Požircina plačana v gotovim. LETO L ŠTEV. 27 Višinske lepote naših gora Fsi, hi so se kdaj povzpeli na katerega izmed vrhov naših gorskih velikanov, se radi spominjajo občutkov ugodnega lagodja, občutkov zmagovalcev, ki so premagovali še zadnje metre naporne ture ali plezanja. Vse misli, vse kretnje, vsaka stopinja, vsak utrip srca — vse je težilo samo navzgor, k cilju. Ko so prišli do vrlia in se tam razgledovali na skalnate čeri pod seboj, jih je vedno obšel občutek zmagovalcev in gospodarjev tudi v teh višinah. Bilo jim je kol pesniku, ki je ves prevzet od tiste velike razglednosti zapel: aIVa gore, na gore, na strme vrhe, tja kliče in miče in vabi srce!«. Vroči poletni meseci so nastopili. Vse si želi svežine, sence in oddiha na hladnem. Turisti, ki jim niso neznane divje lepote gora, si želijo samo eno: čimprej uteči moreči vročini in se zaupati goram in njihovim privlačnostim. Tam gori v tistih vi-, šinali, kjer zakoni narave govorijo svoj primitivni jezik moči, je doma lepota. Kdo izmed planincev ne pozna tistega prijetno pomirjujočega zvonč-.kljanja pasočih .se ovc in krav, ki j C-uji» ¿Loveka, naj se mu pridruži s svojo pesmijo? Kdo ne bi bil rad tam gori takrat, ko divja nevihta z vso svojo neukročeno silo, da bi poslušal — v vznožju gorskih velikanov majhen in pritlikav -— tise tiste razdivjane glasove nevihte, ki se zaganja v skalovje in ga biča s točo, strelami in dežjem? Kdo ne bi rad doživel tistega pomirjenja, ko se nevihta oddaljuje, in se divil tistemu prijetnemu curljanju vode, ki po nevihti vre iz vseh skalnatih razpok. Mogoče bo kdo drugačnega mnenja, toda zame je od vseh turističnih točk najbolj privlačna Trenta. Ob prvem obisku mi je zapustila s svojimi lepotami neizbrisen vtis. Ko sem izpred hotela »Planinski orel« občudoval vrhove Stenarja (2501 m), Pihavca (2414 m), Iianjevca (2568 m J, Ozebnika (2086 m), Travnika (2379 m) in Mojstrovke (2332 m), mi je bilo, kot da me nekaj vleče v njihove višine. Vse lepote razgledov z njihovih vrhov so izstopale na dan in me privlačevale. Ko pride turist prvič v tak kraj, kjer bo preživel nekaj ur ali tudi dnevov v prijetni svežini, ga zanima, če bo dobil slike kraja. Takrat se spominja znancev, ki jih ima po svetu. Postal jim bo pozdrave in tako delil z njimi vsaj delček tistega zadovoljstva, ki ga občuti v višinskem objemu skalovilili velikanov. Če je izbral Trento, ne bo pozabil obiskati izvira Soče, ne bo pozabil stopiti v prijazno domačnost lepe trentarske hišice, ne bo pozabil stopiti do sne-zišča, kjer se na skrivaj odžeja gams, ki ga z višine opazuje ostro oko pla-fiinso.ga orla, če ne bo mogoče zdrsnil in se kljub spretni prožnosti pre-kopicnil v prepad. Oba sta gospodarja v teh skalovitih višinah : prvi na ostrih grebenih skal, drugi v jas-nini neba ... Oba sta okras tega višinskega sveta ... Iz Trente je izhodna pot na Triglav. S Triglava pa objema oko t>sr razsežnost te obmorske zemlje vs: tja do morja. Z vrha Triglava vidi planinec, kako tonejo v dolinske sence cotr, d runi visoki vrhovi priljubil. turističnih točk. Komaj da i/Vadaljevf j■> t 2."rim-') Koper, petek k. julija 1952 posamezna številka 10 din JALOVEC IZ TRENTE Pelo obletnico svoje priključitve k Jugoslaviji je Primorska zelo slavnostno proslavila. V okviru kulturnega festivala so bile že od 8. junija razne prireditve in razstave, zaključile pa so se svečanosti v soboto in nedeljo, ko'se je v Ajdovščini zbralo preko 30.000 ljudi, ki so enodušno manifestirali svojo privrženost skupni socialistični domovini. V soboto zvečer je bila v zastave in zelenje odetem na Titovem trgu v Ajdovščini svečana akademija z pestrim sporedom. Slavnostni govor je imel podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS tov. France Bevk, ki je zbranim poslušalcem nanizal kulturno zgodovino Primorske v različnih obdobjih in pogojih do današnjih dni. Poudaril je žilavo upornost primorskega ljudstva v njegovi borbi za obstanek med stiska-jočimi ga tujci, ki so mu bili toliko časa absolutni gospodarji. «Fašistom se je v dvajsetih letih nasilja žal marsikaj posrečilo, toda enega niso mogli doseči, -da bi bili namreč v nas ubili duha naše kulturne tradicije in živi ogenj narodne zavesti«, kar je s posebno silo prišlo do izraza v dneh osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov, ki se mu je Primorska tako množično odzvala. V nedeljo zjutraj so se v praznično razpoloženo, lepo okrašeno Ajdovščino pričele zgrinjati množice ljudi, ki so jih z vseh strani Primorske in Slovenije vozili posebni vlaki in motorna vozila. Prišli so gostje iz Ljubljane, Kopra. Koroške in Trsta. Mestece je bilo premajhno, da bi lahko sprejelo vse te ljudi, saj je zbrana množica narasla na preko trideset tisoč. Že zjutraj se je po mestnih ulicah formirala velika povorka. Krenila je na prostor za mestom, Police, ki je bil nalašč za to prirejen. Na slavnostni tribuni so bili častni gostje, tovariši Kidrič Boris, Vida Tomšič, dr. Marjan Brecelj in še nekateri člani CK KPS, France Bevk, predstavniki JLA, gostje iz Koroške, Trsta, Kopra, naša rojaka ■iz Amerike E-tbin Kristan in Josi-pina Zakrajškova, predstavniki primorskih okrajev in drugi. Zborovanje je olvoril sekretar OK KPS Gorica lov. Mirko Remec. Pozdravil je zbrane goste, ki jim je množica priredila navdušene ovaeije. Tovariš Remec je sporočil prisotnim, da je maršal Tito zadržan z važnimi državniškimi posli in zato ne more osebno prisostvovali prireditvi, katere pokrovitelj je. Poslal pa je svoje pismo, ki ga je tovariš Remec prisotnim prečitnl. Maršalovo sporočilo primorskemu ljudstvu ob njegovem prazniku je množica sprejela z viharnim odobravanjem. Nato je stopil pred mikrofon burno pozdravljen predsednik sospodarskega sveta FLRJ in prvi predsednik prve slovenske vlade, ki je bila formirana prav v Ajdovščini, tov. Boris Kidrič. Višinske lepote naših gora (Nadaljevanje s 1. strani) oko opazi vrhove Črne prsti, Porez-na, Blegaša, Snežnika, Učke in dru-gih. Danes, ko lahko prosto hodimo po teh naših gorah, kamor nismo več smeli v času petindvajsetletne okupacije — dvakrat uživamo, kadar se lahko za nekaj ur odtrgamo šumnemu življenju v dolinah. Dvakratno uživamo, ker s Cankarje m povedano občutimo: ».. . sladki in vroči ponos gospodarja .. m Kako trdo je kvarila le višinske lepote navzočnost fašističnih železnih trnovih žičnih ovir, za katerimi so prežala črna žrela bunkerjev. Vse lepote naših gora so nam bili začasno ukradli in jih uklenili v široke pasove žičnih ovir. Tam za tistimi ovirami pa je prežal — črni sin rimske volkulje s sovražno mrkim obrazom na ljudi v dolinah. Če bi mogel, bi jih z očmi vse postre-¡jal. Prišel je dan, ko je moral zbežali t ja, od koder ga je bil prinesel pohlep po tuji zemlji. Železno trnje je prenehalo zbadati naša srca. Prvi smo bili partizani, ki smo znova hodili — prosti in svobodni po naših gorah. Danes so nam — spomeniki, danes so nam in vsem, ki ljubijo planine — olajševalci težkega dela pri gradnji boljšega sveta. Ko se v planinskih kočah srečavamo z ljudmi drugih narodov, se nam vedno vsiljuje lepa Prešernova misel: j>Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi!« P. A. — Ogarev Čestital je Primorski njen praznik in v lepem govoru orisal zgodovino borb in uspehov primorskega ljudstva med NOB do današnjih dni. Prikazal je težave, s katerimi se moramo boriti in ki nam jih povzročajo naši sosedje, težave, ki jih premagujemo v gospodarskem pogledu na znotraj in povedal, da ni daleč čas, ko se ho stanje okeutnio izboljšalo, ko bodo svoje sadove začele dajati naše velike tovarne, ki smo jih z ogromnim prilrgovanjcm zgradili. V svojem govoru se je dotaknil tudi vprašanja nadaljnje socialistične demokratizacije države, zaključil pa je s ponovnimi čestitkami primorskemu ljudstvu zn praznik pete obletnice priključitve k FLRJ. Ob burnem odobravanju je nato tov. Kreti« prečital pozdravno pismo, ki ga je s festivala primorsko ljudstvo poslalo maršalu Titu. V njem Primorci ponovno obljubljajo svojemu ljubljenemu voditelju zvestobo iu privrženost. Po končanem zborovanju so nastopili združeni pevski zbori z vseh strani Primorske. Posebnega priznanja je bil deležen partizanski pevski zbor »Srečko Kosovel«, ki se je po dolgih letih prav za to priliko spet zbral. Popoldanski program je obsegal telovadni nastop, pri katerem je sodelovalo -1500 telovadcev iz vseh krajev Primorsko ob sodelovanju grupe JLA. Bile so še motorne dirke, šahovski nagradni - brzoturnir, tombola itd. Dan so zaključili z vse-Ijudskim rajanjem, ki je trajalo pozno v noč, ko so se poslednje grupe gostov spot razšle, bogatejše za lepo doživetje. Festival je bil še en dokaz naše enotnosti in naše neomajne odločnosti, ali naprej po poli, ki jo je začrtalo naše partijsko in državno vodstvo z maršalom Titom na čelu: po poti nadaljnje gradiifcve močne in neodvisne socialistične domovine svobodnih ljudi. Brko Okrajna skup 28. junija so se zbrali v Kopru na rednem zasedanju poslanci okrajne skupščine. To je prvo zasedanje potem, ko je bil razpuščen Istrski okrožni ljudski odbor in so se njegove funkcije prenesle na okrajna ljudska odbora. Poslanci so že prvi dan zasedanja sprejeli nov proračun in še vrsto drugih ukrepov. Ko je tovariš Prijon, predsednik novega okrajnega odbora, obrazložil novi družbeni plan, je dejal, da jo velika razlika med potjo, ki jo hodi delovni človek v naši coni in coni A. Medlem, ko pri nas sprejemamo globoke socialne mere, ki v bistvu spreminjajo družabne odnose, se pri naših sosedih nadaljuje z vedno bolj besno nacionalno diskriminacijo in z neoviranim izkoriščanjem delovnih ljudi. Pokazal je na položaj delovnega ljudstva v Trstu, ki je edini primer civiliziranega mesta, kjer lokalno prebivalstvo nima ni-kake oblasti, nobene možnosti in pravico odločanja. ščina v Kop ru Lokalna industrija po Slov. Primorju Gvoriti o industriji kot taki je za sedaj še težko na Primorskem. Izjema so nekatere velike tovarne, kot cc-Jota pa kaže največji razvoj in napredek goriški okraj, ki je tudi edini sposoben samostojno organizirati svojo razstavo industrijske dejavnosti. Edino ta okraj tudi kaže stalno težnjo za nadaljnjim razvojem vseh vrst industrije in utrjevanjem že doseženih uspehov. Veliko skrb pa povzroča posebno postojnskemu okraju pojava vse večjega šušmarenja in 9 tem v zvezi stalno zmanjševanje števila registriranih obrtnikov - davkoplačevalcev, kar bodo morali vsekakor z energičnimi ukrepi preprečiti. Omenil sem že, da ima za sedaj največjo in najbolj vsestransko razvito lokalno industrijo goriški okraj. Sem lahko prištevamo že tudi nekatere obrtnike, zlasti kovače, mizarje in čevljarje, ker njihova serijska izdelava predmetov počasi prerašča v pravo industrijo in jo na taki osnovi tudi reorganizirajo. Skoraj vsi so začeli z malim obratom in potem zaradi vse večjih potreb iz dneva v dan večali svojo zmogljivost in tudi njihovo današnje stanje še ni končna beseda. Razvijajo se naprej, dvigujejo kvaliteto svojih izdelkov in sploh stremiio za čimbolj šo izpopolnitvijo. Ustvarjena in-du strija s skromnimi sredstvi pomeni priznanje iznajdljivosti in žilavi upornosti naših ljudi. Z industrijo guriŠKega okraja smo naše bralce že seznanili z opisom razstave komunalne dejavnosti v Solkanu, ki je bila prve dni maja. Tolminski bomo posvetili posebno številko in bomo ob tej priliki govorili tudi o njenih pogojih industrializacije. Tudi v sežanskem okraju je industrija šele na pragu razvoja. Industrija kraškega kamna v Vrhovi j ah in Koprivi, tovarne pletenin, steklene galanterije in gumbov v Sežani, tovarna otroških igrač v Štanjelu ter nekateri večji mizarski obrati (Divača, Du-tov.lje) predstavljajo za zdaj osnovo industrije na Krasu, ki ga v glavnem zajema sežanski okraj. Postojnski okraj je po združitvi z ilirsko-bistriškem pridobil nam že znano tovarno lesovinskih plošč in veliko opekarno v Ilirski Bistrici. Sicer pa se ta okraj naslanja večinoma na lesno industrijo zaradi področne surovinske baze. Veliko podjetje je lesno-industrijsko v Cerknici s svojima obratoma v Marofu in Martinjaku. Prav tako je tudi v sami Postojni. V glavnem izdelujejo embalažo, predelujejo in pripravljajo les za gradnje in celulozo, delajo montažne barake itd. Na Rakeku je tovarna vozov, ki je s svojimi kvalitetnimi izdelki vzbudila veliko pozornost na letošnjem »pomladnem vzorčnem sejmu v Zagrebu. Aktivno je tudi mizarsko podjetje v Starem trgu in v Ložu, zaspala pa je sušilnica sadja in gozdnih sadežev v Šmi-lielu na Krasu. Omembe vredna sta tudi močna valjčna mlina v Cerknici in Pudobu in še destilacija eteričnih olj v Dolenji vasi pri Cerk-■ niči. Največje podjetje pa je vseka- kor lesno-industrijski kombinat »Javor« na Pivki (Št. Peter na Krasu) s svojim obratom v Prestranku. Tovarna izdeluje visokovredne vezane in »panel« plošče, obrat v Prestranku pa ladijski pod, furnir itd. V težnji za čimvečjo štednjo v »Javorju« izkoriščajo vse odpadke lesa in celo iz najmanjših izdelujejo — žličke Za sladoled. Nad Razdrtim je še večji kamnolom, kjer cestno podjetje »Asfalt« iz Ajdovščine predeluje kamen za uporabo na asfaltnih cestah, pa smo z njim v glavnem zaključili opisova-nje industrije postojnskega okraja in tudi Primorske. Postojna ima v načrtu še zgraditev tovarne gospodinjskih strojev in potrebščin, Sežana stoji pred dograditvijo nove tekstilne tovarne, Tolmin pa povečuje tovarno igel v Kobaridu. Vse to pa so šele začetni napori, čisto samorasli, prava bočodnost industrije na Primorskem pa šele prihaja z novo dobo, ki je pred nami. Brko wmmmmfflmm@m mm m mm hh¡hhh '^mPM ' V y vi Motiv iz Trente, najbolj znanega višinskega letovišča Primorski III. redno zasedanje Ljudske, skupščine LRS. 30. junija je bilo v Ljubljani III.'redno zasedanje Ljudske skupščine LRS. na katerem so poslanci sprejeli zakon o okrajnih, mestnih in občinskih ljudskih odborih in zakon o volitvah in odpoklicu odbornikov. Vsi zakoni, ki jih je sprejela skupščina LRS niso niti delo pravnih krogov niti upravnega aparata. temveč so jih obravnavali rta številnih sestankih in v časopisju. Organizacije in posamezniki so dali številne predloge in pobude, ki so jih nato več kot leto temeljito obravnavali. S tem, da jih je Ljudska skupščina sprejela, so pravno urejeni. —o— Bodočnost barskega pristanišča. Bar v črnogorskem Primorju je kol nalašč ustvarjen za veliko pristanišče. Strokovnjaki menijo, da bo znašal promet v tem pristanišču, ko bo stekla železnica Beograd—Bar, najmanj poldrugi milijon ton letno. —o— Spomenik v vojni padlim Židom. Najboljši kamnoseki Hercegovine bodo v kratkem odlomili velikanski granitni blok, obsegajoč 1000 kubikov. Iz njega bodo izklesali kakih 35 tisoč kg ležak kamen, iz katerega bo znani jugoslovanski kipar Ivan Meštrovič, ki živi v Ameriki, izdelal spomenik v drugi svetovni vojni v Evropi padlim Židom. Spomenik bo stal v New Yorku, kamor bodo naš kamen prepeljali najprej na posebnem vagonu potem pa z ladjo. Čez Neretvo bodo zato izgradili nov most. ■—o—■ Izvoz zdravilnih zelišč iz Makedonije. Makedonija je izvažala zdravilna zelišča že pred drugo svetovno vojno. Na leto jih je izvozila povprečno 50 ton. Po vojni pa se je izvoz znatno povečal. — Predlanskim so izvozili iz Makedonije 260 ton zdravilnih želišč, večinoma v Argentino. ■—o— 10.000 dinarjev za 1 kg jadranskih koral. — Zlarinski ribiči z otoka Žirja so že. 300 let iz Predlog družbenega plana, ki so ga prej diskutirali delovni kolektiva, predvideva 2 milijardi 151 milijonov dinarjev. Narodni dohodek pa znaša 1 milijardo 971 milijonov dinarjev. Družbeni akumulaciji bo najbolj doprinesla kmetijska proizvodnja, nato industrija in rudarstvo, trgovina, turizem in obrtništvo. Razliko med planom in dohodkom pa bo krila zvezna vlada. V proračunu koprskega okraja se predvidevajo največji izdatki za kulturno prosvetne potrebe, saj bo potrošeno samo za slovenske in italijanske šole 150 milijonov dinarjev. Približno laka vsota je namenjena tudi za potrebe socialnega skrbstva. Skupščina je na drugi seji sprejela tudi odlok o splošnem popisu splošnih kmetijskih zadrug in okrajne zveze kmetijskih zadrug. Popis bodo izvedli po stanju na dan 30. junija. Delegati so nadalje sprejeli odredbo, ki določa, da morajo vse kmetijske zadruge na področju koprskega okraja izpolniti in poslati v času od 1. do 10. julija okrajnemu uradu ¿a statistiko in evidenco lelna statistična poročila za leto 1951. * MLADINSKA BRIGADA TOLMINA IZVRŠILA SVOJO NALOGO V ¡petek 27, junija se je zbrala na poslovilni večer mladinska delovna brigada „Albina Diujca", ki je delala štirinajst dni v treh skupinah. Ob naivosočmoBlti predstavnikov oblami je .spregovoril sekretar okrajnega komiteja KPS (tovariš nuje, za njim pa še ravnatelj učiteljišča Stojan Trosit. Komandant ibrigalde tovariš Nanut je podail poročilo o delu. Posebno se je iakazaila barjanska četa k. je presegla normo iza 17 odstotkov, medtem ko je četa v Cerknem odstranila 900 kubičnih m. material a-•la. Več mladincev in mladink je bilo pohvaljenih. Poleg iizičoega 'dela je važno tudi kult,urno politično delo, ki je izraz prave .delovne smeri bodočih vzgojiteljev na vasi. To brigado, ki je štela približno 80 Banov so setavljali izključno dijaki učiteljišča v Tolminu. B. R. roda v rod čuvali.-tajnost nahajališč jadranskih l;oralki _ ne po vsem svetu in stanejo po" 10.000 dinarjev kg. Tudi bogate nagrade in posredovanje ljudske oblasti, da bi pokazali nahajališča ni nič zaleglo. Zato se je iskanja lotilo šibeniško podjetje ■»Spužvar«. Pred pekaj tedni so potapljači tega podjetja začeli z najmodernejšimi sredstvi brskati po morskem dnu. Mladinec, predsednik delavskega sveta Jožo Mi-l jut in, se je spustil 70 metrov globoko v morje pri otoku Zirje in opazil prvo koralno polje. Ves navdušen je prišel iz dna pol ure pred rokom in pritiesel tovarišem nekaj vejic dragocenih koral. Druge dni so iskali tudi drugod in našli pri otokih srednjega Jadrana še 20 ležišč. Do zdaj so prinesli na dan že 20 kg koral, do septembra če bo lepo vreme, jih bodo okoli 1000 kg. S tem bodo zaslužili nad 10 milijonov dinarjev. —o— Pivo iz 1913. leta v morju. Pri otoku Lošinju se je leta 1913 potopila italijanski ladja Italia. Na njej je bilo 3000 ton tovora. Podjetje Brodospas je začelo dvigati blago iz potopljene ladje. V njej so potapljači našli tudi več zabojev piva iz sarajevske pivovarne, ki je boljše kot pivo, ki prihaja danes ven iz iste pivovarne. —o— Jadranska železnica Beograd — Bar. Pred Ljudsko skupščino bodo v kratkem predložili načrt za graditev našega največjega objekta jadranske železnice, ki bo šla iz Beograda skozi Valjevo. Užičko Požego, Titove V žice,. Priboj, Pri-jepolje, Bijelo polje, Kolašin. Ti-tograd. Vir Pazar in Bar. Proga bo dolga 510 km in bo imela okoli TO postaj, gradili pa jo bodo od pet do šest let. Predori na tej prosi bodo dolgi najmanj 80 km, najdaljši med njimi bo celo 7 km. Priprave na terenu so se že začele. Gospodarske in turistične važnosti bo predvsem za Srbijo, Makedonijo, Sandžak, K osme. t in Črno goro. Spor med rimsko volkuljo In tržaškimi mladiči Konferenca v Londonu, ki se je končala pred skoraj dvema mesecema, je dala Italiji važna mesta v tržaški upravi. Sklepi konference predvidevajo, da dobi Italija v Trstu ravnateljstvo civilnih in notranjih zadev, ravnateljstvo gospodarstva in mesto svetovalca pri komandantu anglo-ameriške vojaške uprave. Do 15, juniju bi morala italijanska vlada žc javiti imena funkcionarjev, ki bi prišli prevzeli ta funkcije v Trstu. Toda teh imen še od nikoder ni. Ne samo to. Med tržaškimi ire-dentističnimi predstavniki in med rimsko vlado je prišlo do vrste nasprotij, ki kažejo, da se bo vprašanje imenovanja še nekaj časa zavlačevalo. Da so ta nasprotja, katerih razloge je težko ugotoviti, ker jih skušajo zavili v čim gostejšo meglo, stvarno nastala, govori, najprej primer imenovanja svetovalca pri komandi an-glo-ameriške vojaške uprave. Pred osmimi dnevi so italijanski Ušli objavili ANSA vest, da je italijanska vlada sklenila imenovali Za svetovalca v Trstu italijanskega konzula v Ni'iv Yorl:u Muzia, ki je doma iz Rima. Od tržaških pa je objavil to vest samo list »Ultime Notiziea. Ostali listi le vesti niso smeli objaviti po nalogu tržaškega iredentističnega vodstva. To pomeni, da se tržaško ireden-tistično vodstvo s tem imenovanjem ne strinja. To vodstvo je celo poklicalo na odgovornost direktorja Usta »Ultime Notizie«, ker je dal objavili to vest, nc da bi se prej posvetoval z vodstvom. Drugi primer spora je še bolj zanimiv. Gre namreč za to. De Gasperi je v sporazumu z italijanskim notr. ministrom predlagal po neuspehu z Maziom za svetovalca v Trstu bivšega italijanskega admirala De Cour-lena. ki je doma iz Neaplja. Tržaško iredentislično vodstvo pa je dalo vedeti, da predlaga tržaškega magnata Forlija. De Courten je star monar-liist, bil je minister v raznih italijanskih vladah, enkrat pa je bil minister tudi v De Gasperijevi vladi. Ker je v dobrih odnosih s vrsto rimskih ministrov, so ga predlagali za Trst. Forli pa spada v skupino desetih tržaških magnalov, ki imajo v rokah tržaško industrijo, pristanišče, ladjevje, trgovino in gospodarstvo sploh. Zastopa kot tak interese tržaških kapitalistov. V Trstu ima tudi precej vpliva. Vendar so začeli ta spor reševati, in sicer s tem, da so sklenili postaviti De Courtena za predsednika Llovda (kjer je bil FortiJ, Forliju pa so obljubili, da mu bodo zaupali neko drugo i-ažno mesto. Toda spor še vedno traja. Do ne-soglasja med tržaškimi ireclenlisti in rimsko vlado je prišlo na primer tudi pri vprašanju imenovanja ravnatelja za civilne in notranje zadeve. Italijanska vlada je že predlagala 4 osebe, toda iredentistično vodstvo se s nobeno od teh ne strinja. Zaradi teh nesoglasij so se sestali 1. julija v Vidmu podpredsednik ita- ljanske vlade Andreotli in poborni• ki tržaškega iredentizma Palutan, Barloli in Romano. Dejstvo je, da so imeli razgovor, ki. je trajal tri ure, kar je dokaz, da sc spor le ne da tako hitro rešili in da je vprašanje, če so ga sploh rešili. Glavna ugotovitev je. pri vsem tem, da se tržaški iredentisti drže stališča, da je. bolje imenovati za funkcionarja Tržačana, ki se spozna s problemi. ki bi se znal boriti predvsem proti indipendentizmu in ki bi ne naletel na proteste prebivalcev, ki si ne žele »južnjakov«. V Rimu pa trdijo, da je vprašanje širšega pomena, da morajo biti v Trstu avtoritativne osebe, ki naj vplivajo pri an-glo-amerišlcih funkcionarjih in da je. to tembolj važno zaradi nevarnosti, ki so se pojavile po zadnjih jugoslovanskih diplomatskih korakih. Skratka, gre za ugotovitev, da pri iredenlislih v nekaterih vprašanjih ni složnih namenov, tudi če i tržaški i rimski voditelji trdijo, da jim gre za čim učinkovitejšo uresničile v ireclen t isl ičn i h n ačel. Z druge strani je zanimivo, s kakšno legitimacijo se Italija predstavlja. ko se pripravlja prevzeli ta mesta v tržaški upravi. To legitimacijo označuje predvsem mizerno stanje italijanskega gospodarstva. Znano je, da se je število nezaposlenih pove- čalo od februarja do 15. junija tega letu za 210.000, tako da jih ja skupaj že nad 2 milijona in 400,000, Nekatere važne tovarne, kakor na primer iMarelli, Breda in druge so v zadnjih mesecih odpustile nad 15 °/o delavstva. V sami goriški, pokrajini je bilo odpuščenih ud februarja do konca maju 22 "o delavcev. Italijanske tovarne, so brez naročil. Tu pa tam jim pomaga le ameriška pomoč. To stanje je zagotovilo »plodnega« bodočega življenja tržaškega centra\ KLEROFASISTI GROZIJO DIJAKOM V SLOVENSKI BENEČIJI V Slovenski Benečiji se dogajajo stvari, ki dosegajo višek klerofa-šistične gonje proti Demokratični fronti Slove.nicev in slovenski šoli v Gorici. Te dni" so se vrnili dijaki ,skwenlske šole v Gorici nekaterih .vasi Slovenske Benečije med temi Brda, Sedlišča in Tera. Ob prihodu dijakov iso takoj .prihiteli k njim demokristjami z vprašanji, če imajo še namen hoditi v to šolo. Po njihovem je šola v Gorici nezdrava, ker jo vodijo sovražniki Boga in latinske civilizacije. Nekaterim izmed naših dijakov je eden od lepe družbe pravovernih de.mofcriGtjanov imed pogum izreči tele ¡besede: Odmev Gruberjevega obiska pri »lju biteljih miru.« ja bil približno tak! [ Svetovno javnost je znova presenetila vest o novi egiptski vladni krizi. Po težkih januarskih netredih air iz njega lahko beležimo dofciro voljo bodočih godbenikov. Smarlčani smo lahko ponosni nan.j.e, kajti /tako številčne' godbe mte ¡najdemo zlapa. Va^den prizananja je tovariš učitelj Svara Emniesit, ki se zelo teudii s poukom .mladine, M. Kocijan Pionirji na fiksira v Heteterili podjeijili 23. junija so obiskali koprski učenci "slovenskega in ¿italijanskega IV. raare.da podjetji BOR iin VINO. Po ogledu žage in kleli so .bili primemo. obdarovani in pogošSani. Za ■s!ovo j ih je vzpodbuda L ¡tovariš Stuirm ,in jim rekel, naa se učijo in ¡spoštujejo ljudsko oblast in ljubijo domovino.. V TAKIH PROSTORIH PREŽIVLJAJO POCITNICE GRAD'l.SOVCI V SVOJEM LEOVISCU PRI VALDOLTRI Morda malokdo ve, da je nekaj sto metrov nad Ospom jama, ki se širi pod Kras. Iz nje teče hudournik, ki je posebno besen, kadar dežuje kje na Krasu. Nastala je tako, da so se kraška tla udrla nekdaj v preteklosti. Malo je znana, ker je neraziskana, vendar pravijo domačini, da je dolga nekaj kilometrov. Nekateri tržaški raziskovalci so si upali precej daleč v notranjost, kjer jih je pa ustavil visok slap. Nekdo od njih se je oh neki priliki celo ponesrečil, ker je voda narasla. Domačini si ne upajo več kot toliko globoko v njo. Gredo le nekaj sto metrov, nato pa se vrnejo, ker so po tleh raztresene kotanje vode, ki so v resnici zelo globoke in nevarne, vendar hi bilo prav, če bi društvo za raziskovanje jam pokukalo tudi v osapsko jamo, ki je precej bogata na jamskih zanimivostih. Tržačani jo tudi sedaj radi obiskujejo, toda si ne upajo brez vodiča in potrebnih pripomočkov v globino. KMETOM. KI JIH JE PRIZADELA TOČA, BODO ZMANJŠALI DAVKE Občinski ljudslkii odbori Marezi-ge, Dekani, -Koper okolica in Ko-per mesto so postavili posebno ko-rnirljo z irualogo, da pregledajo in ocenila .."kodo, ki jo je povzročila toča v. vinogradih Srn njivah . 15, in •23. junija.; Zla&i-i so Kili. prizadeti kraji 'Bcnink ' Kpmpel,' Cantur, M a-, rčziige iti Vršič. Po podatkih,- ki jih bodo zbrale koanisiije, bodo pristojni finančni ovali primerno' znižali prizadetim kmetom :n zadrugam davke, CERKNICA Prejšnjo nedeljo smo imeli v Cerknici pomembno kulturno prireditev; Pevska zbora nižje gimnazije in osnovne šole sta priredila svoj prvi javni koncert pod vodstvom učitelja petja lov. Žnidaršiča Viktorja, Mno-' go truda in časa je vložil, da je usposobil mladino za javni nastop, saj je imel ¡poleg obveznih ličnih ur petja še 71 pevskih vaj. Lepo so nam zapeli d v o-glasno in celo troglasno. Presenetil nas je oktet, sestavljen iz: najboljših pevccv gimnazije. Uspeh je bi! presenetljiv, le' škoda, da ni bila. udeležba taka, kot je bilo pri» čakovali. ' 15. junij pa je bil v Cerknici dan razstav. Kuharske dobrote so razstavile udeleženke kuharskega tečaja. Mnogo so se naučile, lepo razstavile in pripravile Cerkuičanom maT-sikak dober grižljaj, saj je bilo vse kaj hitro razprodano. V šoli pa sta bili kar dve razstavi. Dijaki nižje gimnazije so razstavili svoje risarske in .pismene izdelke. — Občudovali smo risbe mladih talentov. Prav vse pa so se odlikovale po čistoči. V tem šolskem letu so dijaki prvcl vodstvom strok, učitelja Zajca Janeza mnogo pridobili. Drugo razstavo na šoli pa so odprli učenci v gospodarstvu. Svoje izdelke so pripravili učenci kovinske, lesne, oblačilne in obutvene stroke. Učenci so z največjo odgovornostjo pripravili svoje izdelke. Zavedal; so se, da jih bo javnost ocenjevala. Sodelovali so učenci vseli trcli razredov. Pokazali so strokovno usposobljenost in zmogljivost. Posebno pozornost so vzbudili mizarji LIPa in krajovnega podjetja «Remont« Cerknica s svojim kompletnim prav dobro izdelanim kuhinjskim pohištvom, pa tudi ostali mizarji in kolarjl niso zaostajali. Odlično so izdelali svoje izdelke kovinarji, pa tudi učenci oblačilne in obutvene stroke. Da so bili ti zares dobro izdelani, je dokaz, da so bili čevlji še isti dan prodani. Učitcljstvo nižje gimnazije in osnovne šole brez izjemene polaga ves svoj trud na pravilno vzgojo mladine, se udejstvuje na vseh področjih, predava pri LU, roditeljskih sestankih, pri AFŽ, sodeluje a šolsko mladino pri vseli proslavah in ima pri teh največkrat vodilno vlo-20. Učitcljstvo se prav dobro zaveda, kaj od njega pričakuje socialistična domovina in ljudstvo. Dobro vedo vsi, da nj dovolj za ljudskega učitelja, da stori le to, »kar veleva slan«, dela pa vsak, kar more, ker to je storiti dolžan. Tovariš Znidaršič Viktor ie zbiral tudi mladino za mladinski pevski zbor. V začetku ie bilo precej navdušenja, toda zbor je kmalu prenehal, a to prav gotovo ne. po krivdi pevovodje. To naj ho t udi odgovor na članek. ki jc izšel v Novi Gorici št. 45 dne 16. II. 1951. Svetovali bi piscu, naj si drugič dobro ogleda vse delo, da bo pri poročilih bolj objektiven. Vprašamo ga tudi, če si je ogledal naši razstavi in če jc prisostvoval pevskemu koncertu! R. Uspešno delo SB Organizacije Zveze borcev v postojnskem okraju so se lani zelo utrdile in razširile. Če je bilo v preteklih letih pri sprejemanju novih članov. takih, ki so imeli vse pogoje za sprejem, dokaj ozko stališče, jc bilo to lani popravljeno. Vendar pa so zanimive ugotovitve o številu članov ZB v-vsem okraju. V začetku leta 1951 jc »bilo evidentiranih 7.460 članov ZB. Po temeljnem pregledu pa so ugotovili, da ta številka ni povsem pravilna. Izkazalo se je namreč, da je članov mnogo manj, kakor ctiiiiitiiiiiititiiiiiif iiiiiitif iiiiiiiiiiiiiiiiiifiiTUiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiTiiiiniiiiiiifiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiirrMiiiiiiíiiiitiiu so pokazale »suhe« številke. Končni podatki so pokazali, da je v vsem okraju le 5671 članov. Vendar pa je razliko 2099 članov delno opravičiti, loda ne kot ,padec članov, temveč kot njihov odhod. Predvsem velja to za številne člane, ki so bili službeno premeščeni (Obl. OLO, železniška direkcija, vojaški gamizoni, ljudje iz vasi itd.). Kljub vsemu pa šo vedno ini ugotovljeno nihanje za okoli 400 članov. Delna krivda leži seveda na posameznih osnovnih organizacijah, ki odhajanja članov niso zabeležili. Lani je bilo na novo vključenih 310 članov, vendar je to še premalo. V pni polovici lanskega leta niso vsi člani okrajnega odbora pokazali 2a delo največjega zanimanja. Kasneje se je to izboljšalo in se je njihovo delo izražalo že tudi po osnovnih organizacijah. Zlasti veliko ak-Jivnost so pokazali meseca junija in julija, pred proslavo 22. julija. V vsem okraju je bilo tedaj 6 večjih prireditev, katerim je prisostvovalo okrog 6500 ljudi. Pomembno prireditev oziroma proslavo so priredili v Novi vasi s partizanskim taborjenjem. Tudi šestmesečnemu 'tekmovanju so posvetile organizacije posebno pozornost. Ustanovili so 10 krajevnih tekmovalnih štabov, ki so vodili tudi tekmovanje izvcnarniadne vzgoje. Partizanski pohod je spremljalo 5500 ljudi. Pred 22. decembrom lani je hilo 35 proslav, ua dan JLA pa 25. Skupaj je prisostvovalo tem proslavam okoli 10.000 ljudi. V tem tekmovanju se je okrepila tudi organizacija PAZ, ki šteje sedaj okoli 1000 ljudi. Pomembno delo so opravile organizacije ZB pri reševanju predlogov za odlikovanja. Sestavili so 2100 predlogov. Pri tem delu je sodelovalo samo pri okrajnem odboru ZB 25 članov, prj krajevnih organizacija pa 195 ljudi. V vsem postojnskem okraju je sedaj 13 spominskih plošč in 2 spomenika. Se v večjih krajih bodo letos postavili spominske plošče in spomenike. Ob otvoritvah spominskih plošč je bilo 9 taborjenj. Ko so odkrili spominsko ploščo v Leskovi dolini, so člani obiskali položaje, kjer se je v VI. ofenzivi borila Tomšičeva bri-sada. podobno je bilo tudi na »Rau-lier komandi« pri Postojni. Obiskali so tudi partizanske bolnice pri Bab-nem polju, taborišče na Križni gori, kraje na Nanosu in nad Jurščami itd. Več samotnih partizanskih grobov so prenesli v skupne grobove. Krajevne zveze so lani dopolnjevale življenjepis borcev in žrtev. Spisali so 2-10 življenjepisov (od 1682). Lani so razdelili 912 spomenic za padle borce in G36 spomenic za žrtve. Organizacija Zveze borecv je izdatno pomagala pri obnovi. Obnovljeno je bilo 58 požganih domov. Mnogi so gradivo že dobili in bodo v letošnjem letu obnovili svoje domačije. Skupno je dobilo gradivo 172 pogoreleev. Iz dela krajevnih organizacij ZB jc Tazvidno, da se je de.lo izboljšalo Jam, kjer so dobri krajevni aktivisti. Zlasti velja to za uspehe v Dolnji Košani, Šmihclu, Begunjah in Ilre-novicah. V nekaterih drugih krajih pa je bilo drugače. V Novi vasi so celo dopustili, da jc bil izvoljen za tajnika človek, ki zaradi svoje slabe preteklosti sploh ni upravičen bili med člani ZB. Podoben primer je tudi v lei vasi. V osnovne organiza- cije jc treba izvoliti ljudi, ki so upravičeni delati v taki organizaciji zaradi zaslug iz NOB. L. B. Zelo dobri uspehi elektrogospodarske šole ¥ CerMnem Elektrogospodarska šola v Cerknem je zaključila svoje drugo šolsko leto. Učni uspeh je zelo dober, saj je izid nad 93%, Tretji Jetnik pa je pri zreflostnih izpitih dosegel celo 100 odstoitni nsipeh. K izpitom se je (pnidavulo 42 dijakov, ki so vsi potožili zrelostni izpit. Tako daje šola v svojem /tretjem latu obstoja novih 42 strokovnjakov elektremehanlične stroke naši/m elektrarnam in industriji. Med njimi jih je skoro polovica iz Primorske, Idi bedo zasedli delovna mesta doma, kjer primanjkuje tega kadra, Dne 22. junija je bila zaključna šolska svečano sit z razdelitvijo spričeval in knjižnih nagrad najboljšim dijakom. Odprta je bila tudi šolska razstava, ki je trajala do 29, junija. Na razstavi so vidni izdelki elekitrcitefhnliene air-oke, ki so jih izdellaili učenci išole v šolskih delavnicah, ki so dokaiz, tkaj zmore pravilno vzgojena mladina. Popoldne je bila akademija, na kateri so nastopile poleg učencev šole tudi mladinke tolminskega, učiteljišča in mladinke iz Cenkrna. Na sporedu so •b•'!'.e pevske ¡točke, narodni plesi, nastop mladinskega šolskega tam-buraškega orkestra in preste vaje, ki so jih ilzvajale mladinke iz Tolmina in Cerknega skupno z učenci šode. iKoit zaključek svečanega rine je bila že 'do'igo pričakovana simultan-ka mednarodnega mojstra Vasja Pir-cn, rojrika iz Idrije, katerega ime nosi šclski šahovski klub. S strani mladincev in uslužbencev šole je vznikla misel ureditve fiskujturnsga stadiona v Cerknem. V Tednu matere in otroka je bil idejai projekt razstavljen v Cerknem in se je prebivalstvo Cerkna in ckcdfoe 'zelo navdušeno izrazilo zanj. Posebno je bila za to navdušena mladina. Scilski kolektiv se je zavezal, da bo prevzel vodstvo in izvršitev vseh zemeljskih del. Upamo, da bo okrajni ljudski odbor v Tolminu to stvar tako razumel kol občinski ljudski odbor v Cerknem in idejo podprl. Stadion bi s svojimi napravami omogočil zasnovano fiz-kultumo dejavnost ne samo šolske, ampak vse mladine v Cerknem. Služil bi lahko za občinske in celo za okrajne mladi,ruske festivale. Vsi doseženi uspehi nam dajejo pobudo za čirnvečjo dejavnost v prihodnjem šolskem letu. F—P. IDRIJA JE DOBILA VIŠJO GIMNAZIJO Svet za proaveto in kuY.uiro vl'ade LRS v Ljubljani je izdal te dn.i odlok o ustanovitvi višje gimaazije v Idriji, Gimnazija v Idriji je že leías imela četrti raztfed, prihodnje leto foo odprt peti razred in tako dalje do popolne gimnazije. V peti razred je že sedaj vipisainiih preko 50 učenčev. S tem je bila izpolnjena ena največjih želj našega 'rudarskega mesta, za katero ise je potegovalo naše delovno ljudstrvo vsa povojna leta. S tem pa je bila tudi popravljena krivica, kJi jo je Idriji prizadejal italijanski .okupator z ukinitvijo (slavne bivše ¡realke, ki je bila ustanovljena že1 lata 1900 ta. ki je nato dala našemu narodu vrsto strokovnih kadrov, ki še danes zavzemajo vidna .mesta na gospod a rskih položajih 'naše države. To je bila prva slovenska, realka, Id jo je ustanovila štora Avabrija, ki se je pač dobro zavedala, kakšne koristi- je imela od idrijskega žlivcsirebnnega rudnika, saj je več let samo z idrijskim živim srebrom plačevala vsa svoja fcatstopstva in poslaništva v inozemstvu. i (»,*•) < Italijanom je bil ta zavod trn v peti že takoj po osvojitvi naše zemlje. Ker ga niso mogli spremeniti v pcitujčevalnico, so ga ra je prenesli v Videm, kar pa je pomenilo prav toliko, kakor njegovo tikiinitev. Poslopja, ki iga je zgiradila mestna občina že leta 1903 pa niso mogli prenesti in tako bodo imeli naši gimnazijci na razpolago krasno poslopje, ki je gotovo ena najlepših šol v Sloveniji. Mestni odbor .pa. bo moral sedaj poskrbeti za razširitev doma, iker bo število dijakov iuna-iu preraslo sedanjo kapaciteto. . ■ U S, 1'JP. ZADRU2NI DOM NA HUMU PRI iKOJSKEM V BRDIH Mnoge» smo že islišali o rafcsnih zadružnih domovih. Od briških je gotova najbolj znan medainiski, ker so pač vsi največ o njemu tudi pisali Dobival je tudi vsestransko podporo od vsepovsod itn jo še danes dobiva. Zato bi hotel zdaj napisati nekaj besed o zadružnem domu v Sumu, ki ga razen samih Bricev ljudje bolj malo -ali in.ič ne poznajo, čeprav za medamskMm skoraj ne ■ zaostaja. Oglasil sem se pri tovarišu Girav-narj.u, ki je tu na Humu nekak 5>oee« zadružnega doma. Prav rad me je popeljal po vsej stavbi in mi razložil vise uspehe - i!n težkoče v zvezi z domom. Pričeli so ga graditi ob ■splošni podpori vsega prebivalstva z minimalnim investicijskim kapitalom splošne kmetijske zadruge. Načrte, za dom je napravili ing. Semič, ki je velalko pomagal tudi pri sami graditvi doma Sezidan in pod streho je bil v rekordnem času šestih mesecev — vse s prostovoljnim delom. Pni idelu so sodelovali vsi ZADRU2NI DOM V HUMU IZ SOLE NA DELO Komaj je mladina zapustila šolske klepi, je že na delu itaim, kjer se kaže inajvečja potreba. Učiteljišče v Tolminu je dalo preko 80 mladih prostovoljcev. Nad polovica jih dela pri 'gradbenih delih, 30 pa na eeisiti v Cerknem. Skupina 30 mladih dela pni obnavljanju Barja«, 20 pa v Tolminu pri giradmji stanovanjskih blokov. Vsi skupaj sestavljajo delovno brigado, katere komandant je dijak .lin izkušeni mladinec Cvetko Nanut. Posebno priznanje zaslužijo oni v Borjani, ki imajo težko delo pri prevažanju kamenja na gradbišče Ljudje so z njimi prijazni in je vas postala zelo živahna, odkar so tam. Zjutraj zapojejio za budnico pesem. Zv.ečls.r se znova vračajo s pesmijo, ici j.mi krepi voljo in poživlja utrujen korak. Vsiščannm so že priredili kulturni večer z zabavo, kar jih je še bolij zbližalo z njimi. B. R. Bo tos ■Bovška pogoEclo.valna skupina ima v delu zasilni most med Trnovim in Srpenico. Mast bo zgradila zato, da bo skrajšala pot ina drugi breg pri Polov,niku, kjer bodo začeti s pogozdovalnimi deli. 1 I - s ÊSlllIB............Illll.....I......1 ■■.m I m , v «¡i p^MMi ■ÊM POGLED NA PEVMO, KI JO JE KRIVIČNA MEJA ODTRGALA ODVIATICNE DOMOVINE lili! }W m Ze pred več meseci je bil v Tolminu ustanovljen pripravljalni od-bar za »Gospodarsko raizoiavb.« Čeprav je bil odbor že do sedaj vseskozi delaven, je svojo dejavnost v zadnjem času se pospešil, kajti razstava je že ¡pred vrati. Odprli jo bodo 1(3. in ¡bo odprta do 24. avgusta. Razstava bo prikazovala vsestranski .gospodarski razvoj tolminskega okraja od osvoboditve do danes in to v vseh panogah. .Močno bo pou-darCaaa' tudi Ifculiumo-pircs.veina dejavne,st, turizem in plamiiinjiivo. Obsežen turistično planinski del razstave bo ponovno potrdil, da je To,l- Ijudje 5z vasi Hum, Sneža iin Pcdsa-bcitiin, Samo- štiri ¡družine so stale ob strani iin niiso hotele pomagati. Po samezni ljudje, posebno mladinci iz teh naselij, so imeli celo po 600— 700 udainnilšlciih ur poštenega prostovoljnega dela. Danes dom »e popolnoma siuži svojemu namenu, samo kiino še ine posluje, ker pač še nimajo potrebne aparature. Tudi gostilna še ni povsem urejena, zato pa trgovina s svojimi skladišči in vzornim iredom lahko služi za vzgled mansilkateiri trgovini tudi po Večjih krajih. Trgovina odkupuje tudi isadje od kmetov in mora zato imeli precej prostorna skladišča, ki znotraj še niiso povsem urejena. Gotova pa je mizarska delavnica, ki s svojimi stroji in ureditvijo kair leoo izgleda. Njeni izdelki so izredno lepli, kar pr.iča oprema, k,i jo 'je iadelala, za trgovino v istem poslopju in ono, ki jo zdaj dela iza zadrugo v Kojeketm. Zadružni dom se- skuša gospodar-sko popolnoma, osamosvojili, tako da ne bi bil odlvisan cd financiranja od zadruge, to se ipraivi, da bi se Jaihko sam vzdrževal iz svojega poslovanja. Gledališka in v bodočnosti kiino:dvorana, pa trgovina, gcisltilna in miEEi.ska delavnica naj bi krili v.se aireake za njegovo vzdrževanje. Zato izadiružnilki vodijo poseben račun .v odnosu na idc/m, da imajo o tem evidenco. Dem dolguje še banki cikoli 230 tisoč dinarjev in sami zadtugii nekaj več, pa bi bil izplačan. Dem za sedaj nima nobenega placaneiga administratorja ali oskrbovalca, kot je to primer n. pr. v Medeni, in it-udi knjigovodja, dela vse brezplačno. Brimsir zadružnega doma na Humu je pravi odraz izredne vitalnosti iin visoke zavesti djudlstva v okolišu. Posebno mladini bo posrendik vseh dobrin kulturnega izživljanja. Skoda le, da ne-kateiri zadiružniksi še niso uvideli njagovega pravega .pomena ter so czkosirčino odrekli prosto okoli doma za zgraditev športnega in fiakultur-nega igrišča. Brko Podbirdo — mala planinska vas pod Ciino prstjo, preko katere je dolga tata potekala krivična meja je znana le redkim .lju.btteljem planin. čeprav je pomembno izhodišče za številna pota na srednjevisoke gore in čeprav je planinska organizacija v zadnjelm času znatno pospešila razvoj turizma na tem koščku naše zemlje. •Ivraj ima ugodne železniške zveze z Ljubljano in Goriilco. Iz njega vodijo številne peti na Cnno prst. Porezen, Zkinik, Rodico in druge vrhove. Na Porezen (1632 m), kjer je dobro oskrbovana planinska koča voddlio kair tri po,ti. Najudobnejša in doba\o markirana vodi čez Petrovo ibrdo, druga prav tako udobna vodi skozi vasico Porezen, tretja malo bolj strma pa vodi na,ravnost iz Po.dbrda. Porezen je bogat na planinski flori ter nudi lep razgled na Primorje .iin Julijske Alpe. • Udobna pot v.odi tudi ha Črno prst, ki je prav tako posejana z bogato floro, žal, da na tem vrhu še ni planinske postojanke, ki pa bi se da.!a uirtediitii' ,iz nekdanje italijanske vojašnice. Glede na to, da so od tod izvedljive številne (ture, tako na vrh Rediice (1956 m) ter dalje na Razor, Storbino in druge vrhove pa tudi preiti vzhodu čez Šuštar na Rcblo in še dalje na Možico ter Zlatnik, od itod pa v .Podbrdo ali Bohinjsko Biislrico, fci bilo zelo ko-niislno, če bi čimipnej začeli milsliti. na preureditev omejene vojašnice — an Mnogo so že časopisi pisali o briškem vodovodu. Dela pa so do zdaj le počasi napredovala. Bolj bodo verjetno uspešna letos, saj je za njegovo gradnjo odobrenih preko šestnajst milijonov dinarjev. Ker je že ua drugem mestu govora o vodovodu, naj prikažem le en primer, ki naj pokaže, kako silno je v Brdih potreben vodovod. »Po vodo za kuho in pijačo moramo hodili prav doli v dolino. To jc šele muka, preden jo prineseš domov. Tale pa je dobra le za živino,« mi je pripovedovala ženica, ki sem jo srečal v Šmartnem. Koliko nepotrebnega truda in izgubljenega časa gre za prenašanje vode, vedo pač samo prizadeli Brici. In šele, če hi nastal požar? Vsaka pomoč bi bila izključena, ker imajo vodnjaki posebno poleti zelo omejeno količino vode. V vsesplošnem interesu jc torej čimprejšnja dograditev vodovoda, ki bo Brda preskrbel z dobro pitno vodo, po drugi strani pa bo prebivalce osvobodil težaškega dela pri prenašanju vode in vseh drugih bojazni in nevšečnosti. Brko minska najlepši košček naša ožje domovine, ka ima v tem pogledu še lepo bodočnost. Na razstavi bo udeležen tiudii EilnografiskU muzej iz Ljubljane, kaiteroga posebna (ekipa je v Jamskem letu obdelala narodopisno ze'!o .zanimivi Br.aginjciki kot. V juliju letos bo enaka ekilpa proučila še Baško grapo, dolino Korit« niče, Bav-ščieo-, Sočo in Trento, -an, * . Na območju novega tolminskega okraja se. je v zadnjem času zelo zsmanjišallo število uslužbencev v, upravnem aparatu. V januarju 1950. je ibilo po krajevnih ljudskih odborih na tem področju 201 uslužbencev, ki so/jprejemali brez živilskih in industrijskih nakaznic okrog 7,3 milijona dinarjev, V jsiruuar.ju naslednjega leta se je zmanjšalo to število na 180; njihovi prejemki pa .so se znižali -na 6,7 milijona dinarjev. Ncvolormirani okrajni ljudski odibor bo po dokončni ureditvi zapoisleval le okrog 70 uslužbencev, vsi občinski odbori na tem teritoriju pa okroig 50. Ce primerjamo to število s številom iz leta 1950,, vidimo, da se je administrativni apatelt analmo 16krčili, tako pa ise bodo tudi denarni izdatki zmanjšali za nekaj milijonov, Slovenci n ms n H**a «aaa »» b o nn n » wrrj piiBBBWSBnoaBanminnBHBiii» nilBBrBBBBBUSBManBnOBBBHiJ b 13 ■ • " ■> n ■ la U a i: a a s a a u a tf n M ■ni p 1 •; 1 •1 SSS5 ■ca a a c a s ■ a ub trtra n1 BnaHHuaiiaairluwuBiií caan ■■«»«■«».•i«nrtFl «i DEnacMBoimaj jija - na sns '■sa i.nnn [-M-lt Ü»!» s:ss h 2S55ES5BS5SS9 aaavoaSlüeBbaMn nenn ti-,Ml usnW nnaa »BBÖlinJB»«« anaanaMaMUCri BCBflVMBflDBkll 5*29 )iaDBS,:'.:i?i:r.sn8»B('r«;i ".tin •■» Ella sssa ■ no« r, .url i • o ■ U atina cannoaaa WH« (5-1. I' - i unan I : ""M IM'.I'I BssncccD BIOBOBBB ■■■oeuBd ■um du us a ■eaasninn naaakrtin Pf.rri Doiri a&DB nnati ■BIB ■■ad i——n ,________ban« a a n a bot a n od b «nnraRnrni caaoncwwunaaanacer.i* BBBBMftUIBUBJBUnBBBJjJ m n e rt a a a a a c na b b a a a * » « gSS3 mi a n irwra irrnjri nnuimaa^Bg-aa liaaaauaaBBBM rann .iin-i-i r I .-i ■ B»'« I ...... nana »□a* Dnne) wra »DUM .: r: ' I ¡■¿¡¡¡¡acu B5ao«uaUQoa»yii«o»iiJ»l4UU. Odkar je Trsi. to prirodno gospodarsko središče Primor sike, odre-rano cd svojega maničnega zaledja. se je moral usmeriti višek delovne .sile jugovzhodnega dela Istre in zlasli Brkinov drugam. To je posebno prav prišlo Reki, .ki se je razvila po vojni -v največje industrijsko in pomorsko mesto na Jadranu. f O številni Slovencev na Reki ni točnih poda)', ko v, no sigurno to število «ni manjše od 9000. Prav v vseli tovarnah in ustanovah jih najdete. Kot dobri in sposobni mehar ča.rj.i in livarji so prav pitali v ladjedelnici »3. Maj«. Pa tudi v podjetju »Rikard Benčič« in v pristaniških Skladiščili jih ne manjka. Ko se se-s.'ancjo na kalki prireditvi v »Slovenskem domu«, se slišijo vsa slovanska narečja cd Triglava do Maribora in Trsi'a. Posebno so živahni pri balinicanju aii ob partiji »briške le«, no o tem pezneje. Ker so to večinoma primorski Slovenci, ki «o živeli p d Italijo ce.'i'h 30 let; In ki so slabo ooznall bogastvo materinskega jezika, jc od-.-rla vlada LR Hrvatske slovenski oddelek ljudske šole, ki jo obiskuje ternutr.io Okoli 60 atrek. Razumljivo je. da je v slovenski šoli hrvaščina obvozni predmet, saj učenci nadaljujejo šolanje na brva-kih šolah. Ko so čred leti sprožiti starši vprašanje slovanske šole ter zaprosili p-.-redovanje ministrstva prosvete v Ljubljani, je to vprašanje zbudilo precej prahu pri lr kalnih cblasiteh češ, ali je res potrebna na Reki slovenska šola. Med tem ko so višje ob'asii takoj ugodile prošnji slovenskih staršev, so se pojavili nasprotniki. ki so trdili, da je hrvaščina zelo p-d.-.bna slovenščini, da Hrvati vendar nimajo svojih š il v Sloveniji ir.d. kar priča, da mnogi niso razumeli izjemnih razmer, pod katerimi so živeii primorski Slovenci. Z chuge atrami pa je .bi'a v.-.ekakor pre,'.tirana bi necsnnvana sabtenra, da naj bi se odpiia tudi srednja slovenska šola. Ta potreba po si: venski šoli ko sčasma prenehata, vendar bo potrebno gojiti materinščino • pr.tom posebnih krožkov, ali z uvedbo slovenščine (slovnica, slovstvo, zgodovina) kot obvezen predmet za slovenske stroke. Se ena Stvar je. ki močno govori v prid slovenski šoli. Nastane vprašanje: ali je bolje, da slovenska deca, ki nil znala ne slovensko in ne jtah.iarifto, kur s:> starši živeli! v Italiji, kamor so bili premeščeni za časa fašizma, obiskujejo italijansko ali s L vensko šolo. ko hrvaščine niso nikdar slišali? PET LET KULTURNEGA IN PROSVETNEGA DELA Z otvoritvijo slovenske šola je nujno si idila potreba po kulturnem in prosvetnem itzELVijania. D- kaj pravilna bo znana šaljivka, ki pravi: on Slovenec planina r, dva Slovenca društvo, trije Slovenci — pevski zbor. In prav pevski zbor, • viroma veselje od petja, je združilo reške Slovence, ki delajo na raznih delovnih mestih od Kantride do Su-šaka v močr.o in aktivno kulturno-pros.ve.tno društvo »Bazovica«, ki je imelo že leta 1947. pevsko, dramsko in pitan V:; k o sieJk-sljo. Sp:.r.'.ana zelja in naravnost lakota po kulturnem izživljanju je prebrodila vse začeln-e težave, ki niso biie majhne KPD »Bazovica.«, kot podružnica »Slovenskega doma« v Zagrebu ima lastn-» knjižnico za odrasle z nad 1.000 knjigami, pionirsko s 300 ter ci.alr.ic-> z večino slovenskih časopisov. Večino «knjig je podarilo ministrovo za pnoeveto v Ljubljani. Zlasti je aktiven mešani pevski zbor, ki šteje nad 40 pevcev in pevk, večitioma delavcev in delavk, ki so slabo poznali svoj materinski jezik Tudi pionirji ne zaostajajo, zlasti batki.na sekcija pad vodstvom neu-trudijilve.ga in zel ) sposobnega tovariša Pogačarja in tovarišire L.."-jaJkovie. Ta sekcija prednjači pri vsak-Jetrnem pionirskem pregledu s svojimi kvalitetnimi balelnimi nastopi. Sčiij iso v tem itoiu iiaš-.udi.rali kar pet komadov, kakor T.rnulčica Metuljček, Spamsfci in- Holandski pleis. Dramski cdsefc je dal v teli patih letih delovanja še precej lepih in dobro izvežbanlh iger, kakor: »Punit« (O, Zupančič), »Bedak« in »Drojčnik Andrej« (M. KHapcič), »Bela Krietinrema« in »Hlapec Jer- nej« (i. Cankar) ter »Zupanova Micka (Linhart). Številno članstvo, ki vsakokrat napolni premajhno dvorano do zadnjega kotička, naravnost požira vsako besedo na o diru. To so naše primorske matere in ncuiice, žejne lepe -slovenske ¡besede. To, kar jim je kratil fašizem dolgih itnideset lcl, poizkuša nadomestiti KPD »Bazovica« in v tem je pravo veliko poslanstvo ¡in upravičen razlog obstoja takega društva .prav iu na Reki. KPD »Bazovica« seznanja svoje članstvo in prijatelje z vsemi zgodovinskimi in političnimi dogodki v slovenskem in jugoslovanskem menilu. Članstvo se prav pridno udeležuje vseh akcij v svojih delovnih kolektivih. Mnogi so člani it ud i hrvaških, pevskih in drugih društev. »Bazovica« je usipešno nastopila v raznih kolektivih na Re- EttSasans suuBBBa PK^tl m.u ríwna ■rniKcnn unua fcuaa nana frnaa ■ BllUfl.llSaiHI^I B55;»«..-3 rraus™«.!« QBU«JCS.iiI UBBBB-JrfBBKaa ki iin. tudi izven, kakor v II. Bistrici. Si. Petru, Peblinu, Zametu itd. Ob tako plodovite.m in vsestran-skem delovanju ni čudno, da je »Bazovica« dabilla številne pohvale in diplome s strani Zveze KUD jia Reki in celo s tstrani «piubliškeiga odbora v Zagmebu. S pritegnitvijo novih članov v odbor (Legiša, Filip-čič, Mihec) se je delovanje še razširilo in poglobilo. Posebno velja .to v poliitiono-iideološkem pogledu. Ko čestitamo k prvi petletnici obstoja in uspešnega delovanja KPD »Bazovica«, rtalj lomenlimo imena prvih pionirjev in ustanoviteljev, med ka terimi so še dana",:', j a požrtvovalna predsednica in prva slovenska učiteljica na Reki tov. Avsec Zora, Oleščak Valentin. Frletič Kar-lo, Peric Cvetko itd. Le naprej! T. M. ¿-¿i'. STAVBA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA NA REKI üiTonMái sríEraj^ ñM Sproščena atomska energija, nov triurni človeške znanstvene in raziskovalne misli, se je predstavila na kaj grozoten način: druga in tretja atomska bomba, ki so jo izdelali v Ameriki, je 6. in 9. avgusta 19-15 eksplodirala nad japonskima čclrtmilijonskima mestoma llirošima in Nagasaki ter ubila 20 odstotkov prebivalcev, prav toliko ranila, obrnem porušila 10 odstotkov zgradb. V llirošimi jc od 200 zdravnikov in skoro 2000 bolničar-kega osebja bilo ubitih ali ranjenih 90 odstotkov, od ■15 bolnišnic pa so ostale samo 3. Ob preživelih ranjencih je medicinska trnka razen poškodb in opeklin, ki nastanejo sicer tudi oh običajnem bombardiranju, mogla opazovati tudi tr,-i ¡no poškodbe zaradi radioaktivnih žarkov, opazovati namreč, kajti zdraviti jih še ni znala. Takšno je bilo torej prvo srečanje med medicino in atomsko energijo. Toda kakor ho miroljubno človeštvo skušalo te silne izvore energije uporabiti ne v razdiralne, ampak v koristnejše namene, tako se tudi medicinska veda /c pričenja okoriščali ■/. novimi odkritji jedrske fizike. /.<■ odkritje naravne radioaktivnosti, to ie počasnega razpadanja atomov, je postalo v obliki radija velik - važnosti pri zdravljenju rakastih obolenj. Pri umetnem razbijanju atomskih jeder z napravo, imenovano <■!• klolron, še bolj pa pri pretvarjanju urana v atomskih kopali, kjer se sproščajo jedrski delci nevtroni, --se na raznih prvinah izzove umetna radioaktivnost. Ti tako imenovani radioaktivni izotopi prav tako izžarevajo alfa. beta in gama žarke kot radij, zalo jih ie mogoče pri zdravljenju in pri raznih drugih preiskavah vsestransko pporabljati. Umetno radioaktivni fosfor na primer se uporablja pri raznih krvnih boleznih, radioaktivni jod pa pri povečanju golšne žleze. Radiokobalt ima iste lastnosti kot radij, a je cenejši, ker ga tiranske atomske kope lahko proizvajajo neomejene količine, pa tudi način uporabe je- enostavnejši. Umetno povzročena radioaktivnost pri stronciju, natriju, železu, žveplu, ogljiku, kalciju itd., služi pri raziskovanjih presnove živih bitij kot V naravi poznamo letenje samo v zraku. Plire in razne žuželke letijo, ker se odrivajo r. gibanjem svojih kril od obdajajočega jih zraka. tudi pri proučevanju razvoja raznih bolezni v človeškem telesu. Z istim postopkom, kol je mogoče spremeniti večino elementov v radioaktivne izotope, se je posrečilo tudi uresničiti davni sen nekdanjih alkimistov: pridobivati zlato iz drugih kovin. Tako se zamorc doseči transmutacija platine v zlato; z odstranitvijo enega protona iz jedra pa bi se mogel tudi atom živega srebra pretvoriti v atom zlata. Seveda bi bilo pridobivanje zlata na takšen umeten način zaenkrat še neprimerno težje in dražje, kakor pa pridobivanje zlata iz rude. Omenili smo že pripravo ciklotron, ki je imela važno vlogo pri razbitju atomskega jedra in pri sestavljanju prve atomske bombe. Leta 1911 je Kcrst v Illinois« izumil pripravo, ki po načelu podobnemu e.iklotronu umetno pospešuje gibanje sestavnih delov atoma, predvsem elektronov. Imenoval jo je 1> e t a t r o n. Le-ta sestoji iz hrezzračne steklene cevi med eleklromagnetom, kj prejema izmenični tok nizke frekvence. Elektroni v cevi dobivajo v magnetnem polju skoro brzino svetlobe ter izzovejo izredno prodirne in trde rentgenske žarke (navadni rentgenski aparat proizvaja žarke z 1 milijonom voltov, betatron pa 20 milijonov voltov in več). Ta modernizirani rentgenski aparat, ki zamore tudi razbijati atomska jedra in vzbujati umetno radioaktivnost, uporabljajo med drugim pri zdravljenju rakastih obolenj, ker njegovi žarki prodirajo mnogo globlje v bolno tkivo kot navadni rentgenski žarki aH radij. Tudi v Evropi že izdelujejo betalrone; švicarska električna tovarna Brown Boveri na primer pošilja na trg betalrone, ki imajo jakosl 31 milijonov elektronskih voltov. V bolnici v Zueriehu so imeli po dosedanjih izkušnjah s tem načinom zdravljenja novotvorb presenetljive uspehe. Človeški um snuje neprenehoma. Izumil je že mnogo sredstev, ki bolnikom vračajo zdravje. Tudi razdiralno moč sproščene atomske energije si bo podvrgel, kar bo v prid vsemu človeštvu. Dr. Ivan Cestnik VIS0K0SP0S0B?10 J ADRALNO LETALO človek je, posnemajoč prirodo, rabil dolga stoletja, preden se mu je posrečilo izumiti priprave, s pomočjo katerih se lahko drži in giblje v zraku. Te priprave so dvojne vrste, zrakoplovi v ožjem smislu besede, to so haloni in cepelini, ki se sami držijo v zraku, in letala ali avioni, ki sc. drže v zraku zaradi sile propelerja ali zračnega vijaka, ki udarja, odnosno bolje rečeno, se vrezujc v zrak. Pri prvih deluje statični vzgon, to je sila, ki deluje nasproti težnosti ter dviga zrakoplov. Ta vzgon je posledica tega, ker jc balon, napolnjen na primer s helijem ali vodikom, lažji od izpodrinjenega zraka. Pri drugih pa deluje dinamični vzgon, tudi sila, ki deluje nasproti težnostni sili, vendar pa samo tedaj, ¿'c se giblje telo proti zraku (ali pa narobe) pod določenimi pogoji, med katerimi je najvažnejši oblika telesa. To gibanje pa povzroča vrtenje zračnega vijaka ali propelerja v zraku, Torej je pri obeh vrstah, zrakoplovih in letalih, možno letenje samo v zraku. Vendar pozna človek že dalj časa možnost letenja tudi v brezračnem prostoru. To jc s pomočjo tako imenovanega raketnega letala. Princip takega letala je v reakcijskem pogonu, kakor ga imamo pri najmodernejših letalih. Tukaj ne daje hitrost letalu propeler, ki bi se odrival od zraka, temveč ženejo letalo plini, ki z veliko hitrostjo buliajo nazaj iz reakcijskega motorja. Torej plini nazaj, motor in z njim letalo pa naprej, podobno kot pri topu, kjer ženejo plini granato v eni smeri (akcija), .top pa se giblje v nasprotni smeri (reakcija). Pri tem je napačno tolmačenje, po katerem bi nastalo gibanje motorja naprej zaradi tega, ker bi se izhajajoči plini odbijali od zračne mase. Tako tolmačenje hi si lahko ustvaril bralec članka »O razvoju sodobnega letalstva«, ki jc bil objavljen v zadnji številki lista. Plini, ki izhajajo iz zmotorja, delujejo po načelu akcije in reakcije na motor v nasprolni smeri ne glede na to, ali jih obdaja zrak ali ne. In v tem je ravno pomen reakcijskih motorjev, kajti s takimi motorji je možno letenje tudi v praznem prostoru. kakršen jc prostor med zemljo in ostalimi nebesnimi telesi. Sedanji reakcijski motorji, ki so v glavnem turbinski, rabijo zrak. ki ga potem pomešanega z bencinskimi parami po vžigu z veliko silo spuščajo ven in na ta način ženejo letalo v nasprotni smeri, (le bi hoteli leteti v praznem prostoru, bi morali uporabljati raketne motorje, ki ne rabijo zraka. Delovanje teh je podobno kot pri raketi. V raketi, kakor je znano že dolgo časa, vžgemo smodnik. Plin, ki se pri tem razvije, buh-nc navzven ter porine rakelo v na- LETALO TIPA »VRABEC« sprotno smer in to seveda brez ozira, ali se to pot!i v raku ali v praznem prostoru. V raketnem motorju, ki bi leicl v praznem prostoru, hi morali imeli katero koli snov v trdem ali tekočem stanju, na primer smodnik ali tekoči kisik, ki bi se spremenila trenutno v plin. Ta bi zaradi velikega povečanja prostornine deloval z velikim pritiskom na vse strani. Pritiski v bočnih smereh se medsebojno uničijo, ker so si enaki in nasprotni. Ostaneta le še dva pritiska, v smeri izpuha plina ter v nasprotni smeri, ki žene raketni motor naprej. Takšne rakete so uporabljali Nemci v zadnji vojni kot orožje, na katerega so polagali svoj zadnji up. Spredaj so nosile te rakc-le razstrelivo, s katerim so nameravali uničiti London in ostala angleška mesta. Danes sc nadaljujejo poskusi o '■lil i- .....i,iS SÄ; ^ : i':.,:.:''' . :i&:• ¡v-: -'M- 1Ä. ifcii-iMi . «pi »»III AMERIŠKO LETALO NA REAKCIJSKI POGON uporabi raketnega letala, ki bi omogočilo polet izven naše zemlje. Tukaj so seveda poleg čisto tehničnih problemov, ki jih je treba šc rešili, še drugi problemi. Vendar, kakor vidimo iz pogostih poročil iz raznih krajev sveta, kjer se ukvarjajo s tem vprašanjem, -ni več daleč' čas, ko se ho človeku posrečilo odtrgati se od zemeljske skorje, na katero je privezano človeštvo od začetka svojega obstoja. Lj. G. (Resnična zgodba) Od Kanala proti Plavaiu je v poletnem času Soča plitka. Tam leče po izlizanih kamenilih žlebovih, iz katerih mole grebenčaste skale, med katerimi so lolmunčki s toplo vodo. To je idealen kraj za sončenje ia kopanje. Žena mladega tovarniškega delavca cementarne v Anhovem Rožica Vitez, ki boleha za sklepnim rcvma.tizraom, se je šla sončil s svojo sedemletno hčerkico Slavico. Izbrala jc prostor na skalah pod tovarno, kjer se je že sončila in kopala njena znanka .Marica Bajt s sestrico Vero. Vse so se lako predale uživanju blagodejnih sončnih žarkov, da niso opazile, kako se jc voda nenadoma skalila in začela naraščali še hitreje kol ob največjem neurju. Xa jezovih so namreč začeli postopoma izpuščati na stotine kubičnih metrov vode — verjel no zaradi kakega popravila. Marica sc ie takoj, ko je opazila nevarnost, odločila za povratek na kopno, pa ji je hilo onemogofeno zaradi sestrice. Isto je tvegala Vitezova, toda zaman. V skrajni sili so ¡VAN RENKO i V ISTRI IN NA VIPAVSKEM SO 2E POŽELI. PRLPRAVLJAJO SE , PA SE, DA POSPRAVIJO ZETE V, VSI OSTALI PRIMORSKI PRE DELI kar po cesti, ki je šla preko tate tik nznad vhoda v predor. »To bo nekakšna vežba« je dejal. »Ce nam bo kdaj trda predla, je potrebno, da se -naučimo, kako izmuzniti se mimo straže; pa tudi za napad je .zelo koristno, da se znaš ■liecpažen približati.« Hoteli smo čez. progo neopaženi. ne toliko zaradi nevarnosti, ki je pravzaprav ni bilo, kolikor zaradi tega, ker smo imeli povelje, da tu nekje počakamo na skupino, ki se je imela vriniti iz Spodnje Vipave. Zato bi bilo nerodno, če bi prišlo do stircijanja, ker nismo hoteii, da bi Italijani zaslutili, da se nahajamo v tem kraju. Približali smo se progi. Hodili sano tiho, po tiavi ob robu ceste, s puškami pripravljenimi na strel. V •neposredni bližini predora je Vojko poslal tovariša inaprej. Prejela, sta nalogo, da se priplazita do proge in tam zasedeta položaj ter opazujela stražarja. Ce bi ta kaj zaslutil, naj bi streljala nanj, drugače pa ne Kmalu za njima smo krenili tudi mi iri prešli progo brez vsake neprijetnosti, komaj dobrih ?et ms-trov iznad stražarja, ki je spodaj v zasedi »budno« čuval predor in se mu prav gotovo še sanjalo ni. da so bile nekoliko minut nanj namer j sne cevi dveh pantizatruskih pušk. Mirno je stal spodaj iin v medli svetlobi meseca se je motno lesketal nasajeni bajonet. • »Te nič mi imelo, da ga pokriješ s kotlom?« je dregnil- Sočama Srečko čim smo bili preko. Ta, ki se še ni popolnoma sprijaznil s svojim novim poklicom, še ni odpri -u-3t, da mu odgovori, ko je p-esikal razgovor Vojko: »Tišina. Kdo je govoicl?« se j.c približal -grešniku. In Srečko je zaradi nediscipline na pohodu odnesel tri izmene straže, ki mu jih je Sočan prav iz srca privoščil. Nekako uro hoda cd Riihemberka naprej proti Krasu smo se ustavili in nekaj -dni čakali na zvezo z ostalimi tovairilšl iz naše skupine, ki so z Rudiljem. odšli iz tElbc/rišča pod Stjakom istega večera kot mi. Niso mogli biti daleč in mi smo vsak čas pričakovali, da nam sporoče, kam naj krenemo. Vojko, zlasti pa še Stric, .sta ves ta čas pomagala aktivistom na terenu krepiti našo organizacijo: .in pridobivati nove tljiudi za našo Eltvar. Or.garJizacija OF je bila v tem kraju tedaj ¿e rl--.bro ' razvita, naša prisoLnoat pa je zla:('.j mladino še bolj podžigala k dc .i. Končno smo prejeli obvestilo, da nas tovariši čakajo v Zgornji B ranici. Takoj smo (krenili v .tej smeri In ise'.sipet združili z njimi, nakar smo skupaj nadaljevali pot do Po-drage. Prišel je budi tov. Saša in ob tej priliki je bila, -nekako 16. junija izvršena reorganizacija naše enote ki je dobila -ime mGor.nje vipavska četa.« Za komandirja je bil postavljen Zvonko, najstarejši partizan ne-le v naši četi, ampak na vsej Primorski; /poK'i!črlt loccn'1 '-r je tnl Rudi. Vodnik našega voda je cista! še nadalje Vojko, za vodnika dru- gega voda pa je bil postavljen Slavko. Cela je šlteila tedaj 19 borcev. Naslednjega dne, prav, ko smo se pripravljali k večerji, je iznad taborišča zagrmel strel, nato še dva ali trije. Pulslili smo vse skupaj in zgrabili za orožje, prepričani, da se je kakšna sovražna patircla prilepila do taborišča in se spopadla z našo izvidnico. V dveh skupinah smo pohieli navzgor. Toda tovariš, ki je bil na izvidnici, je sicer šltišal strele v neposredni bližini, a,11 ni ničesar videi. Pregledali smo vse naokoli, vendar pa nismo mogli ugotoviti, kaj naj bi bilo. , Sele mnogo pozneje smo zvedeli da je Medved iz Podrage, ki je bil zabunfcan nekje tam v bližini in za katerega živ iknat ni vedel, kje ima svoje gnezdo, .tega dne preiakušal svojo orožarno. Ker ni vedel za nas je to opravil komaj dve sto metrov od našega taborišča in nam tako pokvaril večerjo. Ponoči .smo se preložili v taborišče v hribih med Gočami in Zgornjo Branico, Prenočili smo v neki koči .sredi vinogradov, ker se je pripravljalo k dežju, in, smo se proti jutru odpravljali naprej, je Iztok opazil na zidu napis: »Vojske bo konec 1945 lata!« Nasmejali smo se pesimizmu nepoznanega preroka, ki je napovedoval še tri leta vojne in to tako odločno izrazil. Zavedali smo se> da je sovražnik še močan in da bo naša borba še dolga, da najtežje se pravzaprav šc".e pričenja', toda kakor so naša mnenja glade konca vo.jne bila različna, talko .smo bili enc.tni v tem, da bomo leta 1945 na vojno že napol pozabili. Utabarili smo se pod vrhom ne prav visokega griča v majhnem mc-cesnovem gaadiču. To- je hilo taborišče »C« ali »v meceisniih«, kakor smo ga imenoval. Ležalo je komaj dobrih petsto msitrcv od glavne ceste Vipava;—Štanjel. 19. junija je kakih 14 tovarišev iz naše čeite krenilo ponovno na Nanos, Nikakor se namreč nismo mogli sprijaznili s tem, da ono italijansko posadko pri Obranu kar takole na miru pustimo. Resda n.ais je bilo za napad na postojanko samo še vedno premalo, zlasti še, ker so bili Italijani ulrjeini, poliskuait.i pa. je bilo le treba in počakati na kakšno njihovo paitrolo. To pa se je dalo le •podnevi, ker iso noiči barsalj'.erji prav gotovo prežde-li doma. Z druge strani pa je bilo potrebno iti na Nanos tuldii že zaradi tega, da se prepričamo, kiko spoštujejo naše odredbe 'glede sekanja gozda, Skupino sta vodila Zvonlko in Rudi. Ko so izjutraj prišli na- cilj in ogledali položaj, so ugotovili, da so Italijani že potegnili svojo vojsko z Nanosa. Pot je bila zaman. Uničili so le- drcbilec za kamen in zaplenili nekcf iko.eksploziva ter prepovedali nadaljnje delo na popravilu cesto. Zravc-n tega pa ,so požgali še nekaj oglja in drv, ki So ostala od zadnjič. Drvarji in oglarji pa 6o pred tem že cidšli, kakor jim je bilo zapoved rme. Zvečer 20, junija so se vračali na- zaj v Vipavsko dolino po priti, ki gre čez Gradišče. Ker je bila najbližja sovražna enota v Vipavi, so se naši počutili popolnoma varne in pozabili na opreznost, kar se jim jc kruto maščevalo. Fašisti so nekako zvedeli, govorilo se je, da je neki pastir izdal, da so naši na Nanosu in lakoj zvečer so poslali iz Vipave močan oddelek kvesiiurc. Opazili so našo skupino, ki se je vračala in ji pripravila zasedo. Spopad je bil kratek. Presenečenje, ki je predstavljalo pri vsaki partizanski akciji polovico uspeha, je bilo ito pot orožje v rokah sovražnika. Kvesturini so napadli nepričakovano. Naši so vžgali nazaj toda bili so v takem položaju, da je edina rešitev bil čim hitrejši umik. sc zatekle na najvišjo skalo in za- = čele klicati na pomoč. § Voda pa je naraščala kar naprej § in se jc dvignila že za dva metra i visoko. Divje so butali valovi ob H čeri ¡n skalovje struge. Preden so = pritekli ljudje se je sredi struge 1 videl le majhen otoček, na katerem g _so žrtve nenadne poiplave klicale na s pomoč. Nesrečno čolvo-rico so poiz- § kušali rešili s čolni, toda niso uspeli, i Tudi drzni plavači niso bili kos dc- | ročim valovom in so se morali vrniti = nazaj na breg. Zaman je bil poizkus S rešitve z vrvmi in drogovi. Kazalo M je. da se bo tragedija štirih mladih g življenj zaključila v valovih Soče... i Več sto ljudi sc jc medtem zbralo g na obrežju, ki so bili priče kritič- f liemu položaju ncsrečnic, katerim so g valovi pluskali žc čez glave. Da bi g imeli več opore, sta zajahali skalo g in se je krčevito držali. Oba olroka 1 pa sla se hrabro oklepala matere g in sestre za ramena. g Ljudem je ob tem prizoru lede- g ncla kri v žilah. Ljubezen do otrok g je bila močnejša od vsega drugega. I Obe ženski je prevevala ena sama I želja: rešili otroka, čeprav se jima § je že mcglilo pred očmi. Prsti, s ka- g tcrinii sta se oprijemali skale, so g dreveneli in prijemali so ju žc krči. g Voda jima jc silila v usta. Moči i male Slavice in Vere so popuščale. 3 Tedaj...! Nekomu iz množice sc je posvc- M lila rešilna misel. Treba jc nemu- g doma telefonirati na centralo Dob- g larji. naj zaprejo vodo! i liil je skrajni čas. Depeša je prišla g prav v trenutku, ko so imeli namen g izpustiti še večjo množiio vode iz g jeza. Voda je nato začela naglo upa- j| dati in po skoro triurni borbi, so g vse šliri ncsrecnicc srečno prišle v I objem svojih dragih. Ta skoro tragični dogodek s sreč- g ni ni zaključkom naj ho v opozorilo = vsem kopalcem in tudi odgovornim g v hidroelektrarni Doblarji, da bodo g v prihodnje pred izpustitvijo vode g obvestili prebivalstvo. V plitki strugi g se v tem času kopajo številni ko- I palci in perice perejo perilo. — g Skratka: vzdolž obale je vse živo. 1 Mnogo ljudi se tudi sonči in hi v g dremaviei lahko prezrli, da voda = narašča. Just Pcrat g PAPIR IZKLJUČNO IZ STEKLA Državni urad za vzorce v Washin-gtonu je izumil papir, ki ga izdelujejo izključno iz steklenih vlaken! Iznajdba je zelo pomembna. Stekleni papir zelo uspešno uporabljajo kot cedilnik pri plinskih maskah pri dihalnih napravah, kakor jih uporabljajo gasilci, delavci pri gotovih industrijskih in medicinskih delih ter vojaki. Prednost steklenega papirja je, da je odporen proti vročini, proti' vlagi, kemičnim snovem in mokroorganizmom Viskozni goba Na vzorčnem sejmu v Bazeki je razstavljena viskozna goba. Solna gmota ji služi za skelet in viskoza služi za povezavo. Viskozna goba je težja kot naravna morska goba Lahko zatjame mnogo več vode kol naravna gciba. mnogo je odpornejša, se ne trga in je skoraj popolnoma elastična. Prenese petrolej, ben-z in, olje, maščobe, lug in kisline. Uporabna je za toaleto in tudi za čiščenje v gospodinjstvu in obrti. ! SLOVENSKA BESEDA S Pod tem naslovom beremo, ka-| ko mrcvar.ijo. slovenski jezik v za-padnem delu naše domovine. Sedaj pa poslušajte našo »špraho« z •dirugega. konca! Slovenci — ta gmajn folk in kar kar nas še bolj ferdrisa — tudi naša inteligenca, smo tako šusasti an taki frdamani duševni favlen-carji, da se rajši poslužujemo fremd besedil in drugega vojelna iie-g,o bi micali naše fejst in aufrih-tek besede, čeprav se v njih i.a-dcllos ausgcnamo. Ne šajhamo se in brez šam^nge fulgamo v stari ri spralii in -vse mile fovš viženge itako. da nas vsak fremd kerlc, ki nas begera, »heca in froclja, da še svoje ajgen Sprahe ne zastopi-mo«. Ze pr cajti zjutraj zahajca hausfrava na birtiji s fajercaj-gom ogenj, da sik-uha za biria in za familijo fruštek in malca in mišunge. Spajskarnra ne premore več rajn kofeta in je malo ctikrn. Zoto pa pocukra kote z mi lih ramam, kar je še bo';j fajn iu cus-aibik, pa tudi frocom se belj lušta. Po jrušlku po na cleb. Eni doma, dirugi na taverh, froci pa v šolo ¿n otročji vrtec. Živina /«;'-trat, verkcajg priprav."!, s šajirgo na dva kolesa p:> fujtr in taku furt — vsak na- svoj:- numaro. K:ir pnvamo na plači zadružni in gasilni dom-, da b . i.r.M .naš ber kam spravi; spričo, helme i.o drugi cajg — gremo, pepridns tjj frajvilig na šiht. Vse- to nr.ni bo prišlo k nuc:i, če bema izpravr.o h cou držalu. Tako se gfretamo in munlramo. dokler nas lišlir z drotštiftl in šraufi ne zapre v trugo In na.; ne od/urajo totengrobarju na britof. To je naša rajn ¡¡praha na enem koncu .naše patrije — na drugem pa orko dindijo, ni mi: bolj faj:i. ■Sredina pobira od vsega ta bel bule 'in po svoje Jrise pokal Tako bodo pr.iš'l cajti, da bo, kakor je bilo pri bctoilloEiikem turnu. Kr:-ševec ne zastopi več Slojerco, Sic-jene pa njega ne — pa snu kvill Zdaj pa s špasom šlus, ho!t in auf biks za zboljšanje ie frdirban.? šprahe! DON JUAN MANUEL: POROČNA lil V no,":-;m mestu je živel ugleden Maver s svojim sinom: !e-i:a je bil najboljši iamt, kar jih je ,na svetu, sar-mo -d.a-.rl bil idovolj bogat, da ibi lahko storil kaj velikega, kar .jciimei venomer v mislih; in tako ga je prevzela velika žalost, ker za njegovo .doibro voljo ni bilo iicka v žepu. V .tem mestu pa ije prebival še neki Maver, vse bolj ugleden in tiagat kakor c/ni, in je imel edino hčerko, lci pa je bila pravo nasprotje le-c.nemu mladeniču, kajti fant je bil lepih šeg '.nn navad, deklina pa tako malopridna in narobe en a, ida živ krat ni hotel te vragulje za ženo. Pa stepi vrli mladarJrč nekega dne pred očeta, češ da si spričo očetovega .pičlega .iimetka ne more obetati, da bi lahko dostojno živel in da mu torej ne preostane nič drugega, kalkor da klavrno životari aM pa odrine v beli svel, in .zato ¡d'a bo .najpomatineje — če oče ne nasprotuje, —• da si kjer koli že poišče nevesto, s katero fco ilahko živefl. Oče je odgovoril, da niu ije takisto povšeči, :in naj poišče nevesto, ki mu ibo pogodu. Sila inato odvrne, če je tako prav, naj oče posreduje, da mu da le-oni Maver svojo hčer za ženo. Pri iteh besedah je oče sila presenečen vzkliknil: kako pač more kaj ¡takega naklepati, saj ga ni možaka na svetu, ki jo pozina in je ne bi vzel, pa naj je še ,tak berač. Sin pa. ga je vseeno goreče prosil, naj mu pridobi njeno .roko in- je tako dolgo bezal vanj, da se je oče, čeprav sc mu j.e to od sile čudno videlo, naposled le vdal in se kmalu nato napotil k dekletovemu očetu. Dobra prijatelja sita bila; povedal mu je zatorej vse, kako je bilo z njegovim sinom lin kako se je opogumil zasnubili njegovo hčer; en da je zadovoljen in naj zatorej tudi dekletov oče v to privoli. Ko je možak slišal svojega prijatelja tako Eovirili, mu je odgovoril: »Zaiboga, če bi ,to stori,!, bi vama bil zahrbten prijatelj; itako odličnega sina imaš, da i: jzz grdo ravnat, če bi .privolil v njegovo nesrečo c.!i rmr.t; .kajti predobro vem, če vzsime mojo bce.r, bo to njegova smrt ali mu t-o vsaj. smrt ljubša kot življenje. Nikar pa ne mislile, da tako govorim isarno zato, da ibi zavrnil vajino željjo, ker če jo hočeta ikljub vsemu imeti, mi to prav povšeči, sko jo dam tvojemu sinu ali komur si hodi, samo da se je ¡znebim. Prijatelj se mu je toplo zahvalil za takšno pripombo, vendar ga je vnovič poprosil, naj privoli v z.vezo. ki si jo njegov sin tako goreče želi. Tako so jiu torej poročili iin privadi: nevesto v ieni-■novo hišo; pr.i Mavrih je navada, da poročencema pripravijo večerjo, pogrneljo mizo in ju puste do drugega. dne sama. In tako je .bilo tudi .tu: pa so bili starši, in sorodniki er.ega in drugega zelo v skrbeh, ker so se bal.;, da bodo (zjutraj našli mladega moža mrtvega ali •s trahovi: o z.mrevairjcnega. Ko sta ibila mlada dva sama in sta sedla za mizo, pogleda ženin, še preden je prišla, mlada žena do besede, okoli mize, zagleda svojega 'lovskega psa im se zadere nadenj precej rezko: »Pes. prinesi mi vede. da si umije va roke!« Pes ne uboga; zato se mož raztogoti in še ostreje ponovi svojo- zapoved; pes pa ispet ne uboga. Tedajci plane mladi mož srdito Izza- mize. zgrabi meč pa z njim nad psa: .psis to viiderviši jo pobriše, mož hajdi za njim in oba čez mize in klopi in pečico, kar naprej tako, dokler psa 113 dohiti. Pri (priči mu cdrcibi glavo in noge, ga -razseka na dorbne kose .in ".škropi s krvjo stene in mizo in vse posodje. Tako -logotcn in okrvavljen se povrne za mizo; spet pogleda naokoli, zagleda psička v njenem naročju in mu zapove, naj prinese vode: lin ker ga psiček ne uboga, vzklikne: »Kako, gospod lenuhec, mar nisi videl, kako sem opravil z lovskim .psom. Iker me na zapoved 111 ubogo'.? T:f:o ti povem, če ise Loj le trenutek še obotavljal, opravim s lieboj kakor z cirilm.« Ia ker ga psiček seveda ni -ubogal, je možak vstal, ga zg,-rabil za noge, g;i treščil ob steno in ga, še hujši kakor prej, razbil na tisoč krseev. Ttiko d V/jr. in rmbnzdra is; je ivsrriel nizaj za mizo in spri pogledoval r.uok.ii; žena je vse to opazovala iu si mislila, da je .pač -fe uma. zato n:i nH črhnila. On pa je proioi l.T.vele nackcli zagledal .svojega konja (imel je samo enega) in se je jecin-o zadri nadenj, naj nv.i prinese vede; konj pa ni ubogal. Tedaj je možak zarjul: »Kako, k!j:u.se, mor misliš, tke.r -ivlmrm drugega koinja, da- boš k:.1.' trlkole ¿.iveV in ne boš izpolnjeval moje volje? Pri bogu. kakor onadva, boš .tudi ti z vsem, -ktir na zemlji živi, umrl -bri.ilvo -nmriti. -ce me ne bcš na besedo ubogal!« Konj se r.l ganil. Ko je nvažak videl du ga ne uboga, je (nadaljevanje na 10. strani) • prosvetnega Na konicu šolskega ileta je učiteljski zbor gimnazije v Kopru .na svojii zaključni redocvalini' konferenci, po .pregledu uspeha vseh dijakov in wseh oddelkov, z zadovoljstvom •ugotovil, da jei tetcšnji uspeh mnogo boljši, kot je ibil Jani. Medtem ko je Jani ¿zdelalo razred s pozitivnim uspehom okoli 55% vseh dijakov, je ■letos ta procent narastel na 68,45% fkar je več kct dve tretjini vseh «lijakov. V posameznih 'razredih pa je bil oifipeh izražen v odstotkih tate: I. razred 56,60 % ,11. razred 64% HI. .razred 63 % IV. razred 59 % V. razred 81 % VI. razred 77 % j VII. razred 85 % VIII. razred 92. % iPrvo 'veliko maturo na koprski gimnaziji je opravljalo 12 kandidatov. Qd .teh ista dva kandidata izde-dala s prav dobrim ,uspehom, šest z .dobrim uspehcm, eden z zadostnim ■uspehom, dva imata popravni izpit, ena kandidat laja je pa zaradi ,neu? spalia na plamenih izpitih bila. zagrnjena za eno ileto. kajti bali so 6e našega intelektualca, borca za .narodnostne pravice našega vsepovsod zapostavljenega ljudstva. Pač ipa iso sprejemali našo mladino v svoje konvikte in internate, kjer se je potem v tujih šolah počasi utapljala, zgubljala in pozabljala na svoj rod.. V teh zavodih. ki so bili večjldel v rokah Jraznarodovaloev in rimskih ver-isfcilh fanatikov, iso našim otrokom vcepljali* naši besedi in naši miselnosti tuje in [škodljive naulke. Ko se je leta 1945 pod udarci iN.OV podrla gnila ,in od našega ljudstva tisočkrat prekleta stavba krvavega -fašizma in oholega rimskega imperializma, so tudi našemu šol-sv.tiu v Slovenski Istri zasijali lepši dnevi. Povisod, v vsaki vasi Istre, je zazveinela v šoli naša domača beseda in naš otrok je v šoli, ki je prej služila, potujčevamju, pil lepo in sladko govorico svoje- matere. V Kcipru se je v tistih dnevih ob težkih povojnih prilikah porajala sloveiruska gimnazija. Dolgo je trajalo, da smo jo spravili pod kolikor toliko dostojno streho. Težko je bilo s profesorji 'in .učitelji, ki se jim ni bogvekaj dalo v ta naš lepi ali od- Na mali malluri. ki so jo opravljali ip_-i.vEul:i;i. obiskovaCbi večerne .gimnazije, je pa rezultat: dva kandidata sta opravila nižji tečajni izpit s prav doieirim uapehom, pet s idtibr.m in trije z zadostnim uspehom, pride! pa ni nobeden od prijav jenih I oar.ldlidatov. Cd p:i!vat;,:i'.ov, obiskovalke v večerne § imnazije, ,se je prijavilo za dzpi: čeiz I.. II. in I'II. razred 39 kandidatov, ki so vsi izdelali razred: uazcin 10 pripravnikov, ki imajo v septembru peciravni izpit iz enega ali dveh predmetov. Za pr,i:Vcilni izpili čez IV. razred se je prijavilo tudi 16 kandidatov .ki so med šolskim letom obiskovali na gimnaziji krožke iz raznih predmetov. Ti so sedaj v junijskem roku opravljali vizpit iz prva skupine predmetov, na kar imajo pravico, keir so vai bivši borci ali pa aktivisti NOB, in so ga z uspehom opravili, razen -dveh, ki imata v jesena popravni 'izpit. Iz tega pregleda vidimo, da so uspehi ina splošno zadovoljivi in da so nad ni in privatni dijaki letos vložili več truda pri svojem delu v šoli in da je zaradi tega tudi žetev ob keirvju 'šolEfoiga leta bila bolj bogata in plodna. V sredo 18. junija 1952. so na sio-vex|?kii 'gimnaziji v Kopru .p.-.vi maturanti zapira'.Mi išctMce klopi in dali slovo srednji šoli. V šolstvu Slovenska Is.tire je .ta datum pomemben, ker je to .p:va slovenska gimnazijska matura v zgodovini naše Istre. Pred dobrimi petinsedemdesetimi leti smo imeli sicer v Kopru tudi nalšc študenta, učiteljiščnike, ki so prihajali i,z vse Primorske na takratno ¡rojezlčno ,učitelj išče v Koper, da bi se tu pripravljali za svoj bodoči poiklio. Svoje slovenske gimnazije ipa nismo imeli, ker nam jo takiia.tina .italijanska in nemška gospoda ni hotela dati. C;ni.i naj bo kmetu in tečaku 'Slovencu višja izobrazba? Naj ostane na zemlji in naj pokorno na njsj gara za svojega gospodarja, tujega plemiča in bogatega meščana iz obalnega mesta. Ze t,o, da iso nam tnilcalno dali nekaj cenovnih šol in slovenske učite'je se je zdelo teun izkoriščevalcem preveč. Da bi pa- našim ctTokccn odprli gimnazijo im s itam pet v boljše življenje Co jim še na misel ni prišlo. .dalj,eni kotiček sloverarke zemlje. In vemdar je ta naša gimnazija, kljub v.sem križem in težavam, ki so se v tistih prvih povojnih letih •pojavljali n!a vsakem koraku, začela rasti in se-'razvijati. Danes pošilja svoje iprve maturante v življenje, maturante, ki bodo šli na visoke šole in ki se bodo po (končanih študijah vrnili v svojo ožjo domovino, Ida ji bodo .s svojim znanjem ter s svojo ljubeznijo vračali stotero v,se, kar jim je dajala, ko so iz otrok doiraiščali v mladostnike in ki jih seidaj kot skrbna ma,ti odpravlja v svet s popotnico in toplo beisedo. Mlada je še slovenska koprska gimnazija. Nima. še za seboj tiste tradicije, ki jo imajo druge šole v našem okraju in v ostali Sloveniji, V zavesti našega istrskega ljudstva sila pa danes njena kulturna nujnost in velika materialna korist tako Indno zasidrani, da bo njena organska r.aist v prihodnosti vedno bolj čvrsta in temeljita, tako da bo že v nekaj letih dosegla svoje posest rime v naši socialistični domovini. Naša ljudska prosvetna oblast je v teh kratkih sedmih letih obstoja îslovenske gimnazije posvečala itemu.našemu vzgojnemu zavodu vso skrb in pa/žnjo. Nikdar ni skoparila z materialnimi in z drugimi sredstvi, ko je šlo za d.vig in napredek te važne kulturne ustanove. Tako je letos, n'a primer, bilo nakazanih misijo,n deviznih .dinarjev za nabavo kompletnega fizikalnega kabineta m NOVA l-REMIERA V POSTOJNI Gledališče za Slovensko Primorje je sezono 1951/52 zaključilo v torek s premiero Arhardovc komedije »Življenje le lepo«. Režirala je F,le-rc Djurdjiea, scena pa je bila napravljena po načrtih Marjana Pli-I «Trška. Igrokaz, ki g;i je sam pisatelj nn-zvol optimistično komedijo, predstavlja si ,liro na pariško žiiviljtnjc v letih gospodarske krike med dvema vojnama. O |;.'rc.'klU'vi sn.mi, ki je izredno uspela, o igralcih, režiji in sceni bo-mo šc p ¡¿h li oh reprizi v jesenski sezoni, ko bo gledališče na gostovanju po Primorski. Brko. drugih učil. Slovenija nam je poslala opremo ea vse učilnice in prl-rodcpisnii kabinet. Dijakov je vsako leto več. Zmanjkuje nam prostorov, postaja nam tesno v stari stavbi. lN'lmamo kam spravi/ti kabinetov, ne risailnice, ne predavalnice za fiziko in kemijo, ne isobe za glasbeni pouk in tako dalje. Treba bo misliti na novo šolsko poslopje, ki bo odgovarjalo, vsem pedagoškim in hiigijenskim predpisom, ki jih zahteva' scdobnia vzgoja mladine.. Kaj bi vam pa povedal o našem kolektivu, o naši maidini in njenih •vzgojiteljih? Ce bi vam Tekel, da je naš dijak delaven, zaveden in da ljubi svojo socialistično domovino, dai .naši profesorji z ljubeznijo in resnostjo vršijo svoj težki poklic, bi biilo s tem že pravzaprav vse povedano. Naša mladina pa ni samo delavna v Soli, temveč tudi izven nje. Povsod rada in veselo sodeluje, kamor kcii je poklicana, skoraj je ni fcultiuroe ali pa politične manifestacije, kjer ne bi bili naši dijaki zraven. Mislim, ida je tako prav. Naj naša šollska mladina živi v čim tesnejši povezavi z našim delovnim ljudstvom in njegovim življenjem., kar si bo ie .t.ako pridobila življenjskih izkušenj in poiiitično zrelost, ki jih bo na svoji življenjski poti s pridom uporabljala sebi, skupnosti in svoji socialistični domovini v korisit. P. M. PRVI MATURANTI UČITELJIŠČA V PORTOROŽU Na učiteljišču v Portorožu so letos inalurirali prvi Istrani. kar lahko štejemo med najlepše in najpomembnejše letošnje dogodke pri kulturno • prosvetnem dviganju prebivalstva Slovenske Istre. Ti maturanti bodo že lotos odšli v istrske vasi, med svoje ljudi, kot prva domača inteligenca. Od njih lahko pričakujemo, da se bodo še s posebno intenzivnostjo lotili težkega pionirskega dela v teh krajih, saj so na svoji koži občutili vse posledice fašistične raznarodovalne politike. CVETKO GOLÀR: na odru slovenskega Po dveh resnih dramatikih delih, »Kralju na Betajnovi« in «Inšpektorju na obisku«, je Slovensko gledališče v Kopru naštudiralo Golar-jevo veseloigro »Vdovo Rošlinko«. Ta naj bi bila nekakšen oddih po dveh tako resnih umetniških delih. Priznam, da sem čakal uprizoritev to veseloigre z mešanimi občutki: kje neki bodo dobili Rošlinko, tisto loholno babnico, ki jo sla po možitvi tako razganja, da bi vrgla svoje kipeče sle prepolno telo komur koli v naročje, samo da bi se pomirila in uživala? V nedeljo 29. junija jc koprska gledališka družina gostovala z »Rošlinko« na Škofijah. Ta veseloigra je uživala nekoč sloves »packaste« igre. Režiser je njeno 'problematičnost dobro razumel. Črtal je dosti teksta, izpuslil vse lascivne momente v igri (postelja!), sploh vse, kar bi prispevalo k poceni »zabavi« občinstva. Kar jc izčiščeno ostalo, to ni bila več »Vdova Rošlinka«. Po predstavi sem odhajal kar nezadovoljen in ostali gledalci tudi ¡gledali smo veseloigro, toda -— nismo se smejali! Smeha, zdravega, ■ skupnega smeha ni Kilo. Gledali smo pač čedno kmečko igro. Vdovo Rošlinko, osrednjo osebnost v igri, je odigrala Stana Mlakarjeva. Podala je lik strastne vdove temperamentno in samopožrtvovalno, le v prizorih s hčerko ni zadovoljila. Ni vse. v glasnem vpitju; v neštetih, skoraj neopaznih gibih glave in rok, zlasti pa na obrazu naj vidi glcda-lec vse lisi o, kar se samo z glasom no da izraziti. Več pozornosti naj bi posvetila maski, Rošlinka jc zelo privlačna babniea! Roilinkovo hčerko Manico je prikupno odigrala Lada Lukša. Ona, kakor tudi njena prijateljica Tončka (Tončka Venlin) sta skupne prizore z Janezom odigrali živahno in naravno. Skoda lc, da polovico njunega besedila nismo razumeli že v bližini odra. Maničina garderoba kliče po dobri šivilji. Rožmanov Janez (Viljem Tomšič) je bil zdrav kmečki fant. V prizoru z Rošlinko bi morala biti njegova za- MKÜD France Bevk Sv. Peter - Nova Vas 29. junija so imeli pri Sv. Petru velik praznik. Društvo jc proslavilo zaključek prvega leta svojega delovanja. Ta dan je bil ves program na prostem, knr je zahtevalo tudi oder na prostem. V društvu se je najviše dvignila v prvem letu igralska družina, ki šteje 21 članov. Priredila je dve tro-dejanki, 5 enodejank in izvedla vse proslave naših praznikov. Gotovo je bilo delo težko, saj je bilo treba poleg režije iger skrbeti še za najosnovnejše pogoje: za oder, sceno, obleke, šminko itd. Ve3 ta najosnovnejši material je društvo stal približno 100.000 dinarjev. Največjo pomoč jim je nudila Podzveza v Kopru, kar je dokaz velikega razumevanja. Društvo se je vse leto borilo tudi za športno igrišče. Športna družina bi gotovo odlično uspevala, če bi bil izpolnjen ta pogoj. Za drugo leto jc rešeno tudi to vprašanje. Igrišče, ki bo stalo približno 200.000 dinarjev, bo v teli dneh odkupljeno. Kljub temu jc športna družina le delala. V tem letu je vodila eno nogometno tekmo s Šinarjami — mladimi. Trd oreh je bil pevski zbor. Vendar je tudi ta nastopil v letošnji sezoni štirikrat. Nekaj časa je društvo imelo tudi godbeno šolo, ki je pa prenehala zaradi pomanjkanja instrumentov. Medtem pa se šola nadaljuje z onimi, ki imajo instrumente, to je stara novovaška godba. Učitelja jim plačuje Podzveza — nov dokaz. Društvo je v tem prvem letu organiziralo tudi izkaznice za svoje člane. Tako se bo sčasoma utrdila tudi društvena zavest. Tu že društvo nosi svojo zaslugo: združilo jo (vsaj pri mladih) dve vasi: Sv. Peter in Novo vas v močan kolektiv bratstva in enotnosti. Program nedeljske .prireditve je bil menda najbogatejši od vseh dosedanjih prireditev. Igralci so uprizorili 'tridejanko — komedijo »Čevljar Kri-špin«. Nato je nastopila prvič folklorna skupina in prikazala v na- rodnih nošah dva slovenska narodna plesa: Regiment po cesti gre in Na Gorenjskem je Hotno. Gledalci, ki jih je tokrat bilo neverjetno veliko, so bili polni nasmejanih obrazov ob uprizoritvi komedije. Toda ob narodnih plesih je bilo občinstvo prežeto s čustvi, da je privrelo iz njih navdušeno ploskanje. »Še im še bi jih radi videli!« Na odru so nastopili zmani igralci, katerih trud ni manjkal pri nobeni prireditvi: Tiso: Jordan, Slavko, Silvij, Franc in med njimi so ljudje navdušeno zaploskali 14-letnemu odličnemu igralcu Orlandu. Na odru se je uveljavljal že nekaj Časa. Tokrat se je posebno izkazal. Vse kaže, da bo fant sledil klicem očeta Primoža in da Primoževo oko ni pogrešilo. Mica in Neža sta gotovo omembe vredni, prav tako Marcel in drugi. Pri plesu so sodelovali v večini isti igralci, razen Ane in Milke. Priznati je treba, da sp poleg režiserja Gojkoviča vsi igralci ogromno žrtvovali za uspelo prireditev. Dva meseca so žrtvovali noči; znova in znova od 11. do ene, ob štirih na delo in apot in spet od enajste do ene. Ta dan je društvo tudi nagradilo svoje najboljše delavce. Bilo je 8 nagrad, 15 pismenih priznanj in 15 ustmenih pohval. Režiser je v imenu društva podal nagrade temle: Pucerju Jordanu, Dobcrnardiju Jožefu, Pucerju Slavku, Ureku Silviju, Lampiču Francu, Pucerju Orlandu, Gorc.liju Brunu in Mahniču Marjanu. Prav gotovo niso te nagrade in druga pismena ter nstmena priznanja plačilo za delo. To so le skromna priznanja za požrtvovalno delo. Mnogo je društvo napravilo v prvem letu. Krajani iz Sv. Petra in Nove vasi so lahko ponosni na svoje mlado društvo. Drugo leto bodo še večji uspehi; led je prebit, gradijo dvorano in Avgust ostane pri svojih. Vid dskega gledališča v Kopru drega očitnejša, saj mu je vendar nerodno, da ga objema mati Rošlinka, ko vendar ljubi njeno hčerko. Sicer pa je svojo, dokaj zahtevno vlogo kar dobro odigral, kar so potrdili tudi gledalci, ki niso štedili z aplavzom. Zelo zahtevno in utrudljivo vlogo Balantača, romarja, jc odigral Dušan Kralj kar odlično. Na odru je zaživel romar-raztrganec, ni bil samo odigran. Kaže, da mu take vloge »leže«. Kmetje Jerneje? (O. Venturini) in Gašper (T. Klasinc.) ter oba vaška sladostraatncža Blažon (E. Frelih) in Tomažin (S. Pukšič) so bili prave gorenjske grče. Pastir Tinčke (Alojz Uscnik) je svojo vlogo dobro odigral. Bil jc naravno ljubek in — edini! — jasen v izgovarjavi. Režiser Tugo Klasinc nam jc nudil to, kar je iz dosti črtane veseloigre nač moscl dobili. Isšla je 8. la*- šiavilfea ¡H« Scenograf akad. slikar II. Pečario jc hotel postaviti na naš oder izbo gorenjske hiše, kar pa mu ni docela usp,cIo. Peč je v taki hiši vedno ob kuhinjski steni in jo gospodinja kuri iz kuhinje. V njegovi sceni bi jo pa morala kuriti s ceste. Ponesrečena je tudi slika Rošlinkinega pokojnega moža, ki predstavlja nekakšnega staromodnega gospoda. Gosposki obraz, pričeska, ovratnik in črna »mašni-ea« na metuljčka (manjka mu še ha-velok), to vse naj predstavlja Roš-linkinega moža — gorenjskega krnela! S epe laik a zasluži pohvalo, ni je bilo slišali. Sceno je izdelal gledališki kolektiv, Zalo zasluži pohvalo! Gledalci, ki so skoraj docela napolnili veliko dvorano zadružnega doma, niso štedili z aplavzom. Nosilki naslovne vloge so pri odprti sceni izročili velik šopek rož. F. C. ,sal: Mladini cb prvi veliki maturi in prof. V'olija T.V.'a, ki ie napisala svoje spomine ma ti va leita poučevanja v koprski gimnaziji. Z osmo številko, so končali dijaki slovenske gimnazije v Kopru prvi ■letnik. Sest številk so izdali rokopisno,. sedmo in osmo so pa tiskali. Tisk je kar čeden, reči moramo, da je cema številka bolje tiskarna od sedme in tudi vsebina je boljša, čeprav ni še taka, kiot so si jo dijaki zamililS v uvodniku sedme številke, Dop'!se so prispevali Ivan Perto.t Lidjija Zalašček, Milenka Komel, •Marlioa Sosič, Humbert Pribac in Raul S.iiškoviiS, pesmi pa samo Ivan Pertot lin Hurab.en.it Pribac. Ilustracij je malo lili to je morda precejšnja. napaka, ker so jih nadomestili s ialikanui. Najboljše so Apollonije-ve, katerih eno tudi objaviliamo. Ta številka je v glavnem posvečena prvi islovemiski maturi v Istri in ,zato. sta prispevala v njo tudi rav.nalellj Peter Martine, ki je napi- iDrcjšnji teden je bil v - Kopni občni zbor 'zadružne -poslovne zveze. Važen je predvsem z airad i tega, ker je pnhi-esal neke nove poglede v zadružništvo'in .ker je odkritosrčno priznal napake, ki so jih delali nekateri voditelji med zadružniki, Bil je naveden primer Vanganela, kjer samo diva člana upravljata zadrugo,ki slabo deluje. Pokazalo se je. da /taki primeri zelo slabo vplivajo na- -zadružno miselnost med kmatli, obenem pa koristijo našim sovražnikom, ki izkoriščajo vsako našo napako, da nais napadejo. Torej, v upravi zadruge marajo sodelovali vsi člani in. ne samo vodilni, ki so postavljeni zato, da izvršujejo ]e sklepe zadružnikov. Na zboru je bilo govora tudi o dvigu vinogradništva in živinoreje. Pokazalo se je, da stari vinogradi ne odgovarjajo novemu načinu gospodarjenja, ker zahtevajo preveč nege, meditem ko pri novih vinogradih, se opravi isto delo v polovičnem času. Ugotovili so, da je naša živinoreja precej zaostala za drugimi deželama, saj dajejo naše krave komaj 1200 litrov mleka letno, medtem ko na Danskem tudi 2500, zato bo pa treba gledati na izbiro boljše tkinme. Na zboru je bilo napačno ipoisitavljeno vprašanje, naj bi se povečala živinoreja v obalnem pasu. Mislimo, -da ni umestno širiti živinoreje na -raoun sadja in vina. V obalnem pasu ni pogojev za živincirejo, če pa so, so le maleii: kostni -in ne pridejo v poštev. Pogovarjal!! so se tudi finančni plati zadrug in ugotovili, da leži preveč blaga v skladiščih, povrh tega pa so zadruge dolžne: banki še 23.000.000, Da bi ta clolg odpravili bo treba štediltli in .skrbno gospodariti. Zadruge bodo marale delati .samostojno na podlagi svojih fondov iz deležev in jamstev. V neka-' teriih zadr.ugah, kjer je bilo poslovanje neredno, so zadružniki odklonili da bi zvišali deleže' in povečali sorazmerno jamstvo, p-niekid pa so, vendar malenkostno. Iz vsega gornjega sledi, da je treba seznaniti zadružnike z vsemi potankosti zadružništva in jih vpeljati v upravljanje zadrug. .-"•"■'•'. ''' Važno je tudi difereniolranje med člani in nečlani. Ponekod so imeli člani zadruge samo -to prednost', da so jim malenkostno povišali cene za pridelke. Potem se je ugotovilo, da je bilo po nekaterih zadrugah preveč uslužbencev, ki so tako rekoč žrli denar, ne da bi Mo njihovo delo kdovekaj koristno. Tem je treba poiskati dlrugo delo, a v zadrugah zmanjšati upravne stroške. Na zbciru so tudi ugotovili, da bi lahko zadruge z marljivim poslovanjem priišteidiile nad 3 milijone dinarjev. Velika, je bila tudi -pamoč zadružne 'poslovne zveze mašim zadrugam, E Velike zadružne gradnje ki so se znašle v tej fazi preusmeritve našega gospodarstva v škripcih. Te težave pa so ib\!e odpravljene in .je bilo doseženo še več, da je okrajni llj.udsklt odbor dal iz svojega proračuna 24.000.000 dinaj-jev za mehanizacijo kmetijstva. V pregledu uspehov so tudi ugotovili, da je danes v koprskem okraju včlanjenih v zadruge splošnega iti-pa 80% v-seh kmeitov .in da so se nekatere zadruge osamesvojlile. Za primer naj navedemo samo Pobege, Koper, Izolo in Sv. Lucijo. Vprašanje zase pa so kmečke obdelovalne zadruge, v katere so se besno.-zaleteli vsi naši .sovražniki in so raztrosili glasove, da se vračamo k '.staremu ter, da jih razpušča-mo itd-., dejansko pa se je pokazalo, da, čeprav se je število zadružnikov -mallo zmanjšalo, se je proizvodnja .povečala1 in so se zadruge v splošnem utrdile .in ustalile. Dnevni zaslužek naših zadružnikov znaša 267 dinarjev. Ci/siti dohodek, ki je ibii letos razdeljen med zadružnike znaša 33.069.000 dinarjev. Glavna- naloga, našega zadružništva je, da poveča .in .izboljša .kmetijsko proizvodnjo, ker se je pokazalo, da nekatere naše sadne vrste ne morejo konkurirati na tujin trgih,-boljšim vrstam sadja, ki so prišla zadnja leta na trg, tako se je zgodilo v Trstu, kjer se naše čreš-nije prodajali za 30 .liir manj, kot ncike vrste V.ignole iz I-talije. V prvi vtrsii ima Tolminska zelo razvito živinorejo. Precej je razvita tudi ovčje in kozjereja. Slednjo bi bilo treba zaradi škode, ki jo povzročajo koze postopoma odpraviti. Ovce redijo posebno v zgornji Soški dolini dn v Bregiinjakim kotu. nje so mnenja, da se kokoši ne izplača -rediti, ker več pojedo, kot pa dajo dohodka. To ne dirži, ker so v takem kraju dani vsi pogoji, da se kokoši delno hranijo s pašo na prostem. Poleg kokoši bi toliko gojile gospodinje tudi gosi, kar bi znatno Za k.okoišjcrrejo in zajčijeirejo do sedaj niso imeni tistega zanimanja kot bi ju zaslužili. Redki so primeri, da bi gospodinje prodajale jajca na trgu. To nikakor ni prav, ker iso za ito dani pogoji. Lahko bi gospodinje imele dovolj jajc za domačo uporabo in še za trg. Nekatere gos-podi- izboljšalo trg, ki sedaj nima na razpolago takega mesa. Tudi zajčjereja, ki- je bila pred vojno precej razvita, je sedaj na .Lelo nizki stopnji. Tu bi bilo potrebno razviti malo pi opagar.de s predavanji, da bi vzbud'1: med kmetovalci zanimanje. Kako lepo bi bilo, če . . . Kako lepo bi bilo — če — bi naše gospodarstvo šlo boljše kot gre sedaj. Kako tepo bi bilo — če — bi ne bilo vseh tistih številnih škodljivcev v zemlji, na zemlji in v zraku. Kako lepo bi bilo -— če — bi se d?» lo -irz zemlje privabiti še več in dobrih pridelkov. Kako lepo bi bil.o - -če — ... Taka .in podobna vprašanja so za današnjega zadružnika in kmeta velikega pomena. Res je in še vedno drži stari rek: Kolikor znaš —: toliko veljaš. Ce hočemo znati, se moramo učiti. Brez učenja znanja ni mogoče pridobiti. Da bomo počasi odpravljali tisti nadležni — če —bo it-relba v bodoče pogledati v globino takih vprašanj. Zdi se, da je vendar le malo premalo sodelovanja od strani zadružnikov in kmetov samih. Vedno poudarjamo, da je gradnja socializma težka stvar. Samo ne gre nikjer nič. Treba je trdo prijeti za delo. Takrat pa, ko j a treba — trdo prijeti — pride znan|je zelo prav. Sele takrat »e spozna njeno vrednost.. Po,t do napredka pelje samo sk/jizi znanje. -Naš človek, ki obdeluje zemljo, je bogat na izkušnjah, V.se do osvoboditve je imel le malo priložnosti, da bi bil te izk.ušnje ponredoval tudi drugim. V ožjem okolju svoje vasi pa je -uspešno pomagal ljudem v težavah in pripomogel, da se je uspešno rešila marsikatera zapletena gospodarska zadeva. Se vse premalo je znanega iz praktičnih izkušenj takih ljudi. Z željo, da bi se taki sami oglasili in začeli s sodelovanjem na .naši kmetijski: strani, smo napisali te vrstice. Mnenja smo. -da bi praktične izkušnje, ki so jih pridobili v dolgih letih s-vojega dela. m.no-go koristila tako .zadružnikom kot vsem ostalim, ki se baviijo z obdelovanjem zemlje. Začetno misel ponavljamo :n pravimo: kako lepo ibii bilo - če — bi ta naša mnsel ne naletela na gluha ušesa. Tisti, ki čuti, dn bi njegove izkušnje s pridom uporabili tudi drugi, je naprošen, da- pošlje uredništvu po najkrajši poti, kar srnat-tra, da bi bi-lo prav. Vse prejete prispevke bomo objavljali v posebni rubriki: Praktične izkušnje naših kmetovalcev. V ljutomerskem okraju gradijo zadružniki celo vrsto gospodarskih poslopij. Ta poslopja bodo služila skupnim zadružnim koristim. V kmečki delovni zadrugi Stročja vas so zgradili silos, gnojno jamo in goveji hlev za 54 glav živine. V zadrugi Razkrižje so zgradili moderen goveji hlev, gnojno jamo in dogradili silos. V Koršincih so zgradili svinjak za 120 prašičev in gnojišče. V Bučečovcih so spravili pod streho dvonadstropni mlin zadružnega sklada. V Prcsiki so zgradili upravno zadružno poslopje in večje skladišče. V Žerovincih so končali gradnjo zadružnega doma, v Križcvcih pa so v zadružnem domu uredili trgovske prostore. Pri Miklavžu so v zadružnem domu uredili dvorano, preuredili poslopje krajevnega LO, poštno poslopje, gasilski dom, krajevne gostilne in pekarijo. Na Dcsnjaku so zgradili gasilski dom, v zadrugi Ver-žej pa so zgradili strojno lopo. Gradbeno podjetje zadružnega sklada v Ljutomeru jc dogradilo v Ljutomeru stanovanjsko hiše, Okrepče- valnico zadružnega sklada, okrajno ki avnico in mizarske delavnicc. Poleg tega je podjetje zgradilo mehanične delavnico sklada in cisterno za kemikalije. Za zadružni sklad pa: je zgradilo skladišče, mizarsko delavnico in delavnico cementnih izdelkov. Les, ki so ga uporabili prt gradnjah, so zadružniki po večini sami spravili s Pohorja. V Stročji vasi gradijo kombinirani svinjak za 120 glav, cn govejo hlev in strojno lopo. V zadrugi Mota dograjujejo moderen goveji hlev in kombinirani svinjak, v Ivrapjin pa goveji hlev in veliko zadružno» skladišče. V zadrugi Lahonci bodo v kratkem pričeli z gradnjo skladišča in dvorane, v Bolchncčecih pa z gradnjo modernega hleva in svinjaka. Zadružniki obmurskih krajev razkazujejo obiskovalcem trdo, toda uspešno delo svojih rok in ponosno ugotavljajo: »V slogi je moč!« Pri njih velja tudi star slovenski pregovor: »Zrno do zrna pogača, kamem do kamna palača.« M. Š. v.--:- .- ¡i KAKO JE Z ZATIRANJEM KOLORADSKEGA HROŠČA? Pri pregledih krompirišč jc bilo ugotovljeno, da koloradski hrošč ni prizanescl niti na Koprskem. Komisija za pregledovanje je ugotovila, da sc istii zelo naglo širi. Povsod, kjer je komisija ugotovila okužena krompirišča, je takoj obvestila lastnike in odgovorne oblasti. Videti pa je, da ni zadostnega zanimanja ne od strani lastnikov krompirišč in niti ne od za to odgovornih. Obstoja nevarnost, da sc bo hrošč pri nas ugnezdil tako močno, da bi lahko nastale težke poslcdice pri gojitvi krompirja. Pokazalo sc jc, da ličinke hrošča ne prenesejo vročine, saj v vročih dnevih že kmalu po deseti uri začnejo Iesti s krompirjevice in sc za-rijejo v zemljo. Tudi uporaba zatiralnega sredstva DDT v tekočem stanju, ki ga priporočajo za zastrupljen je krompirišč, jc vse premalo učinkovita. To pa zalo, ker DDT nima barve in je težko ugotoviti, kje jc že bilo škropljcno. DDT v prahu pa se jc tudi pokazal preslab in premalo učinkovit, zato bi ne bilo napačno, ako bi se začelo škropljenje z arzenikom. Nujno bo potrebno začeti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da bo učinek večji in hitrejši. Nalogo pokončavanja hrošča je prevzel Zavod za pospeševanje gospodarstva. P. Zrna kmečke motali Se vedno je živa po naših vaseh stara mcdrcist. ki ima. poseben pomen v kmetijstvu. Praktične izkušnje, ki iso jih iz -reda v rod pridobivali naši predniki, so našle izraza v rekih in pregovorili. Taki reki in pregovori so nekaki nasveti, ki se jih lahko še vedno poslužujejo naši ljudje pri stvojem praktičnem delu. Na Ceikljansikem sem slišal od starih ljudi tele reke: Zemlja kmetu: Obdelaj ti mene, ali pa bom jaz tebe. Ko orješ za ajdo, se mora od brazde kaditi. Ajda mora trikrat »car/ali« (trpeli sušo) potem da dober pridelek. Ce se vsejati ne pusti, se ludi pridelati ne. Ravan }e kapitan, griva (strmina) je reva, grič pa hudič. Gnoj je kmetov gospod — temu se odkrivaj. ❖ Gornje objavljamo z željo, d'a bi vsi, ki ve do za lake in podobne reke po vaseh, zbrali vse in jih nam poslali v objavo. Prašičjerejci, 7iaslopili so vroči dnevi in s tem nevarnost prašičje bolezni rdečice. Ce še niste dali cepiti prašičev proti tej bolezni, storite to> VODNA ZADRUGA V DOLINI MIRNE V d-aliiiu Mirne je-700 kmetovalcev ustanb-viilo svojo vodno zadrugo. Kms',je-b:'do odslej p,reko izvoljenih organov sami upravljali vse namakalne naprave te doline. ZADRU2N1LKI IN KMETOVALCI — VAM V POMOČ . . . Danes nekaj novega za vse, ki radi prebirajo strokovne in poučne revije. Zavod za pospeševanje gospodarstva lin okrajna zadružna zveza v Kopru 'ta poslali svojim članom in inečlanom •— prvo številko »Kmetijskega vestnika«, ki naj bi bil od sedaj naprej glasilo teh dveh za naše goopodarbtvo tako vasjaih ustanov in likraitu svetovalec in pomočnik našim zadružnikom in kmJetom. »Kmetijski vestnik« bo izhajal enkrat -mesečno ,s pestro vsebino člankov -iz poljedelstva, vrtnarstva, sadjarstva, vinogradništva in živinoreje. Letna naročnina je 120 din, posamezna številka pa stane 10 dinarjev. Urednik revije je znani strokovnjak ,in naš sodelavec dr. Franc Juriševič. * »Naša vas« je .naslov drugi kmetijski bogato ilustrirani reviji, ki je začela izhajati v Ljubljani! kot glasilo slovenkega kmetijskega zadružništva. »Naša vas« bo izhajala dvakrat mesečno in bo prinašala, kot piše uredništvo v prv.i številki;.,«, članke kmetijskih strokovnjakov in praktičnih kmetovalcev, ki naj bi v preprcstOh baSeidah posredovali de-setUsočom slovenskih kmetovalcev svoja dognanja.« Prvi dve junijski številki sta izšli. Lahko rečemo, da sta .se kar dobro predstavili. Prinašata bogato ilustrirane strokovne članke. Vsaka številka obsega 16 strani strokovnih člankov in štiri st/rami slik na najboljšem papirju. Poleg tega ima še več strani obvestil. Naročnina do konca letošnjega leta je samo 220 din. Za -redne naročnike stane posamezna i&teviilka .15 idiiin v razproda;« pa 20 d lin, Rjivija zasluži vso pozornost naših zadiruimikov dn kmetovalcev, ki jo bedo brez dvoma radii sprejeli in iz nje črpali nasvete za izboljšanje dela in dobivali pobud za nadaljnji napredek in irazvoj gospodarstva. 1 a 12 milijonov dinarjev novih sirojev Kmetijske zadruge, so prejele te dni za 12 milijonov dinnrjcv kmetijskih strojev, ki jih je Zveza kme- tijskih zadrug koprskega okraja nabavila v inozemstvu. Devize za nabavo teh strojev so kmetijske zadruge preskrbele same z izvozom kmetijskih pridelkov. Dinarsko kritje Pa je dala ljudska oblast. V Posavju obnavljajo vinoGrade \j Posavje ima poleg Primorja it» Bele Krajine najtoplejše prednebje v Sloveniji. Zato na tem področju ne uspevajo najboljše jablane, pač pa breskve, če.šplje, žlahtne hruške in vinska trta. Za breskve so v Posavju šc bolj ugodni pogoji kot na Primorskem. kar dokazuje, izredna di-šavost plodov, sočnost in lop razvoj drevja brez namakanja. Dokaz temu so dosedanji breskvini nasadi nekaterih kmctovalccv že iz prejšnjih časov (Fornazarič, Mižigoj, Trpin, Koržič, Primožič itd.). Vsa ta dejstva jc med drugim sprevidel tovariš Vesel, dosedanji predsednik in strokovni vodja znane sadjarske zadruge »Osojnik« pri Ptu-iu. Kot preizkušeni praktik se je odločil urediti v Posavju večje plantažne nasade breskev in žlahtnih hrušk. Da bo delo uspešnejše, je Okrajna zveza kmetijskih zadrug v Krškem nabavila za rigolanje lastno rigolno garnituro: dva težka trak-torja-goseničarja in tritonski rigolni plug, Dosedaj so v Leskoveu aron-dirali v ta namen 50 ha zemljišč. Obstoja pa možnost začetni kompleks povečati na 100 hektarjev. Drugi večji zgled novih nasadov V Posavju muli novo ustanovljena kmečka vinogradniška delovna zadruga Pišoče. Pri tej zadrugi so v jeseni zrigolali okrog P hektarjev površin, od katerih je določeno dva in pol hektarju za breskve, -1 hektarje za vinograd, druga pa za matičnjak in tr.snico. Letos sadijo breskve in vinograd, medtem ko bodo matičnjak zasadili šele prihodnje leto. Od bre--kcv so zasadili: Hal-berto, Pistojo in Amsden. , Načrt za novi vinograd v Pišeeali sc razlikuje od dosedanjih navadnih po tem. da tečejo vrste počez, ne pn v smeri strmine. Na ta način bo olajšana obdelava z vprežno živino ali s stroji. , j 12. N A D A L J E V A N J E To notranje doživetje, ki ga je doživel Dobbs v tej minuti, je razločila oba moža, ne da bi se tega zavedala. Bila je ločitev njunega čustvenega sveta. Odslej sta korakala vsak za svojim življenjskim smotrom. Njuni različni usodi sta se začeli oblikovati. »Zlato pa zakleto?« je rekel Curtin ugovarjajo. »Ne vidim, kje je prekletstvo? Prav toliko blagoslova je na njem. Odvisno je samo od tega, kdo ga ima. Posestnikov značaj ustvarja prekletstvo ali blagoslov. Daj lopovu kremence v roke ali pa suhe gobe, uporabil jih bo za lopovščino.« »Lakomnost je edina lastnost, ki jo povzroči zlato v svojem posestniku.« Dobbs se je čudii, kako je prišel do tega mnenja. Zdelo se mu je tuje. Toda prigovarjal si je, da ga je izrazil samo, da bi Curtinu ugovarjal. »To, kar sedajle govoriš, je prava bedarija,« je odvrnil Curtin. Ne da bi nameraval, si je izbral bolj zaupljiv način pogovora iu tudi Dobbs si ga je brez misli osvojil, kakor bi niti ne občutil spremembe. »Vse je samo od tega odvisno,« je nadaljeval Curtin, »ali ljubi posestnik zlato samo po sebi ali pa mu je za sredstvo, da doseže z njim kak pomeri. Vsaj so tudi pri vajakih častniki, ki bolj pazijo na to, da je jermenje natančno očiščeno, kakor pa na to, da je uporabno. Zlato samo po sebi ni potrebno. Če se mi posreči koga prepričati, da imam mnogo zlata, lahko dosežem prav isto, kakor če bi ga resnično imel. Ni zlato, lci človeka izpro-minja, marveč moč, ki jo lahko uresničijo zaradi zlata, je tisto, kar ljudi tako vznemirja, kadar vidijo zlato ali pa samo slišijo o njem.« Dobbs se je naslonil na klop, na kateri sta sedela. Pogledal je kvišku in je zapazil na strehi neke nasproti stoječe hiše dvoje delavcev, ki sta napeljevala telefonske žice. Stala sta tako nezanesljivo, da je človek vsak hip pričakoval, da bosta padla navzdol. »Za štiri peze ali za štiri peze petdeset nn dan,« je razmišljal Dobbs, »in zmeraj v nevarnosti, da si zlomita tilnik ali polomita kosti; pri postavljanju črpalnih stolpov je prav tako, samo da nevarnost nekoliko bolje plačajo.« _.: 1KS.J - ri n n r> M / i" , . 0 jif i i . !:!' M, M. C" T&ž-A-.-.---'-H I ¡ iiCfe * ■m : f iSCtp Potem je razmišljal o tem, da žive delavci prav po pasje. Ko je predel misel dalje, je vprašal: »Ali bi ti izdal prijatelja, da bi obdržal vse zlato zase, kakor so poskušali oni trije?« »Tega sedaj ne morem reči,« je odgovoril Curtin. »Ne vem, ali je kje človek, ki bi mogel natančno reči, kaj bi napravil, če bi si lahko pridobil veliko množino zlata in Je bi priložnost nanesla, da bi druge soudeležence odpravil. Menim prav gotovo, da jc še vsak človek drugače ravnal, kakor je sam pričakoval, v trenutku, ko je nenadoma dobil mnogo zlata ali pa je imel vsaj priložnost, da si ga sprani v žep.« Dobbs je še zmeraj opazoval telefonske delavce. Čeprav tega delavcem ni privoščil, je vendar tiho upal, da bi kdo padel, ker bi to nekoliko spre-menilo enolično življenje. Ker pa ni nihče padel, se jc zavedal, da nerodno sedi in da ga bole ramena. Zopet se jc zravnal na klopi in si prižgal cigareto. Zrl je za dimom in tako rekel: »Jaz bi napravil kakor Tilton. To je najbolj golovo in potem —= POROČNA NOČ — (Nadaljevanje s 7. strani) stopil k njemu, ¿mu odrezal glavo in je togoten kakor je le mogel biti, konja razkosal. Ko je torej žena videla, kako je pokončal Svojega edinega konja in •da s takšno smrtjo ¡preti vsakomur, ki ga na besedo ne ulboga, je izpre-videila, da to nikakor ni puhla šala, in se je taiko luistrašila, da ni več vedela, ali je še živa ali že mrtva. On pa je pihal od jeze in je ves okrvavljen sedeli nazaj na mizo in .p-.iisegel: pa če (bi imel tisoč neposlušnih. konj, ¡dedcev ali žer&k v •svoji hiši, vse bi pokončal; potem je sedel din ..gledal naokoli, s krva-vivm mečem na k cul enih. In ko 'je pogledal sem in tja in ni cpaizil nobenega živega bitja več, je uprl isvoje strašne oči v ženo in ji rekel, isila razkačeno, še vedno z golim mečem v roki: »Vistani in mi primesi vode, da si umijem roke!« 'Gospe ije bilo pri srcu, kakor da je že razsekana na drobne kose; že lis poskočila in mu prinesla vode. Tedaj je -vzkliknil: »Ha! To sem bogu hvaležen, da isi me ubogala, kajti, ker so me oni trije bedaki tako irazkuriili, bi .sicer biilo tudi po 'tebi, kakor je bilo po njih.«, Nato ji je zapofvedal. naj mu da jesti, in je ubogala; zarjul pa je tako, da je že mislila, da ima glavo v oreptojah. In Itako je bilo vso' noč in žena ni niti mrdnlia, marveč storila vse, kar koli jii je zapovadal. Ko sla za kratek čas izadremala, ji je rekel: »Tak sera, da ne morem v miru zaspati; .poskrbi', da me ne bo nihče' zbudil, in mi pripravi dober zajtrk!« Drugo jultiro, že navsezgodaj, so se 'Zbrali očetje in imatare in tete pred vrati. In.ker je bilo notri vse tiho, ■so bili v istraihu, da je mladi zakonski mož nemara mrtev ali ranjen, in ta iskrb jilt je še' bolj prevzela, ko .so slkoizi špranje v vratih zagledali .samo ženo. Komaj jih je ta opa;zi'la pri viratih, že se je priplazila tiho in plaho do vrat in jim hitela šepetaHii: »Nesrečni ljudje, kaj vendar hočete? Kako se drznete k vratom in .tu kramljati? Molčite, sicer bo po vas!« Ko so (ti zunaj to štišali, so se močno začudili. Ko pa so zvedeli, kako ista mlada zakonca prebila noč, so mladega moža hvalili, ker ,si je znal tako imenitno pomagati, da je pometel v svoji hiši. Posihmal ■je bila njegova ženica takšna, da jo je lahko okoli prsta ovil in sta •srečno živela. Neki da;n po 'lean je pai hotel tast posnemati svojega zeta- in je tudi on pokončal svojega konja; a žena mu je rekla: »Nikar no. stari! Prepozno si se zmlGlil. Midva se že poznava!« 3 iS^Ma ti ni treba več tako garati in se lačen potepati okrog. Zadovoljil bi sc majhno količino in odšel bi po svojih potih. Drugi naj se zaradi mene bijejo.« Curtin ni vedel na to kaj odgovoriti. 0 vsem sla že dodobra razpravljala in pričela sta govorili o nečem drugem, o nečem povsem brezpomembnem, samo da bi govorila in bi ne sedela tako bedasto. Ko pa sta sc popoldne vrnila s kopanja v reki in se vso pot jezila, da sta morala hodili po prašni aveniji, ker sla si hotela prihraniti jietnajst centavov za električno železnico, sta znova načela pogovor o zlatu. Zmeraj sla bila samo napol sita. zmeraj ju je žejalo po kozarcu ledene vode, zmeraj slabo naspana, ker sta spala na trdih in nerodnih posteljah — zato sta zmeraj mislila na zlato. Tisto, na kar sta res mislila, je bila izprememba njunih razmer. Te razmere pa so sc dale spremeniti samo z denarjem iu denar je bil v bližnjem sorodstvu z zlatom. Tako je postajala misel na zlato zmeraj močnejša in je izbrisala iz njiju vse druge misli. Naposled sta spoznala, da jima denar ne more pomagati, da ju lahko reši samo zlato, samo velika gora zlata iz tega življenja, iz tega nihanja med lakoto in napol sitostjo. Živela sta v deželi, kjer so bili nezaslišani zakladi zlata. Videla sta zlato, kako se je bleščalo pred njima, videla sta ga celo, ko sta zamizala. ker je sonce tako neusmiljeno bleščeče sijalo po belem prašnem trgu Mogoče ni bilo zlato, mogoče je bil vroči asfaltni pločnik, beli prah, bele liisc, kar ju je tako vznemirjalo. Toda. naj sin razmišljala o tem ali onem zmeraj so sc jima misli povraČale k zlatu. Zlato je pomenilo ledeno vodo, zlato jc pomenilo zadovoljiv žclodcc, zlato jc pomenilo hladno stanovanje v visokem. elegantnem hotelu na rivieri. Zlato, samo zlato, potem bi bilo konec postopanju pred ameriško banko, kjer sta že tolikokrat nahruli a kakega menažerja s petrolejskih polj za ničevo pezo ali za delo. To je bilo poniževalno in sploh je tole vse skupaj pasje življenje. jave m oglas! RAZPIS konjskih .dirk, ki jih priredi KLUB ZA KONJSKI ŠPORT »HEROJ VOJKO« POSTOJNA 13. julija 1052 ob 14. uri na letališču Raki.tnik pri Postojni. 1. M ANE 2 KO JAHANJE: Istočasno ia.T.-.je dvMi odelenj dlanov KKS »HEROJ VOJKO«. Posamezni jahači se bodo ocenje-vfali, Nagri: : Častne za p:ve tri vsakega odelenja. 2. Dirka: »LIPICANCI« Enovpreana vožnja za 3 letne starejše Lipicance. Proga 2000 m, Nagrade: Din 8000 (4000, 2000, 1200, 800). Prijavnina Din 200.—. 3. Dirka: »PREDVOJASKA VZGOJA« Vožnja s topovskimi prednjaki članov KKS »HEROJ VOJKO«. 4. Dirka: »NASI PIVCANI« Enovpreana vožnja za triletne in starejše delovne konje, ki so last kmetov, zadrug, ¡posestev, ekonomij in podjetij. Proga 2000 m. Nagrade: 8000— (4000, 2000, 1200: 800). Prijavnina Din 200.—. 5. Dirka: »NASI PIONIRJI« Ravna galopska dirka, za konje ki so last klubov za konjski šport, JLA, NlM, * ki se uporabljajo za ivežbainje v jahanju, brez izenačenja težev Pravico nastopa imajo: pionirji do 16 leta. Proga 800 m. 'Nagrade: Častne. Prijavni ne ni. 6. Tekmovanje v preskakovanju zaprek kat. »p«; 8—10 zaprek, — 12 skokov, višina 0.90 — 1.10, širina do 1.20 brez jarka. Telkmujejo tri letni in starejši konji JLA, im KKS. Steza oblika zaprek in čas bo objavljen pred pričetkom tekmovanja. Udeležba samo za pripadnike KKS, JTA in NlM. Naigrade 10.000.— (3000, 2000, 1300, 1000, 900, 700, 600, 500). Prijavnina Din 100. 7. Dhka: »NASI MLADINCI« Ravna galopska dirka za konje, ki so last klubov, JLA in NM, brez izenačeni j a iteže. Pravico nastopa imajo mladinci do 18 let. Proga 1800 .m. 'Nagarade: Častne prijaviniine n!i! 8. SPOMINSKA DIRKA: »HEROJ VOJKA« Dvoprežna dirka triletnih in starejših konj, lasi KKS, JLA in NM, kmetov, zerinug, posestev, ekonomij in podjetij. Kupimo 2-tonslci tovorni avto jail ff0» Ponudbe z navedbo stanja, cene vozila in načina plačila na Pekarsko podjetje „Center" Maribor, Grajski Srg št. 6 MIRANDA BABIC. roj. 28. XII. 1931. v Baibi&iih, stanujoča istoitam, je izgubila svojo cisebno izkaznico št. 39019/5.19, izdano od KLO Mare-z'i.'ge in jo razglaša za neveljavno. ŠAHOVSKO PRVENSTVO PRIMORSKE Šahovska zveza Slovenije je poverila Šahovskemu društvu Idrija izvedbo prvenstva Primorske za posameznike. Turnir se bo začel v Idriji 10. julija ob 10. uri v dvorani MLO. Vse primorske šahovske ediniee imajo pravico, da pošljejo po enega udeleženca, Cerkno, Tolmin, Postojna iu Idrija pa po dva udeleženca. Turnir bo imel 12 ali 16 šahistov, ki bodo odigrali dnevno po dve partiji. Igralo se bo na ure in vsak' udeležence bo moral pisati partije. Zmagovalec dobi naslov prvaka Primorske za leto 1932 in bo imel pravico sodelovati na polfinahiem turnirju Šahovske zveze Slovenije, ki se bo začel 20. julija v Tolminu. Društva morajo poslali prijave najkasneje do 5. julija Šahovskemu društvu Idrija. Stroške potovanja nosijo društva, stroške prehrane nosi zveza, prenočišča pa idrijsko društvo. Internacionalni mojster Vasja Pire jc odigral v Elektrogospodarski šoli v Cerknem simultanko s -10 nasprot-niki. Po Iriuimi borbi je mojster 35 partij dobil, -1- remiziral in eno izgubil. Mojstra je premagal učenec III, a razreda Krsta Paripovič, remi-zirali pa so Mirko Kukovičič, Filip Duvanči", Rudi Jeršin in Ciril Šavli. V počastitev dneva učencev v gospodarstvu je bil 23. VI. v Elektrogospodarski šoli v Cerknem brzotur-nir, katerega se je udeležilo -10 učencev iu uslužbencev šole. V finalnem tekmovanju je osvojil prvo mesto s 25 točkami uslužbenec šole Jeršin Rudi, drugo mesto pa s 25 točkami Falalov Peler. jugoslovanske cone trsta , od 5. VII. do 11. VII. 1952 SOBOTA 5. 7.: 1-1.20 Od Triglava do Jadrana; 18.15 Bosanske sevda-linke: 18.30 Morja široka cesta; 18.50 Melodije iz operete »Pri belem konjičku«; poje Rožica Kozeni; 21.00 Veseli zvoki; 21.30 Od sobote do sobo le. NEDELJA 6. 7.: 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Mladinska oddaja: Najlepše pravljice: »Slavec in roža« — Pogovor s pionirji; 13.00 Kdo poje lepše; 13.15 Glasba po željah; 14.30 Domači zvoki: 16.45 Z mikrofonom med našim ljudstvom; 18.45 Popularni revijski orkestri. PONEDELJEK 11.20 Ob Praga 2600 m. 'Nagrade: 10.000.— (4000. 3500, 2500). Prijavnina Din 200.—. 9. Dirka: »NASI PARTIZANI« Ravna galopska dirka za konje brez izenačenja teže. Pravico nastopa imajo člani, JLA in NM. Proga 2000 m. .Nagrade: 10.000,— (4000. 3500. 2500). Prijavnina Din 200.—. OPOMBA: Dirke bcido po Pravilniku ZVEZE ZA KONJSKI ŠPORT JUGOSLAVIJE. Klub si pridržuje tudi po prijavnem zaključku pravico odpovedi dirke, ¡spremembo propo.rcij, in razpisanih nagrad, Prijave, ki morajo vsebovati ime, starost, barvo in spol kchja, ime .lastnika in vozača ali jahača, naziv KLUB ZA KONJSKI ŠPORT »HEROJ VOJKO« POSTOJNA. POPUSTE IN DODATKE za vse dirke določi posebna komisija! Soči in Žili: 18.15 Vesele ritme igra na harmoniko Jože; 18.30 Pojo solisti ljubljanske Opere; 21.00 Slušna igra: Carlo Goldoni »Lažnivec«; 22,00 "Nočni koncert. TOREK 8, 7.: 13.50 Igra orkester JLA iz Portoroža; 14.20 Kulturni razgledi; 18.15 Pesmi našega juga; 18.30 Radijski roman: Dama s ka-melijami (5. nadaljevanje); 19.00 Znani simfonični biseri; 20.000 II. Giordano »Andrea Clienier«, opera v 4 dejanjih; 22.00 Plesna glasba. SREDA 9. 7.: 14,20 Od Triglava do Jadrana: 18.15 Igra saksofonist Srečko Dražil; 18.30 Revijske melodije; 21.00 Poje komorni zbor RJCT p. v. Mirana Hasla; 22.00 Glasba za ples in razvedrilo. ČETRTEK 10. 7.: 14.20 Po svelu okrog: 18.15 Makedonske narodne; 18.30 Iz naše narodne revolucije; 18.40 Odlomki iz simfoničnih pesnitev. PETEK 11. ".: 13.50 Igra orkesler JLA iz Portoroža; 14.20 Literarni obzornik: 18.15 Srbske narodne; 18.30 Odlomki iz slovenskih oper. Križanke l 2 3 4 5 ó 7 raaun fcr-nn eiioa 8 9 10 DS33 11 12 13 LDK'J füKD ru-a acau 14 15 ESI SI3D U1B 16 cana nniia ■noa nasn 17 18 OTTHH DEDU pucn feuxai 19 20 BCTBH tinnts nn-n cusía 21 22 23 Bnn ■■nn ncan cana 24 25 26 Bara Ci-JILLJ una H saaa 27 ¡ 28 29 nnen ¡5SS acusa 30 | 31 j Besede pomenijo Vodoravno: 1. izumetničenost, cirkuška umetnost, 7. nikalnica, 8. Stevenssonov junak («Dogodivščine na -otokih«), 9. talen, kopen, 11. prislov: prav, ravno, 12. slovanski knez, znan po svojih pohodih na Carigrad, 14. dva enaka soglasnika, 15. reka v Afiriki1, 16. reka v Nemčiji, pritok Donave, 17. kratica za »nogometni klub«, 18. dva soglasnika iz besede renta, 19. Avar, 21. električni pol, -22. zlato (iranc,), 24. gib, migljali, 25. gradbeni material, 27: voitto -drevo, čebelji pamj. 28. moško ime, 30. pomožni glagol, 31. mesto ob Dravi. N a v .p i č n o ; 1. ime in priimek slovenskega pisatelja (»Lukarji« Na .splavih«), 2. pripadnik posebne smeri v umetnosti in literaturi, 3. vezriik, 4. del ust, 5. popolnoma podoben, sličen, 6. ime in priimek slovenskega pisatelja (mKapitano-v.i«), 10. položaj, 13. član sveta, starešin v Sparti, 17. dan v tednu (mnotž.), 20. drevo (dativ)," 23. sirota. 26, (ribiška mreža, 29, medmet v ?, oo rib ude" REŠITEV KRIŽANKE IZ 26. ŠTEV. Vodoravno: 1. kopila, 8. bober, 9. in, 11. karo, 12. Homer, 14. Avar. 15. la, l(i. met, 17. len, 18. ali, 19. ost, 20. Ra, 21. plen, 22. gnano, 23. njen. 25. os, 26. katar, 28. oratev. Navpično: 2. Ob, 3. poker, 4. Ibar, 5. ter, 6. aroganlnost, 7. Miha Marinko, 10. novela, 13. mati, 15. leseno, 17. Lola, 21. Puuat, 22. geta, 21. jar, 27. re. Tudi v poletnem času rade nosimo dvodelne obleke, saj so za ta letni čas še mnogo praktičnejše kot sicer. Z a tako poletno krilo vzamemo lahko, pestro črtano blago Bluze h krilu so enobarvne in temnejše za sprehode pa uporabljamo svilene francoske bhtze. Naši najboljši nogometaši na treningu v Ljubljani Pred nami se vsakodnevno postavlja vrsta nerešenih vprašanj in odgovornih nalog glede skrbi za otroka, mater in družino. Vse to ne zahteva od nas samo mnogo dobre volje in dela. temveč tudi globoke ljubezni. Nedvomno je, da vsa težka in komplicirana vprašanja, ki so s tem v vezi, ne bomo mogli rešiti naenkrat, toda lotiti se jih moramo in na njih delati stalno in z vso odgovornostjo. Za danes bomo navedli nekaj perečih vprašanj v Slovenski Istri, zelo pa bomo hvaležni našim bralkam in bralcem, ki bi nam bili pripravljeni s pametnimi nasveti ali Judi dejansko priskočiti na pomoč. V Slovenski Istri je zlasti po vaseh zelo razširjeno pitje alkoholnih pijai?, žal tudi med mladoletno mladino. Le pojdimo v sobotah in nedeljah zvečer po lokalih! Človeku se stisne srce ob pogledu na mladin-cc izpod 15 let, ki sede pri kartah in pijejo, kakor da bi v današnjem času res ne bi bilo lepšega in zabavnejšega razvedrila. Ta grda razvada se je tako udomačila, da nihče ne vidi na tem kaj posebnega, kaj šele da bi se kdo zaradi tega vznemirjal. Razumljivo je, da gostilničarji ter uprave gostinskih podjetij nimajo ničesar Ssoper to zabavo, saj jim prinaša vendar dobiček. Toda kje smo starši, šole, organizacije ? Kaj res nimamo toliko moči, da bi to grdo Tazvado preprečili ? Naša oblast je sicer izdala odredbe, da bi se to pijančevanje preprečilo, toda varnostni organi in posamezni ljudski odbori so se vse premalo resno lotili stvari. Končno si pa tudi moramo biti na jasnem, da se take stvari ne dajo odpraviti samo z odredbami. Treba je mnogo vzgojnega dela, globokega in premišljenega dela z mladino, ki to tudi po vsej pravici zasluži. Mladini moramo neprenehoma bogatiti miselnost in jo vzgajati v duhu novega socialističnega človeka, ki si je v svesti velikih pridobitev naše ljudske revolucije. Čeprav zahteva od nas to delo mnogo truda, sc ga ne smemo plašili, hkrati pa se moramo stvari lotiti tudi od prave strani. Vsepovsod ■ustanavljajmo društva prijateljev otrok in mladine, zakaj ne bi tudi pri nas ubrali te poti? Mnogo je pri nas ljudi, ki bi bili pripravljeni de- lati z mladino, treba je samo stopiti do njih in se z njimi pogovoriti. Razen tega pa ne smemo pozabiti, da je naša ženska organizacija najbolj poklicana za to delo. Naše žene morajo imeti povsod oči, povsod roke, kajti mnogo je odvisno od tega, kako se lotimo stvari. Drugo izmed najbolj perečih vprašanj je vprašanje odnosov v posameznih družinah. Le kako naj pričakujemo vzgojenih otrok, če so starši sami ne vzgojeni in se ne zavedajo svojih odgovornosti. V nekaterih družinah se dogajajo prave tragedije in uri tem trpe najbolj otroci. Zares je žalostno, da taki starši tako malo mislijo ua svoje otroke. Minuli so časi, ko so nekateri posamezniki v svoji lahkomiselni površnosti in celo moralni izprijenosti delali, kar so hotoli. Danes gleda na njih vsa družba. Njej so odgovorni za vsa svoja dejanja. Prišel bo dan, ko bodo taki izprijenci morali dajati odgovor. Kljub vsemu pa gledamo danes na vse take primere vse preveč površno, nezainteresirano, kakor da nam ne bi bili mar. Toda -prav v tem je naša velika napaka. Ne dopuščajmo, da bi naši otroci zaradi izprijenih staršev trpeli. Če ne moremo več pomagati staršem, pomagajmo otrokom. Zavzemimo se za vsak posamezen primer. To je naša velika dolžnost, če hočemo, da bodo otroci takih staršev nekoč srečni in svobodni ljudje. Vzgajnjmo pa tudi starše, saj lahko knjige, predavanja in osebni razgovori mnogo store v tem pogledu. Tretja stvar, ki nas teži .so naši tako imenovani »brezprizorni«. Gotovo ste slišali ali čitali o vlomih, krajah in potepih, ki so jih zagrešili mladoletniki. Kdo je temu kriv? Ti primeri so dediščina naše preteklosti. Res pa je tudi. da smo ob našem tempu dela zanemarjali ta vpra- Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadrana v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Štev. tekočega računa pri Narodni bank i v Korrru 057-909-171 Letna naročnina 500 din. jx>lletna 250 in četrtletna 130 din. šanja, čeprav je skrb za vsakega posameznika ena izmed najlepših misli naše nove stvarnosti. Vse te napake moramo popraviti in jih tudi bomo. Otroke in mladoletnike, ki kvarijo okolico, je treba prevzgojiti in vplivati nanje. V naši domovini obstojajo taki zavodi. Z ljubeznijo in prizadevanjem se da mnogo storiti. To je na primer dokazu! tudi ruski pisatelj Makaronko, ki je rešil mnogo svojih gojencev, med katerimi so bili nekateri tudi že morilci. Seveda je še mnogo vprašanj, ki jih bo treba rešiti. Z vztrajnim in poglobljenim delom jih nedvomno tudi bani o in to tem prej, cim vec nas bo pri tem resno sodelovalo. J. K. ZA DOBRO VOLJO Stara devica.: »Trikrat sem d ali a časopis oglais, da išče osamljena duša na stara lota vsaj nekaj toplote ¡in svetlih dni. Pomislite, oglasila sc mi je direkcija DES (Držajvne elek trarne Slovenije). * Jaka je resno zbolel, žena je poslala -po zdravnika, a ker ga ni bile doma, je bilo treba iskati drugega Medtem se je v.nnil tudi prvi zdravnik in hkrati sta se oba znašla pri Jaki. Vsak s svoje strani sta sedla na posteljo in segla z roko pod odejo »Tifoidna mrzlica,« pravi prvi. »Se daleč ne, pijan je kot klada« ga zavrne drugi. Tedaj je Jaka odgmil odejo in začudeno sta se pogledala, zdravnika ki sta se da-žaia za roke. Profesor (pri eksperimentiranju): »Kakor vidite, -sedaj ničesar ne vidite, a zakaj nič ne vidite, to boste zdaj videli . . .« Ljubljana je bila v zadnjem tednu zelo športno razgibana, največjo živahnost pa je prinesel prihod državne nogometne reprezentance, ki sc ho na skupnem treningu do 10. julija pripravljala na olimpijske igre v Helsinkih. Naši nogometaši so dobili prijetno bivališče v hotelu [ialievilc, trenirajo pa na novem stadionu Železničarja. Glede igrišča, ki je travnato, so se zelo povoljno izrazili in dejali, da je bolj elastično kot sta igrišči CDJA Partizana in Crvene zvezde v Beogradu. Pod vodstvom trenerja Pogačnika sc dnevno skrbno pripravlja na igrišču Železničarja 18 najboljših nogometašev Jugoslavije in sicer Beara in Cvetkovič (vratarja), Stankovič, Crnkovič in Čolič (hranilci), Čajkovski Zlatko, Ilorvat Iviea, Boškov, Diskič in Ljuštiea (krilci) ter Og-njanov, Mitič, Bobck, Zehec,' Raj-kov, Čonč in Firm (napadalci). Od vseh osemnajst napadalcev so le Vukas, Čolič, Mitič in Zobce kadilci, nihče od reprezentantov pa ni pristaš alkoholnih pijač, ki jih uživajo v zelo skromni meri, tako da vodstvu ni potrebno uvesti v tem pogledu nobene »diete«. Najstarejši med njimi je Čolič, ki ima edini nad 30 let; trije med njimi, Horvat, Zebee in Stankovič pa služijo kadrovski rok v JLA. Na vsakodnevni i h popoldanskih treningih sc zbere redno lepo število gledalcev, ki pozorno opazujejo vaje naših reprezentantov. Med njimi je tudi precej pionirjev, ki z glasnimi vzkliki dajejo priznanja lepim potezam, seveda predvsem ostrim strelom na gol in dovršenim paradam Beare. Zlasti slednji je postal pravi ljubljenec pionirjev pa tudi ostalih gledalcev. - V nedeljo je državna reprezentanca odigrala prvo trening tekmo z domačim Železničarjem. Rezultat je bil. kakor smo pričakovali dvošte-vilcen — 10:0, vendar igra nas po pravici povedano ni zadovoljila. — Imeli smo občutek, da sc reprezen-tantom ni ljubilo preveč naprezati in z redkimi izjemami niso pokazali ničesar, kar je številna publika pričakovala od tako renomiranih igralcev. Predvsem nas je razočarala igra vseh štirih branilcev, med katerimi pa jo bil po mojem mnenju še najboljši Stankovič, čeprav sc je sem pa tja posluževal grobih in nedovoljenih sredstev. Glede vratarjev Cvetkoviča in Beare bi težko dejal, kdo je bil boljši. Cvetkovič je zelo talentiran in je dva zelo nevarna strela izvrstno ubranil, vendar pa je imel premalo posla, da bi lahko koj več povedal o njem. Beara je nekaj strelov dobro ubranil, vendar je bil nekoliko nesiguren in izgleda, da še ni v polni formi. \ krilski vrsti je bil najboljši Horvat, ki je od vseh igralcev pokazal doslej najbolj stalno formo, glede ostalih pa se bo moral trener še precej beliti glavo, koga bo postavil v reprezentanco. Kakor na tekmi z Norveško sta tudi tu bila v napadu najboljša krili Zebee in Ognjanov, razigral pa se je tudi Bo-bek, dočirn sta bila najslabša Raj-kov in Firm. Mitič je po vseh znakih sodeč izven forme in je vprašanje, kako bo kaj z njegovim nastopom v reprezentanci. Mogoče je to le trenutna kriza in se bo v zadnjih dneh situacija še spremenila. Na splošno lahko rečemo, da smo bili po prvi trening tekmi resno v skrbeh, kako bo v Hc-lsinkiju. Toda žoga je okrogla in kdo ve. kakšno presenečenje nam lahko še pripravijo naši reprezentant.i. Ij. PRVI OLIMPIJSKI NOGOMETNI PRVAKI Prvi olimpijski nogometni turnir jo bil leta 1908 v Londonu in se je končal z zmago Analije. Na turnirju je nastopilo 8 ekip, v finalni igri pa je Anglija premagala Finsko s 1:0. Na naslednjih olimpijskih igrah v Stockhplmu leta 1912 je tekmovalo že 11 ekip. Zmagala je ponovno Anglija, ki ie premagala v finalu Dansko s 1:2. Odbojkarsko moštvo ljubljanskega Krima bo v nedeljo gostovalo v Kopru. Tekma je bila napovedana že pred štirinajstimi dnevi, vendar je odpadla, ker je bilo ina dalmatinske otoke. Rimski p.ofesor Vatag-ussa., priznan spaoialiiat za otroško tuberkulozo, je izgubil službo, ko je zahteval od fašističnih oblasti, naj ne pošiljajo predSr.lsIkih otrok v obmorske kolonije. Zdravstvena škoda, ki jo je povzročilo mno žično pošiljanje Otirok pod 6 letom starostu na nim-je je .postalo v Italiji očifino v toliki meri, da so -profesorju Valaguissi dali v Rimu še- pred koncem fašizma p:av. (konec prihodnjič) PRIZOR S TEKME HAJDUK — BSK ■EM—— ——BB • ..•......—IC7 SHHHHIHHHHHi i —— -. . ..- ■ ■■ H -.■ --.irT... ■■ -L ■ -...„...., MMMM ' i i DRUGI DEL Grad na Kozlovem robu v Tolminu je bil že dolgo na pol zapuščen. Odkar so si paLrijarbi na sovodju Soče in Tolminske postavili Dvor, je v njem živelo le nekaj vazalov, vojaških hlapcev in biričev. V njegovih sobanah niso več odmevale pesmi, vse šumno življenje se je bilo preselilo v Dvor, kjer so se. plemiči gostili in popivali, plesali ob zvokih godbe. Tudi če so bili napadeni, se niso več umikali na težko dostopni gradič. Varovali so Dvor, ki so ga bili utrdili, zakaj v njem je bilo nakopičeno bogastvo, polne žitnice in sodi vina. Čepe za linami in okni so prežali na prihajajočega sovražnika. Pročelje Dvora z vhodom ni bilo obrnjeno proti Tolminu, temveč proti sovodju. Proti Tolminu je bilo obrnjeno neprijazno, pusto lice zadnje strani očrnelega, štirikotnega poslopja, ki je bilo na vogalih utrjeno z nizkimi stolpi. Majhna, zamrežena okna so bila kot da zlobno mežikajo. V debelih stenah so zijale line, skozi katere so v primerih napadov frčale puščice in kamenje. Skozi nje so brizgali vrelo vodo in raztopljeno smolo. Nizka, z železjem okovana vrata so bila kot temno žrelo, ki je dan za dnem požiralo tolminsko bogastvo. V sredini poslopja je bilo obširno dvorišče. Tu je stala kapelica, shrambe, ječa in hlevi. V zadnjem delu poslopja ni bilo sob ne soban, temveč le hodniki in celice, v katerih so ždeli vojaški hlapci. Tik vnanje stene je bil izkopan globok jarek z mostičem na verigah, ki so ga dvigali ob sovražnikovem napadu. Pritličje Dvora je bilo temno, vlažno, da se je s sten luščil omet. Tu je stanovala služinčad in biriči, ki so iz dolgočasja uganjali neslane burke. V prvem nadstropju so bile prostorne sobane za kapitana in patrijarha. V vsaki sobi je bil kamin, okrašen z reliefi iz marmorja. Stene so bile poslikane s freskami; podobe so kazale prizore iz življenja IHPIfiHRI iii^iiPiiiPiiir plemičev in zgodovinske dogodke. Patrijarhove sobe so krasili prizori iz svetega pisma in alegorične podobe žensk, ki so predstavljale patrijar-hovo oblast na zemlji. Na hodnikih so bili upodobljeni prizori iz domačega življenja, Kozlov rob, Tolmin, sejem pri cerkvi sv. Ur h a; Tolminci, ki pi skajo na dude in plešejo svoje vrtoglave plese; čarovnica, ki jo kmetje sežigajo na grmadi. Na tlaku velike sprejemnice se je blestel v mozaiku patrijarhov grb; Goričani so ga bili že dvakrat izbrisali, a je bil vedno zopet obnovljen, kakor se je menjavalo gospodstvo. V.drugem nadstropju, kjer so bile sobe manjše in oprava ter okrasje skromnejše, so prebivali vazali in patrijarhovo spremstvo, kadar se je ta mudil v Tolminu. Tu je našel prenočišče kdorkoli, ki ga je kapitan gostil na Dvoru. Le štirje stolpi so bili temni in pusti tudi znotraj. Tu so bile nakopičene sulice, samostreli, loki in puščice, smoljenke in razno drugo orožje in gorivo, ki je čakalo sovražnika. Pod Dvorom, globoko v zemlji, so ležale velike obokane kleti s polnimi vinskmi sodi, z izvirom, vode, ki je curljala v kamnitno korito, in s skrivnim rovom, ki se je končaval neznano kje med skalami ob reki, a je bil v letih, v katerih se godi naša povest, njegov izhod že zasut. Tedaj je bil v Tolminu za kapitana Viljem de Razzi, človek mogočne postave in zgovorne besede. Ta je bil ob nastopu službe spodil gastalda Feliksa, ki je moral na ukradenem konju bežali za grofom Friderikom, kateremu je poslej služil kot cestni razbojnik. Časi so bili nemirni, vse se je pripravljalo na vojno. Sli so prinašali resnične in izmišljene novice, zakaj ljudje so imeli od strahu tako velike oči, da so več videle kot je bila resnica. Tako je dobil goriški grof Hen- rik III. sporočilo, da se bliža Tolminu velika sovražna vojska in ograža Gorico. Grof, ki je že dolgo čakal pretveze, da napade in zavzame Tolmin, je sklenil: »Udarim!« Poklical je Pavla Bojana in zbral vojsko. Viljem de Razzi, ki je bil prav tako miroljuben kot debelušen, bi se bil najrajši izognil vsakemu boju. A ker je bil napaden, ga je moral sprejeti. 2. Neki dan, ko se je Štefan vračal iz Čedada, kjer je prodal svoje živinče in se je bivšega gastalda Feliksa, ki ga je napadel na cesti, težko ubranil z gorjačo in se z begom rešil skozi goščavo, je čez volčansko polje drvel jezdec na spenjenem konju. »Vojska goriškega grofa,« je zavpil vsakomur, ki ga je srečal. Videl in slišal ga je tudi Štefan, ki je še dolgo gledal za njim, ko je že izginil mimo cerkve svetega Danijela, se spustil do Bele vod^, speketal čez zasilni leseni most in proti Dvoru. Novica, da se bliža grofova vojska, je naredila v Dvoru pravo zmedo. Ženske so vpile, hlapci so tekli k linam, Viljem: de Razzi je delil nagla povelja. Zaprli so vrata, dvignili mjost, pripravili plamenice, kuhali 9molo, kopičili kamenje in zaradi varnosti zazidavali vse dohode v Dvor. Drugi sel je povedal, da se Henrikova vojska bliža z dveh strani. Tretji sel je sporočil^ da ima Henrik s seboj majhne topiče, s katerimi strelja v veliko daljavo, mnogo dlje kot nesejo samostreli in metalci kamenja. Zadnja novica je bila najtežja. Glas o peklenskem orožju je bil že prišel na ušesa vojakov. Vse dni so govorili o strašnem prahu, ki gori in puhne iz cevi kroglo š tako silo, da menda prebije najdebelejši zid. To orožje je bilo v domišljiji še strašnejše kot v resnici. Tako strašno, da novici o njem sprva niso mogli verjeti. Če pa je res, kar ljudje govorijo — so mislili — imajo prste vmes čarovniki in vragi. Zdaj pa je to orožje prihajalo pred vrata Tolmina in že strašilo iz daljave. Vojaki so se vsi prestrašeni spogledovali. Tudi kapitana je pretreslo, da je sLal in bledel. »Mi takega orožja nimamo,« je dejal. »Tudi če ga nimamo, se bomo vseeno branili,« je menil vazal Puppis, ki je bil ostal v Dvoru; drugi so se bili razbežali. »Ne vem, če ima to kak smisel,« je Viljem de Razzi, ki sta mu rada vpadala odločnost in pogum, zmajal z glavo. »Zastonj se ne splača umirati.« Henrikova vojska pa je medtem prihajala od dveh strani. Prvi so šli jezdeci, oboroženi s sulicami in kratkimi meči. V nagli ježi so preleteli vas in obstali pred mostičem, ki je bil že dvignjen. Skozi okna in line Dvora so jih pozdravile puščice. Umaknili so se v primerno razdaljo in Čakali na pešce in topove. Po vasi so razglasili, da se ljudem ni treba nič bati, ker bo boj trajal le nekaj ur. Ljudje so verjeli njihovim besedam. Med jezdeci so opazili Bojana, ki so ga imeli v dobrem spominu, .to je bilo veselo znamenje zanje. Nekateri jezdeci so zdirjali na Kozlov rob, a ko so bih sprejeti z raztopljeno smolo in kamenjem, so se vrnili. Medtem so prišli pešci z loki in puščicami, sulicami in meči, s kiji in sekirami, kavlji in lestvicami. Za njimi so stopali samostrelci, ki so prezirali navadne pešake in prepevali bojne pesmi. Topničarji so bili odlična četa, sami krepki fantje, prešerni in bahati, ki so dobivali najlepše kose pečenke in so po vsaki zmagi prvi padli po plenu. Vodili so osle in mezge, na katerih so bili privezani topiči s črnimi žreli. V usnjenih vrečicah je bil natrpan strelni prah, dobro zavezan in zavarovan pred vlago. V težkih vrečah pa so tičale svinčene in kamnitne krogle; posebna četa jih je tudi sproti vlivala in brusila. Grof Henrik je bil ponosen na svoje topničarje, ki so mu prinesli že nekatero lahko zmago. Jahal je pred njimi na belcu, ki je bil ogrnjen s pisano preprogo. Zadnji v vrsti se je pomikal pratež, mule in koji obloženi s šotorovino, zalogo sulic, lestev, puščic in z drugimi potrebščinami. Viljem de Razzi je bil zaukazal, da naj zažgejo most čez Belo vodo, a so ga prehiteli grofovi jezdeci. S srdom je moral gledati, kako se vleče čezenj sovražnikova vojska in se zgrinja pred Dvor. Patrijarhovci in Henrikovci so se pozdravili s krikom in zmerjanjem. Iz Dvora so vpraševali goriške, če so prišli, da se najedo, »lačni vlačugarji, potepuhi in zmikavti«. Oblegovalci pa so jim odgovarjali, da so jim prinesli takih cmokov, kot jih na Tolminskem ne kuhajo vsak dan. En sam cmok in malo dima pa bo deset izmed njih za zmeraj sitih. Medlem so namerili topiče. Bilo jih je sedem, dva izmed njih sta bila lesena, z železnimi obroči okovana, drugi so bili iz brona. Namerili so jih v zamrežena okna v pritličju in v prvem nadstropju, eden je bil naperjen v vrata. Zagrmelo je šest topičev hkrati, le eden se ni vžgal. Učinek je bil velik. Vrata in dvignjeni mostič sta bila preluknjani., n je krogla obtičala v zidu za njima, nekaj krogel je razbilo križe v oknih. To je porazno vplivalo na posadko v Dvoru. Prvi hip so bili kot brez glave, plaho so se zaklanjali pred sovražnikovimi puščicami, ki so deževale v,line. Medtem so bili topovi znova pripravljeni za strel. s' . M