IliV«
s. marca me.
Letnik XII.
IgMa vsak da, Ml ob nedeljah In prazniki*, "	ob 5 ijutraj.
1ai7 M^poKUla}« ^^nlfcru^Sfi- ^Neiranfijraiu plana ae nt ' mahajo ta roko,* " ~
g	* Sffi
omtjenln pmIvm v Tnta. ulica IT fti«aikaT5ncega it ML Talafon urtdaUKva In uprave It«v. 11-67.
aarofinlna snaii: £a cal* tata.......K 24.—
i nI teta . .' - - ........ • •
za tri naaac*.................
ca oe4*l Jako lilija a ccta lato . • .. . • ...
za pol Ida................»
Poaanezne StarMkc .Edinosti* se prodajajo po 5 vinarje*, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oflasf se raConafo na milimetre v SlrokosU ene koloaa.
Cena: Ogtea! trgovver In obrtnikov.....«wi po 10 vin.
Otnrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 via
Ofiasl v teksta Usta do pat vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrata................. . i—
MaU oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev
Oglaae sprejema Inseratni oddelek .EdinosK*. Narobifst ta reklamacije se poStfJaJo npr avl lista. PlaSuje se izključno I« opravi .Edinosti". — Plač« in ton se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nabašete v ulici Sv. FranHfka Aaiikega SL 20. - Poftnohrinilni&ti račun ». 841.85 "> '
Prctlsd nO nOUClSlh flO{Wfl(W. | n^te^r^e.^^
m	žrtev glede ljudi in le neznatno materijal-
no škodo. Naša artiljerija Je obstreljevala sovražna nastanišča, korakajoče čete, o-pazovalce itd. z vidnim dobrim uspehom.
Zapadno bojišče. — Boji pri Ypernu začasno prenehali. V Sampanji se nadaljujejo živahni topovski boji. V Antonih francoski napad ponesrečil. Pri Verdunu Francozi po močni topovski pripravi naskočili vas Douaumont in sosednjo nemško črto, a so bili odbiti ob velikih izgubah. Dosedaj uplenjenih 115 topov i-161 strojnih mišk. Pri Ober-Septu Francozi zaman poizkušali zopet osvojiti izgubljeno postojanko.
Ruska bojišča. - Pri Alzevičih Rusi vrženi iz njihove postojanke. Poizkus sovražnika, da bi prekoračil reko Ikvo, preprečen.
Italijansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Balkanska fronta. — Plen pri Draču znaša 34 italijanskih topov in U.400 pusk.
Turška bojišča. — Nobenih poročil o kaki važni izpremembi. Rusi pred Tra-pecuntom ob Ornem morju.
Razno. — Napetost med Ameriko Nemčijo.	_
in
Hemibo uradno poročno.
BERLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan,
4. marca 1916.
Zapadno bojišče. — Boji Jugovzhodno Yperna so provizorično prenehali. Postojanka, ki smo io imeU pred 14. februarjem, je trdno v naših rokah. Ba-stija je ostala v posesti sovražnika. Živahni topovski boj v Sampanji se Je nadaljeval tudi včeraj. V Argonih se |e izjalovil slabejši napad sovražnika. Na obeh straneh Moze so Francozi poostrili svoje topovsko delovanje in napadli po znatnem ojačeniu ognja vas Douaumont in našo sosednio črto. Bili so deloma v bojih iz bližine odbiti ob velikih izgubah in so zgubili vrh tega zopet nad tisoč ne-ranjenih ujetnikov. Po dosedanjih očiščevalnih delih na bojiščih se je zvišal plen iz bitk od 22. februarja dalje za 37 topov iu 75 strojnih pušk na 115 topov In 161 strojnih pušk. Pri Ober-Septu, severo-zapadno Pflrta je sovražnik zaman poizkušal zopet osvojiti dne 13. februarja zgubljeno postojanko. Njegov prvi sunek |e prispel deloma v naše jarke, a ie bil sovražnik s protinapadi takoj zopet pregnan iz njih. Zgubivši mnogo mrtvih In ranjenih kakor tudi nad 80 ujetnikov, se je za-mogel umakniti sovražnik na njegovo postojanko.	f
Vzhodno bojišče. — V nekem manjšem boju so bili oRusi pregnani iz njihove postojanke severovzhodno Bara-novičev, pri Alzevičih.	v
Balkansko bojišče. — Položaj je neizpretnenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Bitka pri Verdunu.
PARIZ, 3. (Kor.) V današnjih razmotri-vanjih francoskega časopisja o položaju se pojavlja pri večini kritikov nekaka skrb. Nezadovoljen z dosedanjimi proti-udredbami piše n. pr. Pichon v »Petit Journalu«: Obžalovanja vredno je, da se pri pripravljanju in izvrševanju naše o-tenzive nismo znali uravnati ravnotako, kakor Nemci. O tem bo treba še govorili. Polkovnik Rousset smatra v »Petit Parisienu« kljub ogromnim naporom, ki jih ni mogoče prekositi, napad za morebiten. Tudi Rousset podčrtuje potrebo razpolaganja s strahovito artiljerijo z municijo in pravi, da bomo imeli tega dovolj sele tedaj, ko bomo imeli preobilic*. Zato moramo neumorno in neprestano delati, da bomo dosegli preobilico.
Naše uradno poročilo.
DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. marca 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — V ozemlju Dubna so Rusi včeraj zjutraj poizkušali dospeti na levi breg Ikve. Bili so odbiti. — Po sovražnem časopisju neprestano se po vračajoče poročilo o neki veliki in srečno napredujoči ruski ofenzivi ob Dnje-stru In pri Černovlcah je samoobsebl um-Ijivo popolnoma neresnično. Naša fronta se tamkaj že pol leta ni Izpremenlla.
Italijansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenjeno mirno. Kakor je seda] dognano. je bilo pri Draču uplenjenih 34 italijanskih topov in 11.400 pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Colorne.
DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cadorne 1. marca.
Naši oddelki so po premaganju velikih terenskih težkoč in neugodnih vremenskih razmer razširile in si zasigurale postojanko zapadno grmade Marmolate. V oddelku
Krna so drzne do sovražnih črt na Mrzlem \ rhu dospele patrulje vrgle ročne granate v iste in povzročile s tem alarm. Posebno
intenzivno topovsko delovanje v goris-
I talijanska zbornica.
ZUERICH, 4. (Kor.) Začetkom včerajšnje seje italijanske zbornice je pre-čital podpredsednik Alessio brzojavko francoskega zborniškega predsednika De-schanela, ki se zahvaljuje za pozdrav italijanske zbornice povodom otvoritvene seje francoske zbornice, izreka občudovanje za italijansko armado in izraža prepričanje, da boste obe deželi skupno iz-vojevali zmago kulture in svobode. Alessio je ~*ed odobravanjem obnovil pozdrav francoski zbornici in armadi. Nato je minister za vnanje zadeve Sonnino naznanil smrt kraljice - vdove Elizabete romunske in pristavil, da je izrazil rumun-ski vladi sožalje. Minister se je spominjal pesniškega pomena in karitativnega delovanja pokojnice. Potem ko je izprego-vorilo par govornikov k proračunu na-učnega ministrstva, Je socijalist Turati predlagal, da naj se takoj razpravlja o proračunu ministrstva za vnanje zadeve, da se zadovolji splošni potrebi, da se dobe od vlade pojasnila glede vojnega položaja. Nasprotno je predlagal reformi-stični "oslanec Berenini jx>spešeno razpravljanje o vseh vprašanjih, tičočih se notranje - političnih vprašanj.
Izpred Soluna.
MILAN, 4. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Soluna: Da preprečijo eventualne sovražne napade iz BitoIJa, so zasedli zavezniki mostove pri Soroviču in Vodeni.	_
S MIh bojišč.
CARIGRAD, 3. (Kor.) Iz glavnega stana se	Z raznih bojišč nI dosoelo nobeno poročilo, ki bi javljalo o kaki važni Izpremembi položaja.
Rasi pred Tripecuntom.
BPPLIN, 3. (Cenz.) Reuterjev urad poroča iz Petro«rrada: Ruska armada se bliža, sledeč umikajoči se turški armadi, pristanišču Trapecuntu ob Črnem morju.
CARIGRAD, 3. (Cenz.) Turško armadno vodstvo računa s skorajšnjim obleganjem Tra^ecunta po Rusih. Pristanišče je bilo postavljeno v obrambno stanje in preskrbljeno s številnimi svežimi četami in številno artiljerijo. Pred mestom se nahajate tudi dve obrambni napravi, tako da bi potisnjenje Turkov nazaj še ne pomenilo opustitev obrambe Trapecunta.
GRADEC, 4. (Cenz.) »Grazer Tagblatt« poroča iz Frankfurta: »Frankfurter Zei-tung« objavlja sledeče poročilo iz Petro-grada: Glasom poročil ruskih listov je Trapecunt obkoljen s suhega in z morja. V Črnem morju križari rusko brodovje, ne da bi naletelo na sovražne ladje. Rusi razpolagajo z velikim številom podvod-
nikov.	k _ . ,
ZUERICH, 3. (Cenz.) Švicarska brzojavna agencija poroča: Ruski rušilci tor-pedovk so bombardirali včeraj mesto Trapecunt. V ameriškem konzulatu je bila ubita ena oseba. Materijalna škoda v Traoecuntu je minimalna.
Amerika — HemCOfl — Insiila.
BERLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: Po včerajšnji po Reuterjevem uradu objavljeni izjavi obstoja angleško nazira-nje o zadržanju oboroženih trgovskih ladij v tem. da te ladje ne smejo streljati na podvodnike ali kake druge vojne ladje, razven v samoobrambo. Nemški zaključek iz listin, najdenih na uplenjenih ladjah, da imajo trgovske ladje ukaz, da otvorijo ofenzivo, je napačen. Ta izjava je premotljiva. Nemška vlada je na angleških ladjah najdena navodila pridejala svoji spomenici v fotografičnih posnetkih, tako da si lahko vsakdo sam ustvari svojo sodbo. Iz nemškega materijala je jasno razviden pravi značaj dozdevno le za obrambne naprave oboroženih angleških ladij. Artiljeristična vsebina navodil in vojaški značaj topovskega moštva dokazujeta, da ne gre za ooprej običajno obo-roženje mirovnih trgovskih ladij, ampak za uvrščanje angleške trgovske mornarice v boju proti nemški vojni mornarici. Vrh tega pravijo navodila izrecno, da naj otvoritev ognja na nemške podvodnike ne bo odvisna od kakega nameravanega sovražnega nastopa kakega podvodnika. Ta ofenzivna navodila nikakor ne postanejo defenzivna s tem, da se označujejo v napisu kot defenzivna. Iz raznih slučajev neprovociranih napadov, kakor so sestavljeni v prilogi IV nemške spomenice, je dovolj jasno razvidno, da angleške trgovske ladje jako dobro umevajo smisel podeljenih jim navodil.
WASHlNGTON, 2. (Kor.) Izšla je izjava z merodajne strani, ki odločno zavrača napade senatorja Gore v senatu. Izjava pravi, da je neki demokratični voditelj pri konferenci v Beli hiši vprašal \Vilsona, kake bi bile morebitne posledice
ameriškega nastopa proti Nemčiji. Wil-son je odgovoril, da bi to skrajšalo vojno. Zanika pa se, da je VVilson izrekel željo, da naj se Združene države udeleže vojne, da jo skrajšala Državni tajnik je namignil, da Unija ne more sprejeti nemškega naziranja, da ima podvodnik vsled pomanjkljive zgradbe pravico do večjega ozira pri napadanja kakor kak drugi razred vojnih ladij. V državnem oddelku se poroča, da je v Berlinu razširjena vest, da je V« kongresa proti Wilsonu.
WASHINGTON. 2. (Kor.) Pozno v noč so se vlada in senatorji na konferenci z republikanci sporazumeli v smislu, da pride od senatorja Gore predlagana resolucija jutri na razgovor in da se ne bo dopustilo, da bi bil postavljen na njeno mesto kak drug predlog.
WASHINQTON, 3. (Kor.) Senat je sprejel predlog, da naj se posvetovanje resolucije Gore odgodi na nedoločen čas in sicer z 68 proti 14 glasovom.
WASHINOTON, 3. (Kor.) Z istim glasovanjem, s katerim je bilo razpravljanje o resoluciji senatorja Gore odgodeno na nedoločen čas so bile rešene vse resolucije, ki zahtevajo mirovno taktiko napram Nemčiji. Galerija senata je bila gosto zasedena. Dogodili so se prizori, kakršnih ni bilo več po vojni napovedi Španski. Prijatelji predsednika Wilsona upa: jo, da bo reprezentančna zbornica jutri najbrže sledila vzgledu senata in jx>dpi-rala predsednika v njegovi politiki. Splošno se domneva, da resolucije, kakor ona senatorja Gore, nimajo nobenih šans več, da bi prodrle.
HAAG, 4. (Kor.) Po poročilih tukajšnjih listov poročajo »Times« iz Wa-shingtona: Zadnjih 24 ur za poizkuse, da bi se pridobilo kongres za podpiranje politike Wilsona. ni bilo ravno ugodnih. Opozicija pa je vsekakor manj plod simpatij za Nemčijo, kakor želje, da se ohrani m.r za vsako ceno.____
Iz Švice.
BERN, 3. (Kor.) V nevtralitetni komisiji narodnega sveta je podal zvezni predsednik Hoffmann imenom zveznega svtta sledečo izjavo: Zvezni svet je vedno zahteval zase in izvrševal popolno neomejeno vodstvo političnih zadev dežele. Razlagal si ie posebno člen 204 vojaške organizacije vedno v smislu, da Ima v slučaju, ako mu podeljuje ta določba pravico, da izda generalu kak ukaz glede kakega končnega namena, ki ga Je doseči z mobilizacijo čet, tudi pravico, da določi politični nravec. po katerem se morata ravnati armada in njeno poveljstvo. General samoposebi ima v vojaškem oziru popolnoma samostojno in neodvisno stališče, kakor je označena z vojaško organizacijo. Kot nepremakljiv politični pra-vec v naši deželi je označil zvezni predsednik absolutno nevtralnost v svojih in-strukcijah v soglasju s sklepi švicarskih svetov in izjavi, izročeni velesilam. Zvezni svet in general sta vedno soglašala v naziranju glede predstojeće opisane omejitve civilne in vojaške oblasti in v uva-ževaniu obveznosti, ki nastanejo iz nevtralnosti za politično in vojaško vodstvo.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON, 2. (Kor.) Snowden je vprašal, ali je vlada pred sklenitvijo posrodbe, da ne smejo zavezniki skleniti nobenega separatnega miru, dognala pri vseh zaveznikih, kake cilje imajo v vojni in kake garancije, teritorijalne koncesije in trgovinske koristi pričakujejo. Municijski minister Llovd George je odgovoril, da ni ui^estno poročati o izmenjavanju misli med zavezniki, ker so se zavezali, da ne bodo sklenili nobenega separatnega miru. Snowden je vprašal nato: Ni-li dejstvo, da je bila sklenjena tajna pogodba z Italijo, ki je zasigurala Italiji kot ceno za vstop v vojno velike proge avstrijskega ozemlja? Govornik je rekel na to, da tajna pogodba ne bi ostala tajna, ako bi se odgovarjalo na vprašanje.
O potopitvi »Provence«.
PARIZ, 3. <Xor.) »Journal« poroča: Zadnja poročila o potopitvi »Provence« pravijo, da je imela s posadko vred na krovu 1800 mož in da ie bilo rešenih 870 mož, dočim se jih je 930 potopilo. Upa se, da se bo to število še zmanjšalo, ker so par rešenih sprejele na krov še nekatere druge ladje.
Zaplenjene nemške ladje v portugalskih kolonijsklh pristaniščih.
LONDON, 3. (Kor.) Lloyd poroča iz Bombay, da je bila na vseh nemških par-nikih v zalivu Murmagao razobešena portugalska zastava in internirani Nemci v Panjimu (polotok Goa).
Napad letala na parnik.
KRISTIJ ANI J A, 3. (Kor.) »Nordens Ti-dende« poroča: Parnik »Modeni« je bil na poti iz Kristijanije v Anglijo napaden od nekeea letalca, ki je vrgel več bomb, ne da bi poškodoval ladjo. (Prip. Wolffovega urada: Kakor smo izvedeli s pristojne strani, je obmetalo neko nemško letalo z bombami le dve, nepobitno kot angleška rezervoarna urnika spoznani ladji.)
Potopljene ladje.
HAAG, 3. (Kor.) Pošta parnika »Meck-lentmg«, o kateri se je najprej govorilo, da jo je bilo mogoče rešiti, je po pristojnih poročilih, zgubljena.
LONDON. 3. (Kor.) Uradno poročilo admiralitete pravi, da je bil angleški iskalec min »Primola«, ki je bil na patruljni vožnji, dne 1. marca v vzhodnem Sredozemskem morju torpediran in potopljen. Posadka je bila; razven 3 mož, rešena in prepeljana v Port Said.
RIM, 3. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Aten: Angleški parnik »Trievelan« je prispel v Pirej s celo posadko in štirimi potnikj italijanskega parnika »Giava«. ki je bil med Kreto in Aleksandrijo potopljen od nekega avstrijskega podvodnika. Ponesrečence je sprejela ladja »Trievelan« na odprtem morju.
Nova sumljiva ladja v Rokavskem prelivu.
BERN, 3. (Kor.) »Petit Journal« poroča iz Boulogne, da se ie pojavila v Ca-nale le Manchu neka sumljiva ladja, ki zna biti kak drugi »Move«. Ladja je plula z veliko naglico proti zapadu. Ukrenjene so bile razne previdnostne odredbe. Angleške in francoske ladje da so dobile povelje, da naj uničijo to ladjo.
Sturgkh v avdijenci.
DUNAJ, 4. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne ministrskega predsednika grofa Sturgkha v daljši avdijenci.
Odlikovanje Buriana, Korberja, Kro-batlna in Sturgkha.
DUNAJ, 4. (Kor.) Cesar je podelil ministru za vnanje zadeve baronu Burianu, skuguemu finančnemu ministru dr. Kor-berju, vojnemu ministru baronu Krobati-nu in ministrskemu predsedniku grofu Sttirgkhu zaslužno zvezdo Rdečega križa z vojno dekoracijo.
Odlikovanje grofa Tisze.
BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) Uradni list objavlja Najvišje lastnoročno pismo ministrskemu predsedniku grofu Tiszi, s katerim se podeljuje istemu zaslužna zvezda Rdečega križa z vojno dekoracijo._
Velika bitka na zapadni fronti.
Velika bitka pri Verdunu, ki vzbuja že dva tedna napeto pozornost in zanimanje cele Evrope, je stopila, kakor kažejo vsa znamenja in kakor je posneti po raznih poročilih, v drugi stadij. Francosko-angleško armadno vodsvo je uvidelo veliko resnost položaja pred Verdunom, kjer se Nemci vedno bolj približujejo trdnjav-skemu pasu in zaukazalo zato protiakcije, ki naj bi razbremenile francosko armado pri Verdunu in mogoče tudi paralizirale eventualni poraz Francozov, ki bi obstojal v padcu tega mogočnega francoskega oboroženega taborišča. Tako so prešli Angleži pri Ypernu, Francozi pa v Šampanji v napad z močnejšimi silami. Angleški sunek je prispel do bivše nemške črte, a je bil takoj zopet s protinapadom repariran v toliko, da se je moral sovražnik zopet umakniti v najsprednejšo postojanko, za katere posest se vrše sedaj novi boji. V Šampanji so Francozi po močni topovski pripravi izvršili naskok severno in severovzhodno Suippe. O izidu te^a boja še niso došla nobena poročila. Vzhodno odtod, v Argonih, med Vil-le-sur-Tourbe in Varennes je bil isto-tako izvršen en francoski sunek proti fronti pri La Chalade, ki pa se je takoj ponesrečil.
Proti francoski fronti na vzhodu se vrše močna premikanja čet. Iz ustavitve prometa na osrednjih železniških črtah je mogoče sklepati, da so na potu proti Verdunu tudi svexi angleške sile. Med tem pa se je posrečilo našemu nemškemu zavezniku, da je zopet zavzel važno vas Douaumont. ki jo je moral spočetka takoj po osvojitvi zopet izprazniti. S tem se je tamkajšnja nemška fronta nekoliko razširila in so za mogle zasesti nemške prednje čete ugodnejše postojanke. Pomen tega najnovejšega, po izredno krvavih bojih izvojevanega uspeha, je treba premotrivati s stališča, da imajo Francozi pri Verdunu na razpolago zelo močne obrambne čete. kar so pokazali posebno z zadnjimi skrajno srditimi protinapadi. Taktika čakanja, trenotne defenzive, v katero so prešli Nemci za par dni v očigled protisunkom sovražnika, se je izkazala kot edino pravilna. Tudi visoko število ujetnikov in topovski plen pričata jasno o silni srditosti boja na obeh straneh.
Po poročilih iz Pariza vlada tamkaj, posebno pa v vojnem ministrstvu, velika nervoznost. Francoski ministrski svet je v permanenci in med Parizom in Londonom se vrši neprestano kouferenci-ranje in posvetovanje. V Parizu pričakujejo vsak trenutek prihoda zastopnikov angleškega generalnega štaba, nakar se bo na skupnem vojnem svetu sklepalo o potrebnih odredbah proti strahovitemu napadu Nemcev. Na vseh železnicah vlada mrzlijen promet. Ćete, municija itd. sc
prevažajo v ogromni množini na fronto, V mestu samem je sicer mirno, vendal pa v vseh javnih lokalih ni slišati drugega, kakor samo o bitki pri Verdunu, oa katere pričakuje prebivalstvo instinktivna odločitev svetovne vojne.
V italijanskih listih prevladuje slejko-prej pesimistično razpoloženje. »Secolo« n. pr. piše: Vojaški položaj pri Verdunu je še negotov in predno bi se prezgoda; veselili, je treba počakati, da se razjasri dvomljivo obličje vojnega Boga. Ne bodimo torej preveč optimistični. »Corriere della Sera« se omejuje danes z mnenjem, da skušajo Nemci z močnimi artiljerijskim! napadi preprečiti francoske napade in tako olajšati lastnim četam prehod na 4evi breg reke Moze. Na vsak način se ^rinravljajo Nemci, da napadejr. Verdun koncentrično in da ga popobiom.j obkolijo. Tudi angleški listi kažejo sedaj v nasprotju s prejšnjimi dnevi nekak« vznemirjenje. Tako piše »l)aily Mai!«: »Nemški naval pri Verdunu je treba zasledovati na vsak način z resnejšo spošt-Ijivostjo, ker je to morda najvažnejši vojni dogodek od bitke ob Maru i. V Angliji smo stikali po raznih vzrokih, ki naj hi bili povod nemškega napada in prihajali z vsemi mogočimi teorijami. Tako se io zlasti pisalo, da hočejo Nemci paralizirati ruski uspeh pri Erzerumu. a to je nesmisel. Erzerum pomeni sicer velik in dobrodošel uspeh, toda Nemčija ni niti ou-daleč tako oslabljena, kakor bi mislili.
,	^ .	Cemu bi skušali torej
prikrivati dejstvo? Resnica je pač enostavna, da so poizkusili napad na Verdun, ker so upali, da ga osvoje.«
2e včeraj smo namignili, da je skoraj gotovo, da pomeni verdunska bitka nekak pričetek vsesplošnih vojnih operacij na francoskem bojišču. To je razvidno sedaj popolnoma jasno tudi iz zadnjega nemškega uradnega poročila o napadih Angležev in Francozov pri Ypernu in v Šampanji, o katerih govorimo uvodoma. Enako prepričanje izraža tudi »Temps«, ki priobčuje nekako noto tiskovnega u-rada francoskega vojnega ministra Gal-lienija. ki odločno pobija na podlagi neuradnih poročil nastalo naziranje, da zamore trajati premor, ki fe nastal pri Verdunu, več dni, da celo več tednov. Gal-Jienijeva nota svari pred nevarnimi iluzijami in pravi: »Celokupni položaj ua zapadni fronti ostane resen; neumno bi bilo domnevati, da bi se velikopotezno zapri-četi nemški napad zadovoljil samo z o-zemljem pri Verdunu.«
Naj omenimo še končno, da se pripisuje sedanji veliki borbi na francoski fronti tudi velik političen pomen, morda odločilen vpliv na bodoče odnošaje med Bolgarsko na eni in Grško in Rumunsko na drugi strani. Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je namreč te dni izjavil berlinskemu korespondentu »Lo-kalanzeigerja« na vprašanje, ali se je morda v zadnjem času kaj izpremenilo v razmerju Bolgarske do Grške in Rumu-nije, sledeče: »Položaj ni niti najmanj drugačen kakor že mnoge tedne, toda položaj se bo pač kmalu izpremenil in sicer ne nebistveno, ako bo nemški napad pri Verdjjnu dobro napredoval in prispel do zaželjenega rezultata. Od tega je odvisno sedaj pač tudi vse za razmerje Rumunije in Grške napram nam in našim zvestim zaveznikom.« Z žarečimi očmi je sporočil Radoslavov, da je ravnokar zopet dobil poročila, iz katerih je razvidno, da se razvijajo pri Verdunu operacije za Nemce kar najugodneje.
Simptomatiki pojavi.
V Osjeku, v središču Slavonije, izhaja rnadjarski list »Szlavoniai Magyar Uj-sag«. Že to je simptomatičen pojav.
Ta list je obiavll ciklus člankov, ki niso nič drugega nego vrsta pamletov
V Trstu, dne 5.

dopisnik » Obrane« zavrača v naslednji številki madjarskega šovena ta-
ko-le:
Pustimo historizem na strani in recimo, da je vseeno, je-Ii ta ali ona listina falzi-fikat, je-li ta ali oni kralj smatral Hrvatsko za kraljevno, ali ne; vse to so le postranske stvari spričo dejstva — ki ni nikak domišljevan historizem —, da je biJa v hrvatskem narodu — in ta je pri vsern končno najmerodajneji faktor — vsikdar živa zavest posebne državnosti, da se ni nikdar smatral kot enostaven del kake druge države — in da je ta zavest v hrvatskem narodu tako živa, da je postala kri in meso, mozeg in srce hrvatskega naroda. In kdor se dotika te zavesti, ne naleta samo na stare in prašne pergamente, marveč na čvrsto zavest in najogorčeneji odpor od strani Hrvatov!!
Tu moramo nekaj posebno naglasiti. Iz polemike v »Obrani« je razvidno, da ni naperjena proti Madjarom in ogrski državi — saj naglasa, da se nje sinovi bore za monarhijo in dinastijo. Naperjena je le proti takim simptomatičnim pojavom — proti Šovenstvu. In pri tem se sklicuje hrvatski list na — grofa Tiszo, na njegove izjave v parlamentu v odgovor iz-vestnem nemškim učenjakom, ki so se rogali madjarskemu historizmu, madjar-skim historičnim pravicam. Grof Tisza je rekel, da je splošno nevaren norec tisti, »ki pogreva take stare in stokrat ovr-žene laži, in to samo iz razloga, da živo žali svoj bratski madjarski narod.«
— nevarni norci so taki šoveni, ker zastrupljajo medsebojna razmerja in s tem le škodujejo monarhiji. Stokrat nevarni ravno sedaj, ko ogrski državniki in celo tudi opozicijonalni veljaki — kakor smo čuli te dni v ogrsko-hrvatskern parlamentu iz ust, če se ne motimo, grofa Apponyja — vsaj zagotovijajo, da jim je na tem, da se razmere med Ogrsko in Hrvatsko konsoJidirajo in da zato nikakor nočejo dotikat se pravic HrvatSRe in žaliti čutstev hrvatskega naroda. Menimo torej, da pobijanje takih šovenov odgovarja intencijam odgovornih faktorjev in da bodi zato ne le dovoljeno, marveč da je naravnost v dolžnost, da se taki »simptomatični pojavi« zavračajo, da izide monarhija iz te vojne res obnovljena in preporojena na širokem granitno trdnem fundamentu pravega razumevanja med narodi In medsebojnega spoštovanja pravic in ugleda vsakogar.
Ko je bil ta članek že spisan, smo doznali, da je ban Ivan Škerlecz tisti »Szlavoniai Magyar Ujsag« — zaustavil, prepovedal nadaljnje izdajanje. S tem činom vrhnega šefa hrvatske vlade je podkrepljen nazor, da takih pojavov ni smeti ne prezirati, ne potajevati, marveč da treba krepko in očitno nastopati proti njim. In tudi oficijozna »Hrvatska korespondencija« se sklicuje v svojem komentarju na grofa Tiszo. Osješka »Hrvatska Obrana« pa kvitira to prepoved takole:
»Taki elementi v resnici mnogo ovirajo, da se ne razvije zaželjeni, na medsebojnem spoštovanju pravic in interesov ene in druge strani zasnovani sporazum med
obema sosednjima, v državno »zajednico« spojenima kraljevinama, kakršen je v resnici potreben v interesu ene in druge — kar bomo morda po vojni dvakratno
občutili.«
KaKo ]e sadil Mson I. o
Dunajska »Information« priobčuje članek, ki ga je priobčil Napoleon I. dne 9. februarja 1801 — v devetem letu francoske republike, v »Moniteurju« pod naslovom »Anglija — sovražnik Evrope«. Ta članek je pisal Napoleon seveda kot tedanji prvi konzul, general Napoleon Bonaparte.
Marsikaj v tem članku se je seveda v sedanjih časih pokazalo kot neveiiavno, vendar zadobiva Članek ob sedanjih naporih Anghie za ohranitev svojega svetovnega gospodstva živo aktualnost. Ker pa je članek zelo obširen, moremo mi posneti le glavne momente.
Članek označa Anglijo kot sovražnico Evrope. Nje umetnost je, da ne vzdržuje svojega gospodstva po lastnih čednostih in z lastno modrostjo, marveč po grehih m neumnostih drugih. Označa vlogo, ki jo je igrala tedaj Francija kot podajačica Anglije, za blazno in vlogo, ki naj bi jo igrala tedaj Francija, ste prevzeli sedaj centralni vlasti.
Anglija zanaša — je pisal Napoleon — šibo božjo vojne na vse konce sveta in je na svojem otoku nedosežna. V svoji posesti ima najvažneje kraje sveta. Vse je potegnila na-se in hoče še več. V tre-notku ko kaže zmagovita Francija toliko zmernosti v pomirjenje prestrašenih držav, jih straši Anglija s svojim despotizmom. Francija skuša vzpostaviti stare vezi evropske družbe, Anglija pa jih skuša s svojimi intri^mi in svojo močjo uničevati. V ilustracijo kaže članek posebno na brezobzirno in žaljivo postopanje Anglije z Dansko potem s Holandsko in Švedsko. Zavezniki AngUie so vsikdar postajali njene žrtve. Vsikdar jim je odkazovala najnevarneja mesta v bojih. Anglija preliva vedno kri narodov, ki jej pomagajo.
Evropa ne sme izgubljati časa. Združiti se morajo, da rešijo ostanke svoje trgovine in svoje pomorske neodvisnosti. Nerazumljiv je nesrečni entuzijazem, ki včasih zavaja narode Angliji na korist. Te dežele naj bi že vendar enkrat ne presojali po spisih nje apologistov (brani-teljev), marveč po aktih nje diplomacije.
Gospodstvo nad morji so le sanje blaz-;nega ponosa. Morje spada vsem in zadošča vsem. Morje bodi le cesta vez, ki naj spaja različne dele sveta. To so načela naravnega prava. A kaj so ta proti samovlastnosti sile?! Večanje te uzurpa-torične sile, ki postopa s kralji in knezi Evrope kakor s svojimi penzijonisti, treba enkrat postaviti meje.
Od Karla V. sem so obdolževaii Avstrijo in Francijo, da stremite po univerzalni monarhiji. Ta ^rojekt, ki se jima očita. ie enostavno neizvedljiv. Vsi narodi kopnega imajo svoje meje, ki jih ne smejo prezračiti brez nevarnosti. Ker, če bi hoteli to, ki le sebe slabili. Tako zmage kakor porazi bi jih potlačili. Vzajemne koristi silijo vlasti na kopnem, naj se po sporih zopet spravijo, Anglija pa ne čuti te potrebe. Obogatuje se z izgubami dtueih. Blaginjo svoje trgovine gradi na uničenju tuje trgovine. Nje korist je sovražnica koristi človeškega rodu. Vse dokazuje državam Evrope, da je le Anglija njih resnični sovražnik.
Včasih se dela tudi kakor da je iz-črpljena, da bi se je ne bali. Ali tudi napram temu treba previdnosti. Anglija žrtvuje tudi svojo čast in slavo, da se le bogati. Nikdar pa ne smemo pozabiti, da ima v vzhodni indiji neizčrpne pomožne vire. Podpore, ki jih dobiva iz tega neizmernega bogastva, so ogromne. Najsta-reii spomeniki zgodovine pričajo, da so bili vsi narodi, ki so po vrsti gosr-dovali nad Indijo, najbogateji na svetu, a dežela ie torei, ki brani ponos in luksus tirana morja. Treba ga torej prej ali slej zadeti v središču njegovih bogastev in njegove resnične moči! Ta namen se more doseči le tako, da Egipt vsem evropskim narodom odpre pot za trgovino! Proti temu so naperjene vse spekulacije angleškega ministrstva. Zato si išče Anglija v Egiptu novega plena. Ako se jej posreči, da se utrdi v Kairu in na sueški morski ožini — tako je pisal Napoleon I. 1801 — potem na predgorju »Dobre na--de«, potem ne bo imelo nje objestno ti-ranstvo nobenih mej več. Trgovina in morja bi postala njeni sužnji za vse čase! Evropa je torej interesirana na tem, da Francozi ostanejo v Egiptu, da bodo vsi narodi deležni bogastev, ki jih hoče posedovati Anglija sama.
Toda čas, ki naj zada udarec angleški sili, je še oddaljen. Treba narodu, ki hoče sam in izključno sam prodajati, za nekoliko časa zapreti svetovna tržišča. Naj le brodijo po morju, ali sovraštvo jih mora prepoditi iz vseh pristanišč, da bo njih bla^o ležalo v skladiščih in bodo slednjič proklinjali svojo preobilico.
Napoleon je videl v dejstvu, da so dali angleškim bankovcem prisilen kurz, bli-žanje krize in omenja besed, ki jih je šestdeset let ~^red izrekel veliki angleški državnik lord Bolingbroke: »Načrt, da bi postali gospodarji morja in da bi se polastili vse trgovine, je v svojem učinkovanju istotako uničevalen, kakor je načrt univerzalne monarhije na kopnem. Ce bodo Angleži zlorabljali svoje moči, če bodo hoteli Franciji ugrabiti kolonije, obrne Francija svoje glavne sile na morje, omeji svoje orožje na kopnem, in ker potem ne bo več svojim sosedom sumljiva, odtegne Veliki Britaniji vse zaveznike. <
Na to Je naslovil Napoleon na Angleže apel, naj se povrnejo k načelom svojih pro6vitljenih državnikov in naj sklenejo z drugimi državami Evrope plovbeno pogodbo, ki osvobodi morja in ki bo slonela na medsebojnih razmerah. Francija je dala prvi zgled, sklenivši zvezo z Amerikanci. Ne sklene nobene pogodbe več, ki ne bi odgovarjala interesom vseh narodov. Ako Anglija — ponosna na svoje blagostanje — odkloni želje kopnega, bo kmalu kaznovana in kmalu bodo dnevom
njene veličine sledili dnevi nje — pada. * • •
Nad 100 let je minilo, odkar je genijalni
francoski vojskovodja in državnik tako
pisal. Marsikaj se ni zgodilo dosedaj, kar je on napovedoval.
Želel je in napovedoval, da izpoznanie, da je Anglija nevarna sovražnica vseh, privede prej aH slej do grupacije Evrope proti Angliji iu nje pohlepnosti po svetovnem gospodstvu. Danes stoje stvari drugače. Rusija, Francija in Italija — da niti ne govorimo o malih balkanskih državah — so zaveznice Rusije, vlogo pa, ki jo je Napoleon prisojal Evropi kot imperativ njih skupnih interesov, ste prevzeli centralni vlasti, Avstro - Ogrska in Nemčija. Eno pa je ostalo, kakor je bilo začetkom 18. stoletja in kar je temu geni-jalnemu možu narekovalo gori ekscerpi-rani alarmni klic na adreso Evrope: Anglija izvaia svojo staro tradicijooalno politiko, ki gre za izključnim gospodstvom na svetovnih morjih, na polju svetovne trgovine — politiko brezmejne in brez-merne sebičnosti. Bogastva naj se stekajo izključno le v Angliji. Tudi sedanja svetovna vojna je po vzrokih, ki so bili odločilni za Angleže, da so zanetili ta svetovni požar na koncu koncev le gospodarska volna! Pričakovanja in želje Napoleona 1. se niso izpolnile, ali veljavnost karakteristike, ki jo je pred več nego 100 leti podal o Angliji, o Angležih in o ciljih njihove mednarodne politike, ta je ostala do današnjih dni. Ta politika se je pač izpremenila v svoji taktiki, v svojih poteh, v sredstvih ki jih porablja, v svojem bistvu, v svojih ciljih je ostala, kakršnja je bila. Ali pričakovanje Napoleona se utegne kedaj vendar uresničiti. In morda ravno posledice te vojne, grenka razočaranja, ki jih Rusija in Francija gotovo doživita v svojih nadah do — hvaležnosti Anglije, utegnejo dovesti do tega, da se Napoleonov apel vendar uresniči; in to morda poprej, nego bi sodili po današnjem položaju in današnjih razpoloženjih. Kajti ne smemo pozabiti, da so v sedanjih modernih časih pred vsem gospodarske koristi, ki določajo smeri njihove mednarodne politike.
Zavod so. Nlkolnjfl i Trsta.
V svojem zadnjem dopisu sem omenila, da naj se nastavlja S. Gregorčičev čevelj, ki gotovo ne ostane prazen. Pokojni dalekovidni in preroški pesnik, ljubljenec vsega naroda slovenskega, je želel Zavodu sv. Nikolaja najboljšega uspeha. Nekoč so gojenke poslale pesniku skupne čestitke. Odgovoril je jako ljubeznivo, že-leč jim vse dobro. Zložil je pesem za o-tvoritev doma Zavoda sv. Nikolaja, katera se je deklamirala na svečanosti. Sploh je bil pesniku zavod jako pri srcu.
Zato naj bi odbor postavil blagemu pesniku najlepši spomenik z ustanovo za neveste, s Simon Gregorčičevo ustanovo, katera naj se bi splačevala na dan pesnikove smrti, 24. listopada, ali pa na dan njegovega rojstva, 15. vinotoka. Veliki naš pesnik pač zasluži, da ga tudi naše ženstvo slavi in časti, ne samo kot velikega pesnika, temveč tudi kot človekoljuba in domoljuba. Ni mi namen navajati vseh onih pesmi, katere je blagi naš gorski slavec posvetil ženi, posebno slovenski ženi, navedem naj samo ono posvečeno: »Nevesti«. Trepeče ti venec poročni v laseh, In srce ti v prsih trepeče; Krog usten rdečih igra ti nasmeh, ^ A solza v očeh ti trepeče. Stotere se misli ti v duši tore, Srce se ti krči in širi, in čuti kot vali po njem se drve, Ti v sladkobolestnein nemiri. O zlata prostost, oj ne&krbna mladost, Kako te }e težko pustiti! Oj prave ljubezni nebeška sladkost. Kdo pač se ti more vbraniti! Na majki sedaj ti počiva oko, Zdaj k ženinu vhaja ljubeči. Od mamke srce se ti trže težko, A h ljubemu sili koprneče. Daj majki poljub, zaročencu roko, On z desno ti v desno naj seže, Bog srci z nebeško je zvezal vezjo. Duhoven še roki naj zveže. Le srčno z izvoljencem tja pred oltar, Od tam pa na romanje skupno; Željno se nazaj ne oziraj nikar, No gledi naprej mi zaupno! Pač bo zapustila te zlata prostost, A vez te bo sladko objela; Pač nehala bode neskrbna radost, A začne se skrbnost vesela. Ljubezen dolžnosti sledila ti bo. Množila ti srečo družinsko. In dušo zamaknjeno pila ti bo Neskončno radost materinsko. Ti srečna ves dom osrečavala boš. Neutrudno po hiši in hrami, Med sini, hčerami kraljevala boš. Kot luna svetla med zvezdami. Kdor sam do večera potuje skoz svet, Izgine se zarjo večerno; A ti ne zamreš, ne iznikne cvet tvoj, Pomlajen bo v deci četverno.
Samo že ta pesem zasluži, da se njenemu ustvaritelju postavi trajni spomenik. More li kdo lepše opevati srčna čutstva mlade neveste, kot jih je opeval Simon Gregorčič. Gregorčičev čevelj naj se nastavi na dan njegovega rojstva, 15. vinotoka, in gotova sem, da se do dne pesnikove smrti precej napolni, in ta svota se naloži v prid zakladu za neveste. Polar-gam na srce tudi gojenkam, da po svoji moči prispevajo temu zakladu, kateri je le njim v korist, ker jim Simon Gregorčičeva ustanova za neveste postavi temelj družinske sreče.
Mladenka sama si težko prisluži in ako stopi v zak . navadno ni svote, katera bi zadoščala iax opravo. Ženin istotako ne more. Prisiljena^«ta pritiskati na svojce, kateri so istotako prisiljeni, da se za-dolže, ako jim sploh kdo posodi, če mogoče še nimajo zadolženega svojega ma-
lega imetja. Mala posestva pa so dandanes zadolžena vsa in to ve najbolje oni, ki je poskusil sam to nesrečo. Nikdar se revež kmet ne more izkopati iz rev in težav. Zato pa je nevestinska ustanova velike gospodarske važnosti, je gospodarsko vprašanje našega naroda. Ne samo službujoče mladenke naj bi podpirale to koristno in važno napravo; pač pa bi morala biti udinja Zavoda sv. Nikolaja vsaka Slovenka, imovite, da podpirajo ustanovo, ubo?e, da uživajo ustanovo. Vsaka slovenska hiša bi lahko utrpela majhno svotico, da pomaga svojemu otroku pri pomembnem izbiranju stanu. »Simon Gregorčičeva ustanova« naj bi bila narodna ustanova za neveste-Slovenke ubožnega stanu. 2e pri ustanovitvi zavoda pred 16 leti se je čutila potreba take ustanove, sedaj pa je zopet oživela misel skrbi za bodočo mater, oziroma temelj sreče mladih zakonov.
Dalo bi se še gadalje in široko razpravljati o tem važnem vprašanju, ali gradivo bi preveč narastlo ter tudi stvar podrobneje pojasni lahko odbor »Zavoda sv. Nikolaja« in ni moj namen, da bi se dotikala njegovega področja. Namen moj je bil le, da opozorim našo slovensko javnost, da to misel podpira, ker je, kakor sem zgoraj omenila, naše gospodarsko vprašanje. — Skrbeti moramo že sedaj, da bo tedaj, ko nam posije žarek toli zaželjenega miru, deležen tega miru tudi Zavod sv. Nikolaja kot javna narodna naprava, katere misija je sreča in blagostanje slovenske žene. Ako bo srečna žena, naša mladenka, bo srečen tudi nas ubogi narod, kateremu dal Bog, da mu posije solnce boljše in srečnejše bodočnosti. Zaslužil je to v polni meri, zaslužil, da dobri Stvarnik tudi njemu »trosi sreče rož,« kakor poje naš nesmrtni pesnik Simon Gregorčič. Slovenska javnost naj ne pozabi podpirati i nadalje odbora Zavoda sv. Nikolaja ter lajšati težko breme, katero si je prostovoljno naprtil. Naši rodoljubi na deželi in sploh širša javno6t nima niti pojma, s kako odgovornostjo m trudom je storjeno delo odbora. Treba je res idealne ljubezni, sa-mozatajevanja in nesebičnega človekoljubja!	Kremenova.
Svarile.
Z begom vojnih ujetnikov ie združena velika nevarnost, škoda za lastno armado.
Kdor pomaga vojnim ujetnikom na begu v zavesti te škode, zagreši zločin zoner vojno silo države, po § 327 voj. kaz. zak.
Za zločin zapade postopanju naglega soda in se kaznuje s smrtjo na vešallh.
Vsled tega se vsakdo svari ob zagro-ženju izvajanja postavnih posledic, dajati brez oblastvenega dovoljenja in brez naznanila vojaškemu ali krajevnemu o-blastvu bifališče ali p»ehranitev vojnim ujetnikom, ali v kraju neznanim, tujim o-sebam, in sicer zato ne, ker se vojni ujetniki in ogleduhi poslužujejo največkrat civilnih oblek, ali pa pomagati takim osebam na begu z ozaačenjem poti, s pre-cblečevanjem, aH na kakoršen koli drugi način.
C. iu kr. višie armadno poveljstvo. Stan, 16. februarja 1916.
Aproulzfltijske stvari.
Novi kruh.
Na podlagi zadnje namestništvene odredbe, ki je stopila v veljavo s 1. marcem t. 1., je aprovizacijska komisija sklenila, da s pondeljkom, 6. marca, prične novo ^eko kruha z 20 odstotno primesjo ko-luzne moke. Cena temu kruhu se je določila po 60 vinarjev za kržič po 112 d> kagramov.
Cene za prodajo na drobno.
70 gramov 140 gramov 280 gramov 560 gramov 1120 gramov
4 vinarjev 8 vinarjev 15 vinarjev 30 vinarjev 60 vinarjev
Ka| dobimo prihodnji teden?
. Ta teden, od 6. do 12. marca (28. teden) se bodo dobivale na vsak odmerek izkaznic za živila naslednja živila apro-vizacijske komisije:
kg komzne moke po K 0'76 kilogram V> kg testenin	po K 1*32 kilogram
y4 pšeničnega zdroba po K 0*90 kilogram in bela moka št. 0 po K 1*20 kilogram na krušne izkaznice.
Ta teden se bo prodajal tudi krompir na izkaznice 6. tedna.
Cene zdroba: V* kg 23 vin., Vz kg 45 vin., % kg 68 vin., 1 kg 90 vin.
Bemati vesti.
Opozorilo. C. kr. namestništvo nam javlja: V zadnjem času se množe znamenja, da prodajajo vojaki dele vojaških oblek, zlasti pa čevlje civilnemu prebivalstvu. Ne glede na to, da so kupci takih predmetov sokrivi oškodovanja erarja in ogroževanja bojne sposobnosti čet in se torej lahko kaznujejo po vojaških zakonih, zagrešijo take osebe tudi prestopek po § 476. kazenskega zakona.
Promocija. G. Milko Kos, redni član instituta za raziskovanje avstrijske zgodovine bo danes na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja filozofije. Čestitamo!
Izpiti učne - usposobljenosti. Tržaška italijanska c. kr. izpraševalna komisija za izpite ljudskih in meščanskih učiteljev je te dni razglasila podrobno glede pomladnega termina tekočega leta. Ker slovenska goriška komisija radi vojne ne posluje ter je že izostal jesenski« termin 191o,
in je navzlic vojni službi mlajšega učitelj-stva vendar nekaj takih, ki bi izpit polagali v tem času, posebno učiteljic, bi bito primerno, da se pravočasno v tej stvan ukrene potrebno. Ce ni mogoče delegirao goriške komisije v Trst ali sestaviti v Trstu posebne komisije, bi bilo menda najboljše, dati prizadetim pravočasno direktive — posebno zaradi izposlovanja potovalnega dovoljenja — da se priglase ali v Ljubljani ali pa v Mariboru. V tem slučaju bi bilo seveda treba dotično komisijo izpopolniti z eksaminatorjem za hrvatski in laški jezik kot predmet, da se kandidatom prihranijo stroški dvakratnega izpita. — Morda bi se dalo tudi komisijo v Kastvu avtorizirati za slovenski učni jezik z delegiranjem potrebnih Članov goriške komisije, ki so zdaj na dopustu. Vsekakor se mudi.
Zlata beseda učiteljem In vzgoje val ce m. V Bernu, v Švici, so pokopal? te dni ravnatelja tamošnjega gimnazija, g. Finslerja. Pokojnik ni bil le izvrsten učitelj-strokovnjalr, ampak tudi zgleden pedagog in vzgojevalec duha in srca. Iz nagrobnega govora, s katerim je eden njegovih bivših učencev slavil pokojnika kot dobrotnika celih generacij, naj podamo tu besede, ki vsebujejo zlato navodilo vsem učiteljem in vzgojevalcem, ki hočejo res učili in voditi mladino. „Kako je prihajalo, da so stari jeziki, ki se često kažejo na gimnazijah kot trd in pust predmet, bili pri Finsterju neusahen vir veselja in užitka? Kje je tajna te čudovite, sile, ki je vezala učenca na učitelja ? Finsler si je lahko in hitro pridobival zaupanje svojih učencev. Bi jim je osebno dobrohoten iu zelo pravičen. Ni delal nikake razlike med nadarjenimi in manj nadarjenimi, med interesantnim! in manj interesantnim!* učenci, ako so le kazali dobro voljo do dela. Če kdo ni m o g e 1, mu ni delalo skrbi, če pa n i h o t e 1, ga je užalostilo. Pri tem neho-tenju ni videl samo nemarnosti napram stavljeni nalogi, marveč vsak moteči vpliv, ki se je postavljal med-enj in njtgove učence. Utegnil je postajati tudi ojster, kjer je slutil take vplive, in ni miroval poprej, dokler jih ni razkril in odstranil." — Zlato navodilo je to, da pouka in vzgoje ni smeti urejati samo za posebne talente, marveč za povprečnost v nadarjenosti.
Vojna in pomanjkanje delavcev v tiskarski obrti. O tem sedaj perečem predmetu razpravlja glasilo tiskarjev »Buchdrucker\vehr«. Izvaja, kako je besneča vojna cdprla vrzeli med delavstvom tiskarske obrti. Kvalificiranih delavcev je že toliko odpadlo, da je delamožnost obratov težko ovirana. Nastalo je torei v tej obrti stanje, ki more, ako bi trajalo, dozoreti najhujših posledic. Da-si so se vsled skoro dvoletnega vojnega stanja naroČila po številu in po obsegu močno skrčila, vendar tiskarne cesto ne morejo izvrševati danih jim naročil. Mnogo manjih obratov, ki jim je po vojaški službi poleg pomočnikov odvzet tudi strokovno-tehnični lastnik obrti, so morale sploh zapreti svoje poslovnice. Po teh razmerah se izgubljajo tiskarski obrti ogromne svote kapitala, ki jih je imela sicer v prometu, dočim se je večini drugih obrtnih branš promet povečal vsled vojne. Da to ne-razmerje ne sme dalje trajati, bo priznaval vsakdo, ki pozna pomembnost tiskarske obrti za javno življenje v trgovini in prometu. Zato morajo vsi javni instituti za pospeševanje obrti in uradi tja gori do državne vlade delati na to, da se te ne-vzdržijive razmere v tiskarski obrti odpravijo. Posebno bi se morali vsi inero-dajni faktorji sporazumeti za to, da se tiskarski obrti dovedejo kvalificirale delavske moči, ki se dajo drugod pogrešati. To bi bilo n. pr. tiskarski pomočniki, ki se — ker za službo na bojišču nesposobni porabljajo v zaledju. Te naj bi poslali na dopust, da se zopet zaposlijo v svojem obrtnem poklicu. Je tudi mnogo mest, kjer so komandiram tiskarski pomočniki, a bi se lahko nadomestili z ljudmi, ki se jih ne pogreša tako težko v civilnem poklicu. Tako v bolnišnicah, pisarnah itd. Tu ne bi motilo obrata zavoda ako bi rečene tiskarske pomočnike začasno poslali na dopust. Potem je tudi ljudi, ki so na svojem vojnem službovanju le pol N dneva zaposleni. Ali bi ne mogli dati takim tiskarskim pomočnikom dovoljenja, da bi pol dneva, ko niso v vojaški službi zaposleni, delali v svoji obrti? lo bi ugodno vplivalo tudi na gospodarski položaj njihovih rodbin, kar bi bilo tem važ-neje v sedanjem času, ko so toliko dragocene delavne sile izgubljene za narodno in državno gospodarstvo. Uvažujoč vse to, je državna zveza avstrijskih posestnikov tiskarn ukrenila korake, da bi se ustreglo tem upravičenim željam tiskarske obrti, s tem da se jej povrnejo neizogibno potrebne in drugod pogrešijive kvalificirane delavne sile. Nadejati se je, da ta akcija po naklonjenosti vojne uprave prinese uspeha Komur so znani slučaji, ko so delavci tiskarske obrti bili superarbitnram m se porabljajo le za lahke vojaške službe, naj ih navedši natančno ime, kvalifikacijo in zaposlenje dotičnikov — oriobčijo na naslov Kanzlei des Reichsverbandes osterreichischer Buchdruckereibesitzer, Wien, I. Opernring 1.
Opravllnica c. k. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Prevzemanje zasebnih poštnih zavitkov za novo ustanovljene etapne poštne urade 272, 273, 342, 343, 344, -°>45, ni dovoljeno.
Promet s zasebnimi zavitki za Dalmacijo. Glasom odloka trgovinskega minister-stva z dne 18. februarija 1916 št. 3893/P ex 1916 je glede promet z zasebnimi zavitki za Dalmacijo odpravljena prepoved pošiljanja zavitkov, težkih nad 5 kilogramov, in sicer v sledeče kraje: Omiš, Rab, Baošić, Betina, Bogomolje, Bol, Arbanasi, Božava, Brevilacqua, Kalamota, Trsteno, Ercegnov, Kaštel Venier, Kaštel Lukšič, Kotor, Stari-
V Trstu, dne 8. marca ltl#»
»EDINOST« »tov. iS.
Stnui in.
G d, Crkvice Krfvoiije, Cfllpl, EMcrno, Donji lac, Drače, DrniS, Dugopolje, (Dalm.), Filip-Jakov, Opuzen, Gradac (Dalm.) Gruž, Grohote, Gruda, Han (Da)ro.), Igrane, Ist, lž ve iki, jelša, Kaštel Lukškf, Kaštel Suću-rac, Klis, Knin, Kosovo (Dalm.), Krušdcs, Hvar, Vis, Makarska, Melada, Metković, Lopud, Milna, Muć, Netim, Nin, Novalja, Novigrad, (Dalm.), Obrovac, Oklaj, Preko, Pag, Pakoštane, Pašman, Perast, Perkovlć, Pločice, Podgora, (Dalm.), Posedarija, Posti-re, Povije, Premuda, Prevjes, Pučišće, Putni-kovič, Radović, (Krtole), Dubrovnik, Cavtat, Ražance, Ribarić, Ris n. Rose, Sali, Solin, Skradin, Šibenik, Silba, Sinj, Siverić, Slano, Slivno-Ravno, Srrilčić, Split, Supetar, na Braču, Stoni, Stari, Stomorska, Tijesn?, Strmica (Dalm.), Sućura-Hvar, Sumartin v Brač, Suiivai-Brač, Sutomišćica, Šipanjska Luka, Tiva, Tkon, Trosir, Trilj, Trpan], U-ljan, Ugljane kot Sinja, Olib, Unešić, Orašac, Vrboška, Vrlika, Zaostrog, Zadar, Zadar Brodarica, Biograd, Zdrelac, Zelenika i Zlo-sela.
Danes ob 5. popoldne priredi »Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu« v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu JAVNO PRIREDITEV na korist revnim učencem v Trstu. Spored: 1. E. Adamič: Slovenski doin, venček narodnih pesmi s sprem, klaviria in harmonija. 2. O. Dev: Slovenske koroške narodne pesmi: a) Kam pa pobandraš ti, bandručič moi? b) Tička je zaprta bva ... c) Jaz 'mam pa konjča belega . . . (mešani zbori). 3. O. Zupančič: Razgovor, dramatski prizor. 4. E. Adamič: Enoglasni zbori za mladino s spremljanjem klavirja: a) Zapihaj iužec. b) Padajo snežinke. Molitev, d) Tepežna pesem. 5. Utva: »Mala prostovoljca«, igra s petjem v 2 dejanjih. Osebe: Mati: oče; Zvonko, Jelica, njuna otroka: CanČek, učenec, orijatelj Zvonkov; Thrče, učenec; Gozdar. Vojaka, učenci in učenke. Oodi se v tržaški okolici. Spored izvajajo učenci Ciril-Metodovih šol v Trstu. Začetek ob 5. uri popoludne. Z ozirom na dobrodelni namen prireditve, se preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi Odbor ženske podružnice CMD.
Bazovica. TV^es se vrši veselica žen. podr. CMD v t ' tržaškim invalidom. Začetek ob c. t;, zvc^t	Spored:
l) Adamič: »Lipa« meš. ztv 2) Volarič: iDivja rožica« žen. zbor; oj »Nevesta in kebila« igra; 4) Dev: »Gozdič« meš. zbor; 5) Dobro došli! kdaj pojdete domu?« igra; 6) Aljaž: »Oj z Bogom ti planinski svet!« meš. zbor.
Romanski »Sokol« vabi na prireditev, ki se vrši danes ob 4 popoldne v dvorani iKonsuinnega društva« v Rojanu. Na sporedu je deklamacija pesmi, poslane z bojišča ob Soči, burka dvodejanka, kuplet in drugi šaljivi prizori. Po končani prireditvi bo prosta zabava. Ker je polovica čistega dobička namenjena našim hra-j brini braniteljem ob Soči, polovica pa za vzdrževanje telovadnice, da se bo o;-tala nain mladina še nadalje lahko krepila na duhu in telesu — saj je ravno »Sokol« dal že mnogo hrabrih vojakov-junakov, da se borijo danes na bojnih poljanah se nadejamo obilne udeležbe od strani občinstva, ki je že tolikokrat pokazalo svojo požrtvovalnost za narodno stvar. Vstopnina znaša 40 vin., za otroke 20 vin., sedeži 20 vin._
m\ n corišUe.
Komen 28. II. 1916. — (Zelenjad in ku-rtina.) Glede živeža potrebuje vojaštvo ob fronti — na bojnem polju — marsikaj, česar re najdu na va^i. — Osobito za bolne in ranjtne vojake v b Inišnicah ter za ča s n ke rab jo že v zgodnji spomladi r< zno zeknjad. Ke- je na vas. — pri kmetijah — ni možno dobiti, morajo vojaki tako zelenjavo iskati v bližnjem Trs-u, kjer se do bi a na trgu, a za drag denar. — Cesto se pa trga ne nr re dobiti tudi za /lat denar.
i važe vaje te potrebe, je tuk .ši^a vojaška fblasi dah javno razgl?sili, da naj kmetje in posestniki sadijo zelenj d, kjer le more,«), Vc. i tako bla^o bodo drago piodajali, ker t bo p »trebovalo vojaštvo za bolnišnice in ča- ništvo. Nasvttujejo, naj se t a vsak pri-t avni kraj nasadi zgodn a zel njad. solata, ranr, razno sočivje 1.1 d. za ev.ntuelno po-r oo vojaštva.
Zel nj d rstvo je /a ljudstvo zelo važna P n ga kmetijstva. Žal bog, da se pri nas ra Kra>u radi raznih neugodnih razmer pri-m 1 j uvažuje. Zele^ad pa ni le dober živež in zdravju koristna, ampak daje kmetu lepega zaslužka. Iz *eh razlogov naj naši kmetu1 alci prav pridno negujejo to stroko.
Naše vojaštvo ima v svojih krogih vsa-k j ke st	!*e raznih obrti, stanov in
r Ko Je'cev. - »o rečem, da se nahaja med vojaštvom cel „Lloydu raznovrstnih učenja-k v, mehanik v, elektrotehnikov, ekonomov, praktičnih kmetovalcev in veščakov raznih strrk. To vam je zares pravi park vsakoja-V in e igtn e. Med njimi rahajamo tudi teo-r. icno in praktično izvežbanih kmetiškeh i enrjev in dobro podkovanih kmetijskih v kjvr.jakov. Taki kmet j;ko neobraženi n, /;e z;?ajo na umeten način na pripravnih kr jih pri k bovati bolj zgodno in fino namizno zelenjad.
V to nameio je tukajšnje vojaštvo vzelo v najem več takih pripravnih prostorov vrtov, njtv, travnikov, — kjer bodo v kmetijstvu sposobr.i vojaki gojiti zgodnjo zele-r;ai. Že sedaj vidimo, kako sposobni vojaki g >je zeh njadarstvo Vidimo, kako na u-ir..ten račin pridobivajo zgodnjo ze'enjad fino salato, radić, razno sočivje in dri;go. Zato priporočamo našemu 1 udstvu osobito poljedelcem in tudi ženstvu, naj tako delovanje uvažujejo zdravju in žepu v korist.
Naše vojaštvo je tudi pričelo gojiti kure-tniao — in to z ozirom na dobavo mesa in jako potrebnih jajec. — To \S£ v prilog bolnišnicam, kajti b Ini in ranjeni vojaki po-
trebujejo takega Zfrefa. Rtfa kokofi Je v vojnem času jako potrebi. Meso perotnine nadomešča govediao, teletino in prašičnlno. Vse to meso |e sedaj, odkar smo v vojnem času, zelo drago. Tudi jajca so dandanes prav draga in večkrat se celo sa drag denar ne morejo dobiti. S tega stališča je tudi gojitev perutnine umestna In potrebna. Vsakdo, ki ima pripraven kraj in potrebna sredstva za tako rejo, naj neguje to stroko. Uvaževaje vse te in enake razmere gled4 mesnega živeža, je tukajšnje vojaštvo fiaSlo potrebne in pripravne prostore, kjer za to stroko sposobno vojaštvo pod vodstvom sposobnih podčastniških strokovnjakov goji perutnino ali kuretntno.
Vojaštvo je pri kmetih omrežilo z žico razne vrte, dvorišča, njive. Tak vrt je podoben veliki ptičji kletki. Na vsakem takem prostoru se nahaja do 120 kokoši s šestimi petelini razne pasme. V tej veliki kletki se nahaja tudi velik kurnik, v katerem kuretni-na spi in kokoši jajca vate. Vsaki dan pobirajo dotični vojaki iz kurnika do 60 jajec, ki se porabljajo v bolnišnicah in za druge potrebe. Tako bo vojaštvo gojilo tudi valjenje piščet.
Vse to, kar vidimo, Je za razne ljudi dobra šola. Posnemajmo, kar moremo 1 Žal, da se ne more vsakdo lotiti tega dela, kajti v vojnem času nedostaja živeža ?a gojitev perutnine. Takega Sveža ni, in, ako se ga dobi, je zelo drago. Ljudje nimajo žita (sir-ka, ajde) niti za svoje osebne potrebe, še manj pa za pitanje kuretnine.
V vojnem času doveku nedostaja, Česar ne manjka vojaštvu. Kdor pa nima takih o-vir, to je; da ima zadosti živeža (piče) za gojitev kuretnine, naj se požuri in loti tega dela. Prodajal bo <ahko ta domači pridelek, za dober denar,	—n.
S Krasa, 1. marca 1916. (f Vitez Josip Fabi ani).
Umrl je — možl
Kje tak je še med nami?"
S. Gregorčič.
Umrl je včeraj v 67. letu svoje do e gospod vitez Josip Fabiani, veleposestnik
v Kobdilju pri Štanjelu — S tem možem je izginila markantna in veleugledna oseba z našega Kr sa. Vitez Josip Fabiani je bil mnogo let župan, ud okra-nega šolskega sveta in cestnega odbora in zastopnik raznovrstnih korporacij Večkrat mu je bil po-nujan deželnozbor-ki mandat. On pa je to čast vedno ponižno odklanjal, naglašaj č, da ne sM v osprede, ampak da raje deluje v svojem zatišju p : svojih skromnih močeh za splošno blaginjo. V priznanje mnogih zaslug je njeg. Ve ićanstvo Josipa-Fabian ja odlikovalo s Fran Josipovim redom. Vitez Josip Fabiani izvira iz veleugledne kraške rodbine v Kobdilju. Njegov ranjki oče, Anton Fabiani, njegov« bratje in sestre in vse dotične družine so bile in so na ve ikem ugledu. Kdo na Krasu — in daleč na okrog naše lepe domovine — ne pozna bratov Josipa Fabianija? Ti so: Alojzij, c. kr. dvorni svetnik v pokoja, Maks, profesor, doktor-inženir, Edmund, c. kr. okrajni glavar in predsednik namestništvene kancelije v Trstu. Vitez josip Fabiani je dovršil lealko v Gorici Potem je pa pomagal svojemu očetn doma na gospodars:vu. Bil je izboren gospodar in stroicovno-izobražen ekonom izvrsten sadjar in vinogradnik. O tem pričajo posestvo vrh Kobdilja, njegova gospodarska poslopja, od koder imaš lep razgled po dolini Vešč slovenskemu, iial. in nemškemu jeziku, je vsakemu pomagal, kjer je trebalo. — Vitez Josip Fai iani je bil poročen, a umrl je brez potomcev. Zanj velja znana Vodnik va z malo varijacijo: Ne hčere, ne sina po meni ne bo. Dov Ij je spomina, meni „dela" pojć 1 — Po nj m ne žalujejo otroci, pač pa žalujejo: gospa soproga, še Živeča 89 letna mati, bratje n sestre in vse dotične rodbine. Žalujejo pa t idi po njem : občina, ki jej je bil mnr g-> let spreten župan in dobrotnik, šol-s a mladina, ki je imela v njem vrlega pod-pi atelja in zaščitnika, ves okraj in dotično učiteljstvo, ki mu je bil vedno verno-udan pospeševatelj in podpi:ate!j. Tudi cerkev in duhovščina je izgubila z njim svojega do-br tnika. Zato ostane njegov spomin. »Ime umrje pač sloveče, le delom blagim smrti ni" pisal je naš Gregorčič. Njegovim „delom b 1 a gim smrti n i\
Naj blagi raa|ki mirno počiva v domači rodni mu zemlji, ki jo je aad vse ljubil, — Bodi mu zsmQa lahka:
»Pretkč naj grob ti gosta trava, aad njim naj kamen se zdrobi, a v vek ne mrak ne tvofa slava, tvoj dah med nami v vek živi r
(S. Gregorčič.) L.
Cvetka na grob Franu Jugu. Bil si
majhno dete, ko sem zapustila rojstni kraj ter odšla v tuje, mefci neznane krale, ali dobro se Te »spominjam, kako si skakljal, ko Te je sestra Marija pripeljala k nam v goste. Bil si res majhno dete, ali 2e takrat si kazal, da boš res mož, cel mož. Večkrat sem se Ti smejala ter Te dražila, ko si se hudoval pri igrah, ker si hotel, da Te morajo Tvoji tovariši v igri slušati ter se pokoriti Tvojim poveljem. 2e kot majhen otrok si vedno poudarjal, da hočeš biti Slovenec ter gospod, velik gospod. Ali sreča Ti ni bila mila. Še nežnemu otroku umrla TI je dobra mamica, ne dolgo za tem si izgubil očeta. Bil si priden v šoli že v domačem rojstnem kraju, najnem tako ljubljenem Kobaridu, v onem Kobaridu, katerega je zadela žalostna u-soda beneških Slovencev. Odšel si v Gorico v srednje šole, ker si imel dobro in b!?"^ teto učiteljico, da Te je podpirala nekai časa, ali njena sredstva so bila premajhna, da bi te mogla vzdrževati v mestnih srednjih šolah. Dovršil si pa vendar z dobrini uspehom nekaj razredov. Težko si zapustil šolske prostore ter se žalostno poslavljal od učnih knjig. Ali moral si, kesr je usoda tako hotela, ter si se mlad moral preživljati z delom svojih rok. Ali kar si se navadil v goriških srednjih šolah, si hotel -porabiti v korist svojemu narodu. Nisi napravil mature, ker nisi mogel vsled gmotnih razmer, niti mogel stati v vrsti svojih součencev in gimnazije, kateri so se pospeli do imenitnih in mastnih služb. Ali koristil si veliko več narodu, nego oni, ki sedaj sede pri obloženi mizi in so pozabili na svoj rod. Njim zadošča, da so Slovenci, ali niti z mezincem ne gantjo, da bi olajšali svojim rojakom delo v blagor naroda. Kaj pa še, da bi Žrtvovali v narodno korist, kako kronico. Ti pa. dobri Franjo, si res pozakal, da si sin svojega naroda. Pokazal si vselej in povsod. da si pravi Kobaridčan. Skromna Ti je bila plača — ali skromen si bil tudi Ti, da si lahko koristil domovini svoji. Žrtvoval si vse svoje moči, bil si vedno med prvimi, kjer je bilo treba delati in koristiti narodni stvari. Vse svoje znanje, svoje skromno imetje, vse, čisto vse si posvetil v blagor svojih stanovskih tovarišev, katere si ljubil kot lastne brate. Nisi štedil ne truda ne mošnje, ko je bilo treba omagati. Pustil si med svojimi narodnimi tovariši široko vrzel, katero je težko nadomestiti. Pogrešali Te bodo Tvoji stanovski tovariši, kateri bridko žalujejo za Teboj; ali ne samo oni, pogrešali Te bodo tudi narodni delavci našega Trsta. Pogrešali Te bodemo vsi, čisto vsi. Za teboj žaluje raztužena soproga in trije nežni otročiči, katere si hotel vzgojiti v narodnem duhu. Bo-ll osirotela žena p* ~ ^ izpolniti Tvojo željo? Starše ji je kruta vojna odtrgala od naše lepe domovine. Ubo^ *^barid, ubogi Kobaridčanje! Ti pa, dobri, blagi Franjo, ki si tako vroče ljubil svoj rodni kraj, svojo domo-movino. svoj narod, prosi Vsemogočnega za svoje drage, za svoj Kobarid in skupno domovino našo, da odvrne od nas vse gorje, da zavlada mir nad našo solzno dolino in skupno domovino slovensko.
Kremenova.
AfKtMi potrpet** bi podučevaia yVi|>l jemika. UMe» Bariera vecekial, I.
nemškem 111
Ind Rrižmanflf
Ml* K 3-SO. dpro Ammto Bkrim K 2 2»
ali ca Caserma 8 prodaju Termouth K 2*—, mar K 2 90. creraa maršala K 2 8". 2*80, pelikoTac K 2-80, tropinovec saTiđtn X 2 80, tromncTtc fini K 4, alivovic K 360, biinivrtc K 8*60. konjak K 3 60 liter, refoSk v steklenicah K % moftkat v steklenicah 1*80. 12
|HA se deklico ali iraško sa otroke, če mot o e
laUS da zna kuhati. T7lica Scorzeria št. 12, ekb-
dišče.
104
lifnAAMflfnfl/l I Raznovrstne trtne cepljenke Vinosruaniiu I prve vrste jako krepke, tudi dve'etne, razprodaja po zmernih cenah Farčič i drug, frtoica Komen (Goriško).	58
Pulu, meblirana z dvema posteljama, na željo &UIJU tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin.	300
Ho debelo samo zo preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pip«, milo, gumijeve podpet-nike, razni gu».bi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnie hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo
itev. 19.
62
VMItVlfAm iaklje vsake vrste. Jakob Margon-RUPUJCm uL Solitario H. 21 (pri mestni bol-
nišnici)
23
I ama kranjske Sunke razpošilja dokler je zaloge upvs Fr CERAR, Stob po tU Domžale pri Ljubljani.	78
llfnlMniiefoO slamn ke priporoča gospodom ViUllUVijIIIIS trgovcem iu slav. občinam u Fr. CERAR, tovarna v Stob podta Domžale pri Ljubljani.	77
iiMas izdeluje in popravka peči 'UllISi za pečenie kruha po K 5 50, cevi za fttedilnike in peči, ter vsakovrstna kleparska dela po jako nizki ceni. Ker je begunec, in oči potreben, se toplo priporoča sL občinstvu ia Farneto
Klepar, bes
cevi za štedilnik

ZDRAVNIK
M. Dr.Korol Pernlčič
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Glulla št 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
a^aoDoaaaaaoonaDDaaDDaaaoaaaaaaa
□a
□
□
a □
□ □
a a o □:
a
a
□
□
D □
Fiaioii uhlje DIHE
Trst - Corso štev. 39 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 napre', z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene.
:: Tudi električna razsvetljava. ::
ou g
D
n □
□
D
□
□
□
n D i
a i p
□ □
ra
Dr. H0RVATH
TRST. Via Carintia 39 SpscUalM sa KOŽNI In SPOLNI BOLkZNl UMOIT lm NIRVOZNOS1 M BOLUMI v NOGAM |» SKUPIH. Sprajma ed lO-l pop. Ia 4-7 sva««
tO« 1.
fflffvsallo Rom. Bars)
pošlje po povzetju spodaj navedene čevlje v vsaki velikosti.
Riziko Izključen! Izmenjava dovoljena!
Tekom vojno ne morem postreči slav. občinstva s ceniki! — Par ženskih čevljev K Iti, bolje« -t i K 19, najboljša K 23 in 27.— Par trpežnili jev K 18, boljša vrsta K 20, najboljša K 22. — . ar moških čevfoev K 20, boljša vrsta K 23, najboljša K 26 in K 20. Čevlje za dečke v vsaki velikosti in najnižji ceni. Gnm^jevi poilpetniki vin. par, 6 škatelj čištila za čevlje k 1, ženske ali moške
nogavice
vinarjev par.
Emllla fregato
Trst Campo S. Giacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo;
trgovino pisaraiiklb in šolskih potrebščin
Prodaja razglednic In igrač vseh vrst«
ProtoieJo se tudi ir-nvenfid v slov. iszllra.
Hrte
Trst, Piazga S. Giovaiini 1
TiS-SAl'llfi kupnih in idetarefcih potreb-Min od lesa in pletenin, škafov vreat, Čebrov in kad, Fođćekov, lopa^ re3et, sit in bsakorretaifc košar, jerbas^v in metel ter mnogo
dragih v to stroko g^—g—. — ^ TE_
spadajOčih predmetov. S^rlJJO^^CS svojo trgovino ■ kuhinjsko poaodu vsake v r*te bodi od porcelana, zemlje emaiia, kositarja ali oinka nadalje paaamantone, ble'.ke itd. Za gostilničarje* V>pe, krogce, sesuje in te^leno poeedo za vino.
tP^ODCOOPPDPPgODOOPDDPPODDD
1 Umetni zobje
* filrHOTnsfl, 2fite Krone Is otrobkl
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnlk
TRST. ul Goserma % 13, li. n.
Ordlnlr« od 0 zjutraj do 6 zvečer.
Zaloga tu In inozemskih vin, špirita, liker« lev In razprodala na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via delle Acque šft. 6
(Nasproti Callč Centrale).
Valik Izbor francoskega šampanjca, penečih riezer-tnih italijanskih iu avstro-osrskih vin. Bordeaux, Burgundtr, renskih vin, Mcseila in Cblanti. Run}, konjak, runa ie anja ter posebni pristni tropino v ec tlivovcc in brinjavec. lsdelki L vrite, došli Iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzettu. Ceniki na zahte\o in franko.
Razprodaja od pol litra naprej.
^ESKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna CeŠka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste itev.
14. vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne poŠte. Slovenska postre' in slo-venski jedilni lisri._
:: HALI OGLASI::
□□ □□
m raftnn^jo po 4 itot. Mastno tiskan« besede se rnSn-cajo enkrat ved. — Hsjaaajia : pristojbina snaia 40 stotink. .
□O □□
7lMA*Vlfl	strojarska delavca sprejme
mIIIIaIIII ▼ trajno delo Anton Lokar v Ajdovščini.	112
Tlfftfimlra MICHEUi ^Oi^SA, Trst, Corso LlUiunillU it. 37. Knpnje, prodaja ter -zme njava zlato, srebro, platin in briijante po najvišjih cenah.	6H
wtm
I I I
^^^^■MMiatfivma mm; i wm
Prvi dobitek kron 100.000—
1 I I
« t
Razredna loterija.
4. razreda se vrii
MT* 14. In 16. marca
Srečke stanejo
\ K ZO, 'I« K 40, 'k K 80, % R160-
In se dobivajo pri
Ljubljanski kreditni banki ^.Podružnici v Trstu ulica Caserma
^ III 2750 dobitkov za K 919.400-- I I I
IROLINHRoche
Prsnebolezni, oslovski kaielj, naduha,, influenc
Kdo naj jemlje SiraJin f
Se dobi v vseh lekarnah S /(.v.-
a
t Vsak, Ki lr p i na frajnem kaliju
lažje (e oOvarovafi se boiexnunego |ozdraviti. 2- Osebe S kroničnim kafarom bronkijtv, ki s Sirolinom ozdrave.
3l Vadušljivi ,katerirn Sirolin tna/no olehča naduho-
S krofu* ni otroci, pri katerih učinkuje Sirol in z ugodnim vspenom na splošni pocufek.
S. OHLER & C
SKLADISCA
Največja skladišča v katerih se dobš vsi predmeti.
Vsakdani! prihod novosti. H HT Vsakdani! prihod novosti.
Trst, Corso 16. Vatikanska isbaral - NalboUia biago! - NafniSJa cena I Trst,	16.
Stran IV.
»EDINOST« štev. *5.
V Trstu, dne 5. marca 1916.
DANES popoldne ob 5 v narod, domu JAVNA PRIREDITEV učenctf — CM Sol na korist CHD. —
Razne vesti
Učitelj Deziaer Kamocsai v Budimpešti je neki svoji koleginji — ukradel 347 K. Da bi odvrnil sum od sebe, je v sobi, kjer je poučeval, pustil pasti na tla bankovec 20 K, računaje, da ga kateri učencev pobere. In res je eden učencev — 91eten dečko — pobral bankovec in ga utaknil v žep. Na ta moment je čakal učitelj. Prici je dečka za vrat in ga tiral k ravnani Tu imate tatu! Dečka so izročili icktivu, ki ga je odvel na redarstveno 1 last, kjer so ga seveda zasliŠavali z i: .m strogostjo. Toda, kmalu se je izda je dečko nedolžen na tatvini, strani pa so se množili indiciji pi 4 učitelju, ki mu slednjič ni bilo drugega izhoda, nego da je šel k ravnatelju prijavit se kot tat, računaje, da mu bo to priznanje koristilo pri ocenjevanju njegovega početja. Državno pravdništvo je dvignilo obtožbo proti učitelju radi tatvine, toda toliko obtožni senat kolikor tudi kraljevi stol sta postopanje — zaustavila! Sedaj pa je oče dečka vložil proti učitelju tožbo radi razžaljenja časti. Zastopstvo ob' je prevzelo državno pravdništv« obtožbo izpremenilo, da se ie gla- i obrekovanje. Učitelj je bil obsojen na tri leta in pol ječe, ker sodni dvor ni dal vere zatrjevanju obtoženca, da je ta čin izvršil v hipu duševne zmedenosti ter da mu je nedostajalo potrebne mirnosti, da bi bil denar vrnil lastnici. Obtoženec je imel marveč — tako je izvajalo utemeljevanje razsodbe — obilo prilike, da bi popravil storjeno krivico. 4 iCtll >!vl^<ljU tri se bil izognil kazni. Ze okoln da je prišel v sobo učiteljice, kjer ni imel nič opraviti, priča o hudobnem namenu. Obtoženec pa je svojo krivdo kronal s tem, da je nedolžnega otroka označal za zločinca edino v ta namen, da bi odvrnil sum od sebe. Ta obdolžitev je imela posledico, da je dečka odvel dete-' ti v in da ga je potem oče krvavo pre-1 je imel učitelj namen, da spravi a sum tatvine, dokazuje tudi okolji . a ie ukradeno svoto del pod podij šolske sobe. Kamocsai je torej hotel nedolžnega otroka, ki se ne more braniti, ožigosati za vedno kot zločinca. Olajševalnih okolnosti ni našel sodni dvor nobenih. Pač pa vrsto obteževalnih: inteligenco obtoženca in rafinirano zlobnost, s katero je koval dokaze za krivdo nedolžnega otroka. Zato tako ostra kazen. Zadužena v ponli meri.__
Gospodarstvo.
Kako se naj pokrijejo vojni stroški?
Čim bolj se bliža svetovna vojna svojemu koncu, tem bolj treba misliti na plačilo ali vsaj na obrestovanje onih dolgov, ki jfi* je bila država primorana najeti pri svojih državljanih in v inozemstvu, da si pridobi sredstva za srečno dokončanje svetovne vojne. — Znani izrek velikega avstrijskega vojskovodje pravi, da za vojno se rabi denar, denar in še enkrat denar .— In denarja je porabila ta svetovna vojna več nego katerasibodi od prejšnih vojn. Vojskujoče se države računijo danes z milijardami in ne več z milijoni. — Te milijarde dobiti je bila in je še izključna naloga finančnih ministrov.
Kako so se dobile te milijarde, to je tisoče milijonov? Deloma s posojili v tujih državah, n. pr. pri nas v Avstriji s posojili v Nemčiji. Deloma z izdanjem zakladnic, kratkodobnih posojilnih državnih listin, ki jih namerava finančni minister pokriti iz tekočih sredstev. Deloma s posojili pri avstro-ogrski banki in drugih bankah ter z izdanjem papirnatega denarja. Deloma — lahko rečemo precejšen del, s posojili pri lastnih državljanih (vojna posojila).
Ves ta denar seveda ni državi podarjen. Država ga mora obrestovati in ob gotovem roku vrniti.
Koliko tujega, izposojenega denarja je do sedaj porabila naša državna polovica za vojno? Dokler ni izkazov kontrolne komisije za državne dolgove ter se "tozadevni materijal ne objavi, ne moremo odgovoriti na to vprašanje. Toliko je gotovo, da se je stanje naših državnih dolgov do sedaj povišalo za okroglo 9 milijard vojnega posojila. Ker je prišteti k gotovim izdatkom za vojno tudi podporne prispevke za domačine v vojno poklicanih, potem rente za invalide, odpravnine onim, katerih svojci so v vojni padli, in končno tudi vojne odškodnine za opustošene kraje, porušene hiše in razdejana polja, je sklepati iz tega s sigurnostjo, da pride k že obstoječemu državnemu dolgu še precejšnje število daljnih milijard.
Da bi se dalo ta posojila mahoma vrniti, je seveda popolnoma izključeno. Preobrat iz vojnega v mirovno stanje bo zahteval novih kapitalov in finančni minister bo seveda celo zadovoljen, če bo imel že za te namene dovolj izrednih denarnih sredstev na razpolago.
Treba torej misliti na obrestovanje tega ogromnega dolga. — Koncem leta 1914. so znašale obresti državnih dolgov naše državne polovice okroglo 700 milijonov kron. — Ta svota se utegne ob koncu vojne potrojiti, tako, da bo rabila država za obrestovan je državnih dolgov okroglo 2100 milijonov kron ali lahko re-
čf>rn nkrncrln rv»IH,*"crr» -n»luirrfr»	rip<ro
koncem leta 1914. — Ker |e znašala v mirnem času pred vojno potrebščina vsega našega državnega budgeta letno okroglo 3 milijarde, vidimo, da bo znašalo po vojni samo obrestno breme nad polovico vse potrebščine iz časa pred vojno.
Te obresti se dajo pokriti na dva načina. Prvi način je ta, da se za obrestno potrebščino najme novo posojilo. — Z novim posojilom se državni dolg pomnoži. Obresti rodijo v tem slučaju zopet obresti. Kar bi se moralo plačati iz pridobitka, plača se z obremembo, z novim dolgom. Tako gospodarstvo Je morda v mirnih časih možno, nikakor ni pa priporočljivo ter se mora vsikdar smatrati le kot prehodno sredstvo. To sredstvo je nemožno in izključeno po sedanji vojni, ko dolgovi dosežejo samoobsebi že veliko mero in ne kaže, jih povišati. — Ostane le drugi način — namreč ta, da se denar za obrestovanje novih državnih dolgov dobi iz tekočih, rednih državnih sredstev. — Ker dosedanji dohodki države za obrestovani e novti dolgov ne zadostujejo, se mora državne dohodke pomnožiti, zvišati. Pomnoži se jih le z zvišanjem obstoječih in z uvedenjem novih davkov ter z uvedbo državnih monopolov.
Cem bolj se nagiba svetovna vojna h koncu, tem aktualnejše je to vprašanje in tem bolj je potrebno, da se ljudstvo pouči o pravem stanju finančnih stvari.
Navedli smo že, da so tri pota za po-množenje državnih dohodkov: zvišanje obstoječih davkov, uvedba novih davkov in uvedba novih monopolov. Se eno pot bi se dalo navesti: preustrojitev državne uprave, počen jen je iste. — Na slednjo pot zboljšanja državnih financ se je mislilo že pred vojno ter se je že takrat o tej stvari toliko razpravljalo, da se mi zdi za sedaj odveč, o tem še posebej govoriti.
Zvišanje obstoječih davkov ie po mojem skromnem mnenju možno le, ako se celotni avstrijski davčni sistem izpreme-ni. Za to pa je neobhodni predpogoj iz-prememba uprave in drugačna porazdelitev bremen. Direktne davke (zemljiški, hišno razredni in hišno najemninski, dohodninski, prihodninski in pridobitni davek ter davek od stalnih plač in od javnemu nadzorstvu podvrženih podjetij) se da le težko zvišati: k večjemu bi prišli v upoštev dohodki nad gotovim norma-lom, to je n. pr. nad 10.000 K. — Zemljiškega, hišno-najemninskega in razrednega davka se ne da zvišati zaradi doklad. Doklade za dežele, okraje in občine bilo bi regulirati, deloma odpraviti ali znižati, ako se hoče državni davek zvišati, kar bi bilo možno, ako država odvzame samoupravnim korporacijam glavna bremena, n. pr. izdatke za šolstvo. Posrednih ali indirektnih davkov se ne bo moglo zvišati, ker pri obstoječi draginji ne gre še podražiti vsakdanjih življenskih potrebščin. — Davek na špirit in žganje je pa država že sedaj med vojno precej zvišala. Ostanejo nam še državne naprave, železnica, pošta. Da bo tukaj naša država sledila zgledu drugih držav in železniške ter poštne pristojbine najbrž zopet zvišala, se mi zdi naravno in umljivo. — Tukaj se breme še boljše prenaša, nego pri indirektnih davkih glede neobhodno potrebnih živil. — Na Nemškem so načrti za zvišanje poštnih pristojbin in železniških tarifov baje že izdelani. Pri nas na Avstrijskem bi v tem pogledu morala slediti preosnova železniške in poštne u-prave; železnice, kolikor jih še ni podržavljenih, bi se morale podržaviti.
Novi davki — Da bodo novi davki tudi v naši državi uvedeni, je gotovo. Kaki bodo novi davki, o tem govoriti bi bilo danes še prezgodaj. Država potrebuje za svoj obstoj in za svoje redno gospodarstvo novih dohodkov; najti se jih mora in najde se jih. — Razni davki na luksus, n- pr. na avtomobile, kočije itd., ki ne obtežujejo življenskih potrebščin
nižjih slojev, ampak zadevljejo samo bogatejše, višje kroge, gotovo ne nalete na odpor pri ljudstvu. — V Nemčiji uvedejo baje davke na cigarete, na cigare, na posamezne oddelke pošte in brzojava ter na železnice. O poŠti in železnici smo že govorili. Davka na cigare in cigarete pa v Avstriji še nimamo, ker je uveden pri nas tobačni monopol; cene tobačnim izdelkom so pa bile še pred kratkim zvišane. —Največ se torej govori in piše o davkih na vojne ^dobičke. O tem davku bo treba v posebnem Članku pojasniti naše stališče. Davek za vojne dobičke se je na Angleškem že uvedel, v Nemčiji so priprave za ta davek že izvršene. ker je s posebnim zakonom že poskrbljeno, da dobički iz vojnih dobav in vsled vojne kunjukture ne izginejo. Ta davek, ki ga po splošni sodbi uvedejo skoraj vse države, tudi nekatere nevtralne, bo gotovo tudi v Avstriji uveden ter je od vseh nameravanih novih davkov najbolj simpatičen.
Novi monopoli. — K dosedanjim monopolom (n. pr. tobačni monopol, monopol za sol, monopol za soliter in smodnik), se gtovo pridružijo novi monopoli. Navajajo se sledeči monopoli: špiritov monopol, petrolejski in bencinov monopol, zavarovalni monopol, vžigalični monopol žitni monopol, premogov monopol monopol na umetna gnojila itd. — Mnogi teh monopolov so celo simpatični ter obetajo postati dobičkanosni. Razven špiritovih tovarn bi menda nikdo ne nasprotoval špiritovemu monopolu. Cim prej vzame država v svoje roke celo produkcijo špirita, tem boljše za ljudski blagor. Isto velja glede petroleja in bencina. Ravno v času vojne se vidi, kako blagodejno vpliva monopol na sol. Cene soli bi bile že zdavnaj silno poskočile, ako bi bila sol predmet svobodne kupčije in trgovske špekulacije. — Isto velja za petrolej, ki bi nikdar rre bil v ceni tako močno poskočil, ako bi imela produkcijo m trgovino država v rokah. Isto velja glede bencina. — Lahko izvedljiv je davek ali pa monopol na vžigalice. Eno ali drugo ne bode delak) težkoč, ker so glavne tovarne združene v eni roki. — Težavno je vprašanje žitnega monopola, monopola na premog in zavarovalnega monopola. Moje mnenje je, da do teh monopolov za sedaj ne pride. Žitni monopol bi bil prevelika krivica silno številnim producentom, ki bi bili prisiljeni surovo blago po nizki ceni oddajati, žitni izdelek pa drago kupovati, kar bi neugodno vplivalo na produkcijo žita. Tudi bi bili stroški tega monopola nerazmerno visoki. Isto velja glede monopola na premog. — Slednji je še vsekakor ložje izvedljiv, nego žitni monopol. — Priporočljiv je zavarovalni monopol. Tukaj naj sledi naša država Italiji, pa naj monopol še strožje izvede, ne oziraje se na levo in desno.
Še marsikaj bi se o tem vprašanju dalo napisati. Nisem prijatelj novih davkov in dajatev. Tudi ni popularno, pisati o novih davkih, posebno ne za poslance. Pomisliti pa je, da država potrebuje novih in izdatnih dohodkov, ako hočemo preboleti svetovno vojno in ustvariti nam in našim potomcem lepše čase mirnega in uspešnega razvoja. — Ljudske mase u-videvajo danes neobhodno potrebo novih dohodkov za državo; uvidevajo tudi, da države koristijo prebivalstvu, ako po-morejo, da se država finančno okrepi in konsolidira. — Robantanje proti novi n davkom ni na mestu. Je pa na mestu kritika o korakih, ki jih namerava ubrati vrhovna finančna uprava pri odpiranju novih finančnih virov državi; — in te prilike se hočemo v bodoče primerno poslužiti, da odvrnemo od ljudstva vsako škodo. Naša kritika pa bodi pozitivna, ne razdirajoča, ker je prišel čas za zidanje in ustvarjanje.
Dr. A. Božič, v »Zadrugi«.
Priporočljive tvrdke.
večletni vodja trgovine Kat ud. Mul a j naznanja cenj. ob-
loon Bldovec_____.____.
činstvu, da je odprl avojo lastno trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga v nI. Campanile 13 ter se toplo pri porota za obilen obisk. Cone zmerne. — Postrežba točna
2206
II DIoAam Trst, vi a Torrente 30,1, n. Damska m ItlvjftSl krojačnica. — Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, oblek« za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne.	337
Zastavljene
dragulje, zlato in srebro rešim brezplačno in plačani za iste najvišje cene. Kupujem zastavne listke novega perila fn blaga ter plačam za 13 umetnih zobov s plat nom 10 K. Ulica Barrlera vecchla št. 17, drugo nad. stropje. Vsak dan od 9—12 in od 3—5.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
se ie preseli! Id ordinira sedaj
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
fzdtraale zoMez bolečine. Hiranje.
UMETNI ZOBJE. ^
	II	■■IIHIIIIH	ll up—
Rlunione Adrlatlca di Slcurta u Trstu
(Lastna palača)
ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12 1914) K 558.907.957.
Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branaah izplačano na škodah K 344.121.137 00.
Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
Dnevnik „Edinost" v Trstu
ie izdal in založil naslednje knjige
1.	»VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. -Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA' LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergie-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz v • skega življenja češkega ljudstva. aia Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena bO vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski j. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURK1CA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.
9.	»UDOVICA*. Povest iz IS. stoletja. Napisal 1. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
IGNAZIO POTOČNI«! TRST
ulica Riborgo štev. 28, vogal ul. Beccherie
Velika Izbera moških in deških oblek Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavlh barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških
pletenlc (maj). Rumene In modre obleke za delavce. Izbora blaga za molke obleke. Sprejemajo se naročila po meri
NOVO POGREBNO PODJETJE - TRS?
CORSO 47 (pri trgu della Legna) Telefon 10-02).
Prevoz mrli Je v v tu- in Inozemstvo. Vrši vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaSkih predmetov. - Noina inšpekcija v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa Stev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaSkih predmetov s Na Opfinah, v Nabrallni pr« Orehu (Noghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne.
Podjetnik sn upravitelj H. STIB1EL.
!■!■■ III BWII Milili IUM1WIUI1UM]M1>
■BiiBniiHiiiiHimiiHiKraiiEffiSKii aaia^Biici
1 Zasebniki in preprodajalci i 1
I Svece „Urania", povezek od 500 gramov K 2.— Krema za fevlje, I. vrste, dvanajsterima K 2.40 Čistilo „ v lesenih škatljah po K VSO ki
S se dobi na drobno In debelo v prodajalni vojaških predmetov S
I RENATO CHPP1LLIIN3 1
■ Trst - Corso 45.	Trst - €©rs©
kiiiHiiMiiBBiiniaiiHKiiiraiiMBniiiHHimii
n
Hranilne vlog«	♦
j sprejema od vsakega tudi če ni ud madrnge, * O in jih obio- M^ 1] M večje zneske pc do- +
♦	stuje po	|2 |0 govoru. Trgovcem O
♦	otvaija čekovne račune z dnevnim obreeto- ♦ ^ vanjem.	a
X Rentnl davek plataje sadlupa sama. I
O	Vlaga se lahko po eno krono.	o
PflštsMranitiitii rata 75.171 mm IHt. ♦

i	Posojila
♦ , .	♦
daje na	osebni kredit m na zastave ♦
O	O
O	proti plačilu po dogovoru.
t	—	V
Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 + dopoldne in od 3 do 5 popoldne. %
Priporoča male hranilne Skrinjice, ki i
♦
so posebno primerne za družine.

^JADRANSKA MM
Trst, Via Cassa di Rlsparmio Stev. 5 (Lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijorttete, delnice, srečke itcL VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javrih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
MENJALNICA

VIOGE NA KNJIŽICE %
od dnevft vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojeg"-OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-račun u po dog< > roru
FLLIJALKE: DUBROVNIK
KOTOR LJ CELJANA METKOVIĆ OPATU A
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
URE: od 9 do 121/, pop. in od 21/, do 5 pop.
ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
♦m ESKOMPT MENIC ♦♦♦♦
Tržaška posojilnica in hranilnica
reglstrcvana zadruga s omejenim poroštvom TRST - Plazma della Caserma itv. 2, I. nad. - TRST I (v lastni palači) vhod po glavnih stopnjicah.
POSOJILA DAJE
zs vknjižbo 5'/,°/, na menice po 6 •/«
na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoril
HRANILNE VLOGE
t^mjMU od vsakega, če tadi ni ud in jih obrestni« po
^
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
'ODDAM
Poštno hranilnici račun 16 004.	TEGEFON 952
Ima varnostne ceHco (safe deposits) za shr*:»be vrednostnih listin, dokumeotov in raznih dragih vrednot, popolnoma varno proti'ulo»tt in pozam, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po naJnlSiii« cenah. STANJA VLOG MAD 10 Killi^NOV KRON. o: si 9 M 12 mptt. is 3 & 5 pspoli liphiaj« se vuk dtfrna rt wa4& vti