NA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 46 KRANJ, petek, 14. 6.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V KOP niso menjali svojega osnovnega proizvodnega programa — izdelave različnih vrst kovinskih vrat, ne branijo pa se tudi drugih del, kot je na primer izdelava nove tovorne žični-\£*za Češko kočo. — Foto: F. Perdan ^onec tedna **a Kališče i Kranj — Odbor za prireditve JJ| Proslave pri Planinskem dru-iz Kranja vabi na 13. planin-J*1 Pohod na Kališče. S priredit-j1!0. ki bo to soboto in nedeljo, 15. n 16. junija 1985, bodo označili košnji dan Kokrškega odreda. ■ pohod se je že prijavilo veli- ? obiskovalcev, zlasti članov pla-Jnskih društev. Letos se bodo na »tališče povzpeli tudi predstavni-Petih planinskih društev iz Hruške, Crne gore, Makedonije, ?r°ije in SAP Kosovo, ki so po- fatena s kranjskim društvom. 2nodiščni točki na jugu bosta kot P°Havadi Bašelj in Mače, sicer pa \$° Pohodniki prihajali na Ka- ®ce tudi iz drugih smeri. » soboto zvečer bo pri domu j*°krškega odreda na Kališču Psovanje, če bo vreme ugodno Pa bodo zakurili ogenj tudi na vr- uStoržiča. V nedelo ob 11. uri bo P1"1 domu osrednja proslava, med atero bo udeležence pozdravil ^Predsednik PZS in predsed-^ PD Kranj Franc Ekar, slavno-govornik bo sekretar OK Kranj Stane Pirnat, kultur- 1 sPored pa bodo pripravili učen-tj Osnovne šole Matija Valjavec iz ^eddvora. Kranjsko planinsk6 društvo je jj^d letošnjo prireditvijo na Ka poskrbelo za ?Jnskih obeležij ^edu obnovo spo-Kokrškemu - v okolici in ureditev do-j^Pnih poti. Med prireditvijo pa i° Podpisalo s predstavniki bor-eyske organizacije sporazum o p°kroviteljstvu nad temi obeležji. r. (s) K?vi in Železarni zlati Maketi • Na naJvečJi jugoslovanski razstavi sav in inova- cij jjjjv, tehničnih izbolj lo l^r^T Yu na Reki, na kateri je bi-\n s okoli 3 000 eksponatov, sta St|| Plaketi dobila raziskovalni in-iz kranjske Save za plavajočo 8S0itn° zaveso ter Vinko Pogačnik ^»j^lavci iz jeseniške Železarne za £ avo za mokro vlečenje žice. ^ fbrno plaketo so prejeli: Janez Franc Brelih in Aleksander ^b"i tj° iz Železarne za izdelavo l'ca za čiščenje komore globin-\ J\eči; Franc Ravnikar, Nazif Lju-^ m ° ^°lžan, Slavko Justin in Jo-&(Wertelj iz Železarne za izdelavo ^ ti kalibrov; srebrno nagrado i* £UjH Sašo Piber in Borut Cegnar tfe ^ ezarne za napravo za pakira- t£*>tonov. Sn^asto P^aketo Je PreJela Olga " Železarne za ~ |W:lenJe žigosnih ^b^1Vo pa je, da so \?delili tudi mlad Myn* šole na Ko ' iz odpadnih snovf.^ Na Planini bo 7.000 novih telefonov Nekateri Gorenjci bodo letos vendarle dočakali telefonski priključek — Po sporazumu se zbere premalo denarja, zato bo naložba manjša Kranj — Letos bomo na Gorenjskem dobili dve novi pošti: na Trati v Škof j i Loki in v Bistrici pri Tržiču. Tako bo prišlo na Gorenjskem na eno pošto 3.000 prebivalcev, največ v Kranju in na Jesenicah, najmanj v Radovljici in v Škofji Loki. Podjetje za ptt promet Kranj bo letos vključilo 10 novih teleks priključkov in tako bomo imeli 240 priključkov z 203 naročniki, centrala pa bo zasedena 85-odstotno. Gorenjci si najbolj želijo nove telefonske priključke. Letos se jih bodo končno razveselili v več krajih in mestih. Na Planini bo 7.000 priključkov, v Bukovici 384, v Mavčičah 240, v avtomatski telefonski centrali Cerklje bo 232 novih telefonskih priključkov, v centrali v Preddvoru 200, v tržiški centrali 1000, v jeseniški 1.400 in v centrali Brezje 200. Podjetje za ptt promet Kranj je pripravilo sporazum, po katerem v tem srednjeročnem Obdobju vse tiste delovne organizacije, ki so sporazum podpisale, združujejo po 20 odstotkov denarja od vrednosti telefonskega impulza. V območni interesni skupnosti za ptt promet naj bi se tako letos zbralo več kot 51 milijonov dinarjev. Po sporazumu, ki predvide- va združevanje sredstev v višini 30 odstotkov vrednosti izgradnje telefonskega priključka, pa naj bi zbrali še 53 milijonov dinarjev. Vendar poštarji že zdaj predvidevajo, da toliko denarja sploh ne bodo dobili, kajti vse delovne organizacije sporazuma ne upoštevajo in denarja ne namenjajo. Po predvidevanjih naj bi letos namenili za naložbo v jeseniški občini 4 milijone 600 tisoč dinarjev (v Kranjski gori in Žirovnici); v kranjski občini bo za 37 milijonov dinarjev investicij (kabel Kranj —Mavčiče, oprema Cerklje, Preddvor in prostori poštnega centra); v radovljiški občini bodo za sto priključkov na Brezjah namenili za centralo milijon 291 tisoč dinarjev; v škofjeloški občini za dobavo in montažo centrale Bukovica 3 milijone dinarjev; v tržiški občini pa za centralo Križe in za rezervirani sklad skupaj 14 milijonov dinarjev. Skupaj bo denarja za naložbe po posameznih občinah 60 milijonov dinarjev, za skupne naložbe delovne organizacije pa letos predvideva območna interesna skupnost za ptt promet Kranj 15 milijonov 700 tisoč dinarjev. D. Sedej Akcija Teden kolesarjev 1985 Več znanja in varnosti LJUBLJANA — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije pripravlja v sodelovanju z republiškim sekretariatom za notranje zadeve, Kolesarsko zvezo Slovenije, občinskimi sveti SPV in vsemi članicami svetov široko družbeno akcijo, posvečeno varnosti kolesarjev. Teden kolesarjev — nad akcijo je prevzela pokroviteljstvo republiška konferenca Socialistične zveze — bo po vsej Sloveniji od 24. do 30. junija, 27. junij pa bodo razglasil za dan kolesarjev. Osnovni cilj akcije je izboljšanje prometnega znanja in ravnanja kolesarjev. Njen namen je tudi opozorilo vsem drugim, ki lahko kakorkoli prispevajo k izboljšanju varnosti kolesarjev. Kolesarji so namreč med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu, kot nedisciplinirani vozniki pa sami zakrivijo veliko prometnih nezgod. Za izboljšanje prometnega znanja kolesarjev bodo nosilci akcije predstavili javnosti obvestila o cestno-prometnih predpisih, ki jih mora poznati kolesar, pravila za varno vožnjo s kolesom, nasvete o opremi kolesa in drugo. Za izboljšanje prometne varnosti kolesarjev pa bodo predlagali samoupravnim interesnim skupnostim za ceste, komunalnim in cestnim podjetjem, predvsem pa ur- banistom in projektantom, da pregledajo prometne oznake za varnost kolesarjev, jih po potrebi dopolnijo ter pripravijo predloge za povečanje prometnih površin za kolesarje. Obenem naj bi akcija pripomogla k povečanju števila parkirnih mest in čuvajnic za kolesa. Organizatorji predlagajo vsem lastnikom koles, da bi se na dan kolesarjev vozili na delo in po opravkih namesto z avtomobili s kolesi. Tako želijo zmanjšati motorni promet zlasti v naseljenih krajih, kar bo prispevalo posredno k zmanjševanju onesnaženosti okolja. S. Saje Na Bistriški planini bo živo Tržič — V soboto, 15. junija, bo tradicionalni pohod več sto tržiških cicibanov in njihovih staršev na Bistriško planino. Odhod bo ob 8. uri izpred vrtca na Deteljici. Na Bistriški planini bodo cicibanom podelili značke ciciban — planinec, ves dan pa bodo imeli tu družabne igre in pravo otroško veselico, dd i V SREDIŠČU POZORNOST/ Bled se blešči Bled je čist. No, res je pomagal Kohlov obisk, pa ameriški bankirji tudi. Prebudili so se še zadnji. Na hitro so položili nekaj asfalta, tako rekoč čez noč pobarvali cestne oznake, počistili gradbišča, polepšali prodajalne, zamenjali razbite luči... Vendar je bilo to le zadnje dejanje. Čistoči in urejenosti Bleda so letos namenili toliko pozornosti, kot še nikoli. Začeli so, ko je pobralo sneg. Natakarji in kuharji so vzeli grablje in počistili okolico hotelov. Pridno so jim sledili komunalci. Pri blejskem turističnem društvu so letos zaposlili mladega fanta, ki mu ni ušla nobena drobnarija. Ni več rjaste ograje, na drogovih vise zastave blejskih barv, pred vsakim hotelom je stojalo za lepake, popravljene so klopi in pospravljene sprehajalne poti, z Osojnice se spet odpira lep pogled na jezero in še bi lahko naštevali. Blejska promenada je lepa. Trate so čiste, v koritih so rože, kijih takoj spet vsadijo, ko koga zasrbe tatinski prsti ali polnočna fantovska korajža prevrne težko betonsko korito. Polepšan je Riklijev hram, v Murkini prodajalni imajo osupljivo ponudbo kristala, ki ga tujci najraje kupujejo, nekaj vrat naprej so čudovita usnjena oblačila pa modne pletenine in še bi lahko hvalili. Res, na Bledu se je marsikaj premaknilo. Nihče več ne nerga, da se ne da. Kaže, da ne bomo več hvalili le hotelirje, temveč tudi druge, ki sestavljajo mozaik turistične ponudbe, pravi utrip turističnega kraja. Pravi utrip so seveda tudi pravi gostje. Bled hrepeni po nekdanji slavi, po petičnih gostih. No, takšne so te dni imeli — ameriške bankirje. Tudi v Vilo Bled že prihajajo gostje, ki jih natakarji postrežejo tudi na obali jezera, pred večerjo si privoščijo za stari milijonček viskija, po njej pa se odpravijo v igralnico. V nasprotju z množicami agencijskih gostov, med katerimi so tudi polpenzionski, ki si opoldne kupijo v trgovini rezino sira in žemljico in jo pojedo na klopci v parku. M. Volčjak J Gorenjski kros v soboto Završnica — Peti gorenjski spomladanski kros, ki bi moral biti že v nedeljo, a je zaradi slabega vremena ob koncu minulega tedna odpadel, bo na sporedu to soboto, 15. junija, ob 16. uri v Završnici nedaleč od Žirovnice. Udeleženci bodo razdeljeni v 17 kategorij po starosti in spolu. Mlajše in starejše pionirke ter pionirji in mlajše mladinke bodo tekli na 1000 metrov, mlajši mladinci, starejše mladinke, članice in veteranke na 2000 metrov, starejši mladinci na 3000 ter člani in veterani na 5000 metrov. Prireditelja — ZTKO Jesenice in Partizan Ja-vornik Koroška Bela pričakujeta na startu vse najhitrejše tekmovalce z občinskih krosov, (cz) V SOBOTO BO LEPO VREME Vse udeležence našega izleta v Logarsko dolino obveščamo, da smo iz zanesljivih virov izvedeli, da bo v soboto lepo vreme. Dobimo se torej ob 7. uri pred hotelom Creina v Kranju Kranj — Pred turistično sezono je treba obnoviti talno cestno signalizacijo. Delavci cestnega podjetja te dni lepšajo ceste po Kranju. Na sliki je Matjaž Juvan s sodelavci na delu pred Globusom. Foto: G. Sinik. Privlačna razstava psov Kranj — Kinološko društvo Naklo je organizator ene največjih razstav psov, kar jih je bilo kdaj-koli na Gorenjskem. Odprli jo bodo v nedeljo, 16. junija, na Gorenjskem sejmu v Kranju. Na ogled bo 700 psov 103 različnih pasem, prihajajo pa domala iz vse Evrope. Ljubitelji zvestih štiri-nožcev si bodo v nedeljo do 17. ure lahko ogledali štirinožne predstavnike iz Poljske, Čehoslovaške, Francije, Madžarske, Italije, Avstrije, Švice. Nemčije in Španije pa seveda iz številnih domačih kinoloških društev. Ob 13. uri bodo na prireditvenem prostoru uprizorili tudi nastop šolanih psov, iskanje mamil in vodenje slepega. p. Ž. GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 14. JUNIJA I* Radovljiški borci: Mladino moramo usposobiti, da bo delala za nami Radovljica — Kot na vseh skupščinah zveze borcev na Gorenjskem, so tudi na skupščini v Radovljici maja letos ugotavljali, da so njihovi člani najaktivnejši, pa naj bo to v delovnih organizacijah, v krajevni skupnosti ali med delegati v skupščinskih organih. Temu primeren je tudi kritičen odnos borcev do vsega, kar se danes pri nas dogaja: do mlačno-sti v zvezi komunistov, ki naj bi bila danes najbolj borbena sila pri nas, do padanja realnih osebnih dohodkov, ki porivajo delavce na rob življenjskega minimuma. Pa ne le delavce. Tudi 1000 radovljiških borcev s svojimi pokojninami je že med njimi. Vendar ti navadno ne tarnajo, prenašajo pomanjkanje, kot so včasih prenašali vse tegobe in težave. A zavedati se moramo, so poudarili, da slabo gospodarjenje in neuresniče-vanje začrtanega programa (stabilizacije slabo vplivata tudi na varnost države, na trdnost in na njen položaj v svetu. Mi borci, so dejali, smo imeli za seboj narod, danes pa delegat ne pozna svoje baze! Nihče za svoja dejanja noče biti odgovoren, vse se skriva za samoupravljanje. Odgovor- nost je treba zahtevati od krajevne skupnosti do federacije. O nevarnostih, ki prete Jugoslaviji, o tem, kaj se skriva za pogorelimi tovarnami, za albanskim rovarjenjem na Kosovu,, premalo obveščamo naše občane. Predsednik skupščine občine Radovljica Bernard Tonejc je v svoji razpravi pozval borce, naj bodo še naprej za zgled, kakšen mora biti naš človek — prodoren, zaveden, delaven, vreden spoštovanja. Borci, je dejal, niso nikoli frazarili, med njimi je vladala odgovornost: za vsako akcijo so bili določeni oseba, čas in kraj. Tega danes ni več. Vse se govori na splošno, nič ni določeno, zato tudi nihče za nič ne odgovarja. Prav danes, v tako hudih časih, bi morali vedeti, kaj hočemo, kaj je treba narediti in kdo bo to naredil. Mladina nas skrbi zaradi njene politične nezainteresiranosti, očitamo ji, da je premalo zagreta ob proslavah, da pozablja na grobove in revolucijo, je dejala tovarišica Bemo-va. Toda, je poudarila, vse mlade zanima njihova lastna prihodnost, njihovo lastno preživetje. Tudi borci smo se mladi vključili v boj,takrat, Nesporazum ali izigravanje Delegati skupščine kranjske samoupravne komunalne interesne skupnosti obsodili primer Primskovega pa se je krajevna skupnost znašla za zatožni klopi. Cestno podjetje krajevno skupnost namreč toži za plačilo Kranj — Lahko bi ga imenovali kar Primer Primskovo. Z njim v zvezi so delegati skupščine kranjske samoupravne komunalne interesne skupnosti sprejeli naslednji sklep: skupščina je obravnavala vlogo krajevne skupnosti Primskovo in se strinja s sklepom odbora za svobodno menjavo. Začelo se je lani, ko je krajevna skupnost Primskovo samoupravno komunalno interesno skupnost zaprosila za denar za asfaltiranje dveh cest. Rekli so jim, naj se o tem pogovorijo v Komunalnem, obrtnem in gradbenem podjetju Kranj. Tam so izvedeli, da bodo njihovo vlogo vzeli na znanje, da pa je za celo leto po lanskem planu za asfaltiranje mestnih cest na voljo skupaj le 2,5 milijona dinarjev. Asfaltiranje so potem naročili pri Cestnem podjetju v Kranju, ki je naročilo tudi opravilo. Zdaj dveh milijonov dinarjev za asiaitira-nje. Po vsem tem se je namreč izkazalo, da z asfaltiranima cestama ne upravlja krajevna skupnost. Tako je vloga za plačilo šele po že opravljenem delu prispela na pravi naslov, k odboru za svobodno menjavo samoupravne komunalne interesne skupnosti. Le-ta je vlogo seveda zavrnil, ker asfaltiranje obeh cest na Prim-skovem ni bilo v programu. Takšen sklep odbora pa je na zadnji seji potrdila tudi skupščina. Ob tem pa so si delegati zastavili vprašanje, ali je šlo tokrat resnično za nesporazum ali za izigravanje. Primer so odločno obsodili in menili, da je del krivde tudi pri izvajalcu. A. Ž. Sejmu opreme in sredstev CZ na rob Nujno spoznati tudi širši pomen Kranj — Prireditelji sejma opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju so kot ponavadi tudi letos po končani prireditvi pregledali njeno Uspešnost. Njihova osnovna ugotovitev je bila, da se je na sejmu pojavilo prek 90 odstotkov vseh jugoslovanskih izdelovalcev opreme za potrebe civilne zaščite. Zanje je postal sejem nuja za predstavitev in prodajo izdelkov, saj se na njem sklepajo prodajni posli za celo leto naprej. Med več kot 20 tisoč obiskovalci prireditve je bilo približno 80 odstotkov poslovnežev, katerih glavni namen za obisk sejma je bilo sklepanje dogovorov o prodaji oziroma nakupu. To je toliko bolj razumljivo, ker je treba pri izdelkih, ki jih ni moč prodajati v velikih količinah, stalno iskati nove kupce in nova tržišča. Prednost tega sejma je tudi njegova izvozna usmerjenost, saj ga je obiskalo veliko poslovnih opazovalcev iz tujine. Posebna spodbuda za proizvajalce so obiski uglednih gostov na sejmih. Številni strokovnjaki pa jim koristijo zlasti s predlogi za večnamensko uporabnost posameznih izdelkov. Kljub pomembnosti sejma, ki je med obiskovalci požel veliko pohval in naletel na pozitiven odmev celo v tujem tisku, pa se vsi še vedno dovolj ne zavedajo širšega pomena prireditve. Prireditelji so namreč le s težavo zagotovili nastanitev vsem obiskovalcem, le-ti pa marsikje niso bili zadovoljni s kakovostjo uslug. Da več kot 7 tisoč nočitev v slabem tednu dni ni majhen posel, bi se morali zavedati predvsem turistični delavci na Gorenjskem. Vsi drugi, od gostincev do trgovcev, pa bi se morali čimbolj prilagoditi željam obiskovalcev in obrniti iztržek povečanega obiska v svojo korist. S. Saje Obiskali gorenjske obrtnike — Te dni ne je v Sloveniji mudila delegacija direktorjev davčnih uprav, predstavnikov gospodarskih zbornic in obrtnikov s področja Šumadije, ki jo je vodil sekretar Splošne gospodarske zbornice Šumadije in Pomoravja Mileta Novakovič. Obiskali so obrtna združenja v Kranju, Radovljici in Škofji Loki. Gostje iz Srbije so se zanimali predvsem za našo obrtno in davčno politiko in za obremenjenost obrtnikov. Skupina, ki je obiskala Kranj, si je ogledala tudi dve obrtni delavnici — strojno ključavničarstvo Staneta Vrečka in vulkanizacijo in avtopralnico Jožeta Bolteza. — Foto: F. Perdan ko je šlo za naše preživetje, za našo prihodnost. Je mar danes mladina ogrožena? Je. Groze ji ekološke katastrofe, atomska vojna, nezaposlenost, militarizacija, birokracija, teh-nokracija, ki je sposobna povsem zasužnjiti človeka. Naj mlade ljudi obračamo le v preteklost, se sprašuje tovarišica Bemova. Ne. Zainteresirati jih moramo za reševanje problemov njihove dobe. Tudi mlada generacija se ima za kaj boriti. Hitro jo znamo utišati, namesto da bi ji prisluhnili. Javno jo obsojamo, ji jemljemo polet. Strah nas je množice, ki hoče povedati, kaj hoče in čuti. Mladini se moramo pridružiti. Za nami je ostala nezorana ledina in mlade moramo usposobiti, da bo orala za nami. Strašno dediščino puščamo našim otrokom in vnukom, razmišljajo tudi radovljiški borci. Dolgov, v katere smo zabredli, ne bo poplačal en rod. Le dobro delo nas bo rešilo in borba za čim večji izvoz. Zato pa novi devizni zakon, za katerega še tako vlečejo tisti, ki niso sposobni izvažati, nikakor ni sprejemljiv. Zakoni morajo biti prilagojeni delavskemu samou-pravljanju. D Do,enc s-N Nov sekretar škofjeloške mladine Škofja Loka — Pretekli petek se je sestala občinska konferenca ZSMS v Škofji Loki. Mladi so razpravljali o problemih mladinskega prostovoljnega dela in o nekaterih najbolj žgočih vprašanjih mlade generacije. Osrednja točka petkovega sestanka pa so bile volitve sekretarja. Novi sekretar občinske konference ZSMS Škofja Loka bo poslej Blaž Jesenko, aktiven v mladinski organizaciji v LTH. Popravek V 44. številki Gorenjskega glasa smo v članku Čudovite pletenine v Grimščah napravili napako. Namesto Štefka Canjko smo pomotoma zapisali Štefka Golja. Tovarišici Štefki Canjko se za neljubo pomoto opravičujemo. . Uredništvo Delegate zanima • Na seji skupščine kranjske samoupravne komunalne interesne skupnosti je delegacija krajevne skupnosti Šenčur postavila vprašanje, kako je z urejanjem avtobusnih čakalnic. Pojasnjeno je bilo, da se denar za urejanje avtobusnih čakalnic zbira iz vozovnic za mestni avtobusni promet. O tem pa bo razpravljal tudi odbor za razvoj. • Delegacija krajevne skupnosti Vodovodni stolp je postavila vprašanje, kdaj bodo urejeni pločniki na Ulici XXXI. divizije in kako je s sanacijo ceste Kokrškega odreda, ki je bila poškodovana zaradi gradnje avtoceste. Glede pločnikov je bilo rečeno, da bodo do zime gotovi in da jih bodo začeli graditi predvidoma čez mesec dni. Kar pa zadeva sanacijo ceste Kokrškega odreda, bo v kratkem podpisana pogodba z izvajalcem. • Na vprašanje, kako je z ureditvijo in asfaltiranjem Partizanske ceste od obrata Jelovice dalje, pa je bil odgovor, da je ta cesta v programu za prihodnje leto. a. Ž. Izpiti za starešine Kranj — Izobraževanje članstva je pomembna naloga v Zvezi rezervnih vojaških starešin. Spomladanski del usposabljanja rezervnih starešin se izteka, zato se v tej organizaciji pripravljajo na redna letna preverjanja znanja. Občinska konferenca ZRVS iz Kranja vabi svoje člane na izpite to soboto, 15. junija 1985. Starešine, ki so dolžni opravljati izpite, bodo odšli izpred kranjske osnovne šole Franceta Prešerna na orientacijski pohod, med katerim bodo reševali več nalog. (g) Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču praznuje Tržič — Vse dni od 9. do 16. junija so Brezje pri Tržiču v znamenju praznovanja krajevnega praznika. V tem tednu .se bo tu zvrstila vrsta športnih tekmovanj v šahu, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. V soboto, 15. junija, bodo imeli krajani obrambni dan, zvečer pa bo svečana seja družbenopolitičnih organizacij. V nedeljo, 16. junija, bo ob 15. uri slavnostno zborovanje in pobratenje domačega gasilskega društva z gasilskim društvom Borca iz Beograda. Po tej slovesnosti bo otvoritev športnih naprav, ob 16. uri pa se bo začela velika vrtna veselica, (dd) NAŠ SOGOVORNIK Med evidentiranimi premalo mladih O pripravah na volitve, ki bodo prihodnje leto, smo se pogovarjal' s predsednikom občinske konference SZDL Radovljica Mirom Bif* kom, ki nam je povedal, kako poteka evidentiranje in kakšne so prVe ugotovitve. »Kako poteka evidentiranje?« »Zaključujemo prvo fazo evidentiranja, evidentiranih je bilo 4.10" ljudi, kar je manj kot leta 1982, ko jih je bilo evidentiranih 6.500. Vs» okolja se namreč niso odzvala, tako poročil nismo prejeli iz štiri«1 krajevnih skupnosti: Bleda, Gorij, Bohinjske Bele in Lancovega ter i* 23 organizacij združenega dela, med njimi tudi iz večjih.kot so Pla' men, blejska Živila, hotela Park in Golf, Komunalno gospodarstvo-Špecerija. Nekaj poročil smo dobili naknadno, v omenjenem števij11 seveda niso upoštevana. Drugi razlog pa je v tem, da do roka za oddaj0 zbirnih poročil niso imeli pripravljenih popisnic z vsemi podatki. Na posvetih smo opozarjali, da bodo v drugi fazi evidentiranja skupaj z je' seniško občino prešli na avtomatsko obdelavo podatkov. Lahko rečen* še, da smo priporočali, naj v temeljnih okoljih dajo pobude za spr^ membe konferenc delegacij, kjer doslej niso bili zadovoljni z njihovi*11 delovanjem, pričakujemo, da bodo bolj življenjsko sestavljene.« »Kaj pa evidentiranje za nosilce funkcij?« »Poslali smo tudi seznam vseh nosilcev funkcij. Ocenjujemo, da jih na ravni občine potrebujemo preko 130, saj tudi v skupščinah sisOv v glavnem vsem poteče mandat. Podobno je tudi v družbenopolitični^ organizacijah, ki jih prav tako čakajo volitve. Zanimivo je, da poneko0 dajejo pobude za evidentiranje kandidatov za nosilce funkcij, ki j1*1 nato seveda posredujemo v njihovo temeljno okolje. Povedati velja &< da je občinska kadrovska služba naredila seznam naših občanov z m soko ali višjo izobrazbo, ki se na delo vozijo ven iz občine in na njem je kar 187 imen. Običajno njihovo aktivnost premalo poznamo, če nis° dejavni v krajevnih skupnostih, nanje pozabimo. Tako želimo razširit1 krog evidentiranih.« »Koliko je med evidentiranimi mladih?« »Po prvi fazi evidentiranja nismo zadovoljni z deležem mladij1' Krivdo lahko poiščemo v sami angažiranosti mladinske organizacij^ saj so ponekod še tisto peščico mladih evidentirali borci. Skupaj z vod' stvom mladinske organizacije se zdaj dogovarjamo, da bomo v dragem krogu evidentiranja nadoknadili zamujeno.« »Kdaj bo evidentiranje končano?« »Do konca junija bodo zase naredili pregled, kako evidentiranje poteka v drugi fazi, julija in avgusta zaradi dopustov večjo aJUti^n^ ' ne pričakujemo, v prvih septembrskih dneh bodo pregledali, kjer doslej ni šlo v redu. Do 20. septembra bomo zbirali poročila z večjim številom evidentiranih, hkrati tudi zagotoviti število evidentiranih za nosilce funkcij.« »Boste nadaljevali s prakso več kandidatov za isto funkcijo?« »Za več kandidatov smo se odločili pri vmesnih volitvah, ki srn0 jih imeli lani. Seveda pa to ne sme biti pravilo brez vsebine, saj še vedno ugotavljamo, da več kandidatov ni demokracija, temveč je odvisna od tega, kakšen je postopek.« M. Volčjak Turistična taksa ni »deklica za vse« V turističnih krajih jeseniške občine bodo letos zbrali za 20 i^J jonov dinarjev turistične takse — Denar tudi za odplačilo kfe ta in smučarski poligon? Jesenice — V jeseniški občini se letno zbere okoli 12 milijonov dinarjev turistične takse, od tega največ v Kranjski gori. V ostalih krajih predstavlja turistična taksa malo denarja, vsako leto manj, kar kaže na to, da takse sploh ne pobirajo redno, še posebej ne v počitniških domovih. Letos se bo turistična taksa povečala, skupaj naj bi jo zbrali za okoli 20 milijonov dinarjev. Od tega 10 odstotkov združujejo za Turistično zvezo Slovenije, 35 odstotkov pa v jeseniški občini po odloku namenjajo za izgradnjo turistične infrastrukture v Kranjski gori. Ostali denar porabijo za svoja dela posamezna turistična društva, pri programih dela pa je opaziti, da ima najskromnejši in najmanj ambiciozen program turistično društvo v Mojstrani, v kraju, ki je bil nekdaj še kako turistično privlačen in obiskan. Na minuli seji občinske skupščine Jesenice so člani izvršnega sveta obravnavali program delitve turistične takse. Zaradi razprave, ki je pokazala nekaj dvomov pri delitvi turističnega dinarja, so poročilo o letošnji porabi zavrnili. V sedanjem programu so predlagali, da bi se 35 odstotkov zbrane turistične takse namenilo za financiranje turistične ži-čničarsk^ infrastrukture. Tako naj bi 903 tisoč dinarjev vplačali za polletno anuiteto kredita Tehničnemu biroju Jesenice za izdelavo projektov za umetno zasnežitev smučišč v Kranjski gori, 6 milijonov dinarjev naj bi namenili za dokončno pokritje investicije v smučišča in žičnice Podkoren, smučišča, ki so namenjena za vadbo smučarskih reprezentanc in za komercialni turizem. Lani in letos so montirali dve vlečnici s skupno tehnično zmogljivostjo 1.800 oseb na uro na 19 hektarih zemljišča. Turistična taksa se seveda ta takšno delitvijo vrača v kraj in D°J ti turistično ponudbo. Vendar s vedno porajajo vprašanja o te«1« u kaj je namenjena tudi naložbam i lovnih organizacij, čeprav se otfv^ s hudimi finančnimi težavam«« ^ kal Vitranc je namenil za turist*, infrastrukturo že izdatna sred* I vendar jih je zmanjkalo in tako bi pomagala tudi turistična tak^i Ko že razmišljamo o turi$v taksi in turističnih društvih, J^j zberejo, pa je resnici na ljubo t ^ povedati, da vsaj doslej tur»S)i aktivisti po nekaterih kraje ^ skupnostih niso pokazali velik°J/ lje za še lepšo urejenost kraja. ™J je tudi prizadevanj, da bi za uspešno delo dobili tudi več tUj*^ čnega denarja. Res pa je tudi. » bodo vedno porajali pomisleki % litvi, če bo namenjena tako mu pojmu« kot je turistična struktura. Morda bi bilo bolje' ^ bial kot proračunski dohodek l&j kaj let vnaprej deljena za P°ef določene turistične namene |n.s^ ko ne bi vedno znova pojavlja*1 , ki, da je »deklica za vse.«' ^ gedgj Streljanje z vojaško puško Jezersko — Za pra; nik kr skupnosti Jezersko bo lovska na Jezersko pripravila"tekmovay streljanju z vojaško puško. \e i vanje bo v nedeljo, 23. junij* j strelišču za gostiščem Valerij Jezerskem. Prireditelj vabi vsf\$\ ■ft£fej$e,od 18 let, da se ^J,^ ^i-Tovanja."Začelo se bo ob ifgjti-ajafcTdo,]©. ure. Najboljši,1^ Sil pokal, podfcjili pa bodo tud»^ Učne nagrad«?. *ETEK, 14. JUNIJA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN (g®m®S5yj©lSSGLAS Deset let Alpetourovega rent a car ^°ris Miklavčič, vodja delovne enote Posebni prevozi in rent a v Alpetourovem tozdu Potniški promet v Kranju: »Rent a car le ena redkih dejavnosti, ki posluje po svetovnih cenah — Lani je ftftŠa enota ustvarila 11.000 dolarjev izvoza na delavca.« .Kranj — Rent a car (sposojanje av-^obilov brez voznika) je danes v Ev-°Pi dokaj poznana in široka dejav--°st. Med 17 evropskimi državami je u8oslavija edina socialistična država evropskem združenju, ki ima sedež v r^sseldorfu. Člani tega združenja ima-•* 1.2 milijona avtomobilov za sposoja-iie- V Jugoslaviji, kjer je prav tako »Naložbe v rent a car se v svetu dobro obrestujejo. Kako pa je pri nas?« »17 jugoslovanskih enot rent a car je lani ustvrilo okrog 10 milijonov dolarjev izvoza. Tako ima rent a car že precej pomembno mesto v jugoslovanskem turizmu. Naša delovna enota z desetimi delavci pa je lani zabeležila 11.000 dolarjev izvoza na delavca.« »Kakšen vozni park imate?« »Imamo domača vozila, med katerimi prevladujeta IMV in Cimos. 90 odstotkov vozil še ni starih dve leti. Glavna je vsekakor skrb za redno obnavljanje voznega parka, kar pa je velikokrat težko zaradi nerednih dobav proizvajalcev. Uvoz tujih avtomobilov pa ni mogoč. Zdaj si v odboru prizadevamo, da bi rent a car hiše lahko kupovale vsaj tiste tuje avtomobile, ki so zaplenjeni na carinarnici. Zaradi pomanjkanja rezervnih delov imamo precej težav pri vzdrževanju. Pripombo pa mamo tudi na to, da je naše osnovno sredstvo pri nakupu obremenjeno s temeljnimi prometnimi davki. Tako odli- vamo precej kvalitetnega denarja za pokrivanje družbenih obveznosti.« »Kako pa Jugoslovani izrabljamo možnosti za sposojanje avtomobilov?« »Osnovne organizacije sindikata pogosto najemajo naše avtomobile; predvsem kombije. Vse več je tudi primerov, ko se tudi delovne organizacije odločajo za to obliko. Nobena posebnost pa ni, da si avto pri nas sposodi tudi posameznik. Računica je enostavna. Desetdnevna izposojnina skupaj s prevoženimi kilometri do srednjega Jadrana velja za avto srednjega razeda (visa) približno toliko, kot danes velja za takšen avto registracija z obveznim zavarovanjem. Marsikdo je to že prebi bilo prav gotovo veliko večje, če ne bi bila potrebna vsaj nekajdnevna rezervacija. Naši avtomobili so namreč zasedeni povprečno 300 dni v letu.« »In načrti?« »Poslovalnice nameravamo odpreti še v Kranju in v Radovljici z Bledom, izpostavi pa v Makarski in v Biogradu. Do leta 1990 pa nameravamo povečati tudi vozni park in sicer s 160 na 260 do 280 vozil. Letos smo v obnovo voznega parka vložili 60 milijonov dinarjev. Naš cilj pa je, da bi v prihodnje vsak avto zamenjali na dve leti.« A. Žalar j' enot rent a car, pa imajo vsi skupaj 'Jsoč avtomobilov, j ^lpetourova rent a car dejavnost, ki ^emje v okviru tozda Potniški promet . Kranju, je letos stara deset let. Ta-/*t so jo prevzeli od Avto moto zveze »Jugoslavije skupaj z voznim parkom in jpimi poslovalnicami. Znano je, da , anes povsod v svetu vlagajo ogromen j^Pital v rent a car, katerega osnovno redstvo so avtomobili. O tem, kako je ^vrstno dejavnostjo pri nas oziroma dAlpetouru, smo se pogovarjali z vo-jj0 delovne enote Posebni prevozi in a car v tozdu Potniški promet Bo-qs<>m Miklavčičem. .»Rent a car je pri nas ena redkih de-.^osti, ki posluje po svetovnih ce-S temi cenami pokrivamo tudi ce-e- Po katerih sposojamo avtomobile Iz razprave o izkoriščanju lastnih zmogljivosti Več o lastnih slabostih V Jelovici primanjkuje hlodovine, na trgu je vse več stavbnega pohištva, na tujem trgu ni zanimanja za okna in vrata iz smre-kovine — Več bi morali spregovoriti o lastnih problemih po oknih in vratih, temveč tudi po itn državljanom. Ko smo prevzeli nt a car dejavnost, smo imeli 45 avtomobilov in štiri prodajna oziroma izpo-. Jevalna mesta. Danes imamo 160 av- 'nobilov in še vedno štiri poslovalni-Dve, predvsem turistično usmerje- • sta v Dubrovniku in v Zadru, dve us*?vno-turistični, pa v Zagrebu in na ^tolišču Brnik. Pred dnevi smo odprli §Fenovljeno rent a car poslovalnico v i^brovniku, lani pa smo jo prenovili v Škofja Loka — V razpravi o aktiviranju lastnih zmogljivosti so v Jelovici opozorili na več problemov, ki jim povzročajo težave v proizvodnji. Primanjkuje jim osnovne surovine — hlodovine, ki jo je na Gorenjskem dovolj. Žal pa jo članice GLG letno izvozijo ali prodajo drugam okoli 80.000 kubičnih metrov. Cene osnovnih surovin in materialov za proizvodnjo rastejo bistveno hitreje, kot lahko dvigujejo cene izdelkov, posebno še, ker ponudba stavbnega pohištva presega povpraševanje. Zaradi tega se manjša tudi dohodek, saj se večajo zaloge, za izvoz pa je stavbno pohištvo, izdelano iz smreke in jelke, nezanimivo. Položaj še poslabšuje kriza v gradbeništvu in se tako manjša povpraševanje ne samo Kranjski KOP se je izkopal *z težav j^alokdo je pred dvema letoma verjel, da se bo kranjski KOP **Uto izkopal iz hudih ežav — Zdaj gospodarijo boljše, s kvalite-^Jmi izdelki so našli naročnike tudi drugje v Jugoslaviji, posku-h . Pa se bodo tudi z izvozom — Drugo leto bodo gradili novo Pfoizvodno halo — Že zdaj pa bi zaposlili 30 ključavničarjev, če 01 iih le dobili I Kranj — Še pred dobrima dvema p/°ma je KOP veljal za delovno or-!£nizacijo, ki nima prave prihodno-*• Najbolj sušno obdobje za gradbe-bari Predvsem 1982-1983, se je kaj-Cda odrazilo tudi na položaju izva-icev zaključnih del v gradbeništvu, li m Pa sodi tudi KOP Kranj. Skušani0.se sicer reševati z visokimi ce-t^i. vendar pa zaradi slabše kvali-njihovih kovinskih izdelkov na-1> 1 ni bilo toliko, kot so pričakovli. . sledice so se seveda poznale v d^Jšem dohodku in nizkih osebnih s jedkih, temu se je pridružilo še ^ °šno nezadovoljstvo v kolektivu, v Sciplina je upadala. Tudi namera-vona združitev z Iskro Ero je padla v Ur-' ^azal° Je tako slabo, da verjet-® ni bilo delegata v zboru združene-k dela kranjske občinske skupščini ki bil verjel poročilu predstav-KOP, da se vendarle lahko ž*te. izvleče j o iz nezavidljivega polo- y Predvsem smo začeli bolje delale ^rav* nov* direktor dipl. ing. Vi-gj.'n Homar. Delavci, ki se niso mo-Sq Ovaditi na drugačno disciplino, {j. korali oditi, čeprav disciplina ni £tega do venca Kernjakovih koroških Mi smo mi, po kateri misli zbor ^sloviti koncert. Letni koncert *bora Loka , škofja Loka — Komorni zbor Lo-Jte iz Skcfje Loke je spet pripravil rji letni koncert, ki bo tako kot pre-^kla leta izveden dvakrat in sicer Jrevi ob 20.30 v kapeli na loškem «radu in v soboto, 15. junija ob 20.30 Uršulinski cerkvi. S koncertom se ~or, ki ga vodi dirigent Janez Jocif, ^Ijučuje v praznovanje mednarodnega leta glasbe in temu ustrezno je prilag0jen spored koncerta. Prvi del /j° tradicionalno izpolnjen z deli re-[tesančnih skladateljev (Beckerath, j*esualdo Ha Venosa, Orlando di Las-°» Gallus in drugi), v drugem delu p bo prevladoval barok s skladbami j^scobaldija, Purcella, Handla in ^acha. Slišali boste torej dela starih j^ojstrov, katerih glasba je bila živa °- izvirna v času nastanka, veliko pa p°ve tudi ddnes. Besedila bo pripovedoval dramski igralec Boris Kralj. Za začetek se bo občinstvu predstavil tudi zborov podmladek. Pionirski zborček letos uspešno vadi pod vodstvom pevovod-kinje Mirjane Vidmar iz Kranja. Nastopil je že jeseni ob dnevu republike, zadnjič se je predstavil v matični osnovni šoli v Lipnici, ob jubileju moškega zbora pa bo zapel štiri umetne slovenske vedre pomladne igrice in narodno Travnički so že zeleni. Vedno bolj se kaže nujna skrb za načrtno in kontinuirano vzgajanje pevcev. Osnovne šole se lahko posvetijo le enemu šolskemu zboru, v katerega vključijo učence od 5. do 8. razreda. V teh mladostnikovih letih pa je talent že velikokrat usmerjen, otrok pa zaposlen in v pevski zbor je težko vključiti ravno tiste otroke, katerim je dano najbolj uspešno peti. Tako vrzel je DPD Svoboda zapolnilo s pionirskim zborčkom ovsiške štirirazredne osnovne šole, kamor se je vključilo 20 učencev od vseh 59, ki obiskujejo šolo. Občinska ZKO bo morala razmišljati, kako načrtneje oživiti mladinske pevske zbore za pevce od 15. do 18. leta starosti. Moški komorni zbor DPD Svoboda Podnart se je številčno krepil, odhodov pravzaprav ne pozna, toda med 18 domačini je vendarle še 11 pevcev iz drugih krajevnih skupnosti, da je zbor lahko kolikor toliko glasovno enakomerno sestavljen. Četrtina pevcev v zboru poje vsa leta, zato jim bodo podeljena zaslužna priznanja. Pripravljalni odbor pripravlja spominski bilten; fotografije, pisana kronika, preglednice bodo poskušale javnosti prikazati obsežno zborovo kulturno poslanstvo v krajevni skupnosti in lep delež tega tudi v občini. Občinstvu bo razstavljena pevska soba zbora, kjer 60 priznanj in plaket dokazuje, da je zbor 20 let resnična vodilna umetniška skupina domačega društva. Že danes vabimo na svečani koncert vse naše zveste poslušalce, krajane, prijatelje zborovskega petja, bivše pevke in pevce, dirigente, skladatelje, ki so povezani z zborovskim petjem in glasbenim ustvarjanjem; občane, ki jim je moški komorni zbor iz Podnarta amaterska poustvarjal-na skupina, ki daje viden prispevek h kulturi v radovljiški občini. Stane Mihelič KULTURNI KOLEDAR TRŽlC - V paviljonu NOB v Tržiču bo drevi ob 18. uri otvoritev razstave likovnika Jake Kepica. Razstava bo odprta do 5. julija. V osnovni šoli Heroja Grajzer-ha bo ob 40-letnici osvoboditve in evropskem letu glasbe v soboto, 15. junija, ob 20.15 letni koncert komornega zbora Peko Tržič. KRANJ — V gimnaziji v Kranju bo imel danes ob 20.30 moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj ponovitev svojega jubilejnega koncerta ob 25 -'letnici delovanja. ŠKOFJA LOKA - Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke bo imel drevi ob 20.30 v kapeli na loškem gradu letni koncert 85. Kulturno društvo v Verigi Tovarniški kulturi se črno piše Vse kaže, da je trinajsto leto Kulturno prosvetnega društva slovenskih železarn v Verigi nesrečno za tovarniško kulturo. Pobudnik Veriginega kulturnega društva Jože Hozjan, ki je tudi nosilec številnih funkcij s področja kulture v občini, pravi: »Če bo kultura še naprej deležna tako malo podpore kot doslej, se ji slabo piše.« Lesce — Pa najbrž pri vsem skupaj ne gre toliko za denar, čeravno tudi ta v dobršnji meri kroji dejavnost Kulturno prosvetnega društva slovenskih železarn v Verigi. Letos je bilo društvo deležno 110 tisočakov iz tovarninega sklada skupne porabe, posebna sredstva mu gredo za folklorno srečanje, pevske zbore na tekmovanjih in likovna srečanja. Bolj kot finančna postaji, zadnja leta za Verigino kulturo nespodbudna moralna plat. Vodstvo tovarne odmerja, koliko kulture lahko »potroši« delavec. Kot da se ne zaveda, da je kultura več kot le ples in recitacija, je njegov odnos do snovanja mlačen. Tudi v kraju, kjer je društvo po številu (160 članov šteje) in aktivnosti najmočnejše, ni čutiti posebnega navdušenja zanj. Od krajevne skupnosti bi še posebej pričakovali več kulturniške zagretosti, saj Verigino društvo ne združuje le tistih, ki so zaposleni v Verigi, temveč na široko odpira vrata krajanom. Čeprav je tako, društvo od krajevne skupnosti razen ob desetletnici zbora še ni dobilo nobenih sredstev. Jože Hozjan, ki je nanizal te probleme, je pred 13 leti pod okriljem mladinske organizacije v Verigi osnoval društvo. Tedaj sta začeli delovati folklorna in dramska sekcija. Medtem ko je prva po letu dni (odigrala je 12 predstav) premenila, se je folklora močno razrasla. »V društvu delujeta starejša folklorna skupina (ta je imela ob desetletnici za sabo že 500 nastopov) in pionirska sekcija,« pripoveduje Jože Hozjan. »Kadrovski in organizacijski problemi so krivi, da skupina ni razvila vrhunske kvalitete. Že podatek, da se je v teh letih od njenega nastanka v skupini izmenjalo prek 600 ljudi, pove, kakšne težave imajo s homogenostjo in kontinuiteto folklorne skupine. 36 plesalcev danes tvori aktivno jedro. Ker nam kljub stalnemu izobraževanju (kolikor si ga pač lahko privoščimo) manjka koreografov, si moramo večinoma pomagati sami. Pionirska folklora od 1978. leta kot podmladek deluje v leski osnovi šoli. Pri razvoju te skupine ima precej zaslug šola. Podobno smo organizirali tudi zborovsko petje. Mešani pevski zbor, ki je lani slavil desetletnico in doživel tudi nekakšen umetniški vrh, ima naslednike v mladinskem zboru v osnovni šoli Frana Šaleškega Finžgarja v Lescah. Tudi slednjemu manjkajo moški glasovi. Odrasli zbor pa se po desetletnici krčevito trudi, da bi obstal.« 1983. leta so društvo obogatili z novo dejavnostjo. Iz bivšega občinske- Pisateljsko srečanje Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je pripravila pisateljsko srečanje na temo Avstrijsko nacionalno vprašanje in identiteta narodnih skupnosti, ki danes in jutri poteka v celovškem Mladinskem domu. Pri organizaciji sodelujejo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, Slovenski pen-center v Ljubljani in Koroški pen-klub. Svoj prihod je najavilo precej nemško govorečih avtorjev iz Avstrije, pisatelji iz Južne Tirolske, iz Slovenije, Gradiščanske in Romunije. Srečanje so bo začelo danes ob 14. uri. Uvodni referat bo imela Maja Haderlap, ki bo govorila o odgovornosti pisateljev za razvoj narodne zavesti, čemur bo sledila razprava. Ob 20. uri se bo začel pogovor na temo avstrijska nacija— s Slovenci ali brez Slovencev. Najavljenih je več diskutantov: slovenski publicist F. J. Bister, nekdanji pregnanec Franc Černut, arhivar dr. Hermann Dworc-zak, novinar dr. Lutz Holzinger, hrvaški pisatelj z Gradiščanskega Andi Novosel, pisatelj z Južne Tirolske Matthias Schomveger. V soboto, 15. junija, dopoldne bodo udeleženci srečanja obiskali muzej o NOB na Koroškem pri Peršmanu v Lepeni pri Železni Kapli. Popoldne ob 14.30 se bo začela razprava na temo avstrijsko nacionalno vprašanje in identiteta narodnih skupnosti, predavali bodo Jani Osvvald s Koroške, M. Th. Kerschbaumer z Dunaja, Matthias Schonvveger z Južne Tirolske in Andi Novosel z Gradiščanskega. Ob koncu bosta še dva literarna večera, prvi ob 20.30 v Werner Berg galeriji v Pliberku, drugi ob isti uri v kulturnem domu v Šentprimožu. ga likovnega društva LIKOR pri ZKO v Radovljici je nastala likovna sekcija društva. Po poldrugem letu ji dobro kaže, njeni ustvarjalci veliko razstavljajo, vendar so obsojeni pretežno na samostojno delo brez mentorja, le občasno jim pri razstavah svetuje Boni Čeh. Jože Hozjan, ki je pri fabriški kulturi že vseh 13 let, dobro ve, koliko dela je z njo in kako malo priznanja je bila v domala poldrugem desetletju deležna. Razstave, samostojni koncerti zborov, nastopi folklornih skupin (v turistični sezoni ves čas nastopajo v turističnih krajih), občinska kulturna akcija, v kateri ima Verigina kultura levji delež, pa številna gostovanja (Kostolovac, Apa- tin, Beltinci, Železna Kapla) vzamejo veliko časa in energije. Boren odziv in nerazumevanje v kraju in tovarni porajajo vprašanje, ali je sploh vredno. Zato Jože Hozjan, čeprav vrsto let vdani ljubitelj kulture, napoveduje, da bo ob koncu leta izpregel. Toda kdo ve, če mu bo vest dala, ko pa dobro ve, da bo težko dobil navdušenega naslednika, ki bo pripravljen za kulturo storiti toliko kot on. D. Z. Žlebir Praznik petja Gorenjske 1985 v Škofji Loki Nastopilo sedem zborov Po letnih obračunih posameznih ljubiteljskih teles, tekmovanjih in ob iztekajoči se sezoni so se na dvorišču puštalskega gradu v Škofji Loki na srečanju — preglednem nastopu srečali »najboljši« zbori vseh sedmih »gorenjskih« občin (pet gorenjskih in Domžale ter Kamnik). Menim, da je vlogo najboljšega zbora odigral edinole Kranj, ki je poslal v Škof j o Loko svoj APZ France Prešeren s Tomažem Faganelom, medtem ko po dosedanjih ocenah praznovanja, poslušanja in vedenja o trenutni ekipiranosti posamičnih občinskih sredin z zbori ne morem tega trditi za ostale. V nadaljnjem razvoju kvalitetnega petja bo morala celotna Gorenjska storiti še marsikaj, s službami kot so občinske zveze kulturnih organizacij ter Pevska zveza Gorenjske pa krepko preseči uradništvo, formalno številčnost, manifestacije in srečanja ter v samih srčikah zbiranja najmlajših ali malce manj mladih, pomembnih ali nepomembnih, središčnih ali obrobnih ljubiteljskih pevskih skupin petja (in igranja) pričeti (ali vsaj nadaljevati) s strokovnim glasbenim delom. Na tej poljani praznovanja petja Gorenjske bo potrebno storiti še marsikaj tako na področju Izobrazbe glasov, dokvalifikacije zborovodij, še tako nehvaležnih avdicij pevcev pred nastopi, v programskem branju sporedov pa pričeti s temeljito analizo in mogoče celo organizirano svetovalo vlogo od zbora do zbora itd. Menim, da je lahko tudi letošnja iztočnica evropskega leta glasbe povod in spodbuda, da se v okviru ZKO Gorenjske prične z generalnim razreševanjem akutne zborovske problematike na Gorenjskem, ki seveda izvira iz naših najmlajših pevskih sestavov ter z vsebinskim povezovanjem vseh subjektov v posameznih občinskih sredinah in vključno tudi s tistimi redkimi poklicnimi, ki naj v tej soigri kvalitete in množičnosti vendarle prično prevladovati nad proklamiranim amaterizmom za vsako ceno. Takole počez ocenjeni ter poslušani »praznik« moram, žal, tudi s tem svojim pisanjem precej razvrednotiti in vse štiri prve zbore oceniti hkrati kot slabše, problematične ter nenazadnje zgrešene v programskem kot v pevskem deležu prepevanja. Pa naj gre to ali za Forškov (mešani) Komorni zbor Peko iz Tržiča, za Po-ljanškov Ženski pevski zbor DPD Svoboda iz Žirov, mešani pevski zbor DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice-Zabreznice z Majdo Erženovo in Gašperšičev moški zbor KUD Stane Žagar Plamen iz Krope. V svoji polovični in pozitivni vlogi je nastopil še Habetov mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš (razmerja med glasovi, vokalna tehnika, intonacija in program). Še najbolje sta se odrezala odlična zbora iz Kamnika in Kranja. Karla Bernot s svojim ženskim pevskim zborom DKD Solidarnost iz Kamnika zanimivo oblikuje Tomčevo priredbo Ena ptička priletela pa Koko-lovo priredbo Pirnikove Smrti v Br-dih in še enkratTDmčevo priredbo Aj zelena je vsa gora. Še najmanj pa so se pevke odzvale deklamacijsko oblikovani Gobčevi Dekletom, ki bi jo tudi po muzikalni vrednosti gladko lahko pustile doma. Kranjski Akademski pevski zbor France Prešeren je tako v programskem kot v muzi-kalnem pogledu nadzborovsko telo na Gorenjskem (vsaj po tem, kar smo zadnji sobotni večer slišali v škofjeloškem puštalskem gradu). Kljub temu da je mešani pevski sestav z dirigentom Tomažem Faganelom tokrat prepeval v zmanjšani zasedbi, je bilo programsko, pevsko in muzikalno oblikovanje Gallusovega moteta Pater noster, Petra Ebna Brezspečnost ter dveh folklorno in domačijsko obarvanih Mirkove So že rož'ce žal'vale in Adamičevega Kolavrhunecletošnjega praznika petja na Gorenjskem v Škofji Loki. Tudi naslonitev na domačo skladateljsko bero razen šablonskih in preštevilnih zborovskih priredb ter kalupov zborovskih programov, ljubitelji tokrat niso zadostili niti temu. Tega ni odtehtala niti ena in edina praizvedba (Gobec, Tržiška z zborom Peko) in druga praizvedba pri redbe (Lipar, Partizanovo in ne Par tizansko slovo!) za mešani zbor v izvedbi istega ansambla. Franc Križnar Henrik Marchel v galeriji Mestne hiše Živa govorica barv Zavzeto zanimanje za barvo in njene izrazne možnosti, ki je Henriku Marchlu služilo kot izhodišče na njegovi slikarski poti, je z leti preraslo v močno osebno občuteno koloristično slikarstvo, v katerem so barva in njene amorfne gmote postale gibalo umetnikovega ustvarjalnega procesa. Ta proces je v Marchlovem dosedanjem delu potekal v številnih variantah od popolne razpršitve do koncetracije barvnih delcev v premišljen kompozicijski sestav. Prav v mejah ustvarjalne sprostitve na eni in oblikovne urejenosti na drugi strani se je odvijala Marchlova likovna igra, pri čemer je nastajal eden najbolj raznolikih pa tudi obsežnih slikarskih opusov pri nas. Izbor platen in gvašev, s katerimi se Henrik Marchel te dni predstavlja v galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju, je podrejen izrazito ekspresivni, abstraktni govorici barve. Marchlov abstraktni ekspresionizem se je v svojih prvih začetkih razvil iz slikarjeve barvne in razpoloženjske navezanosti na spremenljivosti krajinskih pojavov. Vendar moramo poudariti, da so mu le-ti vedno pomenili samo spodbudo, nikoli objekt upodabljanja. V takem ustvarjalnem vzdušju so barvne gmote kmalu prerasle v čisto amorfnost in postale osnovna sestavina Marchlovega slikarstva. Razsežnost, spremenljivost in razgibanost Marchlovih barvnih sestavov temeljijo na vsebinsko poglobljeni odzivnosti slikarjeve ustvarjalne narave, ki spontano išče trenutnemu občutju in razpoloženju odgovarjajoče izrazilo. Tako so Marchlove dinamične in spet zadržane poteze čopiča, zaprtost in zopetna odprtost kompozicije prepričljiv odmev slikarjeve razgibane, nenehno spreminjajoče se psihične naravnanosti. Cene Avguštin GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK. 14. JUNIJA 1985 ta mesec na vrtu Pri obiranju jagod ne smemo v nobenem primeru pustiti na rastlinah nagnite in poškodovane plodove. Ce takšne plodove pustimo med zdravimi, bi se gniloba razširila tudi med njimi in tako bi nabrali le malo uporabnih sadežev. Pri obiranju je najbolje vzeti še eno košarico, v katero ločeno od zdravih plodov odlagamo poškodovane in nagnite. Kdor je opustil pri jagodah varovalno zastirko, ki bi preprečila onesnaženje plodov, naj to zdaj nadoknadi! Če nam primanjkuje za to primernega materiala, lahko dobro služi tudi pest slame, katero položimo okoli rastline. Še laže pa zavarujemo plodove pred onesnaženjem z lesno volno. V sušnem vremenu moramo jagode tudi med dozorevanjem dobro zalivati in dognojevati. Debeloplodne sorte bodo izpolnile naša pričakovanja samo takrat, ko jim med dozorevanjem ne bo primanjkovalo vlage. Mesečne jagode, ki neprestano cvetijo in zorijo, pa potrebujejo poleg vlage tudi stalno preskrbo s hranilnimi snovmi. Da vrtnice za prvim cvetenjem lahko spet hitro nastavijo cvetne popke za drugo cvetenje, jih potem, ko odcveto, ne smemo obrezati preveč globoko. Predvsem pa ne smemo z odcvetelim cvetom odrezati vsega letošnjega poganjka. Novi poganjki se potem razvijejo lahko le iz slabotnih in spečih očes. Velja naj pravilo: cvetni poganjek odrežemo nad najbližjim krepkim očesom. Če pustimo, da cvetje vrtnic odcvete na grmu, ne smemo po nepotrebnem odlašati, ampak moramo odcvetele dele odstraniti takoj. Kolikor dlje pustimo odcvetele dele na rastlinah, toliko pozneje se razvijejo novi poganjki z novimi cvetnimi popki. Zato odcvetelih delov ne puščajmo predolgo na rastlinah. Odcvetele dele moramo pravočasno po rezati tudi spen javim vrtnicam. Pri tem je treba paziti, da ne poškodujemo letošnjih dolgih poganjkov. Teh nikakor ne smemo porezati ali obrezati. Konec junija so velikokrat že tako dolgi, da jih je treba privezati. Drugo cvetje nastavijo vrtnice hitreje, če jih po prvem cvetenju izdatno pognojimo. Polnovredno in še posebej z dušikom bogato gnojilo potrosimo pod grme in ga plitvo zakopljemo. Če ni dežja, se ob prvem zalivanju gnoj spere do korenin. Na m2 damo 30 do 40 g gnojila. Ker imajo polnovredna gnojila navadno veliko kalija in malo dušika, je prav, da dušik dodamo s čilskim solitrom ali kako drugače. . Ob toplem vremenu se na vrtnicah zelo hitro razširijo listne uši. V boju z njimi ne smemo popuščati. Posebno skrbno moramo paziti na vršičke poganjkov, na njih se uši najprej naselijo. Napadena mesta moramo poprašiti ali poškropiti z ustreznim sredstvom. Na vrtnicah lahko hkrati zatiramo pepelnato plesen in prši-co. Uporabiti pa moramo žveple-ne pripravke. Često je bolj preprosto napadena mesta naprašiti z zmletim žveplom, kakor pa uporabljati škropiva. Žvepleni prah deluje dobro samo takrat, če so temperature okrog 20° C. Ob hudem soncu ne škropimo. Za zimske zaloge še vedno lahko sejemo na stalno mesto rdečo peso. V kuhinji posebno čislamo srednje debele korene rdeče pese, saj ni z njimi veliko dela, hitreje so skuhani in tudi okusnejši so kot najdebelejši. Z junijsko setvijo bomo pridelali ravno prav velike. Prav tako uspešno presajamo ta čas sadike rdeče pese, če imamo na voljo primerno velike rastline. Sadike rdeče pese se najlepše vrastejo, če jih presajamo še mlade, takrat, ko so dolge kvečjemu 10 cm. Pri takšnih sadikah se je glavna korenina ravno začela debeliti. Pri presajanju je pomembno, da ne poškodujemo ali zapognemo vršička glavne korenine, saj bi to lahko povzročilo nepravilno oblikovane korene. Pozne sorte kapusnic, ki smo jih sadili maja, potrebujejo tudi junija mnogo vode in hranilnih snovi. Nikoli ne pustimo, da se presuše grede z ohrovtom ter z belim in rdečim zeljem. Vsaka dva tedna rastlinam postrezimo z gnojilom, enkrat morda z dušičnim, drugič pa z mešanim. Vsa- kokrat potrosimo 30 g gnojila na m' ali pa raztopimo enako količino v 10 litrih vode. Mir povzroča bogastvo, oholost prinaša vojno, vojna povzroči bedo, beda ponižnost, a poni žnost ponovno povzroči mir. Kaiserberg Mirna reka ima cvetoče obale italijanski pregovor rižota z ra barbaro Potrebujemo 200 g riža, 400 g rabarbarinih stebel, 15 g masla, sol, 4 žlice naribanega parmezana, 1 žlico sesekljanega peterši-Ija. Riž prepražimo na maslu in ga zalijemo s slano vodo. Po 10 minutah primešamo oprana ter na 2 centimetra narezana stebla rabarbare. Ko je rižota kuhana, jo potresemo z naribanim parmezanom in peteršiljem. Rabarbarin zavitek Testo: 200 g moke, 1 jajce, sol, mlačna voda Nadev: 1/2 kg skute, 2 jajci, 2 žlici goste smetane, 4 stebla rabarbare, 3 žlice olja, sol ali sladkor Iz moke, jajca in soli ter mlačne vode ugnetemo vlečeno testo, ki ga pustimo pod ogreto skledo vsaj 30 minut. Spočito testo predenemo na pomokan prt, nekoliko razvaljamo, tanko razvlečemo, namažemo z oljem, obložimo s skuto ter z na velike kose narezanimi olupljenimi ra-barbarinimi stebli. Testo zvijemo s pomočjo prta, zvitek preložimo v pomaščen pekač in v srednje vroči (150—200° C) pečici pečemo 30 do 40 minut. Nadev: skuto pretlačimo, dobro pomešamo z jajci, s kislo smetano in soljo. Če zavitku namesto soli dodamo sladkor, ga ponudimo kot sladico. napadi krčev II Pri otrocih pride do vročinskih krčev. Otrok z visoko vročino postane nemiren, lahko tudi bruha, iznenada pa ga zvijejo krči, izgubi zavest, včasih za krajši čas preneha z dihanjem, zato pomodri v obraz. Za starše, ki so že tako prizadeti zaradi vročine same, je tak napad nekaj strašnega, kar je treba razumeti. Krči so kratkotrajni, lahko pa se podaljšajo na nekaj minut. Naš nasvet za pomoč se nanaša le na tista opravila, ki jih lahko storite doma. Otroka je treba takoj hladiti. Zavijemo ga v plenice ali zloženo rjuho, ki smo jo namočili v hladni vodi; bolje bo, če ga obrnemo na bok oziroma na trebuh z glavo postrani. Običajno pokličemo zdravnika, ki bo po ustrezni pomoči — ob prvem napadu — poskrbel za natančno obravnavo, da se odkrije vzrok napadu, uvede zdravljenje in prepreči ponavljanje. Vročinski krči niso božjastni napad, čeprav včasih napovedujejo začetek božjasti. Čim starejši je otrok ob prvem napadu, več je verjetnosti, da gre za božjast. Napad vročinskih krčev uspešno preprečimo s pravočasnim hlajenjem otroka z visoko vročino. Posebej bomo opozorili na naloge staršev in vzgojiteljev oziroma učiteljev pri vzgajanju otroka z božjastjo. Potrebna je velika mera potrpežljivosti in takta: otroka ne smemo pomen rabarbare v prehrani V pecljih rabarbare je 5 do 6 % suhe snovi, 0,5 do 0,75 % beljakovin, 0,11 % maščob in 1,2 do 3,3 % ogljikovih hidratov. V 100 gr sveže rabarbare je 251 mg kalija, 96 mg kalcija, 18 mg fosforja, 0,8 mg žele'za in 9 mg vitamina C. Rabarbara vsebuje tudi ok-salno kislino, ki jo je več v listih, zato liste zavržemo. Iz listnih pecljev pripravljamo okusne kompote in marmelado. V majhnih množinah pospešuje oksalna kislina prebavo in izločanje seča. Rabarbarin kompot pogasi žejo, zato ga priporočajo za bolnike z visoko vročino. Kompotjoslajen z medom ,pa je krepčilna pijača po prestani bo-lesmi. dr. Mihaela Černe, dipl. ing. agr. Kmetijski inštitut Slovenije razvajati, oproščati dnevnih nalog in ga stalno opozarjati na bolezen. Pri tem pa pazimo, da ga ne obremenimo preveč, preko njegovih zmožnosti. Večina jih šolo normalno konča. Priporočamo posvete s strokovnjaki dispanzerja za mentalno zdravje v zdravstvenem domu, ki vašega otroka že tako spremljajo. Navodila strokovnjakov je treba natančno upoštevati, predvsem pri jemanju zdravil (količina in čas dneva). S takšnim ravnanjem smo že dosegli, da le redko vidimo ponavljajoče se napade. Kljub temu, da napadov ni več, vseeno svetujemo predhodni posvet z zdravnikom, kadar je otroku treba svetovati v zvezi s športno aktivnostjo in izbiro poklica. Tudi na dopust ne odhajamo z našim otrokom v najbolj vročih mesecih; bolje bo na začetku ali na koncu poletne sezone. Posebna previdnost je potrebna pri plavanju. Preprečevanje napadov je sicer vprašljivo, pa vseeno velja, da je zelo pomembna za zdravega otroka zdrava in normalna nosečnost (redno v posvetovalnici od začetka nosečnosti dalje) in izogibanje razvad (kajenje!) v nosečnosti. Pomemben je normalen porod in skrb za dojenčka in otroka, predvsem varovanje pred poškodbami glave. O izbiri poklica bomo pisali prihodnjič — ob naštevanju del, ki jih božjastniku odsvetujemo. Tone Košir 1 Če hočete žeti srca, jih morate sejati. Borne ste za ribe Skuša Skuša ima vretenasto telo gladke kože. Repno plavut ima izrazito razcepljeno. Opazna je po svoji pisani barvi. V temno-modrikastozeleni barvi ima poprečne valovite črne proge, po-trebušovino ima belosrebrno. Skuše najdemo največ v jatah na odprtem morju, spomladi tudi bolj ob obalah. Lovijo jo v vseh svetovnih morjih in v naše ribarnice prihaja predvsem uvožena iz ribiško bolj razvitih držav. Meso je iskano, polnega okusa in sočno. Použiti jo je treba takoj, sicer postane grenka. Skuši pravijo tudi 'morska govedina'. Pripravljamo jo na veliko načinov, največ na žaru in marinirano. Skuše v marinadi Tudi ta recept smodobili v ribji restavraciji »Delfin« v Kranju. Potrebujemo 1 kg skuš, 1/4 olja, 1 večjo čebulo, 0,05 1 kisa,1 kuhano korenje, peteršilj, zel6* no, 2 stroka česna, poper v zrnU-2 rezini limone, lovorjev list, ro£" marin, sol, paradižnikovo me*' go. Posoljene skuše spečemo •'J položimo v posodo, primerno z* marinado, najbolje steklen W zarec ali porcelanasta posoda, P se zapre. Na preostalem olju P? pražimo narezano čebulo in & sen, dodamo še vse ostale dodaj ke in malo pokuhamo, nato la«1 ko takoj zalijemo pečene rib* Marinada je bolj okusna šele n*' slednji dan. Tako pripravljen* ostane okusna do 1 tedna, če J imamo shranjeno v hladilniku- Zraven si nalijmo koprskeg merlota. NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - Kaj vem o tovarišu Titu Tito je bil rojen v Kumrovcu. Ko je bil majhen, so ga klicali Joža. Po poklicu je bil kovinar. Med vojno so mu ranili roko. Tito je vodil partizane. Po^jni je obiskal države. Bil je na Ljubelju. Tone Valjavec, 1. r. OŠ Podljubelj Gradove svetle zida si v oblake (Prešeren) Obiskali smo radio Triglav S tovarišem Humerco, direktorjem radia Triglav na Jesenicah, smo se člani novinarskega krožka domenili, da si ogledamo prostore, kjer pošiljajo v eter svoje oddaje. Ob vstopu smo se začudili, saj so prostori sila majhni. V pisarni so vse aparature, s katerimi upravlja tehnik, studio za napovedovalce pa je le majhen kotiček. Najbolj so nas zanimale plošče, delovanje gramofonov in magnetofonov. Nekaj plošč jim podarijo tovarne za reklamo, moderne pa morajo kupovati celo v tujini. Direktor nam je pokazal, kako tehnični vodja menjava plošče in kako se menjajo magnetofonski trakovi. Novinarka Sonja Anderle nam je razložila potek snemanja in pripravljanja mladinske oddaje iz Lipnice. Kmalu bodo delavci radia dobili prostore na podstrešju nove kino dvorane. Opremo bodo obdržali, ker še ni tako izrabljena, pa tudi denarja nimajo na pretek. Če se kakšna aparatura pokvari, pripeljejo rezervno, ki jo imajo ves čas v pripravljenosti. Zaupali so nam, da nedeljsko oddajo pripravijo že v petek, zato imajo ta dan največ dela. Novinarske prispevke posnamejo na trakove, reklame, osmrtnice, voščilnice, poročila pa berejo v živo. Dovolili so mi, da sem se poskusila v napovedovanju. Prebrala sem en odstavek. Slišala sem se na magnetofonskem traku in zdelo se mi je, da to sploh nisem jaz. Nisem si mislila, da trak tako spremeni glas. Marsikaj smo slišali in videli ter dobili približno predstavo o poti glasbe in besede iz studia v naše domove. Katja Svetlin, 7. b r. OŠ Prežihov Voranc Jesenice Svoboda Svoboda: teh sedem črk skriva v sebi dolgo zgodovino zatiranega ljudstva, za katerega je bila ta beseda le sanje, neko daljno upanje, ki se je zdelo neures-ničljivo. Hkrati pa je vsakdo hrepenel po njem. Predno pa se je to upanje uresničilo, je to ljudstvo mnogo pretrpelo. Lakote, krvavi boji, žrtve, čakanje sinov in mož, ki se niso več vrnili iz gozdov. Vsega tega se starejši ljudje še spominjajo. Četudi je od tedaj pa do danes minilo že štirideset let. Današnja mladina živi v izobilju in si ne more predstavljati vojnih grozot. Reke so svobodno vijejo, ptički žvrgolijo, sonce sije topleje. Gibljemo se svobodno in to nam mnogo pomeni. Kdor pa svobode ni izgubil, ne ve, koliko je vredna. Tereza Skuber, 2. r. OŠ Zg. Jezersko Nedelja je. Moja draga stara mama je prišla na obisk. Kot vedno pozdravček, poljubček na lica, čokolada, zadnje čase raje bonboni, ker se čokolad pač ne dobi, večni nasmehi in stare teme pogovora. »Ja, Alenka, ali si se sedaj že odločila? No, na katero šolo boš šla?« je sitna mama, ki mi ne da miru in toliko časa dreza vame, dokler se ne odprejo moja usta. »Na družboslovno v Loko. Saj veš da sem zmeraj rada kaj brala in pisala, pa še družbeni in človeški problemi me zanimajo,« ji počasi razlagam, ker že tako vem, kaj bo sledilo. Začudeni progledi, pametni nasveti in seveda spodbude. Zakaj pa v Loko? Se boš morala presedati po avtobusih! Pa po končani srednji šoli ne boš nič! Navadna tipkarica, pa še za to bodo potrebni dodatni izpiti. Vse to vem. Vem, da me čakajo potem še štiri leta študija. Ampak jaz se cega veselim. Kaj res moja babica in še marsikdo drug ne more razumeti, da želim Takole je videla staro babičino stensko uro Urška Gregorič iz 2. d razreda osnovne šole Bratstvo in enotnost v Kranju. Maj je najlepši Maj je najlepši mesec v letu, ker češnje cvetijo in jablane svoj vonj cvetov po sosednih vrtovih hvalijo. Ker zastave veselo plapolajo in ker se sončni žarki nam toplo smehljajo. Ker takrat je praznik dela in ne gre v šolo niti Špela. Ker se v njem nagrade delovnim ljudem podelijo in se metulji na majskih cvetovih gostijo. Skratka, ker v njem je lepo in najlepše, ker v njem se godijo najlepše stvari, ker se takrat čebelji panj budi. Snežana Kostič, OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka študirati? Da so moji načrti usmerjeni predvsem v poklic? Najprej to, potem pa še vse drugo, si večkrat rečem. In kaj želim študirati, kakšen naj bi bil moj »sanjski« poklic, se gotovo že sprašujete. Novinarstvo ali pa sociologija. Morda nekje na stranskem tiru še prevajalstvo. Ampak, biti novinar, to je zame nekaj čudovitega. Pisati o ljudeh, njihovih težavah, uspehih, porazih. Bajno, si včasih kar na glas rečem. Vendar pa pri vsem tem seveda vem, da bom težko imela družino, če bom hotela biti novinarka. Tu pa se vse ustavi. Da ne bi mogla imeti družine, tega pa si ne morem zamisliti. Obožujem otroke. Tako kot naša mami. Z očijem sta rekla, ko sta se poročila: »Najmanj štiri otroke bova imela!« Noro, ne? No, ne rečem, saj smo trije, ampak vseeno ... Tudi sama včasih sanjarim o lepi in složni družini, v kateri bo slišati veliko otroškega smeha in vrišča. Živeli pa naj bi v lepi, majhni (seveda ne premajhni) hiši, v kateri naj bi bilo polno mehkih blazin, namesto omar bi imeli zaboje, namesto televizije in računalnika pa pristni družinski pogovor in kar je najvažnejše, svojo svobodo. Seveda so to le sanje, za katere upam, da se bodo uresničile. Se bodo res? Rada bi odgovor. A odgovora ni. Kako že pravi pevec Bob Dylan? Odgovor, prijatelj, je v vetru izgubljen, odgovor je v vetru izgubljen. Alenaka Žbogar, 8. č r. OŠ Franceta Prešerna Kranj S kamniška G01CICA senf M0V0 ^ I I I i % NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO MllllllllllllllliaillllMIlNGIIIIIlH^ Pa je vendar sreča biti mlad, biti mlad in poln nad ... M Da. Kajuh je to napisal enkratno in že je prišel na prvo m«' moje lestvice najbolj priljubljenih pesnikov. j Kako lepo je biti mlad! Mladost, to je vendar najlepše obdobji življenju! Ko si mlad, vidiš vse tako lepo, povsod vidiš le smeh, sre^ in ljubezen. „ Hodiš v šolo, učiš se, nalogo narediš, kadar jo pač narediš, P? tem pa si prost... Še vse popoldne imaš pred seboj in razen ttom ali bi šel v kino ali v discb, ti nobena druga stvar ne greni življenj. Srečen si, kadar svoje telo lahko sprostiš na prenapolnjenem ple*j, šču in ob bučni glasbi čutiš ob sebi le prepotena telesa drugih ple s( cev. Potem pa, ko iz zvočnikov zaslišiš mirno pesem ljubzeni in se zadnjimi močmi predaš objemu soplesalca, ne misliš na nič, čis • nič, le nekje globoko v sebi se zavedaš, kako presneto lepo je ^ mlad. Potem pa pride noč! V svoji sobi si »zarit« med blazine in k<> mlade misli moti le udarjanje spomladanskega dežja ob okno, krat si srečen, neskončno srečen in začneš sanjariti sanje ljubek' pomladi, sonca ... * Drugačen si od starejših, ki jih pestih tisoče težav, ki ne zn« biti več veseli, ki so tako čudni, tako zagrenjeni. .J Jaz še nočem odrasti! Nočem si uničiti življenja pri dvajse^j Sedaj sem polna upanja, sreče, potem pa ... Oh, res, lepo je " mlad! u Kako že pravi moja babica o mladosti? Mladost je norost, sk* čez »graben« tam, kjer je most. Bernarda Sekne, 8. c r. OŠ Staneta Žagarja Kranj Naša razredna skupnost Naša razredna skupnost je dobro organizirana. Predsednica je Martina Gerkman, ki je pridna in vzorna učenka. Nasploh se v razredu dobro razumemo. Včasih pride med fanti do prepira, ker je za naša leta normalno. Toda med poukom se spet »vzamemo skupaj« kot najboljši sošolci in prijatelji. Dobro se razumemo z našo razredničarko Mileno Dolinar. Veliko nam pomaga in svetuje, da bi pri učenju in pri uspehu bili kar najboljši. Če je potrebno izvesti akcijo, je naš razred pripravljen med prvimi. Jeseni je bila akcija za pobiranje starega papirja. Vsi smo šli veselo na delo. Nihče ni bil'*, in tako smo dosegli kar prvo sto. Najpomembnejše je, da & v razredu enotni, da ni učene ki bi bili samisvoji. Ob po^L je bilo nekaj opominov. Vsi sp bili pripravljeni, da bomo poJpj. gali tistim, ki jim včasih »zas* pije«. Po uspehu nismo medFj vimi, toda trudimo se, da bo kar najboljši. Disciplina v ra& du je kar v redu. Seveda je v p zredu tudi nekaj razgrajačev.^ včasih poskrbijo za dobro v učencev in »kodrajo« živce uc ljem Razredna skupnost 6. b r OŠ J. in S. Mlakarja ŠenC«1 'i HffiEK, 14. JUNIJA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA .7. STRAN @@3S®SSoJJgISIIGLAS TELEVIZIJSKI SPORED 15. junija *0BOTA. Poročila - 8.05 Slovenji* ljudske pravljice: Pehta Redane - 8.00 Železniška vst*ja -.8.40 Naš prijatelj JJj. nadaljevanka TV Za-PJ - 8.55 Miti in legende -^Jčni miti: Orest, nani-ka TV Beograd - 9.10 kakor jaz, nanizanka jftSaraJevo - 9.40 Periskop '0.10 Naša pesem - Mari-£ 84 - 10.40 Računalni-ponovitev 10. dela an-»Ske serije - 11.05 Čudeži "orave; Živali severa, ka-'ska poljudnoznanstve-serija - 11.35 Ljudje in jplja, ponovitev - 15.50 . ednarodno srečanje čaro-jjtev - i7.io Retrospektiva Mov Franceta Štiglica: ^irci, slovenski film -•40 Boj za obstanek: V 2du, angleška dok. serija ^.00 Hiša pod drevjem, 2,ancosko italijanski film -j^O Zrcalo tedna - 22.00 koncert, prenos s sta-CZ - 00.05 Poročila .tajniki II. TV mreže: i-l5Test- 13.30 Osebna iz-Bukarešto, ro-- 14.55 Zmaje-igre, posnetek 15.55 Skodrani **ftica za >ski film i! otroške Jjtfstave -rjOtnačeni lev, ameriški pinski film - 17.30 Nepošteno mesto, ponovitev *l' Nanizanke - -19.00 Vojaki orkester Zagreb - 19.30 njv dnevnik - 20.00 Glasbe-°der, zabavna oddaja -jgO Ena ženska, en otok, Jlton - 21.15 Poročila -p5 Športna sobota - 21.50 uj feuchtvvanger: Oper Ptaovi ?etttŠk ^45 Poezijaldo 2315) . Zagreb I. program: 15 Sedem TV dni - 17.45 svinje, ponovitev 8. dela nadaljevanke TV Zagreb (ČB) - 16.05 Visok pritisk, zabav-noglasbena oddaja TV Koper - 17.00 Otok na soncu, ameriški film - 18.55 Knjiga - 20.00 V. Nedelkovski: Po naše - Temeljni kamen, 4. del nadaljevanke TV Skopje - 21.00 Portret Slavka Tihca - 21.35 Športni pregled - 22.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 13.45 Test - 14.00 Reka: Mo-tociklizem za veliko nagrado Jugoslavije - 15.00 Moto-ciklizem za VN Jugoslavije - 15.25 Samobor: Vaterpolo -Jugoslavija : Italija - 16.25 Prometni krog - 16.45 Glasbeno popoldne - 18.25 Mi-ljenko Smoje, oddaja iz kulture - 19.00 Atletika - finale jugoslovanskega pokala, reportaža - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Stuttgart: EP v košarki (m)-finale, prenos v odmoru Propagandna oddaja - 21.30 Včeraj, danes, jutri - 21.50 TV kinoteka: Ujetnik Dvorca Zende, ameriški film TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Družinski magazin, izobraževalna oddaja - 13.30 Govorimo o zdravju - 14.00 Mali koncert - 14.15 Železna ce- sta, 4. del zahodnonemške nad. - 15.15 Nedeljsko popoldne - 17.35 Ruski klasiki: Drama iz starinskega življenja, sovjetski film -18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma -19.30 TV dnevnik - 20.00 Po naše, nadaljevanka TV Skopje - 21.00 Dokumentarna oddaja - 21.35 Športni pregled - 22.20 TV dnevnik PONEDELJEK, 17. junija 17.50 Poročila - 17.55 Nihče kakor jaz, nanizanka TV Sarajevo - 18.25 Pojoče ure - 18.45 Zdravo, mladi - 20.05 R. Connolly: Lvttonova kronika, 4. del angleške nanizanke - 21.00 Poročilo s seje OK ZKS o kulturi - 21.45 Recital Pavla in Nine Ko-gan, glasbena oddaja - 22.10 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor - 19.00 Indirekt, oddaja o športu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Propagandna oddaja - 21.10 Dinastija, 51. del ameriške nadaljevanke - 22.95 Video-trak št. 3/85 (do 23.05) TV Zagreb I. program: 17.20 Videostrani - 17.30 Po- ročila - 17.35 TV koledar -17.45 Ciciban dober dan, otroška serija TV Ljubljana - 18.00 Vstop v Akardijo, otroška serija TV Skopje -18.15 Sociologija gledališča, izobraževalna serija - 18.45 Zdravo mladi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Nihče se ne bo smejal, drama - 21.15 Paralele, zunanjepolitična oddaja - 21.45 Izbrani trenutek - 21.50 TV dnevnik -22.10 En avtor; en film; T. Frelih: Start TOREK, 18. junija 17.45 Poročila - 17.50 Mladinski pevski festival - Celje 85, 1. oddaja - 18.20 Miti in legende: Antični miti: Or-fej, nanizanka TV Eeograd - 18.35 Propagandna oddaja - 18.40 Simon in Sara, belgijski film - 20.05 Borislav Pekič: X + Y = 0, drama TV Beograd - 21.05 Omizje -23.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja -18.15 Odprta knjiga - 18.45 Thommy's pop show extra -19.30 TV dnevnik - 20.00 TV pesmarica - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Zimska pomlad Vladimirja Nazorja, dok. oddaja - 21.50 Marin Držič in njegova doba, 2. del dok. oddaje RADIJSKI SPORED . 1. del zahodno-nadaljevanke Jjrpdna glasba - 18.15 Po-ijj^a - 18.20 TV koledar -40 Prisrčno vaši, dok. se- Jo.oo 19.30 TV dnevnik -Past za inšpektorja 'laghana, ameriški film -5 TV dnevnik - 22.00 ,i k Koncert - prenos s ^diona CZ fe>EUA, 16. junija 45 Poročila - 8.50 Živ žav: 'Sanke, Pravljice z vseh p?r°v - 9.50 Grizli Adams, *ahi°vitev ameriške nanije - 10.15 A. Silva-^Ornparato: Lampijon in % h I 0 J? Marija, 2. del brazilske vjrjljevanke - 11.00 Festi-domače zabavne glasbe ftnuJ 84-Alpski kvintet in Jsambel Franceta Miheli-'H.35 625, oddaja za stik J edalci - 12.00 Kmetijska Sa - 13.00 Poročila (do tf5) - 14.30 Mostovi - 15.00 ^tivičič: Kam gredo divje SOBOTA, 15. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Kulturna panorama -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin -18.00 Škatlica z godbo -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 16. jinija Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30«- Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.50 Zabavna radijska igra -19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05-4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 17. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji 12.10 Veliki revijski orkestri - 13.20 Osmrtnice, obvestila in za- &a ne bo več vrst ^ poslovalnice Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske, ra-**n tovarniških enot, od 1. junija poslujejo na dan 1 uro dlje, vse delajo °b sobotah dopoldne, kmalu pa bodo ojačane tudi ekipe ob okencih. Kfanj — Občanom povzročajo dolge vrste •d bančnimi okenci nič koliko jeze, kajti čas je l^ra9ocen za vsakega, tudi za upokojenca. Na seji anjske skupščine je bilo že nekajkrat postavlje- B delegatsko vprašanje, zakaj vedno vrste, ali se ■ • da nič storiti, da bi občan prišel hitreje do svo- '*Qa denarja v banki. v pred dnevi smo se pogovarjali s članom poslovnega odbora Temeljne banke Gorenjske r&ncem Cuznarjem. v "želimo, da bi bili naši varčevalci zadovoljni, a ^dno ne gre Povedati monm, da se je količinski let h8^ del na de,avca Pr' okencu v zadnjih šestih 'fh povečal za 2,2-krat. Spremljamo in merimo '^kovitost naših delavcev na okencih, organiza-^sko ga skušamo urediti tako, da bi ne prihajalo s. 2astojev, vendar do želenih rezultatov še ni-črik pn^'' ^ad' bi zagotovili takšno raven ban-l ln uslug, da bi bil varčevalec zadovoljen, saj I)ec koncev prihaja po svoj denar. . ^den od ukrepov je sprememba delovnega ča-6 v naših poslovnih enotah Tako smo v vseh ra>°tan uvedli sobotno delo Zdaj vse naše enote l2 n tovarniških, poslujejo ob sobotah od 7 do del Ure K'er Pa 'e sobo^° de,° ze Dil°' Pa smo ^ lo^ni čas za stranke podaljšali za eno uro. Na-tr*sto ob 8 začenjajo z delom že ob 7 uri zju- rako so od 1 junija dalje ob sobotah odprte ^'ovalnice, ki doslej ob sobotah niso poslovale N s° enote Ljubljanske banke v Stražišču, Bo-£l 'ski Bistrici, Lescah, Gorenji vasi, Železnikih, ^h, Podlubniku in na Trati Hi a.2en tega je 1 junija poslovna enota na Plani->_« ja prej obratovala le po nekaj ur dnevno, ja na celodnevno poslovanje, ob sobotah pa ,°dprta od 7. do 12 ure Vji^e eno novost smo uvedli. V nekaterih poslo-^'cah je bil doslej delovni čas ob petkih do Ure, ob sobotah je bilo zaprto, ob ponedeljkih pa so spet začeli delati šele popoldne. Ta vmesni čas smo zdaj skrajšali. Zamenjali smo vrstni red, tako da bodo te enote delale ob sobotah od 7 do 12 ure, ob ponedeljkih pa bodo začenjale tudi že ob 7 uri Tako zdaj po novem obratujejo poslovalnice Stražišče, Bohinjska Bistrica, Lesce, Gorenja vas, Železniki in Žiri ob ponedeljkih od 7 do 12 ure, ob sredah, četrtkih in petkih od 13 do 18 ure, ob sobotah pa od 7. do 12 ure Poslovalnici v Podlubniku in na Trati sta odprti vsak dan od 13. do 18 ure, ob sobotah pa od 7 do 12. ure Kljub vsemu pa v banki ugotavljamo, da oken ca še vedno niso dovolj razbremenjena Zato smo se odločili, da zaprosimo za povečanje števila zaposlenih na okencih Vsi bančni organi so že sklepali o tem, kmalu pa bo o tem razpravljal še izvršni svet kranjske občinske skupščine, ki mora dati soglasje Izmene ob okencih bi ojačali s 24 novimi delavci v osnovnih enotah na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki, Tržiču in v treh enotah v Kranju, to je na C JLA 1 in JLA 4 ter v hranilnici na Prešernovi cesti •< Delo v bankah se je silno povečalb z opravljanjem plačilnega prometa za občane (položnice), novimi oblikami varčevanja (predvsem s 3-mese-čnim vezanjem vlog), uvedbo čekov, menjalnimi posli, hranilnimi pismi, euročeki itd Svoje je k povečanju dela v bankah pridala še draginja Takoj ko ljudje dobijo plačo, dvignejo denar za najnuj nejše potrebe Zato je banka predlagala delovnim organizacijam, ki del osebnih dohodkov izplačujejo v gotovini, da bi ta del povečale vsaj na 10 000 dinarjev Večina delovnih organizacij se je že tako odločila, nekatere pa še oklevajo Pa vendar bi bilo tako bolje za vse, ker bo sicer banka postajala le izplačilna blagajna. Upajmo, da bodo vse te novosti, predvsem pa novi delavci za okenci, le skrajšali vrste v bankah D Dolenc bavna glasba - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 17.00 Studio ob 17.000-l-glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Državni simfonični orkester SZ in dirigent Jevgenij Svetlanov -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz našin sporedov -22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Zimzelene melodije -00.05-4.30 Nočni program -glasba TOREK, 18. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za . .. -11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.45 Mehurčki - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? -14.35 Iz mladih grl - 15.00 Radio danes, radio jutri -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00-l-glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 19.35 Lahko noč, otroci - 19. 45 Minute z ansamblom Pera Ugrina 20.00 Slovenska zemlja v pesmi n besedi - 20.35 Mla di na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radij ska igra - 22.15 Informa tivna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Vodomet melodij 00.05-4.30 Nočni program -glasba TV Zagreb I. program: 17.20 Videostrani - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar -17.45 Kdor hoče, ta zmore -18.15 Odprta knjiga - 18.45 Thommy's pop show extra -19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Zgodba o prijateljstvu in ljubezni, italijanski film - 22.35 TV dnevnik SREDA, 19. junija 17.40 Poročila - 17.45 Slovenske ljudske pravljice: Goslač - 18.05 L.Suhodolčan: Figole fagole, 1. del predstave SLG Celje - 18.40 Prostorsko načrtovanje: Človek in prostor, ponovitev izobraževalne oddaje -20.05 Dokumentarec meseca: Dežela smehljaja - 20.50 Film tedna: Julija, anglo-ameriški film - 22.50 TV dnevnik II . Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Legende sveta, otroška serija - 18.15 Učbeniki, izobraževalna oddaja -18.45 Ljudski običaji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni bienale Zagreb - John Cage - 20.40 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Zbiralci, dokumentarna oddaja - 21.50 Z beograjskega festivala jaz-za: Jolly Wilson - 2. oddaja (do 22.20) TV Zagreb I. program: 17.20 Videostrani - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar 17.45 Legende sveta, otro ška serija - 18.15 Učbeniki, izobraževalna oddaja 18.45 Ljudski običaji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko - pogovor na temo '0 MMk ljubljanska banka ^ Temeljna banka Gorenjske V SLEHERNO GORENJSKO HIS0 GORENJSKI GLAS športno življenje - 22.30 TV dnevnik Četrtek, 20. junija 17.45 Poročila - 17.50 F. Rudolf: 40 zelenih slonov - sloni so lahko hruške - 18.10 Dane Zaje: Leteča hišica -18.20 Lončar mora imeti nežno roko (ČB) - 18.35 Propagandna oddaja - 18.40 Mozaik kratkega filma: Se-efeld, avstrijski film - Legenda o sedmih morjih, tu-nizijski film - 20.05 Tednik -21.10 L. Maroti: Franz Liszt, 7. del madžarske nadaljevanke - 22.05 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 15.35 Test - 15.50 TV dnevnik - 16.10 Na črko, na črko, otroška serija - 16.40 Som-bor: Rokomet (ž), za lovoriko Jugoslavije - Jugoslavija : Poljska, prenos (slov. kom.) - v odmoru ... - 18.15 Izziv Himere, izobraževalna serija - 18.45 Mali veliki svet, dokumentarnozaba-vna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večni klic, 14. del sovjetske nadaljevanke -21.10 Poročila - 21.15 Umetniški večer - F. Hadžič: Kača, posnetek predstave gledališča Jazavac (do 23.10) TV Zagreb I. program: 15.45 Videostrani - 15.55 Poročila - 16.00 TV koledar -16.10 Na črko, na črko, otroška serija - 16.40 Rokomet (ž) za lovoriko Jugoslavije, Jugoslavija : Poljska, prenos - 18.15 Izziv Himere -18.45 Mali, veliki svet -19.30 TV dnevnik - 20.00 Spekter, politični magazin -21.05 Za kaj gre, kviz - 22.05 TV dnevnik - Opomba: Budva: Vaterpolo - Jugoslavija : Madžarska PETEK, 21. junija 17.50 Poročila - 17.55 Naš prijatelj Tito, otroška serija TV Zagreb - 18.10 Grizli Adams, ameriška nanizanka - 18.40 Na poti v inovacijsko družbo: Kaj ovira razmah inovacijskega gibanja, 3. del izobraževalne serije - 20.05 Otvoritev 16. grafičnega bienala, prenos - 20.50 Ne prezrite - 21.05 Človekovi možgani: Videnje, angleška dok. serija -22.00 TV dnevnik II - 22.10 Goreči angel, finski film Oddajniki II. TV mreže: 15.35 Test - 15.50 TV dnevnik - 16.10 V osemdesetih, otroška serija - 16.40 Som-bor: Rokomet za lovoriko Jugoslavije - Jugoslavija : Kitajska, prenos : v odmoru ... - 18.15 Dvorci Slavonije, izobraževalna oddaja - 18.45 YU ročk misija: Kako je posneta plošča za milijon let - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasba in mi, oddaja resne glasbe - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Človeški faktor, dokumentarna oddaja - 21.50 Nočni kino: Morilci v službi zakona, francoski film TV Zagreb 1. program: 15.45 Videostrani - 15.55 Poročila - 16.00 TV koledar -16.10 V osemdesetih, otroška serija - 16.40 Sombor: Rokomet (ž) za lovoriko Jugoslavije - Jugoslavija : Kitajska, prenos - 18.15 Dvorci Slavonije, izobraževalna oddaja - 18.45 YU ročk misija: Kako je posneta plošča za milijon let - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kraj srečanja se ne sme spremeniti, TV nadaljevanka - 21.00 Glasbena oddaja - 21.45 TV dnevnik - 22.00 V petek ob 22. uri, kulturni magazin NAGRADNA KRIŽANKA KRŠITELJ ZAKONA. PREDPISOV RAZREDNI DNEVNIK AMERIŠKA ATOMSKA PODMORNICA 2. IN i SAMOGLASNIK SESTAVIL R N. POVEĆANJE, DVIG SI. PISATELJICA PEROCI STAROPER ZUSKI VLADAR M VOJSKOVODJA 0ĆANEC GRŠKI BOG PASTIRJEV TRŽISKA TOVARNA JBiMBL SLOV. IGRALEC (RAC) AMERIŠKI PESNIK P0UND TRAJNA ZELIKA. ROŽNICA TROPSKA PAPIGA POPRAVNO INDIJSKO MESTO V DRŽAVI ANORA PRAOESH PISATELJ JONSON SOTESKA TOKAfA STRAST SRBEČICA 0 KOPNO OBDANO Z VODO ESTONSKO MEST0 RUSKI JURJEV SLAVILNA PESEM PRED-PEČJE JAP LUKA NA OTOKU H0K/.ID0 PAVEL NILIN KONCEK SUKANCA LUIGI GALVANI STAR GERMAN ANG OTOK V IRSK MORJU 0HISNICA PRIPADNIK TUR LJUDSTVA V SZ NAJSVETL ZVEZDA V ORLU AM FILM IGRALEC (JAMES) JM DELPSEVOO NIMA PISATELJA KUHARJA IPREZIHOVI KRAVICA. TELIČKA PODROČJE OB JUŽNEM TEČAJU MERA ZA ZLATO IN DRAGO KAMENJE ZNAK ZA ZAČETEK TEKME Rešitev nagradne križanke z dne 7. junija: slama, tenor, anana, nakit, Mira, M> stral, gavial, ena, oreh, agnat, Lete, vrij, osel, Onek, trik, hala, AA, čaka, op, Tnt, narava, etamin, SŠ, sklanjatev, tank, utika. Prejeli smo 122 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Frančiška Jauh, Golniška 44, Kranj, 2. nagrado (300 din) prejme Jože Tavčar, Breg 58, Žirovnica, 3. nagrado (200 din) prejme Ivanka Meglic, cesta 4. julija 59, Tržič. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 17. junija do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din. _u-_r i, , ; ' i .i -> —— @®IS@SkJJ©ISIGLAS 8. STRAN petek. m.jun'JA 1985 REPORTAŽA RAZISKAVA 0 KVALITETI ŽIVLJENJA SLOVENCEV Dve tretjini Slovencev živita iz rok v usta Slovenski narod postaja narod proletarcev, je ena od ugotovitev avtorjev raziskave Kvaliteta življenja na Slovenskem (njene prve izsledke so predstavili na srečanju slovenskih sociologov v Poljčah). Raziskava razkriva, da Slovenci preveč delamo, kar nas že biološko ogroža, da smo premalo izobraženi, da pasivno izrabljamo prosti čas, da nas vse bolj teži stanje na trgu delovne sile, staranje naroda pa postaja že kar nacionalni problem. r Raziskava o kvaliteti življenja na Slovenskem, ki je v rokah strokovnjakov sociološkega inštituta, kaže šele prve obrise o načinu življenja Slovencev: kako bogato (ali siromašno) živimo, kako je z našo zaposlenostjo, delavnostjo, prostim časom, zdravjem, družinskim življenjem, bivalno kulturo, staranjem . .. Na račun velike aktivnosti žensk kar 78 odstotkov Slovencev štejemo med aktivno prebivalstvo. V ta krog sodijo tudi brezposelni. Kot so ugotovili strokovnjaki, je današnja stopnja brezposelnosti 2,1 odstotna, kar pO mnenju politikov in gospodarstvenikov še ni zaskrbljujoče. Toda pri mladih je nezaposlenost daleč višja, kar 9,3-odstotna, kar bistveno spreminja stanje na trgu delovne sile. Skrb zbuja tudi tako imenovana latentna, neregistrirana nezaposlenost, torej tisti ljudje, ki sicer aktivno ne iščejo zaposlitve, vendar jih utegne gmotna negotovost kmalu pripeljati do tega NOV PENZION NA SREDNJEM VRHU NAD GOZDOM MARTULJKOM »Na gvav« streže gostoljubna gostinska roka Počitniški dom na Srednjem vrhu je od lanskega novembra v zasebnih rokah in se spreminja v penzion — Novemu lastniku ne manjka zavzetosti in dobre volje — Gostje se ob večerih imenitno počutijo ob harmoniki, jagnjetini in dobri kapljici Srednji vrh nad Gozdom Martuljkom — Lani novembra je izvršni svet skupščine Ljub-ljana-Šiška dal v najem počitniški dom na Srednjem vrhu, nekoč povsod naokoli znan po gostoljubnosti in prelepi izletniški točki, od koder se vidi daleč naokoli. Dolga leta je bil dom zaprtega tipa, v njem so letovali ljubljanski otroci, zato ga domačini in izletniki niso več toliko obiskovali. Zdaj se vidi, da je dom prišel v prave, zagnane gostilniške roke. Prevzel ga je Vjeko-slav Stonič, Belokranjec, doma iz Ljubljane, in ga na široko odprl vsem tistih, ki žele preživljati dopustniške dni v lepem okolju.'« »Prav gotovo odločitev ni bila lahka,« pravi Vjekoslav, »dom je res na izredno lepem kraju, a potrebuje nujna pravila. Najprej bo treba zamenjati povsem dotrajano streho in se nato lotiti beljenja, popravil v restavraciji in v sobah ter deloma zamenjati star inventar. Vsaj z delom ne bo težko, saj sem imel prej univerzalni servis. Kot elek-tromonter po poklicu znam delati vse — nazadnje pa sem moral opraviti še gostilniški izpit. Vsekakor nameravam obnoviti prav vse sam, ob razumevanju in podpori našega občinskega izvršnega sveta. Zares bi bilo škoda, če bi objekt propadal, treba ga bo izolirati, popraviti vse inštalacije in obnoviti nešteto drobnih stvari. V restavraciji je okoli 50 sedežev, prav toliko je postelj v zgornjih prostorih. Razumljivo je, da je zdaj prav malo gostov, ne vedo, da je penzion odprt in da ponujam domala vse, kar si gost poželi. Ob koncu tedna igra v lokalu harmonikar, razpoloženje tistih, ki pridejo, je odlično. Vedno imam v skrinji dovolj jagnjetine, dovolj pijače v imenitno hladni kamniti kleti, cene pa so dostopne. Za penzion je treba plačati 1.300 dinarjev, za prenočišče z obilnim zajtrkom 650 dinarjev, otroci imajo do 30 od-stDtkov popusta. Kosilo je 500 dinarjev, večerja 350 dinarjev, prizadevam pa si, da bi gostinsko ponudbo obogatil s pristnimi belokranjskimi vini. Vsaj do zdaj so bili gostje, ki so prihajali ob večerih, izredno zadovoljni, vsi se vračajo; upam le, da bi jih bilo v prihodnje še več. Vsi bodo prijazno sprejeti, postreženi s hra- Vjekoslav Stonič, lastnik penziona na Srednjem vrhu no iz domače kuhinje, vrata pa so vsem na široko odprta.« Zanimivo je, da so novega lastnika na Srednjem vrhu dobro sprejeli domačini v vasi in v bližnjem Gozdu Martuljku, kar vsekakor kaže na to, da Vjekoslav zna biti dober gostinec. Pri njem cenijo predvsem to, da se zelo trudi, da bi bila njegova ponudba čimbolj široka, dostopna in kvalitetna in da mu nikakor ne morejo odreči pristne skrbi za to, da bi popestril turistično ponudbo v dolini. Vjekoslav Stonič ima tudi načrte, kako bi zgradil vsaj dve manjši balinišči in kako bi poskrbel pozimi za tiste goste, ki prihajajo po dva kilometra dolgi zasneženi cesti. Ob vznožju bi rad postavil nekaj improviziranih garaž, kjer bi gostje pustili avtomobil, nato pa bi jih sam popeljal v strmi hrib. Prav pri Vjekoslavu Stoniču se vidi, kako izredno težko je začeti znova in »vpeljati« lokal, ki že dolga leta ni bil obiskan. Imeti moraš veliko trdne volje, opraviti nešteto poti, vedno obilno in dobro postreči, če hočeš, da se raznese dober glas. V njegovih prizadevanjih na začetku težke poti bi ga bilo treba vsestransko podpreti in mu pomagati. Le tako bi od penziona Na Glavi, domačini pravijo »na gvav«, imelo turistično gospodarstvo doline koristno in dobro dodatno gostinsko ponudbo, ki si jo tako želi. D. Sedej koraka. Tudi tisti, ki so kakorkoli nezadovoljni z zaposlitvijo (teh je kar petina), bodisi da jih pesti neugoden delavnik (teh je 15 odstotkov), bodisi dolgotrajna pot na delo (kar 38 odstotkov zaposlenih se dlje kot uro vozi na delo in na-, zaj) se lahko pojavijo kot iskalci nove zaposlitve. Presenetljivo je spoznanje, da Slovenci veliko delamo. Skoraj desetina ' ljudi porabi za razne delovne aktivnosti (od službe, poti na delo, nadurnega dela do popoldanske obrti in vrtnarjenja) več kot 12 ur dnevno. Če k temu prištejemo še gospodinjstvo in delo z otroki, je prek 12 ur aktivna kar polovica Slovencev. Tudi tretjina moških se ne brani tega dela. Za Slovence je najbolj tipično tako imenovano neformalno delo, ki večinoma ni plačano (gradnja doma, vzdrževanje stanovanja, gospodinjstvo, ukvarjanje z otroki, vrtnarjenje) ali pa tudi je plačano (»siva ekonomija«). Kar 70 odstotkov Slovencev živi v hišah, ki so jih sami postavili, šestina Slovencev je polkme-tov, dve tretjini pa vrtičkarjev. 40 odstotkov ljudi se več kot pol delovnika ukvarja z otroki. Neformalni delovnik neredko traja tudi dlje kot formalni, saj si na ta način ljudje lahko privoščijo kako dobrino, ki si je sicer ne bi mogli. Slovencev ne diči kdove kolikšna izobraženost, niti ne* želja po nadaljnjem pridobivanju znanja. 19 odstotkov Slovencev je celo brez popolne osemletke, polovica jih je končala osnovno šolo; medtem ko se z višjo in visoko izobrazbo lahko pohvali le dobrih 8 odstotkov ljudi. Preobremenjenost z delom pa tudi številni psihični pritiski, povezani s pridobitvijo stanovanja in ostalimi materialnimi vprašanji, so krivi, da Slovencem zdravje ne služi, kot bi bilo treba. Izvzemši srčna in revmatična obolenja ljudje najpogosteje tožijo o psihosomatskih težavah (največkrat o glavobolu), ki so posledica modernega tempa življenja. Resda obolevnost narašča s starostjo, a tudi prek polovica anketirancev, mlajših od 25 let, ni zdrava, kot bi zahtevala leta. Pač generacija, ki nosi breme socialne reprodukcije! Za prosti čas ima Slovenec vse manj časa, saj je najbolj razširjena dejavnost skrb za izboljševanje standarda. Ne zato, ker bi si vrli Slovenci to dejavnost tako vroče želeli, temveč zato, ker jih gmotne razmere silijo vanjo. Veliko časa Slovenec nameni tudi svojemu potomstvu pa radiu, televiziji in časopisom, tudi rekreaciji (z njo se ukvarja kar 76 odstotkov Slovencev), tudi knjiga je pri 71 odstotkih anketirancev nekaj vsakdanjega, četrtina ljudi je aktivna na kulturnem področju, ustvarjalna je desetina. Bore malo Slovencev se v prostem času izobražuje, tudi za družbenopolitično udejstvovanje nas ne gre preveč hvaliti. Tu je namreč docela pasivna petina žensk in desetina moških. Tudi stanovanjsko vprašanje imamo Slovenci različno urejeno. Četrtina, zlasti mlajših, jih živi pri starših, polovica v hišah, ki so jih sami postavili, preostala četrtina so najemniki. Slovenec torej najpogosteje pride do strehe nad glavo z gradnjo, drugim jo omogoči delovna organizacija, tretjim dediščina, četrti si stanovanje kupijo, nekaterim ga odstopijo, nekateri ga dobe s pomočjo družbene solidarnosti. Večina si je stanovanje zagotovila s posojilom, četrtina pa je gradila (ali nakupovala) povsem brez bančne pomoči. Med slednjimi je skoraj četrtina najniže izobraženih. Kar 77 odstotkom Slovencev, ki so si osnovali dom, so pri tem pomagali sorodniki, bodisi z gotovino, delom, zemljiščem, gradbenim materialom ali krediti. Slovenci smo polurbanizira-no ljudstvo, saj nas le 15 odstotkov živi v krajih z več kot 'ali 50 tisoč prebivalci. m stotkov Slovencev živi ' jtjci deželju, nekaj manj vi!?lači nih, 16 odstotkov pa v Pr 'J s, nih okoljih. Medtem k°^°J ijo rejši raje • držijo P°? mladina rine v mesto.1 na vasi aktiven le vS& prebivalec, v mestu drugi. Kar 8 odstotkov^-cev v svojem ožjem ^'Vljn^ okolju nima vrtca, .^st^ šole, zdravstvene post*)'^ v tnih storitev, javnega P\ Ijj^ medtem ko imajo 11 ■ h\{ (zlasti oni v razvitih taj okoljih) prav vse. Tof^U HtJ kulturna bivanja na skem docela različna- < £kt Četrtina Slovencev pko revnejše prebivalce, ka*1 | meni le, da so brez avt°\ in počitniške hišice, jim zmanjkuje denarj3 hrano. Večina delavceH^ iz nižjih srednjih slojfV^e relih in mladih sprpt»jJLj ofc .de ves denar. Kar 70 od5, anketiranih je odgov0^^- bi -----^ ---J~--O gjl| so brez ekonomske re», ^ da v tednu dni ne - « zbrati večje vsote dena Še en problem P01^) nega pesti Slovence. T^r ves razviti svet se tudi» ski narod stara. Na ob» starejša generacija, za, dr. Mišo Jezernik trdi. Tj^r neofobna (boji se novegj^e več je upokojencev. Za jenca danes delajo štirj ^ sleni, čez nekaj *et, b,°„ Nih s A bi jih le 120. Od tod toUI rice, da vodovod iz Jft ne grade zgolj za do i trebe, temveč tudi z celo Ljubljano. . m REPORTAŽA petek, h. junija 1985 9. STRAN ©©SMSKKMEHGLAS ela, Korita in Hudi log £°boto, 8. junija, smo slo-™ novinarji v okviru tradi-ega majskega izleta k zala rojakom obiskali tudi Odnejšo krajevno skup-1,1 vas v Sloveniji — Sela na S- Naslednjega dne so praz-|l" krajevni praznik v spo-d Jn.a 31. maj 1944. leta, ko so i^cJ vas požgali, pobili nekaj rjl l^inov, druge pa izselili. Po c/i\} so se ljudje vrnili, obnovili i^^ove, preživljali sp hude ž'ker so bili zaradi nove me-k in n ^° Vrezani od industri-1 ^ delovnih mest, od cest, tr-\tw' *z8UDili so pašnike in vendar so vasi ostale ži-* ilj Se v zadnjem času spet vse .i" o^^Polnjujejo. Mladi so zače-jft (uj^ati doma, večinpma zapori ijjkV Mirni, Gorici in drugih JL ' obdelujejo zemljo in se fl C1, borijo za napredek vasi jI Spevne skupnosti. Rado Mu-5" kL^^in Pahor in drugi mla-w?nanci nočejo več zaostaja-^raji, ki so bliže središčem, A Ko vsako leto v vasi za praz-Pr'dobijo novo skupno dobri- ^našnjo krajevno skupnost ^ Krasu, ki bedi kot skraj-!, 'ih^ na sami sedanji drža-dDp ^ med Jugoslavijo in Ita--tnjv..r°bu gorjanske planote 'jjjk ^ičem — delavskim Mon-od&JJ ob morju, sestavljajo e^£eTja: SeIa,"Hudi log in Ko-J^fomaj 250 ljudi živi v teh r' i 3 vendar se je skozi njiho-Mil^de in na njihovi zemlji $ \ Va!a svetovna zgodovina, jld^^jzročilo, ki gaje zapisal Lp,riiatelj Kraševcev in ljudi 'jdt^ Jevni skupnosti Sela na ^3 ugledni novinar Bogdan al^kr Je tolmačilo, da so v ta aJih nekoč pasli ovce in da "J ^ Prvotno naselje v Koritih. 6 ta^i? ZneJe' ^° Je *am Pase fc' da naJ °i se Prebivalci s J ^l v*ed preselili v Sela in j* i4k °S. kar naj bi izhajalo iz i Wf 0zdni log. Gaber, jesen ft^ ras*eJ° poleg robidovja KUjj 0vJa po grebenih, med-$ u ?s° na zaplatah zemlje že marljivo kmetovali. Sozdič, ki se vzpenja prek ^_ye> prek lahno dvigajoče-\ . bočja od Vojščice do Sel, i £111 Hudega loga, iz roda v tlraVaJo kot punčico v očesu, j>0J}o?enega drevja ne bi uni-^e5ni požar. Pradedje, dedje *Ii Je So zato ob gozdu posta-Vrave straže. Popašena trava in požga- Uista bili najhujši nesre-Jh *rajev. Prav v tem boro-0 ^°2du se je v minuli vojni *br krvavih bitk med na hipnimi partizani in nem- Na spomeniku, ki so ga postavili v Selah na trgu, so vklesali verze: Uprl se je rod tlačanov, v bojih padlo za svobodo 32 vaščanov. V spominih vsi žive pri nas, ti nam vzori vedno bodo in slava jim na večni čas. škimi oklepniki. »Tukaj smo Slovenci«, so z upornimi, a zgovornimi črkami izpisali po porušenih hišah ob koncu druge svetovne vojne, leta 1945, da bi s tem mednarodni razmejitveni komisiji jasno povedali, na katero stran meje želijo priti. Tudi med prvo Svetovno vojno je čez njihove trate in globeli potekala najbolj krvava fronta — Soška fronta, ki je pogoltnila milijon vojakov na obeh straneh. Doberdob in Fajtji hrib sta bili prizorišči najtežjih borb, Doberdob (dva do tri kilometre oddaljen od Sel, le da ju loči državna meja, je postal slovenskih fantov grob). Domačine pa so avstrijske oblasti razselUe in jih z živinskimi vagoni razvozile v notranjost Avstrije. Kako hudi boji so bili tam, so zelo nazorno povedali Italijani, ki so med obema vojnama, ko je ves Kras spadal k italijanski državi, današnja Sela na Krasu imenovali kar Sela med strelskimi jarki. Ko so se Kraševci po prvi svetovni vojni vrnili na porušene domove, je oblast že prevzela Italija in kaj kmalu so občutili težak fašistični škorenj. Večina fantov in mož je bila zaposlena v ladjedelnici v Tržiču. Vsi so bili zavedni, trdni in napredni Slovenci, zato so jih pogosto zapirali. Ko so, na primer, v vasi odprli fašistični vrtec, in je na slovesnost prišla celo »duketa iz Rima«, so vse moške zaprli, da ne bi bilo izgredov. Prav tako enotni so bili v drugi svetovni vojni. Ne Nemci ne fašisti ne umikajoči četniki niso mogli zlomiti njihovega odpora. Ko pri hiši ni bilo več moških, so prijele za puške ženske, za njimi starci in otroci, ki so sicer nenehno bedeli v postojankah pred vasjo. Malokje so se tako dosledno bojevali proti sovražniku, pa vendar je redkokje, celo v svetovni literaturi, zazvenel tako pretresljiv človeški protest proti slehernemu ubijanju, kot je bil prizor, ko je skupina stark in starcev peljala v rjuho zavitega ubitega nemškega nadporo-čnika v Jamlje, da bi rešila sedmerico zaprtih talcev. V tem ognju se je rodila svoboda. Čez noč so zavihrale slovenske zastave, v zavezniški solidarnosti so se rokovali z Angleži pri zavzemanju Trsta pri Devinu in prav tako so se pozneje trdo upirali vsem zavezniškim mahinacijam, vse dokler niso uresničili zahteve: »Tukaj je Jugoslavija.« Vendar so bili s tem odrezani od industrijskega zaledja, saj je krivična meja odtrgala del slovenske zemlje od domovine. Po prvotnem navdušenju, po obnovitvenih akcijah, po izgradnji vaške šole pa je tudi naša skupnost kar preveč pozabila na kraje ob zahodni meji. Ker za mlade ni bilo kruha in dela, ker je do Gorice vodila le slaba vojaška cesta, primerna komaj za konja in pešca, ker ni bilo vodovoda, so se vasi praznile in ostajali so predvsem ostareli ljudje. Število prebivalstva se je zmanjšalo za polovico in od 500, kolikor jih je bilo takoj po vojni, je sedaj tu le še 250 ljudi. Šele pred slabimi desetimi leti, ko je po makadamski cesti že vozil vsak dan šolski in delavski avtobus, so se zadeve začele obračati na bolje. Za delo v krajevni skupnosti so zgrabili mladi in leta 1979 je dobila cesta asfaltno prevleko, potem je v vas pritekla voda, letos gradijo telefon. Ob koncu Sel, tam, kjer se pokrajina previsi proti morju, pa so uredili prireditveni prostor za kulturne in športne prireditve. Za vse morajo sami veliko prispevati. S samoprispevkom, prostovoljnim delom in pokrivanjem stroškov. »Ker smo obmejna krajevna skupnost«, pravi Rado Marušič, »bi pričakovali več pomoči, tako pa smo odvisni predvsem od sebe. Predvsem bi jo pričakovali zato, ker veliko slišimo o skrbi za obmejne kraje in ker je naš položaj resnično drugačen, kot položaj krajevnih skupnosti kje v zaledju. Tako, na primer .telefonsko omrežje gradimo sami, veliko delamo in še vsak naročnik bo zanj plačal najmanj 170.000 dinarjev.« L. Bogataj DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB PETKOV PORTRET Mićo Mrkaić Kadar pozno v noč, tudi čez polnoč in do zgodnjih jutranjih ur v sobi Miča Mr-kaiča gori luč, sosedje že vedo, da se je osemnajstletni srednješolec spet zasedel pri knjigah in pozabil na čas. Toda skoraj zagotovo bi se zmotili, če bi mislili, da se Mićo pripravlja za pouk naslednjega dne, da se »guli« za ta ali oni predmet iz učnega programa srednje šole naravoslovno matematične usmeritve. Tisto, kar je treba pripraviti za šolo, vzame pravzaprav malo časa, in Mićo se pri tem skorajda ne razlikuje od sovrstnikov, saj se ti, tako kot večina generacij pred njimi, največkrat učijo »tik pred zdajci«. Morda je Mićo le malce drugačen, saj je pri učenju tako temeljit, da si ne pušča nobenih praznin v znanju, ki ga zahteva šolski program. Zato se že vseskozi v njegovih spričevalih svetijo same odlične. Toda učenje za ocene v spričevalu ni tisto, kar 'Mićota' in njemu podobne priteguje za dolge ure k delovni mizi. Predvsem ga zanima fizika, tudi matematika, in to že od osnovne šole, srednja šola pa je to zanimanje ob spodbudi profesorjev le še utrdila. Poprej ga je toliko zanimala le še kemija, tako da se je uspešno meril v tem znanju na slovenskih srednješolskih tekmovanjih. Zdaj z znanjem fizike odnaša prva mesta z republiškega in zveznega tekmovanja fizikov. To mu je odprlo tudi pot na bližnjo olimpiado fizikov v Portorožu. Bo tolikšno zanimanje za fiziko odločilo tudi njegov nadaljnji študij? Morda. Za odločitve take vrste je še čas, sploh pa pravi, da o fiziki še ne ve dovolj, da bi se že odločal za kakšno njeno področje. Zanima ga toliko, da lahko z veseljem naredi po nekaj sto nalog kot pripravo za tekmovanje, zdaj pa bo v dveh tednih pred olimpiado ob pomoči prof. Kocijančiča predelal še fiziko za četrti letnik. Toda Mićo je daleč od tega, da bi se vse dneve ukvarjal samo s fiziko. Skoraj enako ga privlačita književnost in filozofija. Na njegovih policah so Dostojevski, Kafka, Nietzsche. Tudi o takem nadaljnjem študiju je že razmišljal, toda odločitve so oddaljene vsaj še eno leto. Dotlej pa kaže čas izkoristiti za spoznavanje neznanega, nabiranje zrjanja, za preskušanje sposobnosti. Toda tak način, ki ga uporablja Mićo Mrkaić je sicer bolj podoben trdemu delu enega ali celo dveh delovnikov v enem dnevu, in kaj malo dnevu, ki naj bi ga preživljal osemnajstletni tretješolec. Nič po- sebnega, meni Mićo, če nekaj opravljaš z veseljem, ni prav nič težko, in ob fiziki pozabi na uro, zato, ker je to delo in sprostitev obenem. A tudi v tak dan lahko fant, ki je bil pred časom tudi akti-1 ven športnik, stlači še kako j urico glasbe, take, ki jo da- 1 nes poslušajo vsi mladi, \ morda še malo Mozarta in <■ Bacha; čas najde za druže- \ nje s prijatelji, za potepanje | s kolesom, za razvedrila, t brez katerih mladost osemnajstih let ne more. Toda; obenem je-Mićo tudi pred-* stavnik svoje generacije f mladih, ki prav tako ne mo- f re drugače, kot da s prido-1 bljenimi delovnimi navada--mi, ki jih lahko dajejo šola, I vzgoja, dom, neprestano* nadgrajuje šolsko znanje. | Dopolnjuje ga in širi, obj njem brusi svoje sposobnosti! za področja, ki jim morda| kaže posvetiti del življenja* del bodočega poklicnega«; dela. L. M. f FRANC LAJ0VIC - DRŽAVNI PRVAK V AKROBATSKEM LETENJU Si strahopetec ali nisi Spodnje Gorje — »Hitreje bi udarjal po pisalnem stroju in slikoviteje bi opisal akrobatsko letenje, če bi se usedel poleg mene v Zlin in bi napravila nekaj vragolij po zraku,« me je, strahopetca, nagovarjal Franc Lajovic-Lajko iz Spodnjih Gorij, 31-letni elektrotehnik v ljubljanski Iskri, oče treh otrok, član Alpskega letalskega centra Lesce-Bled in od lanskega avgusta tudi državni prvak v akrobatskem letenju. »Imaš srečo,« se je pošalil Lajko, »saj smo lani v Ohridu ostali brez akrobatskega letala in tudi zdaj slabo kaže, da bi ga kaj kmalu dobili. Leski letalski center za nakup tovrstnega letala nima denarja, o tem niti ne razmišlja, saj stane več kot deset milijonov dinarjev, medtem ko drugod za tovrstni šport nimajo pravega razumevanja.« Na lanskem državnem prvenstvu v Ohridu je letalo razbil in se z njim smrtno ponesrečil Marjan Kencijan iz Slovenj Gradca. Mesec kasneje je enaka usoda doletela na Zlinu še enega od hrvatskih »akrobatov«. To je bil tudi razlog, da je vojno letalstvo, ki je pred leti dodelilo aeroklubom Zline za usposabljanje rezervnih oficirjev-pilotov, vzelo tovrstna letala nazaj. Franc je videti zavoljo tega kar malce potrt. Komaj se je dobro navadil Zlina in spoznal njegove lastnosti, že se je moral odreči vragolijam v zraku, vrtenju okrog navpične in vodoravne osi, krožnim zavojem, zahtevni figuri »abrakadabra« pa kajpak tudi užitkom, ki spremljajo tovrstne lete. Njegov učitelj, mojster zračnih vragolij Silvo Orožim iz Radovljice, mu je pogosto pripovedoval, da je akrobatsko letenje balet v zraku, umetnost... Šele po nekaj letih je Lajko doumel pomen njegovih besed, za katerimi se ne skriva le obvladovanje tehnike, krotenje konjskih moči, prestavljanje ročic na komandni plošči, temveč tudi smisel za izvajanje figur, za njihovo skladnost in lepoto. »Čeprav na trdnih zemeljskih tleh nobenemu ne priznaš, da si strahopetec, se šele v zraku, med akrobatskim letom izkaže — si ali nisi,« pravi Lajko in takoj zatem pove pripetljaj z osnovnega (akrobatskega) šolanja v Portorožu. »Na višini 1200 metrov sem med učenjem ene od figur izgubil oblast nad letalom. Začelo me je premetavati, vrteti. Krčevito sem držal za ročko, namesto da bi jo spustil. Že sem videl razbito letalo, na sebe nisem niti pomislil, ko mi je Silvo mirno dejal: »Popusti že ročko!« Dvesto metrov nad zemljo je letalo končno spre- menilo smer, predvsem po zaslugi mojega učitelja ... Dolgo časa sem se izogibal te figure, saj mi je bila krstna izvedba še preveč živo pred očmi.« Franc izhaja iz Domžal. Ko je obiskoval srednjo šolo v Ljubljani, se je po pouku pogosto usedel na vlak in se odpeljal v Lesce, kjer ga je vse bolj zanimalo dogajanje na letališču. Trdovratno je silil v vrste Alpskega letalskega centra, kjer si v začetku od njega niso veliko obetali. Pred desetimi leti je napravil padalski izpit. Več let je tekmoval skupaj z Dragom Bunčičem, Brankom Hrastom in Maksom Humar-jem, vendar je ostal v njihovi senci, saj se mu ni uspelo uvrstiti v državno reprezentanco. Do danes je opravil prek sedemsto padalskih skokov. Vse bolj ga je privlačevalo tudi letenje. Naredil je izpit za motornega in jadralnega pilota, zatem tudi izpit za poklicnega pilota in za letenje z akrobatskimi letali. Pred tremi leti je prvič nastopil na republiškem prvenstvu »akrobatov«, kjer je bil zaradi ponesrečeno izvedenega obveznega programa zadnji. »Imel sem takšno tremo,« pravi, »da sva se tresla oba — jaz in letalo.« Naslednje leto je že prodrl med najboljše akrobatske pilote: na republiškem prvenstvu je bil četrti in na državnem tretji. Lani se je povzpel prav na vrh: na slovenskem prvenstvu v Ajdovščini je bil drugi in na državnem na Ohridu prvi. Prvič dosje j je v tej disciplini zmagal amaterski letalec, medtem ko je bilo prej »zlato« rezervirano za pilote, ki jim je akrobatsko letenje tudi del poklica. C Zaplotnik GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 14. JUNIJA 1 g85 Gorski vodniki za tuje in domače turiste Med turistično ponudbo v Sloveniji je treba poslej šteti tudi organizirano vodništvo po gorah — Ob sodelovanju Alpetoura in uprave Triglavskega narodnega parka sta se tega lotila planinski društvi Planja in Ljubljana Matica — V Sloveniji je okoli 60 alpi -nistov, ki so registrirani kot gorski vodniki Bled — Junija dodaja blejski turizem svojim gostom ponudbo več. Planinsko društvo Planja iz Ljubljane je namreč konec preteklega tedna v Alpe-tourovi turistični poslovalnici na Bledu odprlo prostor za gorske vodnike. . V Sloveniji imamo 60 registriranih gorskih vodnikov, vendar pa tega znanja alpinistov doslej še nihče ni organizirano izkoriščal, čeprav je kaj takega v sosednjih, turistično bolj razvitih alpskih deželah že dolga desetletja vpeljana in kar precej donosna turistična praksa. Organizacijo gorskega vodništva bo v sodelovanju s planinskim društvom Planja pripravilo Planinsko društvo Ljubljana Matica. Domači in tuji gostje bodo lahko v sezoni kadarkoli naročili gorskega vodnika za plezalno turo ali pa za večdnevni planinski pohod po Julijskih Alpah. Turist si bo lahko zaželel spremstvo gorskega vodnica za pot na Triglav na primer poNemški ali Skalaški smeri, ter seveda na druge vrhove v Julijcih, vendar do vključno če- Konjeniška prireditev v Komendi Komenda — Konjeniški klub Komenda prireja v počastitev krajevnega praznika ob koncu tedna zanimivi konjeniški tekmovanji. V soboto bo na komenškem hipodromu finale republiškega prvenstva v preskakovanju zaprek. Tekmovanje se bo začelo dopoldne ob dese tih s preskušnjo za mlade konje in nadaljevalo popoldne ob treh s finalom. Nastopili bodo najboljši slovenski jahači in konji. Po tekmovanju bo veselica, na kateri bo igral ansambel Rž iz Kranja. V nedeljo ob 15. uri se bodo začele kasaške dirke, med katerimi bo najbolj zanimiva preskušnja najhitrejših slovenskih konj za pokal Komende. Sodelovalo bo 74 konj, največ doslej, kar pomeni, da se tekmovalci radi udeležujejo dirk v Komendi. trte težavnostne stopnje. V poslovalnici zagotavljajo, da bodo imeli vedno na voljo dva do tri gorske vodnike, po potrebi tudi več. Za zdaj so tudi dobro založeni z zemljevidi, brošurami, vodniki po planinskih poteh in drugo literaturo v več jezikih, nekaj opreme, kot na primer nahrbtnike Srečota Porente, bo možno kupiti ker v poslovalnici, ostalo opremo, na primer planinske čevlje, pa bodo lahko tudi posojali. Bled, ki je sijajna izhodišča točka v gorski svet Julijcev, si s to ponudbo že Sedmerica na vseh dupljanskih tekih Kranj — Častni odbor 10. množičnih smučarskih tekov Po poteh Kokrškega odreda — vodi ga Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo in član slovenskega izvršnega sveta — se bo danes ob 18. uri sestal v dvorani kranjske občinske skupščine na zadnji seji, na kateri bo predsednik organizacijskega odbora Stane Božič poročal o poteku in izvedbi jubilejnih dupljanskih tekov. Ob tej priložnosti bodo podelili 88 priznanj. Prejeli jih bodo tekači, ki so sodelovali na vseh desetih tekih: Ludvik Tepina s Kokrice, Lojze Kovic iz Medvod, Janez Sitar z Dobrega polja pri Brezjah, Pavle Vidali iz Kranja, Franc Hrovat iz Mošenj, Stanislav Valjavec iz Kovorja ter Anton Bohinc iz Verja pri Medvodah; razen njih še posamezniki in organizacije, ki so pripomogle k uspešni izvedbi dosedanjih tekov. Člani Kino kluba Duplje bodo prikazali kratek film o jubilejnem desetem teku. (cz) zdaj, na začetku sezone, vsekakor lahko pripiše točko v prid. Sicer pa je bil prvi korak narejen že lani, ko je uprava Triglavskega narodnega parka podobno kot letos v sodelovanju z Alpe-tourom ponudila vodništvo po Triglavskem narodnem parku, lepo predstavljeno v brošuri Poznate slovenske Alpe, ki je izšla v več jezikih. Triglavski narodni park ponuja bivanje v okoli 50 lovskih kočah in ogled parka pod vodstvom naravovarstvenikov. Da pa bi blejske obiskovalce še bolj seznanili z lepotami Triglavskega narodnega parka, se v njegovi upravi pripravljajo na otvoritev informacijskega centra v vili Rog, kjer na bi že prihodnje leto radovedne turiste, s filmi, diapozitivi in videokasetami seznanjali z lepotami gora in dolin okoli Triglava. L. M. Bled — Prejšnji teden so na Bledu odprli prvo poslovalnico pri nas, kjer bodo turistom lahko oskrbeli gorske vodnike za hojo in plezanje v gorah. — Foto: L. M. Jamarji se pripravljajo na jubilej Ljubljana — Čeprav je do 1989. leta, ko bodo slovenski jamarji praznovali stoletnico organiziranega jamarstva pri nas, še precej časa, člani te organizacije že razmišljajo o čim bolj slovesni in delovni označitvi jubileja. Na nedavni seji upravnega odbora Jamarske zveze Slovenije so delegati iz slovenskih jamarskih društev največ pozornosti namenili dogovorom za pripravo raznih prireditev. Glavni del slovesnosti naj bi bil v Postojni, druge dejavnosti pa bi se odvijale v Cankarjevem domu v Ljubljani. Do proslavljanja jubileja pa jamarje čaka še veliko dela. Rešili naj bi nekatere stare probleme našega jamarstva, med njimi tudi povezavo Škocjanske in Kačne jame ali Postojnske in Planinske jame. Zato bodo morali preplavati več sifonov in raziskati neznane vmesne rove. Načrtujejo tudi označitev slovenske jamarske transverzale od Ljubljane prek klasičnega Krasa do Trsta, po kateri naj bi organizirali več pohodov z drugimi ljubitelji narave. Obenem nameravajo organizirati nekaj jamarskih popotovanj po domovini in enega na tuje, za kar bi bili najprimernejši Pirineji. Razmišljajo o jamarski odpravi na Kitajsko, jubilej pa bodo označili tudi z izdajo brošure o stoletni dejavnosti slovenskih jamarjev. (S) V spomin Ivanu Zupancu V četrtek, 6. junija 1985, smo se na kranjskem pokopališču poslovili od našega Ivana Zupanca, dolgoletnega aktivnega člana. Njegova življenjska pot je bila zelo kratka. Ivan je bil ustanovitelj bali-nai cega kluba Čirče in vseskozi si je kot predsednik prizadeval za čimbolj-še pogoje za trening in čimboljše rezultate na balinarskih tekmah. Na njegove pobude smo ob robu naselja Čirče, tik ob gozdičku, zgradili »brunarico« in ob njej bolj urejeni stezi za balinanje. Prav prijetno je bilo, ko smo se ob večerih sestali ob balinarski stezi, se pogovarjali in kovali načrte za naš klub. Ivan je bil predsednik, ki smoga spoštovali, njegove ideje in načrte smo rade volje izpolnjevali, saj smo vedeli, da so njegove ideje izhajale iz športnega duha. Hudo nam je bilo že takrat, ko smo zvedeli za njegovo bolezen, še huje pa nam je bilo v četrtek, ko smo se zavedali, da ga nikoli več ne bo med nami. V balinarskem klubu Čirče bo ostala nenadomestljiva praznina, pa ne samo v klubu, tudi v krajevni skupnosti, kjer je bil aktivni član njenega sveta. Spominjali se ga bomo kot dobrega organizatorja, predvsem pa odličnega klubskega tovariša, prijatelja in sovaščana. Balinarski klub Čirče JAMARSKE VESTI Po novem rovu 310 metrov globoko Kranj — Člani Društva za raziskavo jam iz Kranja so 8. in 9. junija 1985 spet raziskovali v Breznu pri Leski planini. Trije člani so se že v petek odpravili z vso opremo na Jelovico. V soboto so se jamarji spustili v brezno in začeli opremljati z vrvmi brezna do novo odkritega Laškega rova. Brezna do Biserne dvorane so opremili v dveh urah, nato pa so se odpravili v Laški rov. S seboj so vlekli tudi telefonsko žico. Brezno, ki jih je zaustavilo na prejšnji akciji, so opremili z vrvjo in se začeli spuščati po še neraziskanih breznih. Sledila so si 25, 10, 5 in 25 metrov globoka brezna. Na dnu zadnjega brezna so po 15 metrih meandra prišli nad novo brezno. Zaradi pomanjkanja opreme in časa so se jamarji začeli vračati proti površju, kamor se je prva ekipa vrnila po 11 urah. Naslednji dan sta se v brezno spustili dve ekipi, tretja pa je zunaj čakala na sporočila iz globine. Na vrhu stopnje, ki jih je prejšnji dan zaustavila, so naredili pritrdišče in se spustili v globino. Brezno je globoko 75 metrov, dno brezna je veliko 20 x 20 metrov, na dnu pa izginja voda v meandru in podoru med bloki. Nadaljevanje je v aktivnem meandru, ki je zelo težko prehoden. Zaradi pomanjkanja časa se je morala raziskovalna ekipa vrniti na površje. Medtem je merilna ekipa izmerila polovico novo odkritega rova, tretja ekipa pa si je ogledala drugo dvorano. Po 10 urah so se vsi jamarji vrnili na površje. Vrvi so pustili v jami, ker bodo že konec tega tedna nadaljevali z raziskavami. Delo v ekipah, ki so imele stalno telefonsko zvezo, se je izkazalo za zelo uspešno. Igor Potočnik Kronometer Udinboršt Kokrica — Kolesarska sekcija športnega društva Kokrica prireja pod pokroviteljstvom krajevnih družbenopolitičnih organizacij v počastitev 40-le-tnice osvoboditve in v spomin na narodnoosvobodilni boj v Udinborštu tradicionalno kolesarsko dirko Kronometer Udinboršt. Tekmovanje bo v nedeljo s startom ob devetih dopoldne pred gostilno Toporš na Mlaki. Udeleženci bodo razdeljeni v 12 kategorij po starosti in spolu: pionirji in pionirke do 14 let, mladinci, članice do 35 in nad 35 let, člani-rekreativci (letnik 1950 in mlajši), veterani A, B, C, D, E in F. Pionirji in ženske bodo vozili na 6 kilometrov dolgi progi, vsi ostali na 10. Proga bo speljana po asfaltirani cesti od Mlake do Tenetiš, Trstenika in nazaj. Prireditelj sprejema prijave uro pred začetkom tekmovanja v gostilni Toporš. Pionirji in pionirke ne plačajo štartni-ne, za vse ostale je 250 dinarjev, (cz) ŠPORT OB KONCU TEDNA ROKOMET - V moški mladinski republiški ligi — center bo danes ob 17. uri tekma Termopol : Preddvor, jutri ob 17. uri Prule : Zabnica in Škofja Loka : Kamnik ter ob 17.30 Peko : Šentvid. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 18.30 srečanje Peko : Polje, v nedeljo ob 10. uri Duplje : Alples in uro kasneje Preddvor : Ratitovec. — J. Kuhar Občni zbor Kranj — Smučarsko-skakalni klub Iskra Delta—Triglav Kranj vabi vse člane kluba — tekmovalce, trenerje, sodnikefšportne delavce pa tudi starše tekmovalcev ter ostale prijatelje kluba — na občni zbor, ki bo jutri, v soboto, ob 19. uri v skakalnem centru na Gorenji Savi. Na zboru bodo ocenili minulo tekmovalno sezono in delo v klubu, izvolili nov upravni odbor in najzaslužnejšim podelili priznanja. Prireditve radovljiških planincev Radovljica — Planinsko društvo iz Radovljice, ki letos slavi 90. obletnico, organizirane društvene dejavnosti, je v počastitev svojega jubileja pripravilo več prireditev. Člani Gorske reševalne službe iz društva bodo izvedli v soboto, 15. junija 1985, ob 17. uri v dolini Draga pri Begunjah prikazano vajo reševanja ponesrečenih iz sten. Odločili so se tudi za ureditev krožne poti Po vrhovih okoli Pogačnikovega doma, ki jo bodo odprli v nedeljo, 21. julija 1985. Pohodniki bodo ob plačilu prejeli izkaznico in po prehojeni poti še značko. V domu bo obiskovalcem na voljo vsa oskrba in prenočišča. Dostopi do Pogačnikovega doma so možni po več markiranih poteh; iz Trente skozi dolino Belega potoka v 4—5 urah, iz Vrat prek Sovatne v 4 urah in z Vršiča v 5—6 urah. (S) V nedeljo za pokal Kranja KRANJ - Windsurfing klub Kranj bo to nedeljo na Blejskem jezeru organizator že tradicionalne regate jadranja na deski za pokal Kranja. Regata bo za rekreativne jadralce na deski v treh kategorijah jadralnih desk. ^ Start regate bo v nedeljo ob 10. uri v regatnem centru na Bledu. -dh S pogozdovanjem do denarja Bled — Člani blejskega društva za podvodne dejavnosti so pred nedavnim pogozdovali na Belski planini na Po; kljuki. Na ta način so zaslužili nekaj denarja, ki ga potrebujejo za svoje svojo dejavnost, predvsem za izvedbo evropskega prvenstva v podvodni orientaciji in tekmovanja v podvodni fotografiji, d. Leben Kolesarji po trgovinah Sava Commerce KRANJ — Osemnajst kolesarjev kolesarske sekcije pri društvu za rekreacijo in šport Sava Kranj bo od 21. do 29. junija prevozilo turo po Jugoslaviji-Start 1350 kilometrov dolge kolesarske poti od Niša do Kranja bo v Nišu. Med potjo bodo obiskali vse trgovine Sava Commerce. Načrtujejo, da bodo vsak dan prevozili do dvesto kilometrov. Start bo v nedeljo, 23. junija, v Nišu. Prva etapa do Čačka bo dolga 181 kilo; metrov. Drugi dan bodo prekolesarili 197 kilometrov od Čačka do Sarajeva, tretji dan pa od Sarajeva do Bugojna 170 kilometrov. V sredo bo njihova pot dolga 180 kilometrov in bo potekala od Sarajeva do Bugojna. Iz Bugojna bodo nato na 180 kilometrov dolgo etapo krenili do Drvarja in nato iz Drvarja do Zadra — ta etapa bo dolga kar 210 kilometrov. Najtežjo in najdaljšo pot bodo imeli v petek, 28. junija. Zače; li bodo v Zadru in nato prekolesarili kar 228 kilometrov do Reke. Zadnji dan pa bo pot dolga 175 kilometrov. Z Reke bodo prišli v Kranj. -dh Pred mednarodno kolesarsko dirko Po Jugoslaviji Odličen uspeh po za uspeh na dirki Kranj — V soboto se bo začela že devet intrideseta mednarodna kolesarska dirka po Jugoslaviji. Letošnja dirka bo res kvalitetna, saj bodo nastopile vse najboljše amaterske reprezentance na svetu. Med njimi bodo tudi naši repre-zentantje, ki so na dirki po Avstriji dosegli z svojimi uvrstitvami odličen uspeh. To je hkrati tudi porok^da bodo tudi na letošnji dirki po Jugoslaviji v ospredju. Vse to kaže tudi res izvrstna forma vseh jugoslovanskih reprezen-tantOv. Za barve Jugoslavije bodo vozili: Primož Čerin, Bruno Bulic, Jure Pavlic, Janez Lampič, Bojan Ropret in Rajko Čubrić. Rezerva je Marko Po-lanc. Zvezni trener in selektor je določil tudi reprezentanco, ki bo v začetku julija nastopila na balkanskem prvenstvu v Novem mestu. V ekipni vožnji bodo nastopili Papež in Smolej (oba Novo mesto), Ugrenovič (Rog), Mam (Sava), v rezervi pa je Šebenik iz Roga. Zvezni kapetan in trener Franci Hvasti iz Kranja je dirko po Avstriji odlično ocenil. To je lepa pohvala vsem tistim našim, ki so vozili na tej dirki, saj je bila dirka po Avstriji ena od močnih amaterskih dirk v Evropi. Naši kolesarji Pavlic, Lampič, Poianc, Čerin, Ugrenovič in Tajhmajster so poka- Avstriji porok po Jugoslaviji zali vse svoje kolesarske sposobnosti, saj so bili ves čas dirke v ospredju, n-0" govec Jure Pavlic je bil zmagovalec gorskih ciljev in kar dve etapi je nosu rumeno majico. Odlikoval se je posebno Primož Čerin, ki je v skupni razvrstitvi osvojil tretjo mesto in to je še en uspeh več. Med prvo deseterico najbolje uvrščenih je tudi Jure Pavlic, ki je bil na koncu sedmi. Zmago v generalni uvrstitvi si je prikolesaril reprezentanc NDR Jentsch pred Matejkom iz ČSSB in našim Čerinom. V moštveni razvrstitvi je bila prva reprezentanca ND° pred SZ in Avstrijo, Jugoslavija pa je bila peta. Generalni vrstni red posameznikov - 1. Jentsch (NDR) 30:56:32, 2. Matej' ka (ČSSR) +1:21, 3. Čerin +1:56, % Pavlic +8:32, 30. Lampič +37:45, 49-Poianc +48,1, 52. Ugrenovič +53:18. 68. Tajhmajster (vsi Jugoslavija) + 1;36:14, gorski cilji — 1. Pavlic (Jugoslavija), 2. Matejka (ČSSR), 3. Kuette (Švica), 8. Čerin, 19. Lampič; moštvenj vrstni red - 1. NDR 93;08:26, 2. Si + 0:35, 3. Avstrija +4:27, 4. ČSSB + 5:34, 5. Jugoslavija +7:21, 6. Švic« + 42:33, 7. Poljska +47:56. D. Humer ALPINKE IN ALPINCI TRIGlJiVA V IBIJU - Vrhunski razred al-pink in alpincev smučarskega kluba Triglav iz Kranja je bil v ponedeljek gost delovne organizacije IBI, ki je njegov pokrovitelj. Delovne proizvodne obrate so si ogledali vsi reprezentantje Triglava in oba trenerja. S svojim delom in'tekmovalnimi dosežki so seznanili družbenopolitične in samoupravne organe podjetja. Probleme alpskega smučanja v Kranju jim je razložil sekretar SK Triglav Sašo Stojanovič, predsednik delavskega sveta Miha Sajovec pa je iz rok predsednika kluba Triglav Lojzeta Dežmana v imenu svoje delovne organizacije za pokroviteljstvo nad to vrhunsko selekcijo alpskega smučanja prejel zlato plaketo SK Triglav, (-dh) — Foto: F. Perdan 5TEK 14. JUNIJA 1985 OGLASI, OBVESTILA^ KINO 11. STRAN @®IMSS5cJJ©ISSGLAS SUKNO ZAPUŽE Tekstilna tovarna Zapuže in DSSS Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja ponovno objavljamo naslednja prosta dela in naloge 1. SKLADIŠČNIKA SUROVIN 2. SKLADIŠČNIKA POMOŽNEGA MATERIALA 3. VZDRŽEVANJE TKALSKIH STROJEV 4. VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV 5. VARILCA 6. VEČ NK DELAVK V TKALNICI IN PREDILNICI Za izpolnjevanje navedenih del morajo kandidati izpolnjevati sledeče posebne pogoje: pod 1. — moški, — opravljena šola za prodajalce, — zaželjeno je, da ima opravljen tečaj za skladiščnika pod 2. — dokončana šola za prodajalce, — poznavanje elektro in strojnih materialov, — izpit B kategorije, — 3 leta delovnih izkušenj pod 3. — opravljena šola kovinarske oziroma elektro smeri pod 4. — dokončana šola za predelavo in obdelavo kovin (ključavničar) Pod 5. — dokončana šola za predelavo in obdelavo kovin (ključavničar), — obvladanje avtogenega in elektro varjenja • pod 6. — dokončana osnovna šola oziroma 7 razredov osnovne šole Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Po pravilniku o delovnih razmerjih je predvideno trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov Sukno Zapuže, Zapuže 10 a, Begunje. Informacije se dobijo na tel.: 74-861, kadrovski sektor. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končani objavi. Osnovna šola STANE ŽAGAR KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge BLAGAJNIKA s polnim delovnim časom za nedoločen čas od 1. septembra 1985 dalje. ^°goj: — srednja šola ekonomske smeri. Poskusno delo dva meseca. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10 a. Q izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Sekretariat za občo upravo izpisuje javno dražbo za prodajo Najdenih predmetov dvokoles in mopedov bražba bo v sredo, 19. junija 1985, ob 15. uri v garažnih Prostorih občinske stavbe. Interesenti si lahko ogledajo dražbene predmete uro Pred pričetkom dražbe. SCP CESTNO PODJETJE KRANJ, n. sub. o. °dbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest °bjavlja prosta dela in naloge: L VZDRŽEVANJE CEST fr za enoto Kranj L, II. bolj zahtevna dela — 3 delavci — 1 delavec — 3 delavci — 1 delavec "** za enoto Radovljica za enoto Škofja Loka za enoto Jesenice pogoji: KV cestar, starejši od 18 let, 2 leti delovnih izkušenj, p trimesečno poskusno delo. 2- ZAHTEVNA AVTOKLEPARSKA DELA ~~ 1 delavec Kogoji: "~ KV avtoklepar, starejši od 18 let, 3 leta delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo. 3- ČUVANJE KAMNOLOMA V KAMNI GORIVI Kogoji: J*! osnovna šola, tečaj za varnostnika, potrjeno pooblastilo za nošenje orožja od oddelka za notranje zadeve pristojne občine, 6 mesecev delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. ^dbor za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta dela in naloge: l- ČIŠČENJE DELAVSKEGA NASELJA - 1 delavec Kogoji: "** osnovna šola, lahko brez delovnih izkušenj, starost 18 let, *** trimesečno poskusno delo. ^elo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju £°gojev v 8 dneh po objavi na naslov ZCP Cestno podjetje j^ranj, Jezerska 20. ?bira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbi-ri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa. SOZD Združena podjetja strojegradnje DO IKOS, Industrija kovinske opreme in strojev Kranj Savska cesta 22 razpisuje prosta dela in naloge 1. KOVAČA 2. ČISTILKE — čiščenje pisarniških prostorov, — razdeljevanje hrane v popoldanskem času. Pogoji: pod 1. — kvalificiran kovač ali kvalificiran strojni ključavničar z željo priučitve na delovnih nalogah kovača; pod 2. — dokončana osemletka; Prijave sprejema kadrovski oddelek DO Ikos Kranj, Savska cesta 22, v 15 dneh po objavi razpisa. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 1. 10 VOZNIKOV AVTOBUSOV ZA DE KRANJ 2. 5 VOZNIKOV AVTOBUSOV ZA DE ŠKOFJA LOKA 3. 5 SPREVODNIKOV ZA DE KRANJ 4. 5 SPREVODNIKOV ZA DE ŠKOFJA LOKA 5. 2 SPREVODNIKOV ZA DE RADOVLJICA Pogoji: pod 1. in 2. pod 3. do 5. šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije, 1 do 2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika, poskusno delo tri mesece, osemletka in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo tri mesece., Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v okolici DE, za katero se prijavljajo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, z n. sol. o. Kranj, mirka Vadnova 1 TOZD KOMUNALA b.o. objavlja prosta dela in naloge 1. VODJE ČISTILNE NAPRAVE IN KANALIZACIJE Pogoji: — diplomirani inženir kemije in 5 let delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. » 2. VODJE INVESTICIJ Pogoji: — diplomirani inženir gradbeništva s strokovnim izpitom ali inženir gradbeništva s strokovnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. 3. VODJE VZDRŽEVANJA ČISTILNE NAPRAVE IN ČRPALIŠČ Pogoji: — inženir strojništva ali inženir elektrotehnike in 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. 4. REFERENTA ZA JAVNO RAZSVETLJAVO IN VODENJE KATASTRA Pogoji: — elektrotehnik za jaki tok in 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. 5. ADMINISTRATORJA - OBRAČUNOVALCA Pogoji: — ekonomski ali administrativni tehnik in 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklepamo za določen čas — za nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala, Mirka Vadnova 1, Kranj, ali naj se zglasijo v kadrovskem oddelku. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave oglasa. DEŽURNI VETERINARJI od 14. do 21.6.1985 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 23-518 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863. KINO KRANJ CENTER - 14. junija: premiera braz. barv. akcij, filma FANT IZ RIA ob 16. uri, amer. barv. melodrama OBDOBJE NEŽNOSTI ob 17.45 in 20. uri, 15. junija: braz. barv. akcij, film FANT IZ RIA ob 16. uri, amer. barv. melodrama OBDOBJE NEŽNOSTI ob 17.45 in 20. uri, premiera amer. bar. pust. film NEONSKA DŽUNGLA ob 22.15, 16. junija: braz. barv. akcij, film FANT IZ RIA ob 15. uri, amer. barv. melodrama OBDOBJE NEŽNOSTI ob 17. in 19.15, premiera amer. barv. filma LOV ZA ZELENIM DIAMANTOM ob 21.30, 17. junija: braz. barv. akcij, film FANT IZ RIA ob 16., 18. in 20. uri, 18. in 19. junija: amer. barv. pust. film NEONSKA DŽUNGLA ob 16., 18. in 20. uri, 20. junija: t tal. barv. erot. komedija UUBICA POD POSTELJO ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽlC - 14. junija: premiera hongk. barv. filma ZMAJ BRUCE LEE ob 16., 18. in 20. uri, 15. junija: hongk. barv. film ZMAJ BRUCE LEE ob 16., 18. in 20. uri 16. junija: hongk. barv. film ZMAJ BRUCE LEE ob 14. uri, amer. barv. pust. film SUPERMAN II ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. srhljiv-ke ZADNJI GROZUIV1 FILM ob 20.15, 17. in 18. junija: amer. barv. srhljivka ZADNJI GROZLJIVI FILM ob 16., 18. in 20. uri 19. junija: ital. barv. pust. film ŠERIF V DOUNI NILA ob 16., 18. in 20. uri, 20. junija: amer. barv. pust. film SUPERMAN II ob 16. 18. in 20.30 TRŽIČ — 14. junija: amer. barv. akcij, film RAMBO ob 18. in 20. uri, 15. junija: amer. barv. glasb, film VIKTOR - VIKTORIJA ob 16. uri, amer. barv. akcij, film KALIFORNIJSKE LUTKE ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. komedije SEKSI KOMEDIJA POLETNE NOČI ob 22. uri, 16. junija: ital. barv. pust film ŠERIF V DOLINI NUJI ob 15. uri, amer. barv. akcij, film KALIFORNIJSKE LUTKE ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. pust. filma NEONSKA DŽUNGLA ob 21. uri, 17. junija: premiera amer. barv. filma OBDOBJE NEŽNOSTI ob 18. in 20.15, 18. junija: franc. barv. film KRIMINALISTIČNA BRIGADA ob 18. in 20. uri, 20. junija: amer. barv. film PAST V MONTANI ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM - 15. junija: ju-gosl. barv. erot. film UNA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma LOV ZA ZELENIM DIAMANTOM ob 22. uri, 16. junija: amer. barv. film PAST V MONTANI ob 15. in 17. uri, jugosl. barv. erot. film UNA ob 19. uri, premiera amer. barv. komedije SEKSI KOMEDIJA POLETNE NOČI ob 21. uri, 17. junija: amer. barv. melodrama MESTECE PEYTON ob 17.30 in 20. uri, 18. junija: amer. barv. komedija SEKSI KOMEDIJA POLETNE NOČI ob 18. in 20. uri, 20. junija: franc. barv. krim. film SOKOL NAPADA ob 18. in 20. uri JESENICE RADIO - 14. junija: amer. barv. glasb, film BEAT STREET ob 17. in 19. uri, premiera jugosl. barv. akcij, filma AMBASADOR ob 21. uri, 15. junija: jugol. barv. akcij, film AMBASADOR ob 17. uri, amer. barv. melodrama MESTECE PEYTON ob 19. uri, 16. junija: amer. barv. melodrama MESTECE PEYTON ob 17. in 19.30, 17. junija: amer. barv. pust. film RAMBO ob 17. in 19, uri, 18. junija: amer. barv. glasb, film VIKTOR - VIKTORIJA ob 17. in 19.15, 19. junija: hongk. barv. film ZMAJ BRUCE LEE ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ - N.juniju: amer. barv. melodrama MESTECE PE^TON ob 18. in 20.30, 15. in 16. junija: amer. barv. glasb, film BEAT STREET ob 18. in 20. uri, 17. in 18. junija: hongk. barv. film ZMAJ BRUCE LEE ob 18. in 20. uri, 20. junija: amer. barv. film RAMBO ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA - 14. junija: amer. barv. film PAST V MONTANI ob 18. uri, 15. junija: franc. barv. krim. film SOKOL NAPADA ob 20. uri, 18. junija: amer. barv. pust. film LOV ZA ZELENIM DIAMANTOM ob 20. uri DOVJE — 16. junija: amer. barv. pust. film RAMBO ob 19. uri RADOVLJICA - 14. junija: ital barv. grozljivka PIRANA II ob 20. uri, 15. junija: amer. barv. film HEID1 ob 18. uri, amer. baru. film BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 20. uri, 16. junija: amer. barv. film BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 18. uri, amer. barv. film ZELIG ob 20. uri, 17. junija: amer. barv. risani film HEIDI ob 20. uri, 18. junija: amer. barv. film ZELIG ob 20. uri, 19. junija: amer. barv. film BOGOVI SO PADU NA GlJiVO ob 20. uri, 20. junija: amer. barv. film MESTECE PEYTON ob 20. uri BLED — 14. junija: amer. barv. film 10 MINUT DO POLNOČI ob 20. uri, 15. junija: amer. barv. film ZELIG ob 18. uri, itai-holand. film PIRANA II. ob 20. uri, 16. junija: ital-holad. barv. srhljivka PIRANA II. ob 18. uri, amer. barv. film 10 MINUT DO POLNOČI ob 20. uri, 17. in 20. junija: amer. barv. film BOGOVI SO PADU NA GLAVO ob 20. uri, 18. junija: amer. barv. film HEIDI ob 20. uri, 19. junija: amer. barv. film ZELIG ob 20. uri BOHINJ — 15. junija: amer. barv. film 10 MINUT DO POLNOČI ob 20. uri, 16. junija: amer. barv. film ZA LJUBEZEN SINA ob 18. in 20. uri, 20. junija: amer. barv. risani film HEIDI ob 18. uri ŠKOFJA LOKA SORA - 14. junija: amer. krim. film MLADI BOJEVNIKI ob 18.30 in 20.30, 15. in 16. junija: ital. west. film BELLESTAR ob 18.30 in 20.30, 18. in 19. junija: braz. barv. film SANJARJENJE NEKE ŽENSKE ob 18.30 in 20.30, 20. junija: amer. barv. film LAKOTA PO KRVI ob 20.30 ŽELEZNIKI — 14. junija: ital. west. film BELLESTAR ob 20.30, 15. junija: franc. drama MORILSKO POLETJE ob 20.30, 16. junija: amer. krim. film MLADI BOJEVNIKI ob 18.30 in 20.30, 19. junija: amer. akcij, film ZAROTA V SAN FRANCISCU ob 20.30 POLJANE - 14. junija: franc. barv. film MORILSKO POLETJE ob 20. uri, 16. junija: amer. barv. film PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri, amer. akcij, film ZAROTA V SAN FRANCISCU ob 18. uri, 18. junija: amer. film LAKOTA ZA KRVJO ob 20. uri ŽIRI SVOBODA - 15. junija: amer. barv. film BLADE RUNNER-1ZTREBUEVALEC ob 20.30, 16. junija: nem. barv. film ZAKLAD INDIJANSKEGA REZERVATA ob 17.10, 18. junija: amer. voh. film TELEFON ob 20.30 i FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. W 23-893 (pri Prešernovem gaju) NOVO V KINU Lov za zelenim diamantom je ameriški avanturistični film. Joan \Vilderje pisateljica ljubezenskih vikend romanov in medtem ko njene junakinje doživljajo vse mogoče peripetije; iz katerih jih rešuje resnicoljubni Jes^si, Joan čepi v svojem neujorškem stanovanju s svojim mačkom Romeom... vse do dne, ko ji sestra iz Kolumbije piše in jo prosi, da naj ji prinese zemljevid izgubljenega zaklada, ki ga je Joan poslal pokojni zet. Če sestra ne bo dobila tega zemljevida, bo, kot njen mož, končala strašne smrti. In tako se Joan napoti v Kolumbijo, kjer doživlja avanture in najde tudi svojega Jessija rešitelja... Film je bil prikazan na Festu 85 in dobil vrsto vrhunskih nagrad. Producent in glavni igralec je Michael Douglas. Neonska džungla je ameriški avanturistični film. Rendall je šef za varnost v kazini »Srečni zmaj« v Hong Kongu. Stari lastnik se umakne in posle prepusti starejšemu sinu Davidu, ki pa se takoj spusti v dvomljive posle s podzemljem. Oče se upira in je ubit. Zahvaljujoč Rendallovim spektakularnim borbenim veščinam, pravica tudi tu zmaga. Brazilska melodrama Fant iz 11 in je film, namenjen mladim. Zgodba je lahkotna, godi se več ali manj na morju, na plažah. Veliko je v njem surfanja in ljubezenskih scen pa tudi lahkotne zabave in drog. Številne probleme v tej zvezi avtorji le nakazujejo, ker želijo ohraniti lahkotnejši ton. Veliko sonca, glasbe in obmorskih športov je v njem. Ameriški film Poslednji srhljivi film govori o šoferju taksija, zaljubljenega v film, ki sanja, da bi posnel film strahu in groze s poznano igralko iz te filmske zvrsti. Gre za njo na festival v Cannes, Joda ker naleti na nerazumevanje in posmeh, začne v sanjah odstranjevati vse prepreke, ki stoje med njim in filmom in obračunava z nasprotniki na načine, ki jih je videl v filmih groze. GLAS 12. STRAN OBVESTILA, OBLASI, OBJAVE PETEK, 14. JUNIJA 1J$ DO GORENJSKA PREDILNICA, Škofja Loka, Kidričeva c. 75, n. sol .o. Po sklepu delavskega sveta DSSS objavlja razpisna komisija prosta dela in nalojge: 1. VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: -t- visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri, — do 5 let delovnih izkušenj na podobnih nalogah in opravilih, — aktivno znanje enega svetovnega jezika, — opravljen izpit za dela in naloge v zunanji trgovini, — izpolnjevanje drugih pogojev družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Škofja Loka. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh po objavi na naslov: GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka, Kidričeva c. 75, kadrovska služba z oznako »za razpisno komisijo DS/DSSS«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: 2. ORGANIZATORJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri, — 4 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah organizacije dela in nagrajevanja, — znanje enega tujega jezika, — poznavanje računalniško podprtega informacijskega sistema proizvodne organizacije, — priznane ustrezne strokovne in organizacijske sposobnosti, ki temeljijo na doseženih delovnih rezultatih. Poskusno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka, Kidričeva c. 75. kadrovska služba 3. Naknadni razpis ŠTIPENDIJ za šolsko leto 1985/86. 1 štipendija za poklic dipl. ing. elektrotehnike — računalništvo in informatika, 1 štipendija za poklic dipl. organizator dela — organizacijsko računalniška smer. Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija 1985. Kandidati morajo k prijavi oz. vlogi priložiti še ostala potrdila, ki so zahtevana pri skupnem razpisu kadrovskih štipendij za leto 1985/86. i= zavarovalna skupnost triglav \aS Gorenjska območna skupnost Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: # 1. ORGANIZACIJA IN PROGRAMIRANJE RAČUNALNIŠKE OBDELAVE PODATKOV (za dobo enega leta) 2. SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ (dve delovni mesti) v za s topih: - KRANJ - PLANINA - PODNART Za opravljanje navedenih del in nalog morajo delavci izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: pod 1. — da imajo visoko oziroma višjo strokovno izobrazbo organizacijske računalniške smeri, — pasivno znanje angleškega jezika, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. pod 2. — da imajo popolno srednjo šolo oziroma poklicno šolo, — 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom pod 1. za določen čas s poskusnim delom do 90 dni, pod 2. pa za nedoločen čas s poskusnim delom do 60 dni. Kandidati naj svoje prošnje naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Old-hamska 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku objavnega roka. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA KRANJ Po sklepu sveta delovne skupnosti z dne 30. 5. 1985 objavljamo prosta dela in naloge: 1. PRIPRAVNIKA s končano visoko izobrazbo (ekonomske ali pravne smeri), za področje finančne inšpekcije v podružnici Kranj 2. PRIPRAVNIKA s končano višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri^za področje interne kontrole v ekspozituri Škofja Loka 3. PRIPRAVNIKA s končano srednjo izobrazbo ekonomske smeri ali gimnazijo, za področje LBT v ekspozituri Tržič. 4. PRIPRAVNIKA s končano srednjo izobrazbo ekonomske smeri ali gimna-zijo.za področje LBT v ekspozituri Radovljica. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, do opravljenega pripravniškega izpita. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo na kadrovsko službo podružnice 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v 8 dneh po objavi. Kandidate borno o izbiri obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj Stara cesta 25 objavlja javno prodajo brunarice, ki bo v ponedeljek, 17. junija 1985, ob 12. uri v prostorih PPC Gorenjski sejem Kranj. Izklicna cena je 500.000,00 din. Ogled brunarice je na dan licitacije od 10. do 11. ure na prostoru pred sejemsko halo. Varščino v višini 10 % bomo sprejemali na dan licitacije med 10. in 12. uro. Prometni davek ni vračunan v ceno. Nakup brunarice je po sistemu »videno — kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo sprejemali. Kupec je dolžan brunarico odstraniti najkasneje v 30 dneh, plačati jo mora v zakonskem roku. Prednost pri nakupu brunarice imajo delovne organizacije, podpisnice SaS o gradnji VND. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, n. sub. o. Kranj Na podlagi sklepa 30. izredne seje komisije za delovna razmerja z dne 6. 6. 1985 delovna skupnost vabi k sodelovanju mlajše, perspektivne in tudi izkušene delavce za kreativno opravljanje zahtevnejših nalog 1. RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA SISTEMSKE PROGRAMSKE OPREME V POSLOVNI ENOTI KRANJ V letu 1985 je banka pridobila nov računalnik, s katerim želimo izboljšati informacijski sistem. K sodelovanju vabimo strokovnjake, ki jih privlačfdinamično in zanimivo delo v mladem teamu in so se pripravljeni dopolnilno izobraževati ter razširjati svoje znanje v stroki. Za opravljanje del poleg splošnih pogojev zahtevamo: — diplomiranega inženirja fizike, diplomiranega inženirja matematike, diplomiranega inženirja računalništva ali diplomiranega ekonomista, — dve leti ustreznih delovnih izkušenj. Na podlagi istega sklepa delovna skupnost objavlja tudi dela in naloge: 2. VODENJE DEL V ODDELKU POSLOV S PREBIVALSTVOM V POSLOVNI ENOTI RADOVLJICA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev za opravljanje del zahtevamo: — višješolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri, — štiri leta ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje v obeh primerih sklenemo za nedoločen čas. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi za dela in naloge pod 1. na naslov Ljubljanska banka, TBG Kranj, Cesta JLA 1, pod 2. pa na naslov Ljubljanska banka, TBG Kranj, poslovna enota Radovljica, Gorenjska cesta 16. O izbiri bodo kandidati obveščeni pisno v 30 dneh po zaključeni obja- GORENJSKI TISK Tiskarna in kartonaža, n. sol. o., Kranj, Moše Pijade 1 objavlja prosta dela in naloge 1. TOZD DODELAVA, b. o., Kranj, Moše Pijade 1 VEČ DELAVCEV za opravljanje del in nalog UREJEVANJE STROJEV Pogoji: — triletna srednja šola grafične, elektro ali strojne smeri, — 4 leta izkušenj. Delo je dvoizmensko z dvomesečnim poskusnim delom in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 2. TOZD BLAGOVNI PROMET, n. sol. o., Kranj, Moše Pijade 1 DELAVCA za opravljanje del in nalog SKLADIŠČNA DELA I. Pogoji: — osnovna šola, — eno leto izkušenj. Delo je enoizmensko z enomesečnim poskusnim delom in se združuje za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo delovne organizacije v 8 dneh po objavi. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Po sklepu komisije za delovna razmerja tozda Konfekcija Kranj in Jesenice razpisujemo za šolsko leto 1985/86 več kadrovskih štipendij za poklice IV. zahtevnostne kategorije za L, 2. in 3. letnik: KONFEKCIONAR TEKSTILU (tekstilni konfekcionar II) ŠIVILJA (tekstilno obrtni konfekcionar) KROJAČ (tekstilno obrtni konfekcionar) Po sklepu komisije za delovna razmerja tozda Konfekcije Kranj vabimo k sodelovanju za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim deldm POMOŽNO DELAVKO (za delo v kuhinji) Pogoji: —• osnovna šola, — delo je dvoizmensko, — opravljen preizkus osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi Splošnemu sektorju Gorenjskih oblačil, Cesta JLA 24 a, Kranj. Po tel. 23-267 lahko dobijo dodatne informacije. Kandidati za štipendijo naj priložijo k prošnji vlogo za uveljavljanje solidarnostnih pravic (obrazec 8,40). Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ, Šuceva 27 Komisija za delovna razmerja KOP Kranj razpisuje KADROVSKE ŠTIPENDIJE ✓ — 8 štipendij za poklic ključavničar, — 1 štipendijo za poklic strugar V poštev pridejo kandidati, ki se bodo v šolskem letu 1985/86 odločili za šolanje za srednji program IV. zahtevnostne stop" nje, to je za program obdelovalec kovin in upravljanje stroje^ Vsi, ki bodo dobili štipendije, so se dolžni po končanem šola' nju zaposliti v KOP Kranj. Kandidati morajo razen pravilno izpolnjene vloge (obr. 8.40) dostaviti še: — dokazilo o končani šoli (fotokopijo), — dokazilo o vpisu, — ustrezne podatke o materialnem in socialnem položaju (potrdilo o premoženjskem stanju), — izjavo, da ni štipendist drugega štipenditorja, — kratek življenjepis. Rok prijave je 15 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni P° pošti. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ Komisija za delovna razmerja TZO Cerklje oglaša prosta dela in naloge: MOLZNE KONTROLE v zadružni enoti VOKLO-ŠENČUR Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — srednja šola kmetijske ali veterinarske smeri oziroma p0' klicna šola za kmetovalce, — delovne izkušnje zaželene, — smisel za delo z ljudmi, natančnost in red, — zaželeno lastno prevozno sredstvo. Poskusno delo traja dva meseca. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de lovnim časom. Nastop dela možen takoj. Kandidati naj pošljejo prijave o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov Gorenjska kmetijska zadrug*' TZO Cerklje, Cerklje na Gorenjskem 85. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh P° opravljeni izbiri. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD za ptt promet Kranj objavlja prosta dela in naloge 1. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK — 3 delavci 2. PREVZEMANJE, PREDELAVA IN ODPRAVLJANJE POŠTNIH POŠILJK — 2 delavca (moška nad 18 let starosti), #3. USMERTANJE PTT POŠILJK ■— 2 delavca (moška nad 18 let) > Pogoji: . pod 1. — končana osemletka ali osnovnošolsko izobraževanj ' pod 2. — končana osemletka ali osnovnošolsko izobraževanj ter vozniški izpit B kategorije; pod 3. — končana srednja šola ali osemletka. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Poskusno del° traja pod 1. tri mesece, pod 2. in 3. pa en mesec. , OD pod 1. od 35.000 do 40.000, pod 2. in 3. od 40.000 a" 45.000 din. tt Vse informacije in prijave sprejema tajništvo TOZD za P promet Kranj, Poštna ulica 4, vsak delavnik od 6. do 14--* ' 8 dni po objavi. . v Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje 15 dneh po objavljeni izbiri. V HOTELSKO GOSTINSKO PODJETJE GORICA NOVA GORICA Delavci kolektiva vas sprašujemo in vabimo k sodelovanj11^ Ljubite dinamično in zanimivo delo? Se počutite mlade kreativne? Radi delate z ljudmi in med ljudmi? Imate us^ zno kvalifikacijo oziroma si jo želite pridobiti? Se želite P svojem delu izpopolnjevati? ... , ^ Če ste si uspeli na večino vprašanj pozitivno odgovoriti, ,j, vabimo k sodelovanju pri izvajanju in nuđenju kvalitet***^ storitev na področju strežbe, kulinarike, recepcije, drugi" 0 telskih in turističnih storitev domačim in tujim gostom v j\, ših poslovnih enotah — od manjših bifejev, restavracij, *™ cializfranih restavracij, igralnice, do hotelov B kategorije- j Zagotavljamo vam uspešne delovne pogoje, ustrezen ose dohodek, možnost nadaljnega usposabljanja in specializ*^ ter s tem pridobitev visoke kvalifikacije, možnost uspesn »jj reševanja potreb s področja družbenega standarda, tak° ^ področju lastnih počitniških kapacitet, kakor na področji .j, sevanja stanovanjske problematike od koriščenja sams ^ sob do kasnejše možnosti pridobitve stanovanjske Pra rj-kakor tudi vse druge zahteve in potrebe, ki bi učinkovito V spevale k našemu medsebojnemu sodelovanju. , ^ V kolikor ob našem oglasu razmišljate, obiščite nas oz«" pokličite našo kadrovsko službo na telefon 065-23-0»«* .gj, 065-21-324, kjer vam bomo rade volje postregli s podrob«*^ mi informacijami. Naš naslov je HGP Gorica, Nova G° Cesta IX. Korpusa 35, Nova Gorica. tSEK, 14. JUNIJA 1985 OBVESTILA, OGLASI 13. stran mmmmmsLAS Koliko dela, denarja, časa in živcev vam je že pojedla vaša bodoča hiša ? Prihranek pri času in denarju i BREZPLAČEN PREVOZ DO 100 KM pri nakupu v vrednosti nad 200.000 dinarjev KVALITETNO STAVBNO POHIŠTVO OKNA JELOBOR ST — zasteklena vezana okna OKNA TERMOTON — s termoizolacijskim steklom SENČILA po izbiri — PVC rolete, polkna z nepremičnimi in premičnimi lamelami, Alu žaluzije VHODNA IN GARAŽNA VRATA — s kovanimi mrežami in kljuko STRANSKI ELEMENTI - za dopolnilo vhodnih vrat in prilagajanje zidni odprtini VSE STAVBNO POHIŠTVO JE IZ SMREKOVEGA LESA IN ZAŠČITENO Z IMPREGNACIJSKIM SREDSTVOM NOTRANJA VRATA - z nad-svetlobami ali brez, kompletna, krila ali podboji, v hrastovem ali mahagonijevem furnirju IN MONTAŽA OD 3. 6. DO 30. 6. 1985 ŠIPA D nudi od 3. 6. do 30. 6.1985 10% - TOVARNIŠKI POPUST na oblazinjeno in ploskovno pohištvo v vseh prodajalnah s pohištvom KRANJ oooooocooooooooooo o o o o o o (J (3 o o o o o C C C o C o C) o o o c C MOŠKI SALON, TITOV TRG 7 VELIKA IZBIRA MOŠKIH LETNIH OBLEK po 5.411,00 din MOŠKE HLAČE po 1.912,00 din LETNE VETROVKE po 7.557,00 din DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE IB JELOVICA lesna industrija , Škofja Loka , Kidričeva 58 ŠIVALNICE: h~" LO maraton. Telefon 25-981 - »K 21 dopoldan 7eu Prodam KASON za TAM 11» ' ogrodjem in cerado. Bogataj, PoUfJJJ ska 13, Škofja Loka, tel. 60-829 7»*> Prodam KATRCO, letnik 1977, & gistrirano do septembra 1985. Tel fon 83-730 7°" ZASTAVO 101, ohranjeno, nove*' ber 1978, mala poraba, prodaj Ogled popoldan. Barber, GregorČi^j va 2, Bled 761" Takoj prodam 126-P, registri^ do aprila 1986, dobro ohranjen, ' tnik 1976. Informacije po 064/74-339 TfV Prodam WARTBURG, letnik Hjj Lozar, Tominčeva 20, Kranj 7" Ugodno prodam MOTOR za Z-73"' letnik 1976. Telefon 80-571 7fjj Prodam karambolirano ŠKO^; 100, letnik 1972, tudi po delih. Vf toncelj, Smledniška 69, Kranj, 22-221 - int. 33-70 dopoldan; 22-jj popoldan 7*Lg Prodam starejši TOVORNI AV£ Z-615, nosilnost 1,5 t, vozen z B-K tegorijo, registriran do avgusta KOMBI Z-435 K, letnik 1978, r« striran do aprila 1986. Telefon 80-l*5 Prodam avto ZASTAVA 101, 1974. Mavčiče 11 lb k Prodam ZASTAVO 750, let}0, 1981. Janez Kokalj, Ribenska 3, Ble" Prodam COMPANJOLO fiat, nevozno, motor dober. Niko Čemažar, Potok 7, Železniki 7577 Prodam ZASTAVO 750 special, letnik 1977, registrirano do maja 1986. Dane Kavčič, Kranj, Stošičeva 5 7578 Prodam ZASTAVO 101. Mače 7, Preddvor 7579 SIMCO 1510 LS, prva registracija novembra 1981, prodam. Telefon 77-960 7580 Prodam RENAULT 4 TL, letnik 1977, vozen. Dežman, Hlebce 20, Lesce 7581 Prodam odlično ohranjen VW hrošč. Rekar, C. XXXI. divizije 1, Kranj 7582 ZASTAVO 101, letnik 1976, neregistrirano, potrebno popravila, prodam za 7 SM. Gosposvetska 13, Kranj 7583 TOMOS avtomatie, trgovsko nov, ugodno prodam. Telefon 064/25-058 7584 Za LADO 1300 S prodam zadnji D blatnik, zadnjo steno in odbijač. Telefon 064/25-058 7585 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, potrebno manjšega popravila, neregistrirano, motor, menjalnik in vse druge dele razen karoserije, prav tako za Z-750. Miloš Ozebek, Britof 356 7586 Prodam ZASTAVO 1300, starejši letnik in nove prage za Z-1300, za 4,5 SM. Meden, Golnik 46 7587 Prodam JAWO 350 ecm, letnik 1982. Golnik 52 7588 Prodam OPEL RECORD 2000 SJ, star 4 leta. Ogled od petka popoldan dalje. Pivka 2, Naklo 7589 Avto SUNBEAM 1250 lux, prodam za 75.000 din. Milan Tili, Tuga Vidmarja 6, Kranj 7590 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Špruk, Glavarjeva 86, Kamnik 7591 Ugodno prodam motor za FORD TAUNUS 15 in ostale dele za 2.5SM. Telefon 061/576-533 zvečer 7592 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1979. Struževo 33, Kranj 7593 Prodam ZSTAVO 750, letnik 1979. Stara cesta 14, Kranj 7594 APN-6, nov, ugodno prodam. Telefon 24-414 7595 ZASTAVO 101, letnik 1978, popolnoma obnovljeno, prodani. Sebffnje 21/B, Tržič - Meglic 7596 Prodam ZASTAVO 750, staro tri leta in pol. Milan Kastelic, Kranj, Lojzeta Hrovata 9, II. nadstropje, stanovanje 13 7597 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1976. Pokorh, Tomšičeva 36, Kranj 7598 Lepo in dobro ohranjeno PRIMO prodam. Telefon 25-<;35 ■ i3B9 Prodam NSU 1200 C, letnik 19TJ Telefon 75-074 76Ji ZASTAVO 101 lux, letnik V^' 79.000 km, garažirano in dobro ol» njeno, prodam za 250.000 din. Te*. fon 22-554 po 15. uri 7,0'o Prenovljen FIAT 124 T ugo^V prodam. Telefon 064/76-133 pojEj dan 7 |i( Prodam ZASTAVO 750, letj» 1977, registrirano do aprila l»*e Ogled popoldan. Leščanec, B°rJ.oi 20/A, Žirovnica, tel. 80-353 7°^, Prodam dobro ohranjeno ZASi VO 101, letnik 1977, za 22.5 SM- Tej fon 064/26-655 . Iljfc Prodam MZ ETZ 250 ccm. >e" 1984, prevoženih 700 km. Fran 7J2J! var, Čadovlje 4, Tržič .»,. jjfl Prodam športna PLATIŠČA GUME 175/13 za golfa. Telei« 44-686 'Sp Prodam dobro ohranjen MOr£5 tribrzinc. Keler, tel. 81-873 Upokojenec zaradi slabega zdoj5' stvenega stanja ugodno proda *• NAULT 16 TS, v zelo dobrem stani prevoženih 72.000 km, registriran . 25. 4. 1986. Mokorel, Bistrica 1, Tl| Ugodno prodam DIANO, lejž 1977. Virmaše 1, Škofja Loka' ^ Ugodno prodam osebni avto S»V DA. Radovljica, Staneta Žagarja^ tel. 75-002 'q$ Prodam zelo dobro ohranjen ^ PALLAS, prva registracija 1977-^ gistriran do marca 1986. Naklo. ^ gelnica 36 „a Prodam ZASTAVO 750, c.e 90.000 din. Jensterle, Selo 41, Bie"^ 1 I*' Ugodno prodam GOLF diese«. * tnik januar 1983. Dragiša Mr*Tv Kalinškova 25, tel. 24-730. Ogl^i soboto A$ ŠKODO 100 L, letnik 1974, pr^ za 7 SM. Ponudbe pod: Škoda^ Prodam rezervne dele za fička• Jjj lefon 47-155 ' Prodam ZASTAVO 750 LC, dec*J, ber 1979. Ogled v petek in soboto T poldan in nedeljo dopoldan, cenaJJ dogovoru. Novak, Levstikova^ Kranj 7 m MZ 250, letnik 1978, registriran, novembra 1985, prodam za 6 SM- fy ran, Ul. Milene Korbarjeve 32 7 a Prodam VW 1300, letnik lp, pravkar registriran. Hrastje lJj Kranj U Prodam WARTBURG, letnik «M Rozman, Gorica 8, Radovljica 4 Prodam R-4 po delih. Tenetiše^j Golnik ]%> Prodam ZASTAVO 101, starej«1^ tnik, z avtokasetofonom. Jakob ^ lar, Ljubno 70, Podnart aitlA' Prodam APN-4, star 3 leta, DO bieffe ter TELEVIZOR JaW 44 cm, star 6 mesecev. Ropret, raltova 5, Šenčur Qi5, Prodam VVARTBURG, letnik 1» 1 registriran. C. talcev 83/B, Kranj, 25-374 % Prodam zelo dobro ohranjeno * STAVO 750, registrirano do m 1986. Stane Košnjek, Zg. Duplje 2jLj Prodam osebni avto inacenti n\j|i 90 CL, modre metalne barve, le cp. 1980, 53.000 km. Roman Dolenc j-Gorje 205, tel. 77-117. Ogled P0^ dan .„jH Prodam MOPED APN-4, 1975. Andrej Dolenc,' Log 25, SK'gjj Loka efr Prodam ČZ enduro, 175 ccm, ^ gistrirano, letnik 1974 in TO£» ,0 puch, 250 ccm, letnik 1959, d^ ohranjen in registriran, za celo . $ Ogled v soboto in nedeljo. Mai$ Kralj, Puštal 26, Škofja Loka Prodam LADO 1300 S, ^°Af^ opremljeno, letnik 1982. TelJLjj '24-741 LjK Prodam ZASTAVO 750, le 55$. 1979, registrirano do maja l0/f> -g3» Brnik 39, Cerklje PETEK. 14. JUNIJA 1985 MALI OGLASI, OBVESTILA, KRONIKA, OSMRTNICE 15. STRAN (MM^KSGLAS Prodam RENAULT 12 TL, regi-?«iran do marca 1986. Mirko Glava- Predoslje 61/A 7700 Zamenjam ZASTAVO 101, dobro ganjeno, letnik 1978 za večji avto. Mllutinovič, Savska c. 24, Kranj 7701 p Prodam LADO 1200, letnik 1977. *«čanac, Janeza Puharja 10, Kranj, Janina 7702 .^Prodam GOLFA, letnik 1978 in l26-P, letnik 1980. Britof 83 7703 , Poceni prodam ZASTAVO 750 lux, !etolik 1972, registrirano do marca 19»6. Markun, Britof 74 7704 - Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971 JOienjana pločevina). Partizanska 23'A, Šenčur 7705 Prodam ZASTAVO 750, letnik dobro ohranjeno. Telefon #-951 7706 Prodam R-4, letnik 1976, registrirno do februarja 1986. Ogled popoten. Miladič, Stritarjeva 5, Kranj, «1- 22-249 " 7707 Prodam R-4, letnik 1976, dobro hranjen. Telefon 69-962 po 20. uri 7708 Prodam PONY EXPRESS puch. relefon 62-837 7709 Prodam MOPED T 14, prevoženih 2500 km. Telefon 24-992 7710 AMI 8, letnik 1974, neregistriran, &>zen, prodam za 3 SM. Šolska 11, ^ofjaLoka 7711 Prodam TOVORNI AVTO bedford. Jugovic, Žabnica 61 7712 FORD TAUNUS 16 L, letnik 1978, Prodam. Telefon 064/42-252, Grad 15, brklje 7713 Prodam VW 1300, letnik 1969. Tr-stenik 12, Golnik 7714 Prodam VW 1300, letnik 1968, registriran celo leto, cena 9,5 SM. Darko ^runa, Blejska Dobrava 66 7715 stanovanja a Uekle najame SOBO v občini ^ofja Loka. Šifra: Nujno rabim 7646 .Tri dijakinje iščejo SOBO s kopalko in kuhinjo v Škofji Loki. Tele-f°ri 60-268 7647 j. Lastniško komfortno GARSONJERO na Planini II. zamenjam za dvojino ali večje STANOVANJE kjerkoli v Kranju. Doplačilo v gotovini, ^'tra: Gotovina 7648 „ Na pi anini II. prodam komfortno GARSONJERO. Šifra: Ugodno 7649 b Upokojenka želi dobiti mirno SO-KICO v Kranju. Šifra: Nujno 7650 »Tričlanska družina išče STANO-•ANJE v Škofji Loki ali okolici za ^obo treh let. Možnost predplačila. 'Irria Kastrati, Državna založba Složnije Škofja Loka 7651 .Najamem enosobno STANOVALE. Šifra: 15.000 din 7652 »Menjam dvosobno lastniško STANOVANJE, brez doplačila, v Kranju p'1 okolici za garsonjero. Černigoj, ^rmičeva 19, Čirče 7653 , Prodam dvoinpolsobno STANO* VANJE v Škofji Loki na Partizanski Ce$ti. Ponudbe pod: Je.šen/84 7654 v prodam novo dvosobno STANO-VANJE v škofji Loki — Frankovo naselje, (54 kv. m). Ponudbe pod ši-Iro: Nujno Š 7655 °ddam GARSONJERO potniku, ?" kot vikend na sončnem kraju. Ši-lra: Jesenice 7656 v Prodam dvoinpolsobno STANO-VAN.IE. Telefon 26-253 7657 h.kamenjam GARSONJERO na Plahni, s centralno, za GARSONJERO . llJ5u zdravstvenega doma, brez cenene. Telefon 23-721 7658 Dva voznika avtobusa iščeta sobo t, uPorabo kopalnice. Ponudbe pod: 'ačata po dogovoru 7659 p Mlad zakonski par brez otrok išče ^ARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v okolici Radovljice. Ši- a: Nujno R 7660 STANOVANJE oddam starejšima '»koncema — domačinoma. Naslov v glasnem oddelku 7688 cvPddam enosobno, opremljeno ^ANOVANJE, 44 kv. m, za dobo 10 ^eSecev, na Planini. Šifra: Avgust 7689 Iščem kakršnokoli DELO na dom. Šifra: Poštena 7673 Sprejmem kakršnokoli HONORARNO DELO na dom. Telefon 69-746 od 20. ure dalje 7674 Takoj zaposlimo PASTIRJA za ograjen pašnik v Martinj vrhu. Ponudbe po tel. 66-164 7675 Sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA in fanta za priučitev. Pohištveno mizarstvo Vlado Lipar, Delavnica - Lahovče 31, tel. 41-098, Šenčur, Rožna ul. 39 7676 obvestila TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni in optični indikator poziva, avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd. . . ) vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 4266 GIBLHVE HIDRAVLIČNE CEVI popravljam ali izdelujem nove. Igor Bizjak, Oprešnikova 88, Kranj, tel. 25-867 dopoldan ali 23-352 popoldan 7468 Izvajanje GRADBENO-ZIDAR-SKIH DEL in po potrebi tudi TESARSKIH. Jovo Kuprešak - ZIDARSTVO, Frankovo naselje 42, Škofja Loka 7677 Opravljam vsa SLIKOPLESKAR-SKA dela, LAKIRAM PARKET in radiatorje. Vanjo Podobnik, Moše Pijadeja 15, Kranj, tel. 25-702 7678 Opravljam VRTANJE za centralne kurjave in DOLBENJE (štemanje), za elektriko in vodovod. Telefon 50-530 7679 Klub ljubiteljev glasbe vabi neafirmirane skupine k sodelovanju na prireditvi KRANJ 85. Skupine, ki želijo sodelovati, naj do 31. julija 1985 pošljejo na naš naslov kaseto z najmanj petimi lastnimi pesmimi, osnovnimi podatki in besedili. Prireditev bo predvidoma septembra ali oktobra. Koncertna komisija bo na podlagi poslanih posnetkov izbrala štiri najzanimivejše skupine. KLUB LJUBITEL1EV GLASBE, KOROŠKA 2, KRANJ 7680 prireditve Ansambel SIBILA vabi vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri na PLES pred hotel TRANSTURIST, v NEDELJO, 16. 6., ob 16. uri pa na VRTNO VESELICO na SUHO 7681 GD SUHA pri Predosljah prireja v soboto, 15. 6. 1985, ob 19. uri in v NEDELJO, 16. 6. 1985, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO. V soboto igra ansambel OBVEZNA SMER, v nedeljo pa ansambel SIBILA. Obakrat kegljanje za koštruna z bogatim srečelovom. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. VABIJO GASILCI! 7682 OO ZSMS MARTINJ VRH priredi v NEDELJO, 16. 6. 1985, ob 15. uri VRTNO VESELICO na prostoru pred osnovno šolo, ob vsakem vremenu. Za ples in zabavo bo igral ansambel JURČEK. VABLJENI 7683 Vsako SOBOTO ob 20. uri PLES v hotelu ZLATOROG v BOHINJU. Igra skupina TEN. VABLJENI 7716 Ansambel JEVŠEK s pevko JO-LANDO igra v SOBOTO na VESELICI v Stanežičah 7690 izgubljeno Na Planini proti pokopališču po .sprehajalni stezi do farme KZK sem 3. 6. 1985 izgubila ZLATO ZAPESTNICO na ime Sandra. Prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne. Telefon 21-048 7684 posesti cJy Zireh Kupim ZAZIDLJIVO PPfr-k^O aH STARO HIŠO. Šifra: Son-Cnaiegu 7661 Pj^Kranju ali bližnji okolici iščem ^OSTOR za mirno obrt — šivilj-Telefon 23-252 7662 ^ Vodarn visokopritlično HIŠO z vr- 'jo^ri 5 ^m oc* KranJa- Ogled v nede-d^opoldan. Naslov v oglasnem od--,k« 7663 .Zamenjam ZAZIDLJIVO PARCE-^ z nekaj gozda v bližini Tržiča za jWo HIŠO. Ponudbe pod: Zamenja-dogovor 7664 Prodam starejšo enonadstropn^ IVANOVANJS*KO HIŠO z vrtom, v 0 Vznikih, takoj vseljivo. Naslov v jasnem oddelku 7665 Zaposlitve Njtt m žensko za pomoč pri ČIŠČE-l ,u- Delo je od ponedeljka do petka, h0 3 ure dnevno. Gostilna Pavle ^šar, Škofja Loka, Titov trg 10 7666 ^ZIDARSKI MOJSTER (obrtnik) ^ e delo na območju Stražišča in Bi-Kj, J- Šifra: Hitra in kvalitetna izved-* 7667 vh Prejmem DELO na dom (sesta-J^je — pakiranje). Naslov v oglas- oddelku 7668 ec stalnih ali honorarnih delav-a'i delavk sprejmem za delo *v jj^arijj in kmetiji. OD po dogovoru. ^i.*na in stanovanje preskrbljeno, l^cič, Križe 16 7669 iakoj zaposlim KV ali PKV PLE-PJA. OD po dogovoru. Telefon ^/23-i43 7670 j^°trebujemo OBIRALCE vrtnih ty?Pu- Marija Šušteršič, Šenčur, carjeva 75 (Planjava), tel. 41-026 b4l-094 7671 C.r'!ni ŠIVILJI nudim delo na t\toiho dobi KV "ali PKV CVETLI-'UirtuA- Nastop službe takoj. Po-I^e pod: Cvetličarka 7480 in^m osebo za prodajo CVETJA hi/^LENJAVE na tržnici v Kranju. Wte se po tel. 61-000 od 7. do 19. 7481 NESREČE NA PREHODU POVOZIL OTROKA Jesenice — Na Jesenicah se je v ponedeljek, 10. junija, zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ranjena 8-letna Milena Klemen. Deklica je na prehodu za pešce stekla čez cesto, tedaj pa je iz smeri Hrušice pripeljal voznik osebnega avtomobila, 41-letni Jože Udir, in jo zadel. AVTO SE JE PREVRNIL Kranj — Neprevidno prehitevanje je botrovalo prometni nesreči, ki se je v torek, 11. junija, zgodila pri železniškem nadvozu blizu Drulovke. Avtomobil nemške registracije, ki ga je 73-letni Johann Binner vozil od Kranja proti Jeprci, je nenadoma začel prehitevati čez neprekinjeno črto. Ker je tedaj nasproti pripeljal tovornjak, je Binner opustil misel o prehitevanju in sunkovito zavil nazaj na svoj vozni pas. Vozilo je zaradi sunka zaneslo s ceste, se prevrnilo na streho in slednjič obstalo na boku. Hudo ranjenega voznika so odpeljali v Klinični center. D. Ž. Strela udarila v hišo Mlaka — V ponedeljek, 10. junija, je nekaj pred polnočjo strela udarila v hišo Aleša Pirea na Mlaki. Udarila je v železni steber, na katerem so pritrjene televizijske antene. Strela je poškodovala ostrešie ostalo INSTRUIRAM matematiko za srednje, višje in visoke šole. Ponudbe oddajte v oglasni oddelek pod šifro; Instrukcije 7323 Iščem ZIDARSKO SKUPINO za zidanje gospodarskega poslopja. Naslov v oglasnem oddelku 7685 INSTRUIRAM matematiko in mehaniko. Telefon 79-518 7686 GRADBINEC - DRUŽBENI STANDARD v Kranju, Zlato polje 3, nudi najboljšemu ponudniku vsako dnevni odvzem ostankov hrane. Telefon 23-228 7687 Kdo rabi KAMENJE? Starejšo hišo iz kamenja oddam za rušenje. Naslov v oglasnem oddelku 7781 in ga delno razkrila, poškodbe pa so tudi na električni in vodovodni napeljavi. Požara k sreči ni bilo, kljub temu pa gmotna škoda presega 700 tisoč dinarjev. Hiša je bila brez strelovoda. Umrl v bolnišnici Ljubljana — V Kliničnem centru je v soboto, 8. junija, umrl 33-letni Janez Stare, ki se je bil dva dni poprej ponesrečil pri gradnji nove hiše na Rodinah V hladni noči umrl zaradi podhladitve Kamna gorica — Marija Mohorič iz Kamne gorice je v ponedeljek zjutraj blizu vhodnih vrat svoje hiše našla mrtvega Janeza Pretnarja, starega 39 let. Prejšnjega dne je bil možak pri njej na kosilu, nato pa se je ponoči potikal naokrog. Ker je bil opit, je obležal in zaspal. V hladni noči je zaradi podhladitve umrl. Podlegel zastrupitvi z alkoholom Kranj — V ponedeljek, 10. junija, je v samskem domu SGP Gradbinca v Kranju umrl 31-letni Čedo Kremenjak, bržkone zaradi zastrupitve z alkoholom. Mrtvega ga je našel sostanovalec, ko se je ob dveh vrnil z dela. Poklicali so zdravnico, ki pa natančnega vzroka smrti ni dognala, zato so odredili še sanitarno obdukcijo. Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre in tete ROZINKE POTOČNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, DO Iskra Železniki in OO ZSMS ter OŠ Petra Kavčiča za Izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala pevcem ter g. župniku za poslovilne besede in lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: mož Matevž, sinovi Matevž, Milan, Lado, brat in sestre ter drugo sorodstvo Sveti Lenart nad Škofjo Loko, 14. junija 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice, stare mame, sestre in tete MARIJE RAJGELJ roj. GORNIK;s Primskovega < pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter pomoč v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Avšiču, dr. Stržinarjevi in osebju Onkološkega inštituta C 3 v Ljubljani ter dr. Udirju iz Kranja. Iskrena zahvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 7. junija 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, starega očeta, brata, strica in tasta IVANA ZUPANCA st. obrtnika iz Kranja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred. Zahvala govornikoma za poslovilni govor ter pevcem za petje žalostink. Zahvala dr. Stenšakovi za pomoč v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi DO TAZ Zagreb, DO Avtomontaža Ljubljana — tozd Trgovina in servis, tozd Tovarna grelnih naprav, Gorenjski obrtni zadrugi Kranj, Obrtnemu združenju Kranj, Balinarskemu klubu Cirče in krajevni skupnosti Čirče. Še enkrat zahvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in s toliko cvetja pokrili njegov prerani grob. ŽALUJOČI: žena Milka, sinova Ivan in Bojan z družinama ter drugo sorodstvo Kranj, 6. junija 1985 ZAHVALA Kruto in neizprosno dokončno je, da nam je; zahrbtna bolezen veliko prezgodaj iztrgala dobrega moža in očeta JOŽETA HVALA Tako počasi in težko sprejema srce, kar terja življenje. Zahvaljujemo se vsem našim prijateljem, znancem, sosedom, ki ste nam z dobro in prijazno besedo ter plemenitimi dejanji stali ob strani v težkih trenutkih slovesa. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Simonu Fortuna, zdravniškemu osebju Bolnice Jesenice, vsem njegovim sodelavcem Železniške postaje Jesenice za spremstvo in lepe poslovilne besede, osnovni šoli dr. Janez Mencinger, pevcem in gasilcem. Vsi njegovi. Bitnje v Bohinju, Hudajužna, Grahovo ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša zlata žena, mamica, stara mama, sestra in teta TEREZIJA RESMAN, roj. JANHAR Kovačeva mama iz Gorice Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sovaščanom in svojcem ter prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje. MAMI, TVOJ DOM JE BILO TVOJE ŽIVLJENJE! ŽALUJOČI: mož Severin, hčerki z družinama, vnuki in vsi njeni Radovljica, 11. junija 1985 ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga in nepozabna mama JERICA GLADEK Posebno zahvalo izrekamo družini Janeza Vidmarja iz Fužin, ki so nam stali ob strani. Hvala sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje. Posebna zahvala zdravniškemu osebju na Jesenicah, tovarišici za govor ob odprtem grobu, g. župniku za obred in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. . ŽALUJOČA: sin in hčerka z družinama Rovte, Rogaška Slatina, 11. junija 1985 * ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in tete ANE PAPIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Kina Kranj, krajevni skupnosti Čirče, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem za petje žalostink in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM SKUPAJ ISKRENA HVALA! Sinova Lojze in Milan z družinama Kranj, 6. junija 1985 V SPOMIN Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rosna tla in jokala, ker tebe ni (S. Gregorčič) ANGELA KLEMENČIČ iz Studorja 15. junija mineva tri leta žalosti in praznine, odkar si nas zapustila. Še vedno je težko spoznanje, da smo ostali sami. Njena dobrota in iskrena ljubezen do vseh nas bo večno med nami. Obisk tvojega groba nam je v uteho in tolažbo. ŽALUJOČI VSI NJENI Gorenja vas, Studor, 15. junija 1985 GLASOVA ANKETA Akcija NNNP 1985 Ekološkim problemom ni moč ubežati Matjaž Burger: »Akcija NNNP ni le stvar odbora, ampak dolžnost vseh ljudi!« — Foto: F. Perdan Z dosedanjimi akcijami največkrat nismo prišli dalj od sestave programov, ocenjuje predsednik odbora za vodenje akcije NNNP pri OK SZDL v Kranju Matjaž Burger — V pogovoru predstavlja namen letošnjih dejavnosti — Študija o posebnih odpadkih na Gorenjskem dobra osnova zanje Kranj — Obrambno zaščitna akcija Nič nas ne sme presentiti je že dolgoletni spremljevalec raznih dejavnosti naših prebivalcev. Kot taka je pomembno gibalo za nadaljnji razvoj sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zaradi svoje naravnanosti pa lahko veliko prispeva k podružbljanju tega sistema; posebnost v njem je istočasna pravica in dolžnost slehernega občana, da vprašanja obrambe in zaščite rešuje med vsakdanjim delom in življenjem. Dosedanje akcije so žal pokazale, da gre marsikje in marsikdaj v pravem pomenu besede res za spremljevalke in ne soustvarjalke našega vsakdanjika. Kakšne so izkušnje pri tem v kranjski občini pa katere naloge so začrtali za letošnjo akcijo, smo se pogovarjali s predsednikom odbora za vodenje akcije NNNP pri OK SZDL Kranj Matjažem Burgerjem. »Lani je republiška konferenca SZDL predlagala,« pripoveduje sogovornik, »kar sedem različnih dejavnosti v akciji NNNP. Kot smo ugotovili ob pregledu dejavnosti, se povečini niso tako na široko razmahnile. Zaradi obsežnosti načrtovanih nalog je ostalo predvsem pri izdelavi programov, zelo malo pa je bilo uresničenega v praksi. Akcija seveda ne poteka zaradi predlogov odbora, katerega namen je zlasti spodbujanje in usklajevanje dejavnosti, ampak predvsem zaradi stvarnih potreb. Med njo bi moral vsakdo spoznati razmere na določenem področju in urediti problematične stvari. Pri tem se ne bi smelo vse dogajati v krogu nekaj ljudi. V raznih dejavnostih bi moral sodelovati čim širši krog prebivalstva. Razumljivo pa je, da je moč uresničiti cilj množičnosti le dolgoročno.« Pomanjkljivost dosedanjih akcij je bila med drugim razširjena težnja po nekakšnih enkratnih, kratkoročnih dejavnostih, od katerih si ni moč obetati posebno ugodnih rezultatov. Zato v odboru priporočajo, naj bi načrtovane naloge uresničevali prek vsega leta. Ob tem naglašajo potrebo po nadaljnjem izpolnjevanju še neopravljenih lanskih nalog, od katerih so izločili varstvo človekovega delovnega in bivalnega okolja kot nosilno letošnjo dejavnost. »Za to področje smo se zavestno odločili,« nadaljuje predsednik Burger, »iz več razlogov. Gre namreč za vprašanja, ki so pomembna za vsakogar od nas; nihče se ne bo mogel izgovarjati, da se ga to ne tiče in nima kaj postoriti. V kranjski občini ne moremo biti zadovoljni z razmerami glede onesnaženosti okolja, zato želimo doseči, da bo njegovo varstvo postalo enakovredno drugim področjem dela, da bo sestavni del rednega planiranja in uresničevanja planov. Varstvo okolja mora prav tako postati del naložb v novo tehnologijo; ne smemo se sprijazniti s trditvami, da ni denarja za čistilne in druge naprave v okolju škodljivih tehnologijah. Eden namenov je tudi dvig zavesti za varstvo okolja; z vzgojo bo treba doseči, da ljudje ne bodo počeli škodljivih stvari. Dobra osnova za dejavnost v okviru akcije je študija o posebnih odpadkih na Gorenjskem, ki jo je po naročilu izvršnih svetov pred dnevi izdala visoka šola za organizacijo dela v Kranju. V njej so zbrani koristni predlogi za rešitev nekaterih ekoloških problemov. Želimo, da bi z akcijo osvetlili resnost problematike in pokazali na povzročitelje onesnaževanja okolja, zato letos posebej pozivamo k sodelovanju številne družbene organizacije in društva. Končni cilj je odprava pomanjkljivosti. Ekološkim problemom se namreč lahko izmikamo nekaj časa, ubežati pa jim ne bomo mogli nikoli.« V osemčlanskem odboru za vodenje akcije NNNP so poskrbeli za pripravo brošure z izhodišči za letošnjo dejavnost. Knjižico so razposlali v delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti, od koder pričakujejo še ta mesec okvirne programe dela. Zatem bodo redno spremljali uresničevanje načrtovanih nalog. Izdelali bodo tudi načrt za jesensko enodnevno ' množično akcijo, katere vsebina bo odvisna od konkretnih dejavnosti v občini. Pred koncem leta bo odbor poročal o letošnji akciji NNNP občinski konferenci SZDL v Kranju. S. Saje Uporaba žetonov narašča Aprila je za vožnjo z mestnim avtobusom v Kranju uporabilo žeton 25 odstotkov vseh potnikov, maja pa že 42 odstotkov — 1. julija naj bi žetone uvedli tudi na področju mestnega prometa v Škofji Loki Kranj — Alpetoucov tozd Potniški promet je decembra lani seznanil kranjsko občinsko skupščino, da bo letos na progah mestnega potniškega prometa uvedel žetone. Po temeljitih pripravah za izdelavo so žetone v Kranju uvedli 1. aprila. Odločili so se za poskusno uvedbo, ki pa že kaže, da je bila upravičena. Po podatkih se je marca letos na progah mestnega potniškega prometa v Kranju prepeljalo 140.800 potnikov, ki so takrat vozovnico plačali še z gotovino. Aprila, z uvedbo žetonov, je vozovnico plačalo z denarjem le še 111.700 potnikov, približno 28.000 potnikov (okrog 25 odstotkov) pa je že uporabilo žeton. Maja pa je žeton uporabilo že 40.072 potnikov oziroma okrog 42 odstotkov Nad številkami so presenečeni celo v tozd Potniški promet. Ugotavljajo namreč, da je bila odločitev pravilna in da so žetoni tudi primerni tako po obliki kot po kvaliteti; za slednje gre zasluga Gorenjskemu tisku. Zato nameravajo uporabo žetonov v prihodnje še bolj spodbujati in sicer bo razlika v ceni med vožnjo z žetonom in gotovinskim plačilom še izrazitejša. Zdaj namreč stane ena vož- nja 30 dinajrev, žeton zanjo pa 26 dinarjev. Dokaj dobro in hitro se je uveljavil tudi prodajni servis žetonov, ki poteka v Živilinih poslovalnicah v Kranju oziroma na območju prog mestnega avtobusnega prometa. Samo v Živilini poslovalnici v Globusu so, na primer, v enem mesecu prodali 12.000 žetonov. Za uvedbo žetonov na progah mestnega prometa pa je vse več zanimanja tudi na območju Škofja Loke. Zato je Alpetour že predlagal izvršnemu svetu škofjeloške občinske skupščine, da bi s 1. julijem uvedli enake žetone tudi na progah mestnega prometa v Škofji Loki. A. Žalar Zbrali 5 ton oblačil Kranj — Zbiralna akcija rabljenih oblačil, posteljnine in obutve, ki jo je konec prejšnjega meseca organiziral Rdeči križ, je v kranjski občini lepo uspela. Ne samo, da so občani tokrat darovali dosti več oblačil kot v lanski akciji, večina darovanega je bila tudi uporabna. Od pet ton zbranih oblačil jih je za tekstilne odpadke namenjenih le okoli tono. Pri Rdečem križu Kranj zato upajo, da bo tolikšna količina oblačil zadostovala za vse leto in jih ne bo zmanjkalo prezgodaj, kot se je to doslej dogajalo. Lepo je uspela tudi akcija po osnovnih šolah, saj so v petnajstih osemletkah v Kranju šolarji zbrali kar precej otroških oblačil, pa tudi knjige in igrače za vrstnike, ki jim starši tega ne morejo kupiti. — L. M. Kabinska žičnica spet vozi Kranj — Iz Rekreacijsko turističnega centra Krvavec so nam sporočili, da od jutri, 15. junija, na Krvavec spet vozi kabinska žičnica, ki je po končani smučarski sezoni mesec dni mirovala zaradi vzdrževalnih del. Žičnica bo vozila vsako polno uro od 8. do 16. ure ter še ob 17.30. Enosmerna vožnja bo veljala 200 in povratna 400 dinarjev. Za vožnjo s kabinsko žičnico ter s sedežnico Go-spinca ali Tiha dolina in za povratek v dolino bodo morali odrasli odšteti 500 dinarjev, otroci do deset let 350 in člani skupin z nad 20 osebami 360 dinarjev. Opazovalna čebelarska postaja Podnart — V nedeljo, 16. junija, bodo ob 10. uri na Vodiški planini na Jelovici odprli čebelarsko opazovalno postajo gozdnega medenja. Čebelarska družina Podnart-Kropa, v kateri ima 32 čebelarjev 453 čebeljih družin, vabi vse čebelarje, ki vozijo čebele v pašo na Jelovico, da pridejo na otvoritev postaje. Po otvoritvi bo za čebelarje in svojce piknik. C. R. Velik prijem za majhnega ribiča — Zares presenetljiv in velik ribiški prijem je doživel minulo soboto, 8. junija, dopoldne v Čuko-Vi jami v Bobovku pri Kranju Peter Štular, učenec prvega razreda osnovne šole. V spremstvu strica (ki mu je bil hkrati tudi mentor) Marjana Hvastija je malemu Petru prijela 65 centimetrov dolga in dober poldrag kilogram težka ščuka. Prvič je Marjan Hvasti vzel Petra s seboj za vodo pred dvema letoma. Lani pa se je že včlanil med najmlajše v kranjski ribiški družini. Medtem ko ima Marjan za seboj že precej lepih prijemov, je tokrat veliki prijem uspel tudi malemu Petru. Čestitamo! — A. Ž. — Foto: F. Perdan Prva Sovjetska zveza, druga Jugoslavija? Kranj — Evropsko košarkarsko prvenstvo za moške v Zvezni republiki Nemčiji je osrednji športni dogodek, v katerega so že več kot teden dni uprte oči jugoslovanske športne javnosti. Tekmovanje spremljajo z zanimanjem tudi ljubitelji košarke in športa na Gorenjskem, pa čeprav v reprezentanci ni nobenega slovenskega, kaj šele gorenjskega igralca. Jugoslovansko moštvo je ob taktiziranju Sovjetske zveze celo osvojilo prvo mesto v A pred-tekmovalni skupini: s sijajno igro v zadnjih minutah srečanja je ugnalo vedno nevarne Špance, klonilo proti visokim in dokaj hitrim igralcem Sovjetske zveze in zatem brez težav premagalo še Poljake in Romune. Kaj si nadejajo od jugoslovanske reprezentance v sklepnem delu tekmovanja — o tem smo v torek dopoldne, ko še ni bil znan izid nobene četrtfinalne tekme, povprašali tri občane iz Kranja. garja: »S športom se ne ukvarjam, a navzlic temu rada pogledam televizijski prenos z nogometnih, rokometnih in košarkarskih srečanj ter s smučarskih tekmovanj. Ne le jaz, tudi moj; oče in brat. Naši košarkarji se bodo na evropskem prvenstvu uvrstili v finale, kjer pa bodo še enkrat izgubili s Sovjetsko zvezo. Če bi se v ekipo vrnil poškodovani Nakič in če bi naši reprezentance vsi po vrsti imeli »svoj dan«, potem bi morebiti še lahko upali na »zlato«.« Goran Križnar, strojni inženir: »Neuspeh na zadnjem evropskem prvenstvu v Franciji je bil resda boleč, a že na olimpijskih igrah v Los Angelesu je naša reprezentanca dokazala, da bo tudi po odhodu Kičanovića, Dalipagiča in ostalih mojstrov igrala pomembno vlogo v evropski in svetovni košarki. Ekipa, ki nastopa na prvenstvu v Zvezni republiki Nemčiji, je dokaj neizkušena, vendar upam, da je to ne bo pokopalo. Ne glede na nadaljnji razplet tekmovanja sem prepričan, da je Jugoslavija poleg Sovjetske zveze najmočnejša na starem kontinetu, do »zlata« pa se bo prebila le, če bo v sklepnem delu prvenstva igrala vsaj tako učinkovito kot v zadnjih minutah proti Špancem.« Alenka Blasutto, učenka 7. razreda osnovne šole Staneta Ža- V. Viktor Zaman, upokojenec: »Sovjetska zveza bo prva, Jagp-slavija druga, Španija tretja in Italija četrta— to je moja napoved, za katero pa ne vem, ali se bo tudi uresničila. Žoga je namreč okrogla in jo ponagaja zdaj enim zdaj drugim. Odkar so v košarki uvedli nova pravila, po katerih štejejo koše z velike razdalje s tremi točkami, so tekme veliko bolj zanimive. Igralci ne silijo le pod obroč, temveč poskušajo tudi z meti od daleč.« C. Zaplotnik Foto: G. Šinik Kranjski planinski domovi stalno odprti Kranj — Planinsko društvo iz Kranja sporoča, da bo njihov dom Kokrškega odreda na Kališču stalno odprt za obiskovalce od petka, 14. junija. Kranjski planinski dom na Ledinah bo vsak dan oskrbovan od sobote, 22. junija. Obenem vabijo planince in druge ljubitelje narave, da obiščejo dom na Krvavcu, katerega vrata so odprta prek vsega leta. OBVESTILO Naročnike Gorenjskega glasa obveščamo, da bodo med 1. julijem in 8. julijem dobili položnice za plačilo naročnine za drugo polletje 1985. Zato s plačilom počakajte do prejema položnice. ČP GLAS TRZNI PREGLED JESENICE - Solata in špinača 120 din, cvetača 300 din, korenček 200 din, česen 310 din, čebula 110 din, fižol 200 din, kumare 120 din, paradižnik 300 din, paprika 500 din, slive 227 din, jabolka 120 din, limone 389 din, ajdoV* moka 211 din, koruzna moka 95 di*1' kaša 152 din, surovo maslo 878 J'11' smetana 357 din, skuta 266 din, slad*0 zelje 100 din, kislo zelje 52 din, ore*1 1.451 din, klobase 546 din, jajčka od }° do 24 din, krompir 77 din stari, 120 di*1 novi. DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 15. junija, bodo dežur"* .naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA Pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičnik11, Kranj, SP Oskrba, Kranj, PC Planin"' PC Planina-center, PC Britof, SP Lab°' re, PC Preddvor, PC Kokrica od 7. 18. ure, Diskont Kranj od 7. do 13. u& Diskont Naklo od 8. do 12. ure, PC še? čur od 7. do 17. ure, Hrib Preddvor g Kočna Jezersko od 7. do 19. ure, menček Duplje od 7. do 16. ure ŠKOFJA LOKA Nama Škofja Loka JESENICE Delikatesa, Kasta 2 na tržnici, Delr katesa, posl. 2, Jesenice TRŽIČ Mercator Bistrica, Živila Jelka, ^ žič, Mercator, Trg svobode 16, Tržič V nedeljo, 16. junija bodo dežur^ naslednje prodajalne: Gorenjka Cerklje od 8. do H-u!J Delikatesa Kranj in Naklo v Nakle^ od 7. do 11. ure ©MMISMEIIGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novii**^ Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto ZagM* m Andrej Zalar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko H«" £ Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltedn«1^ januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredih in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK GorenjskUisK* ^ ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-j> - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, r**~*p vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 _ Naročnina za I. polletje 125° . AK