Iraünßtoo ta ojirauiilStuo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja r pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. t uredništvom se more govoriti mk dan od 11.—12. ure dopold. Telefon tt. 113. V Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Motna listo: Celo ieto..................12 K Pol leta..................... K Četrt leta..................3 k Mesečno.................... 1 k Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Št. 22. Maribor, dne 21. februarja 1912. Letnik IV. Burian odstopil — Bilinski skupni finančni minister« Skupni finančni minister baron Burian je šel! Ker je grof Berehtold ogrski dr^alvljan, bi bila dva skupna ministra izmed treh liOgra, ako bi tudi baron Burian ostal, zato je Burian odstopil, Tako razlagajo njegovo demisijo. In na zunaj je videti povsem verjetna, ker ni bila nikdar taka navada, da bi pripadala dva skbpna ministra — ogrski državni polovici. Mogoče pa je, da 'ima baron Burian vendar še tudi druge vzroke za svoj odstop. Lahko bi jih imel. Zanj je bil že dafrno čas, da bi se bil poslovil. Skupni finančni minister je tudi vrhovni gospodar Bosne in Hercegovine, nekakšen bosanski — podkralj. V! tej lastnosti si je Burian pridobil vsesplošne antipatije in utržil tako kritiko svojega delovanja, da bi bil moral že davno dobiti naslednika, Če bi bili skupni ministri dejansko odgovorni parlamentom, ali pa če bi imel baron Burian vsaj r- tanjšo kožo. V Bosni je bil Burian pravi naslednik Kala-jev. Nadaljeval je v okupiranih, sedaj anektiranih pokrajinah tendenčno mažarsko politiko. Najbolj znatna je pač protekcija, ki jo je izkazal mažarski banki ‘za odkup bosanskih kmetov. iTJakrat se je dvignil v Alvstriji orkan ogorčenja proti Bjurianu in v dunajskem parlamentu so ravno naši poslanci izbojevali hude boje proti mažaronskemu in protikmečkemu ministru. Vsled svojega absolutističnega nagnenja je prišel baron Burian večkrat tudi z načelniki bosanske deželne vlade v konflikt. Vojni poveljnik, ki je dose-daj šef deželne vlaide, bi imel biti po njegovih nazorih le reprezentant za slavnostne prilike. Vse niti je pa hotel imeti zbrane v rokah civilnega adlatusa, ki je bil kreatura Burianova, in (je moral vedno plesar ti. kakor je potegnil Burian. Krepko se je temu upirlal zlasti Potiorek, ki je imel hude spore zaradi tega. Tudi o gospodarstvu v Bosni in Hercegovini, o gozdnih prodajah, o privilegi ja|h za posamezne kapitalistične tvrdke itd. je prihajalo več in več sumljivih reči ha dan. Burian je mirno trpel take reči in zato je bil njegov odisltop že davno opravičen. PODLISTEK. Solnce — izvor sile v bodočnosti. V svojem mnogo omenjenem nastopnem govoru v „Britisch-Aissociation“ V Porthmouthu se je pečal sloviti angleški fizik William Ramsay s problemom o pridobivanju novih virov energije,, Jki naj bi dajali tehniki in industriji potrebnih moči, ko poide nekoč vsa ona ogromna zaloga premoga, ki še potrpežljivo čaka, da jo dvigne človeška roka, da jo požro to-varnišve peči. Po preračunjanju tega učenjaka bodo izčrpani vsi zakladi premoga, ki jih še hrani tAngli-ja, že po 175 letih. Dasiravno hrani zemlja š|e zares ogromne sklade premoga, ki lež'e več 'ali manj glo-• boko pod njeno površino, bo enkrat vendar napočil dan, ko pogori zadnji košček premoga. Kedaj pa sie to zgodi —, tega ne proračuni nihče, tudi niti približno ne. In dejstvo, da enkrat poide ves oni, v premogu naloženi solnčni kapital, popolnoma opravičuje skrb in 'stremljenja naših tehnikov, ki si že danes belijo glave, da bi izsledili nove vire energije. Kateri pa naj bi bili oni izvori sile, ki naj bi služili kulturnemu človešivu, ko poidejo premogova bogastva? Tehnika nam jih našteva več. Pred vsem bi bile tu sile tekoče vode, izraba plime in oseke, ki so posledica privlačne sile meseda in solnca, slednjič Še tehnična izraba moči vetra in solnca. Nam, ljudem sedanjosti, bi se zdelo neverjetno in smešno ob enem, da bi solnce, ki že 70 milijonov let ogreva našo zemljo, ki je pogoj vsega življenja, ki bo opravljalo to Svoje blagotvorno delo po preračunjapju H. v Helmholtza Še drugih 17 milijonov let, da bi to solnce vkoval človek v svoje spone in je prisilil, da mu pokorno goni njegove stroje. Koit naslednik sledi Burianu voditelj Poljskega kola v drž. zboru Bilinski. To imenovanje pomenja za politično javnost presenečenje. V zadnjih dneh se je sicer večkrat govorilo o Buriauovem nasledniku, toda ime Bilinski ni padlo. Bila je cela vrsta drugih politikov, ki se jih je naštevalo pri vipria-šanju nasledstva v skupnem finančnem ministrstvu,, tržaški namestnik princ Hohenlohe je veljal že takorekoč za glavnega srečnega dediča, o Bilinskem se ni nič slišalo, Se-le včeraj in predvčerajšnjim je naenkrat zavladalo v javnosti ime Bilinski. Listi so poročali o neki avdijendi Bilinskega pri cesarju in (v zvezi s tem se je označilo Bilinskega za Burianovega naslednika. Nekateri so dvomili, drugi so z večjo sigurnostjo zatrjevali, da se bo to imenovanje zvršilo, včerajšnji pustni dan ga je pa že prinesel. O novem skupnem finančnem ministru in politila, ki jo bo inafvguriral, se da težko reči kaj preciznega, Bilinski je star, priznan parlamentarec, ki je igral posebno v sedanjem drž. zboru vodilno in odločilno vlogo,. Kot skupni finančni minister bo gledaj odložil svoj državnozborski mandat in tudi Poljsko kolo si bo moralo izbrati drugega načelnika. Ce prav pa je Bilinski igral že: 'od nekdaj in zlasti v zadnjem času v parlamentu najvažnejšo vlogo, se vendar o potih njegove bodoče politike da težko govoriti. 'Ta mož, ki zapušča gotovo zevajočo vrzel v naših državnozborskih krogih, je veliko pre-zvit in pretkan, da bi kedaj dopustil vpogled v svoje karte. Njegova politična umetnost do sedaj ni obstojala v borenju za jasno označene velike cilje, ’ temveč v rutirani taktiki in mnogokrat tudi intrigi, zato so vsa prerokovanja abotna. Kaka vesela pričakovanja, ki bi naj jih gojili mi avstrijski Slovani radi 'Bilinskijevega imenovanja z ozirom na Bosno in Hercegovino moramo skrčiti na minimum. Bilinski je sicer Slovan,toda za ženo ima Nemko in tudi v vsej svoji politiki ni nikdar zakrival svojih simpatij do Nemcey. 'Želeti bi pa bilo vsekakor, da bi napram Bosancem in Hercegovcem započel novo dobo. Režim, pod katerim so morali do sedaj trpeti bosanska ljudstva, je krivičen in vsebuje nevarnost za držajvo. Ena najvažnejših dolžnosti novega skupnega finančnega ministra bo, da bo skušal razširiti aneksijo novih dežel na aneksijo ljudskega razpoloženja, da bo vstvaril prijateljsko razmerje med nami in novimi pokrajinami. Le na ta na- Velikanska belo žareča masa solnca, jproti kateri je naša zemlja pravi pritlikavec, ki bi ji moralo priskočiti še 324.439 drugih svetov njene velikosti, ki se pode po vse miru, na pomoč, da/ bi se lahko merila, z maso solnca, ta masa izžari letno toliko pmoži-no toplote, ki' bi se, izražena s Številkami, pričela z 58. in končala na 33. mestu. Seveda je odmerjen tej naši zemlji samo 2,735 milijonski del vse toplote, kar da še .vedno C*3 bilijonov toplotnih jednot, ki lahko 0-pravljajo delo 40.000 biljonov meterskih kilogramov v sekundi. Zračni toki in iz njih izvirajoči vetrovi, od božajočega zefirja, pa do s hitrostjo električnega brzo-vlaka divjajočega orkana, vse to je posledica zračnih, od solnca razgretih plasti. Posledica istega pojava je tudi tako potrebna izjednačba toplote med dnevom in nočjo ter ista letnih časov. In ko prodre solnčna toplota na zemljo, jo že čaka drugo ogromno delo. Kakor znano, izhlapi voda, kajkor vsaka druga tekočina pri vsakem pritisku in pri vsaki temperaturi. V obliki pare se dviga voda, dokler ne priplava v hladnejše plasti, kjer se del izloči v obliki finih vodnih kapljic (megla in oblaki), kar vse plava dalje, dokler se v toliko ne ohladi, da pade v obliki dežja na zemljo. Na ta način se ne dvigne letno samo 600 milijonov kubičnih metrov vode do visočine oblakov, ta količina vode 'se poleg tega tuvi enakomerno razdeli od polutnika pa do, obeh tečajnikov. In pretvorbe, ki jih povzročajo deževja, reke in voda sploh na naši zemlji, vse to je istotako, kot Sta plima in oseka ob morskih bregovih posledica velikanskega učinkovanja solnčne toplote — solnca samega. Ce vzamemo Še precejšnjo porabo solnčne ‘toplote za fauno in floro, ostanejo še vrhu vsega še vedno milijoni toplotnih jednot na sekundo, ki nam nič ne koristijo jn so nam v pravo nadlogo. Đ tem nas je poučilo letošnje poletje. Da bi se ta velikanski preostanek solnčne toplote porabil kot gonilna sila našiih strojev, to je za čin bo dosegel s svojo politiko vspehe na Balkanu in le na ta način se bo obvaroval katastrofalnih dogodkov, kakor so jih do sedaj !v škodo države več ali majnj doživeli vsi naši skupni ministri s svojo balkansko politiko. , Dr. pl. Bilinski stoji v 64. letu svoje starosti. Odlikoval se je kot učenjak in pišatelj v stroki davčnega, zakonodajstva, ko ,je bil Še profesor na vseučilišču v Lvovu. Leta 1883 je bil prvič izmoljen v državni zbor; v kratkem Času si je priboril v Poljskem klubu odlično mesto in leta 1892 je bil imenovan sekcijskim šefom v trgovinsko ministrstvo in generalnim ravnateljem državnih železnic. Tri leta pozneje je preyzel finančni portfelj v ministrstvu Bade-nija. Z odstopom ministra Badenija je tudi on (izstopil kot finančni minister. Lela 1900 je. bil poklican v gosposko zbornico, zajedno je bil tudi 'imenovan guvernerjem Aivstr-Ogrske banke. Leta 1900 je pod ministrstvom Bienertha zopet prevzel yojdsttvo finančnega resorta. Vsled mnogostranskega upora, 'ki ga je naletel njegov finančni program, se je umakni!. Dr. pl. Bilinski slovi kot najboljši avstrijski finančni politik, kot strokovni veščak V davčnih zadevah države in kot takemu je sedaj (poverjeno vodstvo skupnega avstrijskega finančnega ministrstva. Poklican je, da spravi kot priznan 'dtrokjovjnjak Bosno in Hercegovino v nov, boljši tir in dana mu je sedaj priložnost, da vdejstvi in dokaže svoje zmožnosti, rešiti velikanske naloge, ki Čakajo vrhovno finančno uprajvo države. Društvene prireditve. Kostrivnica. Nedeljski shod v Kostrivnici je, krasno vspel. Prostori gospoda Praha, po domače 'Lind’ša, so bili natlačeno polni samih zavednih mož volilcev. Shod otvori velečastiti gospod župnik in predlaga predsednikom shoda gospoda Vizovišekaj oskrbnika posestva in vrelca kisle vode, ki je last Ljudske posojilnice v Ljubljani. Gospod predsednik VizcfvjiŠek otvori s prisrčnimi besedami zborovanje in odda besedo gospodu poslancu Vre Č k o t u, ki v nad poldrugo uro trajajočem govoru označi stališče nestrpne nemškonacionalne ve-čine in biča postopanje liberalcev in štajerčijanoev, ki igrajo sedaj v svojem Časopisju najpodlejšo gonjo enkrat še nerešen problem tehnike. Težak, a nikakor nerešljiv problem. Tehniku in iznajditelju motorja, pri katerem deluje kot gonilna moč segret zrak, Johnu Ericssonu, se je posrečilo sestaviti soln4ni motor. V konični leči je koncentriral Ericsson so-.nčne žarke, ki so ogreli vodo v malem parnem kotlu do vrelišča. Para mu je služila kot pogon malemu stroju. T’ake solnčne motorje, s katerimi se je naredilo prve praktične poizkuse že leta 1875 v Adenu, se uporablja v prostranih pustinjah Kalifornije z vspe-liom za dviganje vode. Eden 'teh motorjev opravlja delo 10 konjskih moči (750 meterskih kilogramov) in dvigne v minuti 6000 litrov vode iz zemlje. V ta namen služeča leča ima y. premeru deset metrov in je sestavljena iz 1800 delov. Ti motorji, ki v malem prav dobro opravljajo svoje delo,, bi se v Času, y katerem naj solnčna toplota goni vse stroje, ne obnesli povoljno, ker bi v tem slučaju morale leče zavzeti velikanske dimenzi-zije. Vsekakor je pa prvi’ korak v ta namen že storjen in manjka samo še iznajdljive glave, ki najm odpre pota do tega cilja. Možnost pretvorbe toplotne e-nergije v druge oblike sile je že zdavna znanstveno dokazana. Crookovi radiometri ali svetlobni mlipi, pri katerih se svetloba naravnost pretvarja v delo, termični stebri, v katerih proizvajal toplota neposredno električen tok in solnčni motor, ki} pretvarja solnČno toploto direktno v energijo dela, vse to nas prepričuje, da ne stavimo nemogjočnih nad v solnč-no oblo. Mogoče bi bilo danes Še prezgodaj pisati o prevratu, ki bi ga povzročil prvi poràbljivì solnčni1 motor na naši krivi zemlji. Olzračje, ki je danes oku-žuje dim tovarniških dimnikov, ki škodljivo vpliva na rastlinstvo, bo čisto. Mogoče tudi Vročina in iz nje izvirajoča mržnja do deia takrat poneha*. 25akaj? proti slovenskemu ljudstvu. Poslanec tudi poroča o predlogih, ki so jih stavili poslanci S. K. Z, v dež. zboru in primerno osvetli postopanje nem&konaeional-nega poslanca Wastiana, ki ga zadene krivda, da je dež. zbor delanezmožen. Poslanci S. K. Z. so bili zato, da dež. zbor deluje, ali samo pod 'pogojem, da se njihove zahteve, oziroma predlogi uvažuje in da se obvaruje volilc.e pred neznosnim povišanjem davkov. 'Z eno besedo, gospod poslanec nam je prav natanko orisal položaj v dež. zboru. Ves čas med njegovim govorom se je slišalo samo:- „Obstrukcijo nadaljujte, dokler se ne uvažujejo naše slovenske za-hteve. Omeniti moramo, da je bil tudi paš obče čislani gospod nadučitelj pri zborovanju. Ko je izrazil g. poslanec pri vprašanju povišanja učiteljskih plač bojazen, da bodo zopet naši slovenski učitelji trpeli škodo v dobro nemškemu učiteljstvu, ker je razmerje pri učiteljskih plačah krivično, mu je zaklical gospod nadučitelj: „^Živijo, gospod poslanec!“ Po poslančevem govoru predlaga gospod predsednik zaupnico gospodu poslancu Vrečku in vsem poslancem S. K. Z. z zahtevo, da vstrajajjo v deželnem zboru v boju tako dolgo, da se uvažujejo zahteve slovenskega ljudstjva; ako pa pride do razpusta deželnega zbora, bodemo zopet naše stare in izkušene bojevnike poslali v dež. zbor, čemur so volilci pritrdili z gromovitim .,Živijou-klicem. Mozirje. Veselica, katero je priredilo izobraževalno društvo v nedeljo dne 18. t. m., je lepo vjspela. Udeležba je bila velika. Razven domačinov so se udeležili prireditve tudi Še gostje iz Rečice, St. Janža, iz Smartna na Paki in še več drugih. Igralci so pokar zali zopet svojo spretnost, da jim ni najti skoro nikjer para. SreČolov in dražba dar cy wan ih predmetov je prinesla društvu obilo svitlih kronic, ki jih bo sedaj porabilo za društvene potrebščine. Šaljiva pošta pa istotako obilo smeha in zabave. Zreče. Naša podružnica Slovenske Straže“ je imela v nedeljo dne '18. t. m. občni zbor. Glavni govor je govoril -gospod Jurhar. V odbor so zopet izvoljeni1 gospodje : Hren Igo, Škofič, Golčar Julika, Kovač danko. Potem so mladeniči oskrbeli šaljiv prizor, a dekleta so vprizorile „ Jezo nad petelinom ip kes.“ Sodeloval je seveda tudi pevski zbor. Politični pregled. Državni zbor. Državni zbor se snide dne 5, sušca, Na dnevnem redu je poročilo draginjskega odseka in prvo branje brambne predloge. Zasedanje bo trajalo do dne 29. sušca.;. takrat bodo šli poslanci na velikonočne počitnice. Aehrenthal. Dne 19, t. m. popoldne od 2. do 6. ure je bilo izpostavljeno truplo grofa Aehrenthaia na mrtvaškem odru splošnemu posetu občinstva. Velikanska množica ljudi si je ogledala mrtvaški oder. Tjruplo grofa Aehrentliala leži v pozlačeni krsti, obraz mu je popolnoma bel kakor alabaster, a vendar popolnoma miren in poteze so mu ostale popolnoma neizpremen-jene. Okrog mrtvaškega odra stoje tri vrste srebrnih svečnikov z nažganimi svečami, cela mrtvaška soba pa je okrašena z lovorjevimi drevesi. Okoli teh svečnikov so položeni venci, toied katerimi je posebno lep* venec, ki ga je poslal cesar. Na baržunastem podstavku so razpoloženi visoki redovi, v sredi med njimi pa krasni briljanti velikega reda svetoštefan-skega, ki jih je podelil Cesar že umirajočemu grofu Aehrenthalu. Pogreb se bo vršil v četrtek ob pol 3. uri popoldne. Truplo prepeljejo v šesterovprežnem dvornem žalnem vozu v dvorno župno cerkev sv. Mihaela. Cesar se na izrecni nasvet zdravnikov ne udeleži osebno pogreba, temveč ga bo zastopal eden nadvojvodov. Udeleže se pogreba nadvojvode in ministri. Truplo prepeljejo potem v Dotane na Češko. Vso ono solnčno energijo, ki jo danes Še ftrez potrebo v vročih poletnih mesecih solnce izžariva, bodo porabili' stroji. Delavna moč solnca bo poleg vsega Še jako po ceni. 'Za prebivalce zmernega pasa bi bilo poleg solnčnega motorja treba še druge priprave, ki bi nam preskrbela toplote za zimske mesece, v katerih solnce prefv-eč skopari z gorkoto. Priprosteje bi bilo to z& troptične kraje, katerih prebivalci skoz vse leto trpe vročino. Solnčni motorji bodo dvigali vodo iz zemlje, ki bo izsušena ozelenela in obrodila. Drevje bo razprostiralo svojo senco. One pokrajine, v katerih solnčna vročina zabranjuje in slabi delo, bodo postale središče kulture. Neizmerna, bogatstva bodo vzklila iz tal, na katerih je dosedaj človek radi njihove puščobe mogel bivati v največjem pomanjkanju le kratek Čas. In ljudje te dobe, dasi še tako idaljne bodočnosti, se bodo z veliko večjo hvaležnostjo ozirali do kralja dneva, o kälterem, je Leonardo de Vinci rekel: da ga razun njega ni v celem svetovnem prostoru, ' nobenega telesa veliča,stnejšega in mogočnejšega od njega. Bosna In Hercegovina. Dne 18. t. m. so se vršile v Sarajevu (velike demonstracije proti Ogrski. Policija je zasedla in za-stražila vse. javne prostore; tudi vojaštvo je bilo pripravljeno. Več tisoč glav broječa množica se je zbrala o-krog 6. ure s^ečer na trgu pred katedralo, da ondi demonstrira proti ogrskim nasilstvom na Hrvaškem. Policija je nastopila takoj s kruto silo ter začela s sablami udrihati po glavah množice. Ziačeia- je tudi streljati iz Samokresov. Bilo je nad 18 oseb več ali manj težko ranjenih, med temi tudi mohamedanski dijak Sahim Agic, sin sarajevskega občinskega, svetnika, katerega je zadela smrtonosna krogla fiz samo-kr6s9" Šlezijski deželni zbor. V seji dne 20. t. m. se je obravnavala kot prva točka dnevnega reda predlog za zvišanje deželne doklade na pivo. Po daljši debati se je sprejel predlog, glasom katerega se zviša deželna doklada na pivo od KI.70 na K 11.—. Predarlski deželni zbor. Deželni zbor je sklenil, ustanoviti deželni zavod za pospeševanje obrti. Portugalsko. Od portugalsko-Španske meje se poroča, da se zopet zbira več sto monarhistov, da uarejo na dano znamenje na Portugalsko. Portugalska, vlada pa zopet zatrjuje, da lahko popolnoma računat na zanesljivost obmejnih vojaških posajdk. Uboga Portugalska ne pride tlo miru. Raznoterosti. Romanje v Rim. Romarski vjlak, ki pelje dne 11. sušca t. L iz Dunaja v Rim, postane tudi na postajah Padova, Bolonija, Loreto in Asisi. Rok za priglašen j e poteče že dne 25. svečana. Radi obširnih predpriprav je treba pravočasnih pr-ijaiv. Izvrstna o-skrba, izborno vodstvo, nobenih Štrapac, vse to; bo odlikovalo ta romarski vlak. Cene so za I. razred K 430, za II. razred K 290, III. razred K 200, z oskrbo, napitnino in voznino vred. Načrti se naj takoj brezplačno zahtevajo pri „Rompilger-Komitee, Dunaj, L, Singerstrasse 18. Demantna poroka nadvojvode Rainerja). Glasom. sklepa gosposke zbornice sta se včeraj podala predsednik knez Windischgrätz in podpredsednik grof Schönborn k nadvojvodi Rajnerju, da mu osebno izrazita čestitke gosposke zbornice. Nato je sprejel nadvojvoda Rainer predsedstvo državne zbornice. Predsednik dr, 'Sylvester je čestital v imenu državne zbornice. Iz šolske službe. Deželni šolski svet je imenoval1 suplenta veroučitelja vic. gospoda Martina Pete-linšeka učiteljem veronauka na deški šoli I in na meščanski deški šoli v 'Mariboru, — Provizorična u-čiteljipa ročnih del Marija Pirker v Rogaški Slatini je imenovana definitivnim učiteljicam ročnih del jsto-tam. Nevarno .obolel je vlČ. g, Jožef Tombali, župnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Deželno gospodarstvo. Iz Dobrne nam pišjejo: Kot dodatek k večkratnim poročilom o uzornem gospodarstvu dež. odbora V Gradcu še to-le : Letos so začeli v takoimenovanem ,„,Kurhausu“ na Dobrni razdirati pode v sobah za tujce. Tireba bo pa potem, ker je vse prhko in gnjilo, tudi strope, jpopraviti. In tramovje — res grozni pogled — je popolnoma sprhnelo in je mečejo zdaj skozi okna na cesto. To bo stalo ogromno svoto denarja. Kafkio nespametno, lahkomiselno, da naravnost brezvestno .ti graški gospodje delajo, se zdaj zopet vidi. Lani in predlanskim so sobe dali na novo slikati, 'električno luč napeljati in po nekaterih krajih prvega nadstropja so tudi še vodovod upel'jali ; a letos se mora Vse podreti. Kot davkoplačevalci vprašamo: ali je res treba eno leto poprej sobe dati z velikimi stroški elegantno poslikati, da se drugo leto potem smejo tramovi odstraniti. Niso ti gospodje imeli že več let pri rajnih popravilih prilike dognati, da so tramovi že popolnoma prhki? In kako pi’hki? PozMjemo kot davkoplačevalci, da si c. kr. okrajno glavarstvo po (Rujem izvedencu ogleda, Dežela strašno slabo vidi. Vsak navaden človek spozna, da bi veliko manj stalo celo poslopje podreti in novo postaviti, kakor pa ,vsako leto popravljati in popravljeno zopet uničiti. Naši liberalci naj si ogledajo na Dobrni, kako dela dežela, z našimi denarji in ne bodo zoper obstrukcijo poslancev Slovenske kmečke zveze! Ce kak mlečnozobi fant ovadi občino, da ne posluje prav in če ha tako ovadbo pošljejo nekega moža iz Gradca,, da občihsko blagajno skontrira, kakor se je to pred leti zg|odilo, tedaj pa imamo mi spodnještajerski davkoplačevalci vsi skupaj gotovo pravico zahtevati, da ali naši poslanci, ali kaka druga oblast, če je je še sploh katera na svetu, sodi o nezaslišanem gospodarstvu graškega dež. odbora, Mi davkoplačevalci vidimo tukaj vse kar se zgodi, če se tudi dela in popravlja vse na tihem in 'prikrito. Vi nam sedaj pesek v oči mečete, ko podirate, kar ste še-le popravili, a ta pesek nam oči odpira. Zakaj se pa branite za par kronic privoščiti občini električno luč? Tu gledate na vsak vinar, kadar je pa treba iz deželne blagajne različnim podjetnikom, inženerjem in komisijonom napolniti žepe, tedaj pa denarja ne toži!! Učite sami sebe! Prijatelj nap pftše: Gnjev, žalost, jeza me prešine na dno duše, kadar moram poslušati po naših nemškutarskiih 'mučilnicah trpinčenje slovenske dece z nemškim učnim jezikom. Telesne tlake in robote ate se rešili, kmetje, duševni veliko hujši tlaki pa se ne upate upreti? Ali so še kje pod milim solncem tako brezsrčni stariši, ki bi dajali kri svoje krvi, meso svojega mesa, najdražje, kar imajo od Boga in narave, Svoje nedolžne otročiče v zorni mladosti, ko so nauka in vzgoje najbolj potrebni, v žrelo nenasitnemu nasprotniku? Kako dolgo še ? Ker se ljudstvo ne zaveda svojih pravic, vlada ne svojih dolžnosti, Čuvajte vsaj vi, možati poslanci: ne izpuščajte šolskega vprašanja izpred oči! Saj ne bodo nikoli naučili vaših otrok, stariši slovenski/ blažene nemščine po nemškutarskih šolah. Prvič zato ne, ker nočejo vsled zagrizenega sovraštva; in drugič pa ko bi tudi hoteli, ne morejo, ker sami ne znajo nemški. Oh, gorje meni, ko bi se drznil kaj takega očitati Vojničanom, Laščanom, Sevjničanom, Bistričanom, Mar.enberžanom, jaz, raztrgali bi me. Pa pove in dokaže jim vse to graška tetka „Tagespost“, nezmotljiva tovarišica slovenskih, gospodov — Nemcev. N allo v članku (30. nov. 1911) je napravil dotični junak, ki si upa Nemcem resnico povedali v brk, „kultura (izobrazba) nemškega jezika.'“ Pa že v prvem odstavku se skesa, ker „take kulture še ni!“ (Der sprachliche Zustand darf ohne Bitterkeit und Üebertreibung als Unkultur bezeichnet werden). Naravnost grozno neomiko (geradezu ungeheuerliche Unkultur) očita nemškemu jeziku ne le pri vsakdanji rabi, ampak celo v slovsttvu! Trpke trditve dokaže iz državnih in šolskih knjig, prerešeta po vrsti znanje (oziroma neznanje) nemščine pri državnikih, u-radnikih, odvetnikig, županih, pisateljih, trgovcih in časnikarjih . . . Nazadnje pa se najhuje loti onih, ki so gorostasnega neznanja in zanemarjenja lastnega jezika najbolj krivi: učiteljev in profesorjev, ljudskih, srednjih in celo visokih Šol. 'S fino smelostjo kaže na veliko višjo jezikovno izobrazbo Francozov, ter stavi urednika zakotnega lističa na Francoskem čez nemške profesorje germaniste, katerim v vzgled in posnemo priporoča učitelje latinščine, s kakšno skrbjo učijo in kakšne vspehe dosežejo v primeri z nemščino. Roti odločilne Činitelje, naj že vendar enkrat podkrbe, da ne bo „veliki“ narod nemški vedno za vsemi drugimi kulturnimi narodi zadnji capljal v znanju in vporabi lastnega jezikà — hud poper/ grenek pelin, kaj ne? Ker bo gotovo „najbolj nemško“ mesto Gradec prvo hotelo se nemški učiti (posebno zdaj, ko več gospodariti ne more) naj .spodnještajerski .„Nemci“ malo potrpijo in Še-le prihodnjo zimo pišejo po tistega gospoda, naj «jih malo izol'ika, pa tu-i di izomika v njihovi nemščini. Piše se Eduard Engel. Naše otroke pa naj učijo slovenski učitelji, nemški pa nemške. Nemškutarji pa se pojdite solit.; niste z,a rabo, ne za slovensko deco (ker nočete), ne za nemško (ker ne znate)! Večerni vlak Zagreb—Zidanmost-. „Slovenec“ poroča, da s 1. junijem t. 1. vendarle začne že voziti večerni vlak iz Zagreba, ki bo: prišel na Zidanmost do 7. ure zvečer.’ Redek bolnik. Artist Franc Renner, izumitelj znanega Rennerjevega. ‘zrakoplova, leži že 'od dne 20 januarja t. 1. težko bolan v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu; malo upanja je, da. bo okreval. Star je še-le 45 let, rodom Korošec. „Danica.“ Slovensko katoliško akademično tehnično društvo „Danica“ na Dunaju ima prihodnji petek dne 23. t. m., svoj IV, redni občni zbor s. sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnikov bratskih društev „Zarja“ in ,„Dan.“ 3. Poročilo odbora,. 4. Poročilo zastopnika Lige. 5. Poročilo klubov. 6. Poročilo pripravljalnega odbora za počitniški Sestanek 1912. 7. Poročilo zastopnikov v komiteju za evharistični kongres. 8. Volitev tretjega revizorja. 9, Eventualità- Lokal: Restavracija Leithner, I., Auerspergstrasr se 6. Začetek: y28. zvečer. Zblaznel vsled nesrečne igre. V Ganderkesee je kmetovalec Mayer zblaznel, ker je pri igrfi izgubil 80.000 mark. Tolstivrh. Za Tolstivrh in okolico se vrši dne 20. in 27. t. m. živinorejski tečaj tamošnje živinorejske zadruge. Serum proti tifusu. Zadnja leta so mnogo uporabljali iz umorjenih tifusovih bacilov pripravljeni serum, ki naj bi Človeka zavarojval proiti tifusu, podobno kakor ga zavaruje tudi druge vrste serum pred kozami. 'Že lansko leto je priporočala vbrizganje tega seruma ysaj v nekaterih posebnih slučajih neka francoska komisija. Zdaj pa je priobčilo angleško poročilo jako obsežen materijal b novem cepljenju tifusa, tako da lahko sodimo o novem sredstvu z večjo gotovostjo kakor do sedaj. 'Serum proti tifusu so bili namreč .uvedli v indijski armadi in so ga v-cepili izmed 71.623 vojakov 38.481. in sicer nekaterim po dvakrat ali še večkrat. Naslednje leto se je pojavilo v indijski armadi vsega 'skupaj 83j5 slučajev tifusa, izmed teh jih je odpadlo 187 na cepljene in 148 na necepljene vojake. Ti podatki ne gpvore posebno ugodno .za ta novi Serum. Zdi se pa, da učinkuje ta serum ugodno še proti drugim boleznim, zlasti poveča v človeku odporno silo proti' črevesni mrzlici, ki je po tropičnih deželah 'zelo pogosta in jako nevarna bolezen. Izmed cepljenih vojakov so oboleli za to boleznijo od ,1000 samo trije, umrljivost je bila pa 0.4. Med necepljenimi vojaki pa jih je obolelo skoroj 13 med 1000 in umrla sta dva. Štajersko. Maribor. (Izžrebanje porotnikov.) Pod. predsedstvom dvornega svetnika in predsednika okrožne sodnije Perkota, ob navzočnosti višje^odnih svetnikov dr. Voušeka in Fraidla,; kakor tudi prvega državnega pravdnika Verderberja se je vršilo dne 19. t. m. predpoldne izžrebanje porotnikov za letošnjo porotno dobo, ki se prične z 11. sušcem. Kot glavni' porotniki so 'izžrebani: Ferdinand Pototschnig, tesarski mojster, Julij Rupprich, kavgrnar, Franc Sulzer, sodar, Ernest Tisso, zajsebnik, Ivan Wernig, steklar, vsi iz Maribora; Franc Ploj, posestnik, Zg. Porčič; Alojzij Arnuš, gostilničar, Sv. Lenart v Sl. gor.; Franc Bratko, posestnik, Sv. Lenart v Slov. gor.; Peter Roskarič, posestnik, Zg, Ročica; Jurij Lešnik, posestnik v Radehovi; Henrik Pak, trgovec, St. Ilj; Ivan Heu, posestnik v Kamnici'; Franc Kramberger, posestnik v Kaniži; Gabrijel Majcen, posestnik v KarČovini;