii,    lekaroi  Kumcr   io y ; ti. GrLstafulott'j'i.
------                         W<
J
y  p^"1 pApiRii __ v
i|: Tiskarna Pallich;:
pl              v Gorici — Travnik 6              Jt
Pnulftjam po n:«J!. zi ceni v-pt kar j..» po-treba za pi^anje tu Solko rabo. Tiakam knjige i in drugo. Im:»m v zai >gi  tiskovine za obhn- \ »ke viadft, solske, m»IitVttoe knpgts listo ilu-
|Q strovutie in za modo,   sluv^vena  dela   vseh  kj
>S attok-                                                      C
w«         Tfekotriae wake vr»t« se ©ikrbojpjo tofino  «w
[« in najconejse.                                               ^
Tm         N»dfja;c se niiw.^rih narofiil se pripnrcCam  g|j
z odlicuini spostovttnjfra
X JP^Mich.


Odlikovanje 2 svetovnih razstav:
v Loitdono 1862, Parlzu I88T, na Danaji   1873 la apet r Puriitt I. 1878.
1fT
FMaia Mm i tfaciloi m oMe.
Klavirji za koncerte in za dom, kakor tudi pianini iz slarno znane fiimo; Gottfried Cramer, Willi. Mayer na Danaji prodajajo se po 380 gl., 400 gl., 450 gL, 500 gl., 550 gl., 600 gU in 650 g!.
Klavirji dnrgili firm po 280-350 gl.; pianini drugih fiim od 350-600 gl.
Dobijo se vedno ˇ
A. Thierfelder-jevi
prodejalnioi in poaojilnici klavirjev na Dunaji, VII, Burggasse 71.
YINSKE IN SABHB STISKALNICE
najaovejse sestave pray   pripravne in  za 200/0 bolj mocne kot drage.
NA DER2AVN! SADNI RAZSTAV! NA DUNAJU
mcseca oktobra 1S8S kofc naj-
bo';3e spoznano iu a Pervim
darilom obdarovaae.
M LIN E za grozdje in sadje
izgotosljajo in prodajajo
Ph. Mayfahrt et Co.
I^ftbriken    landwirthsthaftli-
vher u. Weinban-Ma«' h-nen,
Etsengiesserei   und   DamDf-
hammerwerk
Dunaj II, Frankfurt a. M. « Berlin N.
KATALOGI in uaako pojasnilo na zuhtcvanje gratis ia fraxiko.
— Sposobni '/astopniki se iScejo ter dobro plaLajo. —
Poiilja fclaga dobw spmljem in postnmB pmto!
sto t Gatlci, ulica. Voielli it. !?•
priporoca se vljudno pri visoko cast iti du-huvSeini v uu{.ruvo cerkvenih posod io otodja najiiovejse oblike, kot: monstrane, kelihov ltd. itd. po najnizji ceni.
Stare reei popravi, ter jib. v ognji po-zlati in posrebri. Na blagovoljno vpraSanje radovoljuo odgovarja.
failja bligo to qfflip ia psitnins ptaitoi
»H^^^<^H>W#^1r<4VN[
TJnio catholica" %
I.   99
vzajemni zavod za zavarovanje ikod
nu Dunaji, I„ Bitckei'itraH^e 14.
konoesijovan vsled mlntsterske naredbe z dnem 28.
februvarlja 1889.
Premakljivo in nepremaklllvo premohnje protl ikodi po poiaru, itrell in ekipfozljl - m tuku ?.ix-vururanja janirjo »olIdai'no prvi t8»jora«i zavaro. valni zavotli, kateri so ctittii razdeliliioga druStva vztijomiiih ziivarovalnic. Vslud KVCZtt z r/.iijomniiwi ztivarovalnirni znTodi zamore „UN10" zavarovanja r najvcSi vrednosti »klepati in dajo »n podlagi to f.vezo erojim zavnrorancem najvoiyo rarnost, Vsakolctni prcbitob razdelil m bodo mod zaratovance.
Zavod rpcljal je tltdi novo, doslej Io no po» znato Htroko zararovanjn, naunec:
Zavarovanje cerkvenih zvonov proti prelomu ali ra^poku. V to stroko ep^dajs one Skode, kacore niso nasilodki po2araf temree ki nastanojo Taltd druziU katerih-koii glufiaje?, K TdoleXbi y tej ZftTt-royalni stroki vabijo so vsi procastiti cerkveni pr*.Jstoiniki
Tadi posrcdaJB zaTod pri prvta vzajemnih za-rarj7aInicaU
zmrsTanjs si iifljesjs ia proti mpk%.
VpraSanja gledfe zavaroranj blagovolijo naj se porfpmnemu glavaemit zastopa ali pa okrajnim gospodom zas.opnikom dopoMljati.
ZastopniStya po deZeli oddajamo zaupnim o-sebam, katere 86 naj pismeno alt ustno pri podpi-•ancm glarnem za«ttopu oglaso. Za Gorico imonovali smo goepoda M. Korsif-a nalim zastopnikom.
jf               Ljubljana, meseca februrarya 1890.
(HiTai mtap imk Mb COMA" 7 Ljublp
za Kranjsko, Spotlnje-Stajarsko in Primorako. JOSIP PBOSENC
I
1
I
*WfiM-**-WNNW^N^^
f
V  samih osmih leiih po iznajdbi na stotine priznanj )>rid»bila si je : Rib. Gaertuer-jcva tekoca frati-coska likavua mast za cevlje.
V  eni minuti svetijo ae fievlji kot   zrcalo,   ne  da   bi jih    krtadil.
Pomazejo se cevlji samo a to mastjo in v treoutku postanejo in ostauejo tudi cmi in svetli aaj za 8 dni. Mokrota jej niL oe §kodi, da ta maat zabraui celo, da se cevlji tako lahko ne premo&jo. Priporofia se posebno velec. dubovSCini, p. n. oficirjem, oskrb-nikom, logarjem in splob vsakemu. Pri c. in kr. vo-jakih je ze davno v navadi. — Tudi konjska oprava iisti se lepo ? tem mazilom.
Poiilja ae pronto poSt.: 2 ski za 1.30, 6 ski. za 3 in 12 pkl. za 4 80.
Kemicna tovarna R1H. GAERTNER, c. in kr. fojoi oskerbovalec, Wieo, Giselastrasae 4.
Prodaja ae pri vccih kupcih, usnjarj.h in Sevijarjib.
Y Gotiei ima zalogo : EM1LIO GBSTIL1, Via Signori.
izdajatelj ui odgovorni yredpik: M. KOB31C, ~ Eiiilrjjsuiska tisjtarna v GomU