11. štev. V Kranju, dne 18. marca 1910. XI. leto. GORENJEC Političen in gos^odarslg list. Stane sa Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti sa celo leto 4 K, sa pol leta S K, sa druge države stane 560 K. Poaaaaezna átevilka po 10 Tin. — Na naroöbe bres istodobne Tpoiiljatve naročnine le ne osira. — Uredniltvo in uprav-niitvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi». Izhaja vsako soboto == zvečer = Inserati se računajo sa celo stran 60 K, sa pol strani 80 K, sa četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje sa petit-vrato 10 vin., če se tiska enkrat, sa večkrat znaten popust — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rs* klamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu ps dopisi in novice. — Dopisi naj ee izvolijo frankirati. — Rokopisi te ne vračajo. Tudi žrtve. Iz Kamnika. Pokličimo si v spomin one žalostne dogodke meseca septembra 1908 v Ljubljani, ki so do temelja pretresali celo našo slovensko domovino. Predobro se jih še spominjamo. Zapustili so med narodnim meščanstvom kamniškim krvav sled, ki se je kakor rdeča nit vlekla od 20. septembra 1908 do januarja 1910. Pa k stvari! Bilo je na predvečer godu sv. Frančiška Serafinskega, 3. oktobra 1908. Dočim je vihralo prejšnja leta na ta večer v Kamniku vse polno zastav, je bila zvečer 3. oktobra 1908 izobešena ena sama črno-žolta zastava; zgorela je pa od tal prav do droga. Zjutraj so ljudje občudovali prazen drog, moleč iznad glavarjevega stanovanja. Na tleh so našli izgoreno patrono. Kaj takega se še ni pripetilo, odkar ima slovenski narod čast, da je podložen Habsburžanom. Ves Kamnik je bil pokoncu. Policija, žandarmerija in glavar so potili krvavi pot. Dne 4. oktobra 1908 je glavar Kresse zaslužil svojo plačo za celo leto. Bilo je dirjanja, izpraševanja, poizvedovanja in prisluškovanja, da si človek skoraj ni upal odpreti ust, boječ se, da ga vsled kake neprevidne besede ne pograbi .roka pravice". Začela se je preiskava, ki je menda trajala celo leto. Olavni osumljenec je bil načelnik .Sokola", osumljenih ,e pa bila še cela vrsta Kamničanov mlajše generacije. Hodil je zaslišavat preiskovalni sodnik, Nemec Kaiser iz Ljubljane, v Kamnik in Kamničani so hodili k preiskovalnemu sodniku v Ljubljano — kakor so si pač gospodje v Ljubljani izmislili. Naj navedemo značilen dogodek iz ljubljanske sodne dvorane. Preiskovalni sodnik Kaiser: »Kdo so republikanci v Kamniku?" Priča gosp. Exler: .V Kamniku imajo za liberalca tistega, ki se ne odkrije tehantu, za republikanca pa tistega, ki se ne odkrije glavarju." Sodnik ni nič več vprašal. Dasi so storili pristojni faktorji prav vse, da bi izsledili storilca, je bil vendar ves njihov trud popolnoma brezuspešen. Zaslišali so vsakega mačka, ki je bil tisto noč zunaj, pa bilo je vse zaman. Glavar Kresse je bil ves divji. Ker ni mogel dobiti krivca, se je maščeval nad gostilničarji. Svoje goitilnice so morali zapirati ob 7. uri zvečer. Radi takih neumestnih sekatur so se tudi ljudje maščevali nad glavarjem, koli -Ukor so se sploh mogli. Kljub strogemu policijskemu in žandarmerijskemu nadzorstvu njegovega stanovanja so hudomulneži ponoči lepili na vrata listke z različno, glavarja ne posebno častečo vsebino, zakar so morali potem vselej trpeti orožniki. — Kakor rečeno, kljub ogromnemu policijskemu aparatu, se je končala preiskava s popolnim nevspehom. Dogodek sam pa je vendar zahteval svoje žrtve. Ko so bili drugi dan po zažigu v sodniji zbrani sodni uradniki, avskultant dr. Lašič ter oficijanta Debevec in Perme, jim je nekdo pravil, da je bila zastava zažgana tik za orožnikovim hrbtom. Ti trije so se nato zasmejali, ne zato, ker je zastava zgorela, marveč zato, ker je orožnik tako slabo pazil nanjo. Smeh je slišal sodni sluga Prah, ki je ovadil navedene tri uradnike, da so se smejali, zato ker je zastava zgorela. Proti vsem trem se je uvedla preiskava. Dr. Lašič ni čakal njenega izida; prestopil je k advokaturi, kar je itak že prej nameraval. Oficijant Perme je bil odšlo vi j en kot .državi nevarni element". To je tako bedasto u emeljevanje, da se mora vsakdo smejati, kdor pozna g. Permeta. Oficijantu De-bevcu je bilo dano na izbiro: ali naj pusti službo, ali naj pa da v najem v njegovi hiši se nahaja-jočo gostilno, ki jo je doslej vodila njegova soproga. Debevc se je odločil, da je dal v najem gostilno, v kateri so se shajali, kakor se je uradno trdilo, .kamniški republikanci". — Nekaj mesecev na to je vzela gospa Debevčeva v najem gostilno in kavarno v .Društvenem domu". Menda se je vršil nabor v Kamniku v preteklem letu meseca maja. Če se ne motimo, je bilo zvečer 12. maja m. 1., ko so prišli v gostilno v .Društvenem domu" vojaki, ki so bili v dotični naborni komisiji. V gostilni je bil takrat tudi g. Štaut iz Ljubljane, ki je bil radi septembrskih dogodkov obsojen. Naravno, da je prišlo med pijačo na razgovor tudi zatiranje Slovencev po vladi in po Nemcih. Gostje so bili kolikor toliko od pijače razgreti in vsled pogovora o večnem trpljenju slovenskega rodu tudi razburjeni. V tem razpoloženju je baje neki vojak dvignil kozarec, udaril ž njim ob mizo ter rekel: ,Tako bomo mi zdrobili Nemce 1" Te besede je baje slišal neki vohun, ki je poslušal zunaj pri oknu, in ki je takoj drugi dan ovadil celo stvar. In zopet se je začela dolgotrajna preiskava. Vojak je menda dobil radi razbitega kozarca 6 mesecev zapora. V preiskavo pa so zopet potegnili ofic. Debevca zato, ker je imela njegova soproga v najemu gostilno V preiskavi se mu je očitalo, da je najboljši prijatelj znanemu .revolucionarju" Stautu, katerega prej niti poznal ni I Konec preiskave je bil ta, da se je g. Debevcu z letošnjim letom odpovedala služba. S 1. januarjem 1910 — se je završiia v Kamniku tragedija, ki se je uprizorila v Ljub- PODLISTEK. Hal ley e v komet — strupen. Od onib, ki to Hallcyev komet videli zadnjikrat, ko se je prikazal na aebu, jih je pač Še malo število na življenju. Kajti komet je križal naie obzorje pred 76 leti. Potemtakem pomni vsaki starček k večjem enkrat v svojem življenju to nebesno prikazen. Vendar je bilo in je le ljudi, ki vedo povedati, da so razsajale 1.1834—1835 vsakovrstne bolezni, zlasti pa huda kolera. Ponekod io kar trumoma znašali mrliče na pokopališča in jih niti ni bilo mogoče sproti zagreniti. No in L 1834—1836 je bil Halleyev komet zadnjikrat pred našo zemljo, odaosno je ila naša zemlja skozi vojaški rep tega kometa. Takrat 1. 1835 ie astrofizika ni bila v tolikem razvoju, nego je danes in ni bilo mogoče pojave na obzorju tako natančno preiskovati nego danes. Saj šele 1. 1859 sta Bunsen in Kirchhof izumila spektroskop. S pomočjo jako izpolnjenih spektroskopov pa ja danes mogoče analizirati celo selo oddaljene planetaričae megle, kamo-li ie rep kakega kometa in njegove tvarine. S toliko večjo pozornostjo onazuje astronom le zdaj bližanje enega najiateresantnejših kometov, kar jih poznamo v našem sotočju« Hallejev komet se bliža še od 8. maja 1905 dalje aolncu bližnji skupini planetov: Mart, zemlja, Venera in Merkur ter je bil dne 6. marca 37,900.000 milj oddaljen od zemlje. V tej oddaljenosti ga je že mogoče videti, kakor malo belo meglico in to radi njegove svetlobe, katera postaja tem večja, čim bolj se komet bliža solncu. Valed tega so ga na Hirvvard-zvezdarni v Ameriki ie pred več časom opazili in celo že fotografirali njegov špektrum. In kolikor so doslej zamogli dognali, ko je komet še razmerno zelo oddaljen od nas, prepričali so se, da se nahaja v kometu — Cvanov plin, t j.Cvanova vodenčeva kislina, ki je zelo strupena. Znano je, da je Cyan jako nevaren strup, — ena sama rasa istega v človeškem organizmu, pro-vsroči organično smrt človeka, ali primerno množina Cvana, {spremenjena v plin in primešana našemu ozražjn, «za»more pokončati vse organično življenje na zemlji. Ker so zdaj prvikrat našli / Hallevevem kometu spektralno črto, katera daje Gyanov plin, se je raznesla bliskom« po časopisju v Ameriki vest, da bode 18. maja t L, takrat, ko pojde naša zemlja uprav skozi maso Halleyevega kometa, odnosno ko bode zemlja v največji bližini kometa, t. j. samo še 3 080.000 milj., z a str p* ljenapoCyanuaIi«cyankalijti»vsanaša atmosfera in vsled tega da bo nastopila smrt vseh organičnih bitij. Tem preranim in seveda še pretiranim vestem ameriškega škandal-časopisja so takoj stopili nasproti strokovnjaki in jim zavezali jezike vsaj toliko, da je še prerano govoriti o kemični vsebini Halleve« vega kometa s tako gotovostjo, dokler istega ne bo mogoče opazovati iz večje bližine. Vendar pa kljub temu strokovnjaki po poklicu pozivljejo merodajne kroge, naj z vso pozornostjo slede pojavom Halley«vega kometa, osobito v njegovem repu, ki pride z našo atmosfero v neposredno dotiko, in sicer z ozirom na možne potrebne previdnostne priprave. Kajti izvestna izhlapevanja, katero bode provzročala na kometu silna vročina solnca, bi utegnila prikazati nenadnih in interesa otnih stvari. Dne 23. aprila gre komet skozi perihel in 18. maja 14h bode stal centralno navpično k solncu. Njegov prehod preko solnca bode trajal jedno uro in ga bo videti le na Velikem oceanu v Aziji ia Avstraliji. V tem času najmočnejšega vpliva solnčne vročine na jedro kometa bode treba opazovati, ako se pojavijo na glavi kometa možne faze ali Izpremembe, L j. ako ni možnost izključena, da se pod tem vplivom jedro — razleti in nastanejo komplikacije, katere bi z ozirom na privlačno moč n. pr. naše zemlje utegnile provzročiti — k o liri je kosov z našim planetom. ljani 20. septembra 1908. Ves ta čas, zlasti pa koncem 1908 in v prvi polovici 1909, smo čutili železno pest naše uprave. Tlačili so nas, preganjali so nas, uničevali so gmotno one, ki s svojimi žulji vzdržujejo to krivično nasilno stavbo, toda uničili nas niso. Pomnijo naj, da slovenski meščan ni več otrok, ki bi udano sprejemal take brce 1 Ne bomo lizali roke, ki nas tepe; to delajo sužnji, ne pa svoboden slovenski meščan! X. Gospodarski del. Poročanje • ataafn setev in • letiai. V spo-razumljenju z glavnimi kmetijskimi družbami in z drugimi prizadetimi činitelji je kmetijsko ministrstvo sklenilo, da dosedanje poročanje o stanju setev in o letini primerno preuredi ter to pre-uredbo izvede pred začetkom letošnje poročcvalnc dobe. — Bistvo te preuredbe je, da poročevalci o stanju setev in o letini kmetijskemu ministrstvu odslej vsakočasnega stanja setev in o letini ne bodo opisovali s popolnoma poljubno izbranimi besedami, ki imajo različen pomen, kakor so to doslej delali, ampak cenili bodo z natančno določenimi zaznamki v številih, glede petih glavnih pridelkov (pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze) se pa za poskušnjo nanovo vpeljejo stvarne cenitve. — Obenem je bilo sklenjeno, da se o sadjarstvu in o vinstvu odslej ne bo več poročalo v splošnih poročilih o stanju setev in o letini, marveč — enako kakor se to glede hmelja godi že več let — bodo to v posebnih poročilih opravljali poročevalci, naprošeni v ta namen. — Vse podrobnosti omenjene preuredbe so razvidne iz »Navodila poročevalcem o stanju setev in o letini c. kr. kmetijskemu ministrstvu", ki ga kmetijsko ministrstvo vkratkem pošlje naravnost svojim poročevalcem, ki obsega vsa potrebna pojasnila, obrazce, vzorce in beležnice. — Golice za poročila bo kmetijsko ministrstvo naravnost in pravočasno pošiljalo poročevalcem. * fadaiiki sejem v Kranja dne 14. marca 1919. lata. — Prignalo se je: 174 glav domače goveje Živine, — glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 4 domača teleta, — hrvaških telet, — domačih prašičev, — hrvaških prašičev,— domače ovce, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13 50, proso K 7-50, rž K 950, oves K 8—, ajda K 7 50, repno seme K, fižol ribničan K —, man-dalon K —. koks —, krompir K 2*20 za 50 kg, seme dom. detelje K 60 — do 62-—. Poučni listek. Maša ifeta dolžnost Je, da skrbimo u svoje zdravje. Daije. Spomin na ta samonasebi prav neznaten dogodek se mi je globoko vtisnil in me je prepričal prav živo o resničnosti tega, kar uče izkušeni in modri zdravniki za živce, da je velik del živčne slabosti naše dobe posledica slabosti njene volje, njene nenavajenosti k samovladi, posledica pro- Med največjo bližino kometa Veneri (1. maja) in zemlji (18. maja) je osobito paziti na take .sprememba, kajti že sama možnost močaih električnih izprememb v naši atmosferi lahko provzroči neprijetna iznenadenja, — kaj šele, ako je v kometu res zadostne množine Gvanovih ali drugih, t njim v zvezi se nabajajočih strupenih primesi. V tem slučaju seveda kaže — česar pa prav nič ne moremo določiti že danes — popokati bi-sago in se pripraviti za dolgo vožnjo skozi učenost — čeprav na hrbtu Hallevevega kometa. Josip Pretok: V mladem cvetju. Roman. Dalje. Minka je odkimala, čez dolgo pa je pristavila: »Ali ne boš huda, ako ti nekaj povem?" Ana se je prisiljeno nasmehnila in Minka se je kakor v strahu malce odmaknila. »Samo tebi to besedo, Ana: res mi ugaja, ! skoro rada ga imam, a on je tudi proti meni tako čuden, morda nič manj kakor napram tebi. Nikdar | še ni kaj rekel, iz česar bi lahko sklepala, da me j vsaj nekoliko ljubi. Ob, Fran je trd, kot kameni" In takrat je klonila tudi njej glavica globoko in dvoje solz se ji je utrnilo iz lepih oči. »Ne obupaj, Minka," ji je dejala čez hip Ana in ji dvignila glavo. »Ne jokaj I Zatrla bom svojo ljubezen, ti si ga bolj vredna. Ljubila sem ga, a od sedaj bom izkušala, da ga pozabim, saj vem, slavljenega .izživetja". Ako se mi, namesto da bi se vedno boli izpopolnjevali v rabi svoje pameti, še te trohice odvadimo, kar moremo, to so potem prava tla za spolne bolezni in škodljivosti alkohola. V družbi gospoda Baka in gospe Venere se prav posebno prijetno izzivi — do konca! Toda naprej! Obstajamo li, moremo h pač obstajati kot »edinci"? Li ni vse obvladanje naravnih moči, vse v naši civilizaciji in kulturi plod skupnega delovanja? Li ni vsa možnost, da se človeštvo povzpne na svetle višave, navezana na pomnožitev socializacije? Li niso celo dela največjih genijev le omogočena, da, naravnost odvisna od splošnega stanja kulture in od sodelovanja nešteto mnogih ljudi? In ako je temu tako — in kdo bi si upal ugovarjati ? — Ali so potem njemu z življenskim interesom naroda ali človeštva oznanjati razvoj, izžitje vseh zmožnosti individua kot izveličalen nauk? Zdravje in bolezen, nežnost in divjost, človekoljubje in sebičnost, Bog in žival gospodarijo drug poleg drugega v človeških prsih Človeška družba ne more trpeti, da bi vse to enakomerno raslo. Ona mora postaviti moralni (nravni) ideal (vzor) in podvreči individuum moralnim zahtevam, ako hoče obstajati. Nravna postava ni napisana v zvezde, tako da bi bilo treba posebnih zvezdoslovcev, ki bi jo razlagali, in da bi se vnel prepir o njenem tolmačenju; nravnost je naravni zakon človeške družbe! S poukom in zgledom, z navajanjem in vzgojo, z odbiranjem in plemenskim izborom, skratka z vsemi sredstvi moramo delati na to, da postanejo ljudje boljinbolj socialna bitja. Ne v smislu mehkužnega sočutja, ampak v smislu zvestega skupnega delovanja na izpopolnitev. Vsak mora delovati v skupnosti in za skupnost, ne kot brezvoljno orodje, ampak v zavestni uvrstitvi in podreditvi. Le na taki poti cvete sicer tudi individuu samemu prava in stalna življenska sreča, ker le tako skupno življenje popolnoma odgovarja človeški organizaciji in pogojem njenega obstanka. Mi nismo nič drugega kakor kratkoživi udje mogočnega živalskega jedra (debla): le kot taki imamo pomen in vrednost. Poglejte okrog sebe in iščite popolnega srčnega miru, najbolj zdravega dušnega ravnotežja, najtrajnejše veselosti, harmonije (soglasja) vsega bitja, in našli jo bo-dete tam, kjer delujejo najbolj zavestno in najbolj požrtvovalno za blagor drugih, družine, narodi, države. Le na ta način moremo popolnoma premagati vso bedo posameznega življenja in se oprostiti »trpljenja vezi", ki na j občutne je stiskajo visokoleteče duše. Prihajam k drugi točki! Le vzgoja k nravnosti, to se pravi k delu za skupnost, le državno-meščanska vzgoja kakor si jo misli naš Kerschen-steiner in ju izkuša izvesti, more pripeljati človeštvo k sreči in zdravju. Vzgoja, ki stavi v osredje razvoj umetniškega okusa, vodi na krivo pot. Umetniška izobrazba kot taka ne nudi ni-kakega porabnega temelja za človeško družbo. Cujte naj prvo, do kakšnega zaključka je prišel v tem oziru Schiller v zgodovini. On pravi: »Vzbuditi pa mora naše raz miši je vanje dejstvo, da najdemo skoro v vsaki dobi zgodovine, ko cveto umetnosti, vlada okus, človeštvo propalo in da ne moremo navesti niti enega zgleda, da bi se bila družila pri kakem narodu visoka stopnja in velika splošnost estetične kulture s politično da bi bilo brez upa in je bolje, ako končam prej. Tu ti roka, da ti ne bom v nadlego!" Nehote je segla Minka po desnici prijateljice in takrat ji je padla v naročje. »Ne, ne! Ana, ne prenagli se!" Ana se je sklonila in jo poljubila, med tem ko je bilo solzorosno lice obeh ... VI. Kaki dve uri od Zapolja se beli na precej visokem griču, Kršna imenovanem, podružnica sv. Petra in Pavla, stara cerkvica z rdečkastim zvonikom. Čez leto je navadno zapuščena, morda se hladi v njeni senci pastir, ki pase po gori svoje čredo, po zimi, pa se je ne spomni živ duh. Vedno mora iti cerkovnik iz Zapolja dva dni prej na podružnico, da omete pajčevine raz oltar, predno se bere maša v stari cerkvici. A samo enkrat na leto se to zgodi, na sv. Petra in Pavla namreč, na dan proščenja. Takrat je ljudi, da se vse tare. Zapoljčani pridejo skoro vsi in tudi iz drugih vasi in že prejšni večer gredo naprej berači, da ne zamude nikakega krajcarja in tisti, ki postavijo okoli cerkve po kolibah svojo pisano robo. Zapoljska gospoda se je zbrala že ob petih zjutraj. Najprvo je stal pred šolo in se oziral po nebu pazno motreč sivkaste oblačke — nadučitelj. Potem so prišli iz pošte poštar, Ivan in Minka in čez kake četrt ure nato je pridrčal sem od graj-ščine koleselj z gospo Ano in Osoletora. Zadnji je bi! videti kaj slabe volje, čemerno in dolgo« prostostjo in meščansko krepostjo, da bi se bilo družilo lepo vedenje z dobrim vedenjem in oli-kanost vedenja z resnico." Pri bližjem razmišljevanju lahko spoznamo vzrok te nevarnosti estetičnega načina opazovanja. Estetičnemu opazovanju se gre pred vsem za »i?raz", za prikladnost oblike in vsebine. V tej prikladnosti ali pristojnosti oblike in vsebine leži čar lepote naravnih stvorov; pa tudi človeški stvori (kar naredi Človek), naj dobijo vsaj nekaj tega čara. Gotovo, plemenit cilj, vreden, da se doseže! Toda nevarnost za opazovalca leži že v tem, da za vprašanjem po tej prikladnosti daleko zaostaja vprašanje po predstavljeni vsebini ali pa se to vprašanje lahko popolnoma prezre. Naj-nenravnejše kakor najnravnejše, to, kar življenje uničuje, kakor to, kar ga daje, lahko »lepo" izrazimo in milina oblike sprijazni estetiko naposled z vsem. Svetovne sodbe nravnega značaja lahko poblede in popolna zmedenost vseh nrav-nih pojmov tako lahko nastopi. Dalje prih. Potni spomini. p«je. Maslo ima ceno 3*20 K, seveda navadno kmečko maslo je cenejše. Na debelo bi ga proti sklepu odjemala mlekarna po 2*60 K tja postavljenega. Mlekarna je urejena na par Lepo je videti večje število voz na dvorišču. Člani njeni so boljši posestniki iz bližnje in daljne okolice, nekaj ga dobe tudi od tujih ogrskih krajev. Pasterizirano in sterilizirano mleko se prodaja t v steklenicah liter po 40 vin., t. j. 20 kr. Dva bogataša in doktorja obenem imata svojo mlekarno, istotako jo ima tudi neki Waasen. Smetana ima ceno, kakor močna se prodaja po odstotkih tolšče. Za preskrbo mleka v večjih mestih so dana od mestnih uprav posebna določila in sicer velja približno, tako v Gradcu, Lincu, Solnogradu, Ino-mostu i. t. d., da mora imeti mleko 3% tolšče v sebi, in sicer najmanj, sicer se uniči in prepove prodajati, ako se pa gleda in vaga na specifično težo pa 1 028 — 1 039° pri 15° Celsija. Posneto mleko mora imeti specifično težo 1 032 —1-038° C, ravno pri tej stopinji toplote. Potem je smetana (Obers), t. j. kravje mleko precej močno na tolšči z najmanj 6%; močna smetana Schlagobers, mora imeti 25% in kisla smetana (Sauerrahm) mora imeti 90% tolšče. Za otročje mleko, katero se posebej pripravlja za dojenčke, so posebni predpisi. Toliko o mleku. — Življenje v Gradcu, smemo reči, ni ravno preveč drago. Tudi v hotelih bile so za jed, pijačo in posteljo zmerna cene. Na Štajerskem je kmetijsko šolstvo precej razvito. Imajo: poljedelsko šolo v Grotenbofu, eno uro od mesta Gradec oddaljeno, sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru in deželno šolo v Grabnerhofu. Zadnji čas se je ustanovila tudi že slovenska kmetijska šola v Št. Jurju ob južni železnici. V Grotenhof pelje električna železnica do Wetzelsdorfa in od tam je treba iti še dober četrt ure peš dalje. Že zunanjost napravi na človeka dober vtis. Po predstavljenju je bil od g. ravnatelja šole, Vincenca Gohlerta prav prijazen vsprejem, nakar je on sam razkazal gospodarstvo zavoda in šolske prostore ter učilnice. Ogledala sva hleve, pode, žitnice, prostor za stroje, svi- časno se je oziral po zbranih in pozdravljal hladno, • kar so vsi opazili. Domenili so se že prejšni dan, da pelje poštarja in nadučitelja do hriba grajski hlapec, ker je bil poštarjev koleselj nekaj,pokvarjen, a mlajša družba da se napoti peš. Ko je po natančnem dogovoru, kje in kdaj se se-I stanejo, voz s poštarjem in nadučiteljem odrinil, ' je odšla za njimi tudi mlajša družba. Najbolj težavno je bilo pač Ivanu, ki se je do tistega dne skrbno ogibal Osoleta, a moral — sedaj rad ali nerad po kratkih besedah, s katerim ju je seznanila Minka — stopati ob njegovi strani, ker Ana in Minka sta napravili takoj nekaj hitrejših korakov, da sta bili od Ivana in Osoleta toliko oddaljeni, da se ni mogel razločiti njun pogovor. , Osole, ki se je že cesto čudil, kako da se ne more s poštarjevim sinom nikdar sestati in bil skoro prepričan, da se ga Ivan umika iz bogve-kakega vzroka, je bil skoro v zadregi, ko sta ostala prepuščena naenkrat tako sama sebi. ,Skoro dva meseca sem že v Zapolju," je dejal, videč, da Ivan ne ve, kaj bi govoril — »a nikdar še nisem imel prilike seznaniti se z Vami, gospod Ivan. To je vendar čudno! Kaj ste vedno po poslu?" Ako Ivan ni hotel lagati, je moral pač molčati in na Osoleta je napravilo to tako zagoneten vtis, da si ni mogel tolmačiti čudnega vedenja svojega tovarša. (. priloga „Goren!eu" ifev. n z 1.1910, njake, polje i. t d. Konečno sva šla v pisarno, kjer je predložil knjigo obiskovalcev, kamor se ti vpisujejo in je podaril letno poročilo štajerskih kmetijskih šol. Zanimala me je pred vsem tudi živina. Imajo ločene krave od mlade živine. Ta čas so imeli 25 krav, zelo lepih, težkih, pincgavske pasme, po* troje bikov in okrog deset kosov mlade živine. Hlevi se prezračujejo, imajo vdelane v steno oddušnike. So zelo zračni, gnojnica se odteka v gnojnično jamo. Prašiče imajo celo leto na prostem v zagra-jenem prostoru. Krmijo jih z zelenjavo, hodijo pa tudi po gozdu, kjer kar prosto rijejo po zemlji in iščejo hrane. Imajo vsejano cikorijo ali redic, katero kose ali žanjejo po 4 krat na leto in inkamotno deteljo. Prašiči so bili zelo zdravi in čili. Videl sem mlade prašičke stare okrog meseca, kako so veselo rili po zemlji. V svinjaku so 4 do 6 dni, potem se spuste na prosto. Lepi in zanimivi so sadni vrtovi s krasnim špalirnim drevjem. Tudi čebele imajo v večjem številu panjev. Zavod je prav krasno urejen. Pa tudi uči-teljstvo veliko dela izven zavoda s predavanji; napravi se tudi mnogo raznih tečajev za gospodarje, učitelje i. t. d. Ne daleč od zavoda v Algersdorfu je pa velikanska vinska klet Zveze kmetijskih zadrug štajerskih, katero je sezidala dežela. V nji je vina do 10.000 hI. Po vsi kleti je razgled, ako se človek vstopi koncu nje. Razsvetljava je električna. Sodov je mnogo iz cementa. Drže po 100 hI, t. j. po 10.000 1. Grozni velikani so to. Vino v njih se stara in potem prodaja v steklenicah in tudi v sodčkih. Vrhu na zemlji, oziroma v pritličju je pa skladišče te zveze za gnojila, semena in druge kmetijske potrebščine. Dalje prih. Umetnost in književnost Enharaka navodila za pripravo testenin v razne prikuhe, samostojne in močnate jedi, izdala je v posebni knjižici Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski Bistrici in je svojim odjemalcem brezplačno razpošilja. Knjižica vsebuje obilice receptov za priproste in fine prikuhe. Opozarjamo pri ti priliki svoje čitatelje na izborne izdelke te naše domače tovarne. Zahtevajo naj odločno «pekatete» kot tovarna svoje izdelke makarone, nudclue itd. nazivlje. Res da so nekoliko dražje, a ker se zelo nakuhajo, so konečno vendar cenejši od drugih, pri tem so pa nedosežnega okusa. Avstrija ki kataster vodnih mooi. Prvi zvezek tega katastra je te dni izšel. Prospekti z navedbo cene, vsebine itd. se morejo vpegiedati v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljnbljaai ter se na željo interesentom tudi dopošljejo. Dopisi. Z Bleda. Dne 6. marca t. 1. ob 3. uri popoldne se je vršil občni zbor obrtne zadruge na Bledu v prostorih hotel «Evropa» na Bledu. Načelnik obrtne zadruge g. Leopold Lebar pozdravi vse navzoče, t. j. 8 odbornikov in zastopnika trgovske in obrtne zbornice L. Furssgerja ter udeležence člane obrtne zadruge, katerih je bilo 136. — Ko se zapisnik zadnjega občnega zbora prebere in se pozamezne točke pojasnijo se isti odobri in poroča o delovanju zadruge. Zadruga je ustanovila svojo bolniško blagajno za obrtne pomočnike, vajence in delavke ter je priredila tri preizkušnje za vajeace z 18 udeleženci, kateri so z dobrim vspebom prebil iikusnjo. Obenem natnani, da se za blejsko občino obrtni pomočniki odslej naprej zglašajo v zadružni pisarni v uradnih urah dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 2. do 6. ure, izvzeroši praznike in nedelje »opoldne. Dohodkov je imela zadruga v 1909 1. 616 K 51 v in stroškov 474 kron 77 vin., torej je prebitka 141 kron 74 vin. Kot odposlance za občni zbor zadružne bolniške blagajne se izvolijo z vzklikom sledeči zadružniki: za občino Bled: Avgust Erat, Ivan Plemelj, Franc Sartori, Ivan Pretnar ia Ivan Zri-mec; za občino Gorje: Josip Pogačar, Josip Prislov in Martin Repe; za občino Ribno: Anton Torkar, Matija Gogala in Franc Valan; ta občino Srednjo vas:C Josip Gašperin, Blaž Hudnik in Andrej Mikol; za Bohinjsko Bittrice: Gašper Bud-kovič, Matevž Piber in Ivan Mencinger. Ta izvolitev velja za dobo treh let Proračun za 1. 1910 kaže dohodkov za sprejmnine članov in učencev ter oprostoina vajencev skupno 430 kron. Stroški so za tajništvo na 180 K določeni in drugi stroiki na 140 K tako da bo prebitka 110 K za leto 1910. Za računske preglednike se izvolijo za leto 1910 Josip Žirovnik, J. Ravhekar in Vinko Jan. Sklene se tndi enoglasno dovolitev izstcpt gostilničarjev iz obrtne zadruge, kateri se združijo v strokovno zadrugo. Ta korak podnačelaik D. Repe pozdravi in želi bodoči strokovni zadrugi najboljši uspeh. Navzoče gostilničarje je ta ukrep razveselil. Kratko poročilo objavi tudi podnačelnik zadruge in obenem načelnik zadruge bolniške blagajne, kateri navede prometa čez 13 tisoč kron s prebitkom za leto 1909 v znesku 775 kvon. To poročilo so zadružniki vzeli z zadovoljstvom v vednost. Ker nekateri mojstri zaostajajo z mesečnimi plačili, se jih opominja, da naj v prihodnje bolj redno vplačujejo, da ne bo treba politične oblasti v to svrho klicati oa pomoč kar na zadružno poslovanje gotovo slabo vpliva. Med posameznimi aasveti so se zadružniki prav pridno udeleževali debate, tako da se lahko reče, da obrtna zadruga vsestransko napreduje. Omenja se tudi, da ima zadruga že 1400 kron čistega premoženja. Načelnik obrtne zadruge se zahvali vsem udeležencem občnega zbora in zaključi zborovanje ob 6. uri zvečer. Il Stika. Občni zbor šišenske moške in ženske podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda* se je ob povoijoi udeležbi vršil, dne 27. L m. ob 2. url pepoidno v «Čitalnici«. Po primernem pozdravu otvori prvomestnik gosp. Mohsr zborovanje in povabi navzočega zastopnika glavne družbe, g. Ante Bega, da poroča o aktuelnih društvenih zadevah. G. Beg j živahno pozdravljen — izjavi, da je od vodstva pooblaščen, cenjene zborovake najtopleje pozdraviti. Potem je v daljšem govoru podal jasno sliko o vzrokih, zakaj je svoj čas morala obrambna šolska družba nastati, koliko Ciril-Metodova družba šol, vrtcev vzdržuje ali podpira, koliko tisoč slovenskih, večinoma delavskih otrok Družba leto za letom rešuje in od-gejuje, da je v 25 letih nad 2 in pol milijona kron, katere je slovenski narod daroval, za narodno odgojo slovenske mladine izdala, da je baš sedaj Družba vredna in potrebna podpore, ko krvna sovražnika — Nemec in Lah — po svojih organizacijah vedno hujše pritiskata in se je v novejšem času, kot so trud niča tema pridružila tako-zvana Vseslovenska ljudska stranka. — G. go- .Morda ste bolni, gospod Ivan,* je pričel, dasi bi tudi on najraje molčal. „Ne," je odkimal Ivan in zrl topo v tla. ,Ampak ni mi dosti do družbe." .Kakor sem čul, ste prej vendar pogosto prihajali v grad, a sedaj vas ni videti nikdar. To je vendar čudno 1" Ivan se je pikro nasmehnil, potem pa je obstal pred Osoletom z jeznim pogledom. .Ako že hočete videti, pa vediti! Zaradi vas ne prihajam in dalje me ne izprašujte I Jaz grem po bližnjici," je zamrmral, obrnil Osoletu hrbet in odšel po stezi čez malo trato proti gozdu, ki se je širil po hribu visoko. Osole je obstal na mestu kakor očaran. Nekaj časa je gledal za njim začudeno, hip nato pa ga je obšla misel, da poštarjev sin ni popolnoma normalen. Kaj hoče vendar imeti z menoj kako sovraštvo, saj sva se spoznala komaj danes? —In da bi zaradi mene ne prihajal v grad? — Ako je nenormalen, potem je seveda jasno, ako pa je pri pravi pameti, kakor bi bilo vsaj soditi, potem leži nad tem skrivnostna zagonetka .. . Tako sodbo si je napravil o Ivanu Osole, ki je imel že od nekdaj toliko človekoljubja, da ni hotel biti nikomur v napotje, še manj pa v nesrečo .. . Ampak, ko je premišljal vso stvar nekoliko natančneje, je spoznal, da igra pri tej stvari gotovo zopet Ana glavno vlogo. .Kje pa imate Ivana!?* je začudeno zaklicala Minka, ko se je ozrla nazaj in videla, da hodi Osole sam. Osole je skomignil z rameni, a ko je prišel do njiju, povedal kratko kako in kaj... .Kje je sedaj, ne vem! Dejal je, da gre po bližnjici, ako pa ima kako drugo pot, boste vi gotovo bolje vedeli, kakor jaz, ki sem danes govoril prvič ž njim in kakor se mi zdi — tudi zadnjič." .Oh, ne smatrajte vendar stvar za tako resno!" ga je izkušala izgovarjati Minka. ,On je včasih malo čuden!" .Ana je molčala, kot da jo vsa stvar nič ne briga in stopila celo nekaj korakov naprej. Takrat pa se je Minka obrnila proti njej z važnim obrazom. .Čuješ, ali bi ne bilo bolje, da gremo tudi mi po bližnjici!? Kaj bi hodili tod po prašni cesti, ko je po gozdu mnogo lepše, pot pa mi je tudi dobro znana, .saj sem šla že dvakrat! Ana je pogledala Osoleia, kot da je od njega odvisno in ni dejala ničesar, Osole pa je bil s pogledom zadovoljen. .Samo, ako ne srečamo kje Ivana," je dostavil. .Potem bi mislil, da ga zalezujemo." »Oh, gotovo ne! Prvič je on že naprej, ker se je gotovo podvizal, in drugič pa jaz sploh dvomim, da je šel proti Kršni, saj se je branil in izgovarjal že sinoči proti očetu na vse načine, da bi ne šel, a ker je oče le silil, se je naposled udal. Bogve, kam je šel 1 Boste videli, da ga danes ne bomo več videli!" Dalje prih. vornik je pohvalil desedajoe delovanje šišenskih podružoic ia Šiftarja sploh, pristel jih je prvim in apeliral na vrlo šišensko občinstvo: naj ne odjenja v požrtvovalnem delu v korist Gfril-Metodovi družbi. G. Beg se je spominjal tudi zloglasnega «Slovenčevega» članka «CiriImetodarijs» s dna 7. svečana 1910 in je dokazal zlobno krivičnost očitkov, da bi en (Beg) po podružnicah propagiral politiko in brezverstvo. Tajniško in blagajniško poročilo se je vzelo na znanje in blagajniku izrekla zahvalo za vzorno delovanje. Število nanovo nabranih članov in podpornikov dokazuje lep napredek. Denarja so podružnice pretečeno leto oddale glavni blagajni nad 1200 K, brez zneskov is nabiralnikov. — V novi odbor so bili voljeni z vzklikom: g. Dragotin Mohar, predsednikom; odborniki pa gg.: Cimerman Milan, Kralj Fran, Kovic Ivat, Kolman Albert, Novak Anton, dr. Rezek, Rojina Ivan, Sirnik Ivan, Seidl Josip. Tej volitvi je sledila volitev odbora ženske podružnice. Na občno željo navzočih gospa in gospodičen se vpri-hodnje pridruži Ženska podružnica moški podružnici, tako, da bosta oba odbora skupno delovala pod enim prvomestnikom. Članice ženskega odbora so: gospe Kože)jeva Katarina, Novakova Ivanka, Pirkovičeva Ivana, Rojinova Frančiška, Seidlova Marija, Siroikova Frančiška, Volkarjeva Katarina, ter gospodične Colnikova Marija, Jančigajeva Ivanka in Štrukljeva Antonija. V sklepnem govoru priporočal je gosp. Ante Beg gospodinjam in drugim, naj kupujejo blago pri tvrdkab, ki dajejo Družbi zdatne odstotke. Rekel je: Tako boste podpirali narodna podjetja, narodne tvrdke in velevažno Crvi kranjski j tovarni testenin v JI. Bistrici. V Kranju, dne 18. umna 1910. j • Za Luegerjevo dedščino se je med krščanskimi socialci razvil čuden boj. Lueger je sam v svoji politični oporoki izrekel, da je edini, ki je sposoben, nastopiti mesto dunajskega župana, dr. Weisskirch ner, katerega je rajni župan sam dvignil iz nižin magistratnega uradništva. Weisskirchner se pa brani z vsemi štirimi. Weisskirchner je danes minister. To pač ne bi moglo zadostovati za njegovo odklanjanje, kajti toliko kolikor navaden minister, je dunajski župan Prihodnja številka »Gorenjca* izide vslcd Velikonočnih praznikov žc ob dveh popoldne. Občinske volitve v veliki občini lončarski, ki so se vršile zadnje dni prejšnjega tedna, so izpadle z zmago klerikalcev v vseh treh razredih. Ti nas seveda ne sme pobiti, kajt< napredni in neodvisni kmetje so se vrlo dobro drž tli in mislimo, da ne pretiravamo, če povdarjamo, da je treba pred temi nevpogljivimi kmečkimi grčami vzeti klobuk raz glavo. Čast takim korenjakom! Cujmo, kako so je volilo! V tretjem razredu je bilo vpisanih 619 volilcev, a volilo jih je 338. Oi teh so klerikalci dobili 178, napredni kmetje pa 160, ki so torej propadli le za 18 glasov. Šenčurski župnik je volil 16krat. V drugem razredu je bilo 133 volilcev. Volilo jih je 95, in sicer 45 na klerikalno, 40 na napredno stran. Slednji so todaj propadli za 5 gl««nv. V prvem rasredu je imelo volilno pravico 70 voldcev. Volilo je 57 volilcev; klerikalci so dobili 29, napredni 28 glasov. Razlika je le en glss. Pribiti je tu treba, da v prvem razredu nista volila niti šenčurski naducitelj, niti ve-lesovski učitelj, posestnik I. G. pa se je ta dan odpeljal. Ko dobimo še natančnejše podatke o tej zanimivi, zelo burni volitvi, bomo še pisali o tem. Danes omenjamo le, da se napredni in neodvisni kmetje pritožijo proti raznim nepravilnostim, ki so jih uprizorili klerikalci v šenčurski ob5ini. Izvoljeni fo bili tile: Z i podobčino Luže: Jjžef Štirn, Srednja vas, odbornikom; Jc«£ef Arnež, Srednja vas, namestnikom. — Z* podobčino Vele sovo: fajmošter Josip Brešar, Vela*ovo, odbornikom; Jožef S'lan, Adergas, namestnikom. — Za podobčino Tu palice: naš vrli Jikob Šter, Visoko, odbornikom; Fiorijau Ziirar, Visoko, namestnikoma. — Za podobčino Šenčur: Janez Blsgne, Šaočur, odbornikom; Jakob Babnar, Šan-čur, namestnikom. — Z\ podobčino O I še vek; nevpogljivi Jakob Koželj, Olševek, odbornikom; Andrej Slebir, O.š-ivek; odbornikom. — V tretjem razredu so izvoljeni odbornikom; Jakob Šiška in Franc Okorn h Šančurja, Jo?ip Sajovic in Anton Dan;č iz Velesovega, Martin Selan s Trato in Matija Gašperlia s Seničnega; namestnikom pa: Jaaez Cebašek iz Š .neurja, Jjžef Zaplotnik z Luž in Henrik Pilar iz Velesovega. — V drugem razredu so izvoljeni odbornikom: AleS Vidmar in Franc Okorn iz Šenčurja, Jožef Kristane iz Srednje vasi, Janez Jereb iz Praprotne Police, Janez Okorn z Visokege Franc Brolih in Jožef Strmžnik iz Th-palič; nai sstnikom: Miha Stražnik in Jožef Zad-nik iz Šsi,.urja ter Janez Kern z Velesovega. — V prvem razredu so izvoljeni odbornikom: Janez Kurnik iz Srednje vasi, Anton Zorman s Police, Miha Karun iz Milj, Janez Gerkman iz Velesovega, Franc Gašperlin iz Aderpaza, Jurij Vreček z Visokega, Matija Vidmar iz Šenčurja; namestnikom pa Alojzij Cankar i« Milj, Florjan Jagodic iz Možanca, Franc Juvan iz Olševka. Stvarno poročilo sledi. Polom v preddvorakl občini. Izpod Storžca se nam piše: Ena največjih političnih občin na Kranjskem je vsekakor preddvorska občina. Razteza se pod Karavankami od Kokre tja do starega Golnika ter vodi ob levi Parovnici nizdol blizu do Kokrice čez štiri župnije: Preddvor, Kokra, Trste-nik in Gerice. Približna raztezna daljava je gotovo 12 kilometrov, širjava pa 4 do 6 kilometrov. V tej veliki občini teče od pamtivekov pristno-klerikalna zibelka. In občinski odborniki — razume se samo-obsebi — vsi izvoljeni na najtrdnejši katoliški podlagi so z malimi izjemami — popolni analfa-betje, ki se komaj podpišejo ali samo le podkrižajo. — Taki ljudje so bili in so še dandanes v pred-dvorski občini merodajni faktorji, pristni podrepniki ia prava igrača v rokah naših prečastitih raaziljen-cev. Slo je gladko naprej in še bi šlo, toda kako dolgo in dotlej P! — Glej ga škrata, časovnega magistra! Kaj pa je tebe treba bilo? Nastane epo-halen moment, da postane preddvorski veleposestnik in graščak g. pl. D .... Ta gospod, kajne, razni gospodje «Plevevi», je res vaš pravi — «ne-bodigatreba» tam v preddvorski kotlini. Gospod pl. D .... je »zašuofal* sam ali bil od koga opozorjen na preddvorski — Avgijev hlev in jel je malce brskati — pa tudi kidati. In tako je prišlo, da je bil g. župan J. A. odvezan vseh občinskih poslov in zluknjana občinska blagajna je prišla v drugo področje in pod drugo streho. Hic tranzit gloria mundi. Občinski tajnik, obenem poštni sel in pismonoša, znani golombasti »Aleš* pa je bil z diplomo častnega občinskega tajnika vpokojen s pridržkom, da se njegove zaslužne zmožnosti v občinski blagor uporabijo pri prvi se nudeči priliki. Za vse slučaje pa se je gospod i. t. d. v Kranju, za svoto 17 800 K. V »Ljudski kn|ižnlel> Nar. čitalnice v Kranju se je izposodilo v mesecu svečanu t L v 172 slučajih 594 knjig. Knjige se izposojujejo v sredah od pol 8. do pol 9., v sobotah od 7. do 8. zvečer in v nedeljah od 11. do 12. dopoldne. Nečlani čitalnice plačajo proti izkaznici celoletno 40 vinarjev, člani so prosti. Občttl ibOf podružnice sv. Cirila in Metoda ho v nedeljo 20. marca ob 5. uri popoldne v hotelu Triglav na Bledu. Odbor. aiedsiiika predstava ni Jesenicah, v nedeljo, dne 6. t. m. so uprizorili naši igralci F. Kt. Meškovo tridejansko dramo «Mati» s naravnost fulminantnim uspehom. Igralo se je dovršeno dobro, vse vloge so bile v dobrih rokah. Osobito moramo omeniti cenjene igralke. Gdč. Medičeva nam je stara znanka in so njene vrline na gledališkem polju vobče znane, bila je izborna mati; jako ljubka je bila že iz «V stiski* znana gdč. Kernova kot Tinka, ki nam je a svojim drugim nastopom na nalem odru pokazala, da ima talent in se vglobi v igro. Ostali igralki, ga. Spicarjeva in gdč. Robičeva, ki sta nastopili prvikrat na našem odru, sta vzbudili pokornost otčinstva. Prva, kot strsstna ljubeča in sovražeča ljubimka, pozneje duševno in telesno ubita revica Silva, druga kot klepetava in opravljira tržanka, ki je igrala tako naravno in dobro, da jrje občinstvo aplav-diralo pri odprti sceni. Obe novi igralki obetata mnogo, Če se bodeta hoteli s požrtvovalnostjo in ljubeznijo prijeti gledališkega dela. V moških vlogah smo imeli same stare znance gg.: Špicarja, Pretnarja, Pnca, Kobala in Slavca. Imena teh igralcev nam jamčijo, da so bile v njihovih rokah nahajajoče se vloge izhorno igrane. Tudi tamburaški zbor jeseniškega «Sokola» je izpolnil mojstrsko svojo nalogo. Naši igralci se mnogo trudijo, se žr- tvujejo na vse načine, tudi pekunierno, in upamo, da nam bodo še zanaprej nudili par lepih večerov. V zadoščenje sa njih trud naj jim bo pa predstava drame «Mati» 1 Videli so, da je naše občinstvo res hvaležno in ve ceniti umetnost in izobrazbo. V potrditev tega navedemo le dejstvo, da se je nek delavec izrazil sledeče: Jzdelovatetj -^5*7 0. Seydl Ljubljana, Spitol.-Stritar.ul. 7 Najboljše kosmetlčno ZObOčistllno sredstvo Josip Pogačnik v Radovljici krojaški mojster Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Parlzn s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno. priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, tnristovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vodno bogata zaloga angleškega, francoskega In brnakega sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter sa sprejemajo popravila. Specijailst v Izdelovaim frakov li salonski! sokeij. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—2 Vina štajerska, dolenjska, goriška t vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga 282 52-16 Agro-Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. Šivalni »troji in koles; 209 52-30 Tovarniška zaloga 49 52-7 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesn Ceniki na sahtevanje zastonj. Glinaste peči 138. 52-40 štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste lsdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča Avgust Oreise prva in največja tovarna peči in glinaatih izdelkov v Ljubljani. Največja tfpioa oa Gorenjskem. Rudolf Rus nrar v Kranja Ravnokar je izšel velik cenik z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomur brezplačno Ustanovljeno leta 1885. Martinova cesta 20 t) £anif Martinova cesta 20 Postajališče električne cestne ^%0) železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—34 LJUBLJANA ::: Zalagate!! društva c. kr. avstr. drž. uradnikov. uu b 8 Električna gonilna sila. b a Tovarna oljnatih barv, lata in firnela Brata gberlB črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja fIffklf 3*f 9 Miklošičeve ulice 6, JsjHUljaiia nasproti hot. .Union' ustanovljeno 1842. .62—28 Telefon 154. Bogata zaloga pohištva vsake vrsta v vseh oenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. Špeoljallteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroSke postelje In vozički po vsaki oen\, □oaanoDD Modroal Iz žlčna-tega omrežja, afrl-čansko trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 1B0 gtd. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. /a acDo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Špeoljafltete v nevestinih balah. Voliti prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 gld. 78 Ljnbljana nrelernora aliea št. 9 Gričar $ Mcjač Ljubljana J uljudno naznanjata, da je zaloga za pomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. 214 71 6—2 Najbolj varno naložen denar v celem političnem kranlskem okrajni! Mestna hranilnica i Kranju Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 248.000 kron. Koncem leta 1909: Stanje hranilnih vlog nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron. Ta najstarejši denarni zavod v Kranjn nradnje na rotovžu vsak delavnik od 8. de 12. are dopoldne, ob smanjlh In tržnih dneh pa tudi od 2. de 4. ure popoldne. obrestuje hranilne vloge po -41-~ 7 26—6 I brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvigajene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici. V Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem In z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter žnpnlšča cerkveni denar. Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na tat° ia amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo aa tudi vložne knjliioe drugih hranilnic in poaojilnio kot ;: gotov denar, ne da bi se prekinilo obreatovanje. :: Priporočamo našim gospodinjam pravi :FH#KCf)COY: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. •1. Z**» M. V 11*1. lit L V. Raznovrstno blago za ženske In moške obleke, pa tudi že narejene obleke za otroke In odrasle prodaja v veliki Izberi po zelo nizkih cenah Mtsss novoustanovljena trgovina aasassj J. PFEIFER (lvprl Fajfarja11) v Kranjn (poleg Jahačeve gostilne). Velika iastoer klobukov! 63 3-6 Konc. zobarski atelje tli itrf * Kranju od sedaj nadalje samo v »iStrltif** ulica 7. QttMjani Konc. zobotehnični atelje O. Seydl Prodam ia prosto roke Švelčevo na Klancu štev. 32 86 1 obstoječe iz 4 njiv, 3 gozdov v Bsnici ter hiše, vrta in poda. — Prodani celo skupaj ali na drobno. Iv. Rebolj. Jr=zJr=Jr=Jf=i=Jn=Jr=Jr=Ir. in doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z masiinom. Tovarniška zaloga: 26 12—27 Lekarnar Trnk6oxy, Ljubljana. 5ol$fy potrebščine vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina Anton Adamič 48 13—8 galanterijska in modna trgovina KRANJ :: Glavni trg. Posebno ugodne cene za dijake! s Klobuke, čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, žepne robce, glavnike, denarnice, mila in drago toaletno blago, krtače, torbice 1.1, d. Telovadni čevlji f veliki izberi I :: Cene znatno nizke! :: Postrežba točna in solidna! Ha dobelo ln drobno! G. Tönnies ¡$lak *< *K"*r v Ljubljani 52-48 89 tovarna za stroje, železo in kovinolivaraa priporoča kot posebnost sage in vat atroje za obdelovanje leta. Franci« - turbine osobito za žagi ne naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in turovo olje, najcenejša gonilna tila. registrirana zadruga z omejenim jamstvom. Uradni prostori: Šelenbnrgova ulica (pri „Mallču"). -==— Vplačani deleži K 101.880. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4!/j°/o'< rentni davek plača zadruga sama. Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. Daje posojila na najrazličnejše načine. Ravnotam Menjalnice: Zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke i. t. d. Nakazila v Ameriko Eskomptira trgovske menica. Preskrbuje vnovčenje menice, nakaznic, dokumentov i. t. d. na vsa tu- in inozemska tržišča. Izdaja izkaznice. 10 12—10 Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. Uradne ure vsak dan dopoldne od 9. do 12. ter popoldne od 3. do 5. in vsakdanji vzrok tega je: brmlastnost, bolečine že- flodca, slabost, nerodnosti v preba vljanju, glavobol i. t d. Gotova odpomoč proti temu so 59 12—2 Kaiserjere karamele iz melise. Zdravniško prelzkuiene! mm Oživljajoče, prebave pospešujoče f-X. in želodec okrepčujoče. sredstvo Zavoj po 20 in 40 vinarjev pri K. RobleKs, Uijini f Tržič«. 5 t{g žgane trte fruKo «a fsaio postijo 4t 10-7 za kilogram Brasil - mešanice, jako dobre......K 3 — Zajutrek-Melange, fini okus.......3*40 Central, nežne, fine........• . » 3-60 Karlsbader-Melange, močne, fin aroma . „ 4*— Dunajske Arabia-Spezialitete, jako priljubljene mešanice..........„ 4*40 razpošilja po povzatju ,Ar«foi»% Import kave ln čaja Dunaj lil 2, Untere Viaduktgasse Nr. 35. Kavarne, restavranti, inštituti, zavodi dobe prednostno ponudb o • J OS. VEIBL J. Sproitzerjev naslednik LJUBLJANA, (Slom&kova ulloa sat. StiTBiio-Biitio li Koistmkcllrko kllBeaviiearstro. Zidno omrežje na stroj, ograja na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d Špeeijaiketa: 76 52-1 valjični zastori (Rollbalken). L v otreejib klobukom« popravila tocr>e ir> cer?o. £«!r>i klobuki - Dedr>o D 3d log i.-- — : Edini zobozdrauniski n4g%%mg% in zobotehniski al I KIJ K u Kranju S£S o Isti MSI, kjer Je lekarna. Umetni zobje se Izgotove v enem dnevu, popravila r nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo. Ordlnaoije vsak dan, tudi ob nedeljah. 220 52-28 m m m m mmmmmmmmmmmmmmmm mmi^mmr Iii smmmmmmmmmmjmm Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 3,000.000 E. Stritarjeva Olloa ŠtOV. 2 Rezervni fond K 400.000. Podružnice v Spljeto, Celovcu, Trstn in Sarajevu Priporoča prontese na 4°|one Tiske srečke po 8 kron, žrebanje dne 1. aprila t L, glavni dobitek 180.000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih 4l|i°|o. ¡Bi 10 if I I ;•! • t ! I Iti til.l I l;l (t Ijl );( I ') lil f | ! I lil | M { ;{..(.;{ I I II) l{ 1JJJJ (.1 M < :( tli 1:1 ' Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in |l |gj «j| jj VOdtti^tf Ljubljana s i pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri kamenarskem mojstru niica » )•; i vi • iMim i, riii.i run ti lil (I ))« ! K C(:Mil I :.'): 1;| ;(|| ;( ¡1 m Ploouarna zadruge gostilničarje« alpskih dežel u Lescah reglstr. zadruga z omejeno zauezo oabl gOStiIni£arj£9 da pristopijo h njej hot člani. Ta piMama je izVcn Kartcla zato ji je omogočeno postreči svojim p. n. odjemalcem s kar najnižjimi cenami in pogoji. Pivovarna je najmoderneje opremljena in pod veščim vodstvom, zato ji je mogoče najhitreje in najtočneje izvršiti vsa naročila. Ker se vrši dne 22. t. m. občni zbor te zadruge, naj p. n. gostilničarji ne odlašajo, da pristopijo čim preje, ker potem se že lahko udeleže občnega zbora. Vse podrobnosti se izvedo rade volje ustno ali pismeno v pisarni. 70 8-3 m m m m POSOJILNICA V RADOVLJICI reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Beservna naklada ianala: t si brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«% ali z amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. Denarni promet ▼ leta 1S08: 11! 5,000. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8.-12. ure dopoldne in od 2—6.ure pop.izvzemši nedelje in praznike. Poštno-hranilničm račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 192—Î ^ »'■"..............■.................p '■■■n '■ H daja kensorcy «Qorenjca». Odgovorni urednik Miroilsv Ambroži«, Laitaiua in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.