Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POUT1KA hhaja dvakrat tedensko, ln sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo ln oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 62 Sreda, 8. avgusta 1934 Leto IX Naglo se vrti kolo iasa Še pred dvemi, tremi leti je bil fašizem fata morgana, ki jo je kapitalizem predočeval po svojem časopisju naivnemu popotniku človeštva kot zarjo nove zlate dobe. Marsikdo se je lovil na te limanice v svoji nerazsodnosti marsikdo v svojem obupu. Mnogo Pa jih je bilo, ki so se v svojem pohlepu P° oblasti kot služitelji fašistične dik-, tature prijetno senčili v nje oblasti in uživali nje milost v obliki privilegijev, obenem demagoško napovedovalo veliko socialno dobo. Prepovedovali so svobodo politike, mišljenja, odvzeli državljanom vse pravice in z najstrožjimi kaznimi zagrozili onemu, ki bi zahteval demokracijo in svobodo. Vse strune so napeli in še napenjajo, da bi zamorili vsakršno svobodno mnenje, predvsem o krivicah, ki jih dela kapitalizem narodom. Narodi bi morali molčati o socialnih pravicah in krivicah. Ta namen je imel fašizem. Dokler je bil na pohodu in so narodi močali, je fašistična frazeologija učinkovala. Toda vrč socialnega potrpljenja se je razbil, ker se socialne razmere niso izboljša-vale, pač pa poslapševale. Poglejmo danes nekoliko po tem fašističnem raju. V Nemčijo, kjer je umrl predsednik republike in je po silnih razočaranjih nedvomno nad 80 odstotkov prebivalstva v protifašističnem taboru. Italija je pred gospodarskim polomom. Kdo ve, kako se bo izmotala iz krize brez naroda. V Avstriji smo imeli že drugi puč. Puči v Nemčiji, v Avstriji in upori v Italiji, kjer tudi niso brez njih, pa razkrajajo in razkrajajo države v gospodarski in miselnostni notranjosti. Ker fašizem ne more dati narodom ničesar, kar potrebujejo danes v razvitem kapitalističnem družabnem redu, se narodi po prekasnem spoznanju obračajo od fašizma in iščejo novih poti. Zato nastopa po prav kratkem slovesu fašističnih režimov sto in sto novih idej, inicijativ, ki vse zahtevajo hote ali nehote, vede -ah notorično boljšo socialno družbo, pravičnejši režira. Prvi udarec fašizma je veljal socialnem demokratom, to je demokraciji in marksizmu. Udarec je bil močan. Najprej Mussolini, potem Hitler in Doll-luss so zmagoslavno peli zahvalno pesem, ki jo je intoniral tudi Vatikan, zmagi nad marksizmom in demokracijo. Vsi so povdarjali, da da mora biti avtoritarna oblast voditeljica narodov. Danes pa vidimo, da se ta avtoritarna oblast, ki ne izhaja iz svobodnih narodov krha, močno krha ter postaja podobna morskemu svetilniku, okoli katerega butajo morski valovi, dokler ga odplavijo. Svetilnik lahko sveti, morje misli in idej ga pa ne posluša, ker so njega interesi varnejši, kakor interesi otopelega svetilnika. Morje narodov ima svoje življenje. In če to morje nima prav nič drugega v sebi kakor voljo do življenja, ga otopeli svetilnik na visoki skali ne bo Prav nič vznemirjal, da živi svoje, prav svoje naravno življenje, ki zrcali v skupnih družabnih interesih. Človek hoče živeti poleg človeka in s člove-°m; tega hotenja mu ne more nihče Prepovedati. Dogodki v fašističnih re-zupih, ki ga že smešijo, pa dokazujejo, Qa to hotenje živi, da živi v človeštvu socialni čut, čut svobode. Svareč opomin ob izbruhu vojne v Parizu Ob 20-leftnici umora s. Jeana Jaurčsa Spričo objave pričetka svetovne vojne je šovinistični mladenič nacionalist utsrelil v Parizu navidnejšega prestav-nika francoskega in mednarodnega socializma, poslanca Jeana Jauresa. Zgodilo se je to 31. julija 1934. Jean Jaures je bil najodločnejši socialistični predstavnik boja proti vojni in je nastopal v francoskem parlamentu ognjevito proti vojni in za mednarodni sporazum. Spomin na tega junaka v boju za mir in socializem je nam vsem svet. Jean Jaures je vstopil v socialistično gibanje kot zrel mož. Privedla ga je v naše vrste znanost, študiral je zgodovino in filozofijo ter spisal o teh strokah mnogo duhovitih razprav. Njegovo najpomembnejše delo v francoščini je zgodovinska in sociološka enciklopedija socializma. Proučeval je veliko meščansko revolucijo proti koncu osemnajstega stoletja ter se navzel idejne strani te revolucije. Svoboda, enakopravnost in bratstvo za vse narode in za vsakega posameznika. Te ideje so bile ideološka podlaga meščanske revolucije proti pltmstvu. Zal se ideje niso uresničile. Razred, ki je zagospodoval družbi po zaključenem boju proti plemstvu, se ni oziral na ideje ,za katere so se lačne množice borile proti plemstvu, ki so bile vodilne misli revolucije. Meščan-sko-delodajalski razred je organiziral novo družbo čisto po svojih razrednih potrebah. Ideje velike revolucije pa niso mrtve. Razširile so se po Franciji in dru-I god. Dnh Jauresa pa je bil v tem oziru najjasnejši. On je ostro bičal meščansko falzificiranje teh velikih idej. Zapustil je šolsko sobo ter se sam lotil praktičnega boja za uresničenje so^ čialne pravice ter mednarodne enakosti in svobode. Po njegovem mnenju je socializem prevzel nalogo, da konec osemnajstega stoletja pričeto revolucijo ,ki jo je buržuazija izdala, nadaljuje in dovrši v prid siromašnemu delovnemu narodu. Naloga socializma je, da izvojuje blagostanje in medčloveško bratstvo. Ko se je Jaures pojavil v politiki, se je takoj uveljavil v javnem življenju. Takoj je bil največji in najboljši govornik v francoskem parlamentu, najupliv-nejši francoski novinar. V socialističnih vrstah si je takoj osvojil vodilno mesto. In ko se mu je posrečilo, da je združil razcepljene socialistične sekte v Franciji v enoto in ustvaril mogočno politično stranko iz njih, ni dobil Jaures velik vpliv le v francoskem parlamentu, marveč tudi v socialistični internacionali. Jaures je bil mož novih idej in novih metod v domačem in mednarodnem socialističnem boju Njegove ideje se potrjujejo v marsičem šele danes, ko se je izkazalo, kako tradicionalno socialistično taktiko nasprotniki izigravajo, ker se je premalo ozirala na praktično življenje. Od Jauresa izhajajo predlogi za organizacijo miru med narodi na podlagi arbitraže, takoimenovanega razsojanja vseh sporov. Splošen sovražnik človeštva je ona država, ki se ne pokorava razsodbi. Preroški um Jauresa je jasno videl poti, na katere človeštvo končno mora priti. Internacionala je isto kakor moja domovina. Moj narod, je rekel, je svoboden in organiziran v svobodno skupnost. Tudi vsi drugi narodi naj bodo svobodni in popolnoma enaki mojemu. Svobodni in medseboj enaki narodi se zedinijo v miroljubno skupnost, da drug za drugega delajo, da menjavajo med seboj um in materijalne dobrine, da vzajemno jamčijo drugi drugemu za varnost pred napadalci in eksploatatorji. Taka mednarodna skupnost je prepotrebna vsem narodom. To je internacionala. Prav zato, ker ljubim svoj narod in ker želim, da oni žive v večnem miru in svobodi, sem intemacionalist. Zahtevam svobodno organizacijo človeštva v varstvo miru in svobode. Mnogo patriotizma izdaja internacionalo, mnogo internacionalizma izdaja domovino ,je rekel Jaures. Leta 1914. so se jeli kupičiti nad Evropo črni oblaki vojne. Junak Jaures je dan za dnem pisal članke v socialistične liste proti vojni in vojni nevarnosti. V francoskem parlamentu je ostro napadal vse politične, gospodarske in vojaške priprave raznih vlad po svetu, ki so nedvomno vodile v vojno. Kljub katastrofi, ki je nastopila, je v bazeljski cerkvi, kjer se je vršil mednarodni socialistični kongres, ostro obsodil povzročitelje vojne ter nato odšel v Parizu v zunanje ministrstvo, da praktično zahteva ohranitev miru. Prvi vojak pa, ki je padel v vojni za mir, je bil Jean Jaures. S tem zgodovina Jauresa še ni bila zaključena. Zaključena je bila s koncem svetovne, vojne. Po vojni je fran-voskj parlament proglasil Jauresa za nesmrtnika in prenesel njegovo truplo v Panteon. Prenos Jauresa v Panteon je največja svetovna demonstracija za mir med narodi, ki nalaga svetovnemu proletariatu in vsem človekoljubnim plastem narodov, da nadaljujejo boj za mir do njega uresničitve. Mir pa je mogoče le v svobodi, enakosti in bratstvu. Vse to pa je, čeprav je danes prepovedano pravo ime, demokracija in marksizem, občestvo človeške družbe. Ta čut postaja prav v avtoritarnih razmerah živ, bolj živ in žilav kakor je bil. Delavstvo morajo pojavi veseliti, ker se je izkazalo, da je fašizem sicer hud tur na človeški družbi, da pa je njegova bitnost jako kratka. Ofenziva proti Balkanu Nova avstrijska politika Nova avstrijska vlada pričenja ofenzivo proti Balkanu. Namesto, da bi iskala prijateljskih odnošajev, skuša te odnošaje poostriti. V svojem interesu tega ne more delati, ker je v prevelikih škripcih. Kaže pa, da jo z novo politiko inspirira — Italija. Italijanski fašizem v razkroju Odlični fašisti izgnani na Liparske otoke. — Udušena revolta 2e več časa se opazuje, da vladajo v italijanski fašistični stranki huda na-sprotstva. Kakor pred kratkem v Nemčije so tudi v Italiji pričeli s »čiščenjem«. V Bologni, kjer je bila opozicija najmočnejša, so dne 6. t. m. nenadoma aretirali fašističnega tajnika Arpinatija, ki je veljal za intimnega sodelavca Mussolinija. Arpinati je bil takoj obsojen na petletno pregnanstvo na Liparske otoke. Skupina 20 odličnih fašistov se je izjavila solidarnim z Arpinatijem. Vsi so bili izključeni iz fašistične stranke in jih je doletela enaka usoda kakor Arpinatija. Krog nezadovoljnežev je velik in je bilo baje aretiranih že nad 350 fašistov. Aretacije pa se še vedno nadaljujejo. Aretiranci so obdolženi, da so pripravljali upor proti vrhovnemu voditelju. Zanimivo je, da so v afero zapleteni sami odlični predstavniki fašizma in najožji sodelavci Mussolinija, ki so mu pomagali na krmilo. Tudi italijanski fašizem je torej v razkroju. Trenotno je sicer udušil opozicijo, kar pa se mu kmalu ne bo več posrečilo. Avstrijsko delavstvo za obratne zaupnike Zaupniški sistem za boj proti diktaturi Ustreljeni kancler dr. Dollfuss je v Avstriji ravzeljavil zakon o obratnih zaupnikih. Obratni zaupniki so bili odpravljeni pravzaprav že ob pofašistenju delavskih organizacija; Zato . noben zaveden delavec usiljenih »zaupnikov« ni smatral za svoje zaupnike. Zaupniki pod kontrolo režima in podjetnikov, brez svoje organizacije in prava do stavke so brez pomena. , . Zaupniki delavskega gibanja priporočajo delavstvu, da kljub vsemu temu voli svobodne zaupnike. Ti zaupniki bodo nadomestovali uničene svobodne strokovne organizacije ter vodili namesto njih boj za izboljšanje mezd in delovnih pogojev. Ta zaupniški sistem ima obenem nalogo, da delavstva in nameščence usposobi za boj proti fašistični diktaturi v svrho izvojevanja svobode za strokovne organizacije in pravice do mezdnih bojev v odločilni bitki. Po tej poti naj se proletarijat pripravlja na bližnjo neizogibno borbo, v kateri bo milijone delavcev na eni, sto-tisoč nasprotnikov na drugi strani. Mussolini za 40 urni delovni teden Predsednik italijanske vlade, Mussolini, je objavil članek v angleškem »Sondey Chronicle«, v katerem se odločno zavzema za uvedbo 40 urnega delovnega tedna. Mussolini povdarja, da je bil italijanski delegat edini od vseh kapitalističnih predstavnikov za reformo sedanjega delovnega časa. Po Mussolinijevem mnenju bodo vse države, med njimi tudi Velika Britanija, prisiljene, da po zgledu Zedinjenih držav ameriških, uvedejo 40 umi delovni teden. Sirite naš list! ZaSifta obrtnikov Zaščito denarnih zavodov in kmetov že imamo. Vlada pripravlja sedaj načrt naredbe o razdolžitvi obrtnikov. Zaščito zahtevajo namreč najrazličnejši stanovi, ker pritiskajo nanje posledice krize. Družba, to je, država mora ščititi vse državljane, torej tudi obrtnike. Iz poročila na sestanku v Ljubljani dne 6. t. m. je razvidno, da imamo v banovini 20.000 obrtnikov. Od teh je zadolženih 5251 in pride povprečno na enega zadolženca 21.271 Din dolga. Po naredbi bo odloženo pjačilo dolgov za štiri leta. V štirih letih mora biti dolg plačan. Glavne določbe načrta o razdolžitvi obrtnikov zahtevajo, da je prosilec za odlog aktiven in da nudi 100-odstotno izplačilo ob 6 odstotnih obrestih. Dolžnik mora plačati po zaprosilu v treh mesecih 20% dolga, naslednje leto 35% in zadnje leto 45 %. Ce obroka ne plača, izgubi pravico do olajšave. Olajšava se tiče po besedi dobre četrtine obrtnikov, če bi odgovarjale njih gospodarske razmere določbam naredbe. To pa sigurno ne velja pri polovici obrtnikov, tako, da utegne imeti to ugodnost le kaka osmina obrtnikov. Obrtniki ne trpe toliko na pomanjkanju obratnega kapitala, kakor na pomanjkanju naročil, ker ljudje nimajo sredstev, da bi naročali obrtniške izdelke. Le deloma ostajajo naročniki tudi dolžni. Obrtnikom je potrebno produktivno zadružništvo, ki naj bi ga država podpirala, ne le s krediti, ampak z dotacijami za povzdigo domače produktivnosti, ki jo ubija tuja industrija. Ta problem, če ni že prepozno, bi imel več pomena, ker bi vodil našega obrtnika k zadružni veleprodukciji. To velja skoraj za vse obrtniške panoge. Nam vsem je znano, v kakšnih mi-zernih razmerah živi danes domala vse obrtništvo. Skokoma se proletarizira, ker se razvija vejekapitalistična produkcija. Rešiti obrtnika iz te kalamitete ne jiiopofiihče brez temeljite izpremembe .reforme produkcije. v Zato,' edino zato trdimo mi, da spada mali obrtnik v delavski razred ter da je-njegov©--mesto le v socialističnem delavskem gite^ju, kjer, se zastopa načelo ' sffcflillzaerje produkcije in imo- Vioe, y kolik dr koristi splošrtosti. nv:c;*,b iiorj TŠT: . - •' Avstrijski faSisti bete v Jugoslavijo V. Jugoslovijo je pribežalo že okoli \ Sop .avstrijskih fašistov. . Oblasti so jini .^ločile tri koncentracijska tabori-sca^ij^sicer v Varaždinu, Bjelovaru in Voditelji beguncev se potezajo pri nemških konzulatih, da bi se jim dosolila naselitev v Nemčiij. .' Begunci \z Avstrije pa še vedno prihajajo v Maribor kar v celih skupinah, odkoder jih dnevno odpravljajo v zgoraj ; omenjena taboršča. Avstrijski kancler in delavstvo Neizptemenjena politika — sporazum z delavstvom Avstrijski kancler dr. Schuschnigg je kategorično naglasil, da se politika umorjenega kanclerja dr. Dollfussa ne bo niti za pičico izpremenila. Novi kancler obišče te dni tudi Mussolinija v Rimu, kateremu sigurno ne bo dal u-kora, marveč se bo posvetoval z njim, kako bi najlažje izvršil v Avstriji južnjaško politiko. Avstrijski listi pa obenem napovedujejo, da bo novi kancler skušal doseči sporazum z delavstvom, kar je bila baje tudi želja pokojnega kanclerja. Listi priznavajo, da je delavstvo v državi konkretna sila, ki ni uničevala države ter se je upiralo značajno zapeljivim fašističnim vabam. Novi kancler želi utrditi notranji mir delavstvo bo kmalu spoznalo v njem velikodušnega voditelja. Čudno se glasi ta pesem. Kancler pojde k Mussoliniju, da utrdi v njim prijateljstvo. Delavstvu pa obljublja vpoštevanje in ga vabi k sodelovanju. Tako je govoril tudi Mussolini, to je govoril Hitler. In kaj ima delavstvo od tega? Brez pravic in z »nagobčnikom« na ustih bega po cestah in ulicah v največji bedi. Ce črhne besedico, mu pomoli pod nos puško ali ga vrže v ječo. Težko je torej sklepati iz do^ej znanih dejstev, da bo novi kancler iz-premenil politiko napram delavstvu. Če bi kancler imel ta namen, bi reaktiviral avstrijsko ustavo, vrnil narodu politične pravice, organizacije in vse drugo, kar je delavstvu nasilno vzel prejšnji režim. Tega namena tudi novi kancler nima. Zato so vse olbjube in vsa nami-gavanja politično propagandističnega pomena v interesu režima. Zakaj, kdor si hoče pridobiti zaupanje, mora predvsem popraviti krivice. In če bi kancler tu tudi hotel, ne more nikdar popraviti vseh krivic, ki je je storil režim posameznim sodrugom, že mrtvim in drugim. Ne more popraviti škode občinam, organizacijam itd. Toda tega tudi ne namerava. Novi kancler vabi delavstvo. Naj vrne svoboščine, naj popra- vi storjene krivice ,potem bomo šele lahko govorili, da so njegove besede iskrene in časopisna propaganda utemeljena. Dokler tega na stori, mu delavstvo ne more zaupati. Kolo razvoja v Nemčiji se naglo suie Hitler »upravnik« Nemčije Hitler je postal v zmislu protiustavnega zakona diktator Nemčije. Nazival se ne bo predsednik, ampak le »voditelj«. Odložiti je moral tudi predsedstvo fašistične stranke. Njegov namestnik v vladi je vojni minister Blomberg, predsedstvo stranke bo pa vodil podpredsednik Hess, kar dokazuje, da Hitler mora deliti svojo oblast z generali, ki mu ne zaupajo ali ne marajo, da bi bil Hitler neomejen zapovednik vojske. Hindenburgov* oporoka Pokojni predsednik Hindenburg je baje očrtal svojo politično oporoko v nekem osebnem opisu. Naravno je, da Hindenburg izjavlja tam, da se monarhija edino primerna režimska ustanova za Nemčijo ter priporoča, da se o tem vprašanju izvede plebiscit. *; ' • •; \. '! t. / * V v • ' Hitler izvede plebiscit Hitler pa ne mara dati »absolutizma« iz rok. Nezakonito je sicer postal s; sklepom vlade, ko se je prodal vojski, »voditelj«. Vendar mora dati temu nasilju od strani generalov »moralno« zaslombo s plebiscitom, ki se bo izvršil dne 19. avgusta t. 1. Plebiscitni volilci bodo s svojim glasova.-njem samo pptrdjlj ali pa zanikali, če se strinjajp z zakonom, s katerim je bil j iitler imenovan .za .»absolutističnega« voditelja. Volilna glasovanja v Nemčiji že poznamo in malo verujemo, da bi se Nemci uprli s protestom tej naj-novejši. farsi. Papen se klanja Hitlerju Ob mrtvaškem odru predsednika Hindenburga v Neudecku se je zopet oglasil baron Papen. Tam je izjavil možakar, da je Adolf Hitler najbolje razumel duha Hindenburgovega ter bo kot čuvar najplemenitejše tradicije in zgodovine nadaljeval delo njegovo. (Grof Papen s tem izrecno potrjuje, da bo Hitler deloval po intencijah nemške . aristokracije in kapitala, to je za monarhizem in kapitalistično diktaturo, v katerih službi je tudi vojska s svojimi generali. Op. ur.) Avstrijska vlada in Papen V Avstriji niso bili zadovoljni, da je Hitler imenoval grofa Papena za nemškega poslanika na Dunaju. Papen je pa katoliški mož, zato avstrijska vlada imenovanju vendarle ne bo ugovarjala ,čeprav ima povod ugovoru, ker so oblasti ob preiskavah pri avstrijskih fašistih našle izvirna Papenova pisma in je s tem dokazano, da> je bil Papen v zvezi $ fašisti v Avstriji; Negotovost, v Nemčiji . » Nadaljnji razvoj v Nemčjii je uganka.-Inozemsko .časopisje presoja položaj jako pesimistično. Razlogov za tako sodbo, je več. Udaftjc po napadalnih oddelkih je zbudil med napadalnimi oddelki, ki so bili dne L avgusta deloma reaktivirani, in med fašistično stranko, nezaupanje. Propagandistična zborovanja in manifestacije so popolnoma ponehale. Jo gibanje ,pa je bila najjača moralna opora fašizma. Razen-tega nesoglasja je v Nemčiji še vedno deset do petnajst milijonov socialnih demokratov in komunistov, nekaj milijonov meščanskih opozicionalnih nezadovoljnežev, kar znači 80 odstotkov doraslih Nemcev. Te ljudi je strahoval doslej šovinistični fašizem s puškami in strojnicami. Obenem se pojavlja še hujši sovražnik. Ta sovražnik je gospodarska kriza. Predznak je kruh na nakaznice. Ali Nemčijo bojkotira inozemstvo, kar pomeni, da ni več daleč doba ,ko se nemško gospodarstvo zopet v velikem delu ustavi, čemur mora slediti nepremagljiva socialna beda. Vojna industrija, ki se je razmeroma dvignila in že popušča, ne more rešiti nemškega fašizma pred polomom in grozečo socialno bedo. Morda se Nemčija zaveda svojega položaja ali pa tudi ne? Gospodarska diktatura, ki jo je Hitler poveril guvernerju narodne banke drju Schachtu, nam ne daje najboljših nad, ker je dr. Schacht eden najbolj obskurnih kapitalistov. Vprašanje je, kdaj se bo nezadovoljnost tako pomnožila in povečala, da se bo uprla političnim in socialnim krivicam. Morda se bo že pri plebiscitnem glasovanju izrazila nezadovoljnost, kakor bo težko. Glasovati ne bo smel nihče proti vladnemu zakonu, ker bi bil sicer veleizdajalec, ki se upira zakonu, ki ga je izdal »voditelj«, absolutni gospodar Nemčije. Mogoča je le večja ali manjša udeležba pri plebiscitu, kar pa ni javna demonstracija, ki bi v sedanjih razmerah edino nekaj zalegla. Usoda Nemčije je v rokah nemškega naroda. Sam se mora pobrigati, kako bo plaval ali vtonil v kulturni in socialni bedi. „Svoje zakone si delamo sami!” V deželi klerikalnega fašizma Ta dogodek nam dokazuje, da se avstrijski fašizem ne razločuje od nemškega. Sodrug dr. Karl Renner je dobil dovoljenje, da sme bivati pri svoji rodbini v Glognii^u. Naenkrat ga tamkajšnji heimver aretira. Ko je Renner temu ugovarjal, da ni zakonite podlage, mu odgovori voditelj hejmverov: »Kar se Vam na Dunaju zagotovili, nas nič rie brigaj Mi si svoje zakone, delamo šami!« O nasilstvu hajmvera, je žVedeVtudi ‘okrajni'glava?, pa je.tlkel dobri možiček: »Tu se pač ne da ničesar napeaviti!«. šele ko: jeiytuaO$tni direktor. -spodnjeavstrijski 'interveniral, so Rennerja pustili na svobodo. ■ «y:; j e • ' '> •: ’ " - n : Volitve V Angliji .. . Angleška delavska stranka se pridno pripravlja na volitve v državni zbor. Kakor poročajo listi je vlada sklenila, da se bodo volitve vršile prihodnje leto meseca maja. iVfte Maček: *Ai 7 V 91 Litanijam je vsa cerkev, napolnjena predvsem z ženskim svetom, z nekim zamaknjenim zanosom odpevala. Tlak je bil oblaten in opljuvan, a nihče ni na to pazil, kadar je pred oltarjem za-zvončkljal zvonček, je vse kakor na po„-velje padlo na kolena. Ljudje so venomer prihajali in odhajali in blagoslovljena voda v kamenitem kropivniku pri vratih, v katero je stehbrni pomakal svojo roko, s katero se je prekrižal, ne-glede ali je čista ali umazana, je bila od tega neprestanega pomakanja popolnoma kalna. Tu in tam si je kaka pobožna ženica napolnila v kropivniku tudi steklenico z blagoslovljeno vodo, ki ji je gotovo pripisovala čudodelno moč, da jo ponese domov za uporabo pri raznih boleznih. • Ljudje, ki so polnili cerkev in od srca prepevali stare Marijine pesmi, ki jih je menda toliko kakor zvezd na nebu. so pripadali najrazličnejšim družabnim slojem; bili so berači, bajtarji, rudarji in drugi delavci, kmetje, vseh vrst obrtniki, meščani in inteligenca, profesorji' in višji državni uradniki, še celo aristokracija, raztresena po dolenjskih gradovih, je prihajala sem gori, ne toliko radi molitve, kakor radi turizma in zabave. Večino romarskega sveta je tvorilo siromaštvo, ki je'prihajalo res iz pobožnosti, v nadi, da si na tem posvečenem kraju izprosijo pri Bogu od njegovih vplivnih svetnikov olajšanja v težkem življenju. Takale romanja so že od nekdaj veljala kot nekak obliž na boleča mesta socijalne krivice, da-se nje zavest ni razširila v splošno epidemijo in kot produšnik za ljudsko jezo, kadar je grozila razgnati družabno stavbo. Zgodilo se je pa tudi, da so ravno takale romanja in pro-ščenja nastala izhodišče velikih socijal-nih požarov, ko io blagftsfcvljenl čari izgubili pred ljudsko lu^so svojo, moč in' njihovi čuvarji svoj "nfetirni ugled. Drugi večji del romarjev je^tvoril mlajši podeželski svet, ki je prišel sem gori ne toliko iz pobožnosti, kolikor v lovu za pustolovščinami. Kmečki mladini je včasih še težje se ljubezensko izživeti kakor mestni, ki lažje najde nešteto prilik in skrivališč za svoje sestanke. Na vasi se pa koj opazi vsako intimnejše razmerje, ki se strogo nad- zoruje in po svoje razlaga. ŽatO se dekleta, ki se boje da flfe bi vas začela dvomiti v njih deviško čast irt mlade vdove, ki se boje za' svoj ugled, domenijo s svojimi ljubčki ha’ kako oddaljenejše romanje1, kjer jim ne bodo tzflarti . obrazi vedno' za petami. Pa tudi fantje upajo na takih krajih brez moralnfe škode zadovoljiti svojo moško ‘podjetnost. Kar je ljubljančanom Rožnik, Bled in Gorenjske planine, kar so evr ropskim bogatašem Benetke, Švica, Nica in Qstende,i to je našim dolenjskim Posavcem Kum, Sveta Planina, Šmihel in Zaplate: pobeg iz enoličnosti težkega življenja, oddih in izživetje. 2e pred mnogimi stoletji-je-nek pater vzkliknil: če bi mogel zbrat'., v križarsko vojsko vsaj one, ki so*'bili v naših 'svetiščih spočeti, bi z lahkoto pognal Turke iz Svete dežele. Danes' imamo več bučnih procesij in sladostrastnih svečanosti v čast Artemidi, Saturnu in Bahu v gajih 'starogrških templjev v Delfih in drugod, nimamo več mistično poltnih satu rnaliji, imamo pa še vedno naša romanja in cerkvena proščenja. Oblike bogosluženja so se spremenile, človeški rod je pa ostal isti, z istimi vrlinami, napakami in strastmi. : Ko so bile litanije končane in je •župhilc bb: \ieliki: asistenci sosednje duhovščine, v: zlato vezenem ouiatti pobelil iaclafo. in z dragocenim .kamenjem posejano ;monštranco svoj blagoslov, se jer. z dišečim kadilom napolnjena cerkev začelar. prazniti; Mežnar, ki je prej ves čas zvončkljal po cerkvi s; svojim nabiralnikom in .pobiral mile ; darove, je ugasil na oltarju sveče in pustil goreti samo dve, katerih trepetajoči plamenčki so še s plamenčkom.večne luči zaman prizadevali da bi pregnali temo iz kotov. V'cerkvi je zavladal mistični polmrak. Sence lesenih svetnikov so se skrivnostno gibale po stenah. Po klopeh so si verniki tu in prižgali lastne sveče, da so mogli citati iz svojih molitvenikov. Tudi organist, ki je zaključil večerno opravilo z veselo poskočnico, je zaprl svoje mehove in je Odhitel v mežnarijo da se okrepča za prihodnji dan. Mnogo ljudi zlasti ženskega sveta, je ostalo kar v cerkvi in se je pripravljalo kako bi najznosneje prebili noč. Poiskali so si kotičke ob stenah, na katere so se naslonili s hrbti in so med tiho molitvijo počeli dremati. (Dalje prihodnjič.) si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. — Doma in po svetu Se že svita. »Pohod« je priobčil uvodnik izpod peresa g. Sancina, v katerem podčrtava uvodničar ta-le stavek: »Vsaka diktatura izziva revolucijo.« Na zgledih Nemčije in Avstrije dokazuje, kam vodi diktatura in izraža željo, da bi nam taka težka preizkušnja ostala prihranjena. — Počasi prihaja spoznanje, da je treba dati ljudstvu popolno svobodo odločanja in odpraviti vse, kar to svobodo omejuje. Če se »Pohod« odreče fašističnemu načelu diktature, si bo moral staviti resno vprašanje, ali je njegov nadaljni obstoj sploh še potreben? Zakonski in nezakonski otroci enakopravni. Nezakonski otroci so bili dolga stoletja prezirani, dasi imajo moralno pravico do enakopravnosti zakonskimi. Danes že priznava 26 dežel to enakopravnost. - Po prvih obsodbah na Dunaju. Dne 31. m. m. sta bila obešena na Dunaju glavna »sokrivca« umora kanclerja dr. Dollfussa Plenetta in Holzweber. Holz-weber je povedal, da je njegov oddelek pustil na cedilu določeni vodja, zato je prevzel sam vodstvo, ne da bi vedel, kaj naj se pravzaprav zgodi. Ustrelil je kanclerja Planetta, ki je pri zaslišavanju končno izjavil, da ni zavratni morilec, da je kanclerja ustrelil nehote. Živel bom samo še nekaj ur. Tik pred usmrtitvijo sta oba izjavila, da umreta za Nemčijo in vzkliknila »Heil Hitler!« Sodišče je priporočilo sicer pomilostitev, toda predsednik Miklas je pomilostitev odklonil. Rintelen še ni umrl. Avstrijski poslanik Rintelen v Rimu je bil določen za fašističnega kanclerja, če se puč posreči. Avstrijski režim ga je' zaprl. Objavil je že dvakrat njegovo smrt, vendar še živi. Zagonetno pa je, kako se je' mogel z revolverjem obstreliti,' ker jetnikom ne dajejo revolverjev v ječo. Povegt je precej podobna bajki. Bolj Verjetno bi bilo, da mu je- kdo drugi hotel pomagati na drugi svet, pa je preslabo zadel. v baronu Papenu ne'zaupa hihče. tapeti 'jei "postal nemški' poslanik na Ptinaju.'*Sv tem'se je moža iznebil Hit-rch' Imenovanje pa ni všeč ne Mussoliniju,'"'ne Vatikanu in eelo avstrijski škofje' so mu nasprotni in bodo 'Skušali vplivati, da-se'imenovanje katoliškega moža prekliče^ ; • Primanjkljaj italijanskih železnic, ki znaša 800 milijonov lir, namerava Malijanska vlada pokriti s tem, da prevzame vsa prometna avtomobilska .in avtobuska podjetja, ki ,je odpravljajo privatne družbe. Verjetno pa ni, da bi f dohodki teh izravnali izgubo pri 'železnicah. X j . 1 t ■—T ' . ,| Slovenski javnosti! •j /|i$krBne' iilftpajtije, ki. jih je naša ia\nost Pokazala ^ifijatfjem v revirjih TPD za časa njihove gladovne stavke, so našemu rudarskemu delavstvu dale upravičenega upanja, da :hodo v, oji v«Jiki .stiski- deležni tud* Kaj sedal v Avstriji? Premaganje brezumnih protimarksistič nih predsodkov £kromW' dejanske podpore pri onih slojih, kilz raw^evanj6.ni'spremljajo njihovo veliko flo^bo. 'Fa borba.še dolgo ni končana; slovenski.!^ . rudarje-fl) so brez’ dvoma namenjene. še ute ;teiuh» preizkušenj, kakor so jih Prebili, doslej. V takšnjih razmprah jc dolžnost n a.s vsčh, 'd h mislimo v prvi vrsti na •Plitev rudarske mladine, ki je naložen v najt«?.ji križ. Rešitev mladinski JP doma č^ka samo brezupna negotovost, pa v tepi, da ji kjerkoli pomagamo do ,a >n kruha. Zato se okcijski odbor vno-'VJč ubrača nadvse trgovce in obrtnike -terna i??-®'- zasebnike, /ki potrebujejo vajenca (va-J.^.»-ko),y svojih obratih ali .^?lavca (delavko) n s ProSni°. da rta' vzamejo iz tr- PeCih, pa vzorno poštenih rudarskih rodbin JI 5a ,*a način vsaj malo prtpomurej.o da aioania bede v revirjih. V vseh primerih tA'»*r j Ak.cij.ski odbor vh pomoč tladu-rudarjem, Ljubljana, Wolfova ulica 1. Akcijski odbor. V februarju se socialističnih bojev fašisti niso udeležili. Tako je kancler dr. Dollfuss delavstvo lahko premagal. V juliju so se borili fašisti, tedaj se bojev velika večina delavcev ni udeležila, ker se ni moglo boriti za fašiste, ki so v Nemčiji pobijali delavce. Avstro-fažizem je premagal sedaj fašiste. Diktatura duhovništva, legitimistov in hajmverov bi se premagala, če bi se mogli zvezati rdeči in rjavi. Pred vojno je bila časih mogoča zveza proti klerikalizmu, fevdalizmu in habsburgovstvu. Po vojni so se pa razredna nasprot-stva tako zaostrila, da zveza ni več mogoča. Sovraštvo proti delavstvu je pri nacionalicih, malomeščanih in kmetih preveliko. Potem velenemci in kmetijci so pod vplivom dogodkov v Nemčiji postali fašisti. S tem so postali še hujši nasprotniki delavstva kakor režim sam. Tu je pač sodelovanje nemogoče. V tem nasprotstvu ima avstrijski fašizem svojo moč. Vreči bi ga bilo mogoče le, če se premostijo ta nasprot-stva. Dogodki zadnjih dni kažejo, da se to izpremeni. Hitler je svoje zveste pristaše v Avstriji izdal. Ko so se avstrijski fašisti krvavo borili proti klerofašizmu, je Hitler ponudil avstrijskemu režimu mir in prijateljstvo, odstavil deželnega poveljnika Habichta in odpoklical nemškega poslanika z Dunaja, ker se je zavzemal za avstrijske fašiste. Poslal je že 30. julija na Dunaj Papena, da sklene po-mirjenje z avstrijskim režimom, ki je moril njegove pristaše. Avstrija je celo stavila pogoje, pod katerimi odobri Papenovo imenovanje. Hitler je molčal k prelomu besede, ki jo je dala vastrijska vlada fašistom, da jih pusti oditi v Nemčijo in rajši prepustil somišljenike avstrijskim krvnikom, čeprav so pri tem dali častniško častno besedo minister Schusch-nigg, Fey in Neustadter-Stiirmer. Emigrante v Nemčiji, ki so hoteli oditi na pomoč, je Hitler razorožil in zaprl. V veri in zaupanju do Hitlerja je šlo tisoče mladih mož v smrtno borbo. Voditelji so obljubovali Hitlerjevo pomoč. Toda v krvavem boju jih je Hitler zapustil! Ali bodo izpregledali intelektualci, študenti, malomeščani in kmeti, nameščenci in uradniki, ki so doslej upali na Hitlerja, da nimajo ničesar pričakovati od Hitlerja, nič od »tretjega cesarstva«, nič od »protimarksističnega fašizma«! Samo ena pot je k osvoboditvi. Otresti se je treba klerikalizma, vazalnih razmer, legitimistov, visoke finance plemstva, duhovnega in kulturnega terorja. To je: osvoboditev intelektualcev, malomeščanov in kmetov od brezumne parole »protimarksizma«, od katere ima dobiček samo režim Starheinberga in Schuschnigga. Šele če se opozicija oprosti tega predsodka, bo mogoča zveza, ki na dan nastopa odpravi despotijo avstrijskega fašizma: zveza socialističnih delavcev s protiklerikalnimi in proti-habsburškimi intelektualci, malomeščani in kmeti! Proč od Hitlerja! Združiti se je treba z avstr, delavstvom. Ce se to zgodi, se bo avstrijsko ljucfstvo zavzelo za pomorjene bojevnike februarja in julija meseca obenem! Maribor Devica Iz Rima Kako se godi nekaterim mariborčanom Neka mariborska »milostljiva« iz vrst takozvanih-pridobitnih krogov, ki ob vsaki priliki kaj radi tarnajp, da jih upropašča huda gospodarska kriza, si je pred par tedni naročila naravnost iz Rima devico pasjega rodu. Ko je bila kupčija zaključena, se je v hišo »milostljive« vselila skrb za prevoz in sprejem dragocene živalice ob prihodu. Psička je potovala iz Rima preko Celovca, kjer jo je po naročilu nove gospodarice pričakovala posebna znanstvena-vk-ptni^a, .da-. je ugtovila, če je pšičika res pristnega žlahtnega rodu,-če je še neomadeževana itd. Posebna zdravstvena komisija je nato potomko slavnega pasjega pokoljenja cepila, da se ta -žlahtna, živalica obvaruje pred: nalez-ljivimi-bolezminti; Ko sta ;e*bq komisiji dogo-tovili -vsojo nalogo,, fe 'psiekoi osebao. pre< vzela' »milostljiva« in;ž nfo: odpotovala proti našemu mestu. ,nv .; '•> Menda ni potrebno posebej povdarjatt, da so med tem časom doma' preskrbeli vse potrebno za primeren sprejem. Ali je pri tem igrafov tudi godba in ah so postavili tudi slavolok, nam. naš informator ni »poročil. Že driigi« dan je 'čislana »d-evičica«. od- - ; - i -i X H ' A •> }■ - ’ - " Otvoritev prireditve »Mariborski teden«. Ob navzočnosti zastopnikov oblasti, gospodarskih korporacij itd. je bila minulo soboto otvorjena prireditev : »Mariborski teden«. Za prireditev vlada veliko zanimanje ne. samo-v- Maribor, ampak-tudi izven njega. V; večernih urah se zbira na veseličnem prostoru ogromna množica. Zlasti velik naval na blagajno je bil v* nedeljo zvečer, da so se ljudje naravnost nastavljali za vstopnice. Vršijo se ob.čni zbori raznih ustanov, konference; ptvorjene so tudi številne razstave domačih proizvodov. Prvi dramski vpri-zoritvi' »Kulturna prireditev v Črni mlaki« v mestnem parku je minulo soboto prisostvovalo lepo število gledalcev. V kazinski dvorani se vrši šahovski -turnir. Med ša-histi je več gostov iz inozemstva. Kakor že rečeno, vlada največje zanimanje za veselični prostor, kjer pride zlasti mladina na svoj račun. Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev se naj preosnuje? Boj okrog podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev za smrtne slučaje v Mariboru, ki ima večmilijonsko premoženje, se nadaljuje. Nedavno smo poročali, da je vložil stari odbor Podpornega društva po svojem zastopniku tožbo na Državni svet v Beogradu, da se razpust društva iz leta 1929 po mariborslkem velikem županu razveljavi, kot tud; odlok ministra notranjih zadev, da se društvo podredi kot strokovna železniška organizacija ministru prometa. O tem je bila obveščena po zastopniku tudi banska uprava z o po zoritvi jo, da stari odbor ne priznava pred rešitvijo zadeve, pred Držav-’ nTnri svefom v društvu nobenih sprememb. Po 5. letih se je pričel stari odbor Podpornega društva te dni zopet uveljavljati kot org£in Podpornega društva. Banska uprava je namreč dala ta teden zaslišati potom ma- potovala iz . Majiboi1 na posestvo »milostljive« v okolici Maribora, kjer se, bo odlična potomka »sčenetov«, ki je prišlo gotovo silno otruielra iz oddaljenega Rima, spočila. Medtehšftfco se že tudi pričela diplomatska pogajanja :z zastopniki v poštev prihajajočega ženina, ki se nahaja na Dunaju. Pogajanja ugodno potekajo in menda ne bo dglgpa ko„ se bo. srečni mladi parček prvič sestal, nakar bptoo bržčas kmalu slišali, da . v, -hiši- jinjlostljive« pričakujejo vesel dogodek v pasjem zarodu. Upamo, da nam bo naš informator to pravočasno poizvedel in sporočil morda tudi imena ,-bpdpčih , «in čislanih naslednikov. ,. ->v ~~7'*; • *■< ‘ ' Priobčili sjno tp resnično zgodbo,, ki mV‘s;,y ^ariljpru. Med revnejšimi sloji naj ne bo radi tega nevoščljivosti, čeprav y dp-»kri?et “• Pr- marsikateri družinski oče he more. preživljati svojih otročičkov in jim z .težavo , preskrbit skpdelico mleka. St is* i\fejo 'ftaj' zobe 'in' potrjsijo, 'napitfaimJ Se pa? v dob? .križe!' ' ' '■ ’ : riborske-policije’stare odbornike, da se izjavijo?'če so pripravljeni v' gornjem smislu predložiti spremembo društvenih pravil. Stari odbor je sklenil, da ' čaka na rešitev tožbe pred Državnim svetom, ker je' po društvenih pravilih upravičen sklepati o spremembi pravil edino občni zbor. Občni žboi' pa lahko skliče-le stari odbor. Čudno gospodarstvo. V poslopju mariborskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev se nahaja že precej časa nezaseden lokal na vogalu Sodne in Marijinne ulice. V najemu je’bil ta lokal samo par mesecev, odkar stoji' poslopje, drugače pa je prazen, ker je menda najemnina mnogo previsoka. Ne moremo razumeti takšnega postopanja. Saj je vendar jasno, da ima zavod samo škodo, alko vztraja pri visoki najemnini, lokal pa stoji prazen. Asfaltiranje pločnikov. Te dni so pričeli asfaltirati hodnike na Aleksandrovi cesti. Upamo, da bodo to potrebno delo sedaj tudi dokončali. Škropljenje cest. V našem listu smo že ppgosto opozarjali na skrajno slabo urejene ceste v našem mestu. Prah se dviga za vsakim vozilom in zavija, vso ibližnjo okolico v .siv plašč. Pasanti so naravnost vzhičeni. Pričakovali smo, da bodo merodajni gospodje na občini temu vprašanju posvečali več pažnje, vsaj med »Mariborskim tednom«. Toda tudi sedaj škropijo ceste samo v gotovih okrajihi Kakšen vtis bo odnesel tujec, ,ki se bo navžil prahu v našem »Marami«, si lahko mislimo. Kavarna »Astrcria« 111 dražhi. Kakor ^nn.no, bi * •• . insv!'.-. jrili.ji.ida.vjiu....-sodna, dražba kavarna »Astoria*. ki je največja kavarna v Mariani. p*-, ie bila v- zadniem hipu - preklicana, ker ,ie uentovil zastopnik tovarnarja, da sodišče dražbe ni pravočasno razglasilo. Sedaj je razpisana' nova dražba kavarniškega poslopja na dan 24. septembra. Dražbo je predlagala Posojilnica v Narodnem domu, ki je vknjižena z zneskom nad 2,000.000 Din. Kavarnar pa se baje pogaja z nekim mariborskim veletrgovcem za vstop v podjetje, tako da mogoče do dražbe sploh ne bo prišlo. Turistični društvo »Prijatelj Prirode« podružnica Maribor priredi v nedeljo, dne 12. avgusta izlet na Pohorje iz Slov. Bistrice po vodopadih. Odhod z vlakom ob 5.22 uri z glavnega kolodvora. Vožnja stane do Slov. Bistrice (mesto) Din 9.—. Čeprav ste Mariborčan, Maribora v pogledu njegovega razvoja in napredka za 100 let nazaj vendar ne poznate. Nabavite si na Mariborskem tednu zanimivo knjigo Mariborske slike za DiJi 6.— Ljubljana Vsi ki ste naši boste prišli v nedeljo, dne 12. avgusta 1934 ob 4. uri popoldne na lepi senčnati vrt gostilne »Pri Levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Delavsko glasbeno društvo »Zarja« bo priredilo tega dne svojo vrtno veselico s koncertom, plesom in drugo zabavo, tako da bo ustreženo vsem, ki se je bodo udeležili. Pozdravljeni in na svidenje v nedeljo, 12. avgusta 1934. Če bi bil pa slučajno dež, potem pa v sredo, 15. avgusta. Odbor »Zarje«. Obiinske volitve Trbovlje in LaSko Kadar delavstvo zmaga pri kakšnih volitvah, potem ne izostanejo pritožbe »nacionalnih«, češ, pri volitvah so se zgodile te in one napake. Verno svojemu vlastodržtvu so se »nacionalni« zopet pritožili radi izida volitev, ki so se vršile dne 22. p. m. Kakor je pritožbe »nacijev« pri občinskih volitvah lansko leto upravno sodišče zavrnilo, tako je bila zavrnjena tudi proti sedanjim občinskim volitvam kot neosno-vana. Čeravno so se trboveljski »naciji« že mnogokrat morali umakniti z dolgim nosom,, jih vendar to še ni izučilo, da bi se naučili gledati z realnimi očmi in presojati položaj, da bi ga videli kakršen je v resnici. Trboveljski naciji še vedno nasedajo svojim bratcem, šepetalcem z Laškega, kakor se je sedaj eden njih izdal, ki je poročal v »Jutro« o nauku občinskih volitev .v Trbovljah. . , !. Dopisnik z Laškega bi z veseljem zaupal občinsko gospodarstvo ljudem, ki so že bili pri vseh mogočih, strankah in strančicah, rSarqp da bi malt? dišali po! »na4jih«V pravi pa, da nima zaupanja v delavce^ kmete in obrtnike, ki so s svojim delom v občini že dokazali, da se mora delati v prid občanov, ne pa ?a j^r^$$i‘ politične špekulante. S. tem se je dopisnik z Laškega sam-razkrinkal >1 tiora »Hi " Ker gotovim kfogbfli iijfhovo de-nuncijanstvp.,. š. kateri pl so Rudarje vedno ožigosali kot. protidriavni. »Prosveta« Rezultati z olimpijade Mizni tennis (ping-pong.) - , i 1. ČSR (zmagali nad Angleška 7:2, padj, ATUS pa 8:1.). v , ' , , 2. ATUS (zmagali nag. Angleško 5:4j. 3. Anglija. ' " - ■ .1 ' Orodna telovadba. : : < . , "■ <..» '<■ “ r b MoSlti. ■,6c ' ... .a) dru-štva: .... ..... . '. • “ , ; 1. Švica 1057.23 točk, 2. DTJC-'9t6l22 42 b! poedmei: ' - e 'v’ 1. Scbori (Švica) 225.88.tošk, 2. Mejsrif komracr , (Švica) 221.79 točk. 2. Žak, (ČŠR) 220.49 točk. 1 T " ' " n v v.... i .; .cCL; . 2. Ženske.. ' .1.. Baronova (DTJ) 210.50 {očk,' 2. Jas-snv (A tu S) 205 točk, 3. Kyhnalkovaa (DTJ) 189.25 točk,’ - ' ; - d00 ■ ■ Šah. UC.:s 1. Plzen 21 točk, 2. Mor. Ostrava 115,S-točki '3. -Praha 15 točk. : ' tegne, iztisnenje sluze, tako da ,se dihalni organi osvobodijo sluzavno-sti, ki jih ovira pri dihanju. Približno enak učinek dosežemo tudi z močnim žvečenjem! na levi in desni strani USt. ; . Element »Bohemium«. Inženir Odo-len Koblic, ki je odkril v Jahimovu 93. element »bohemium« pojasnjuje v praških listih, da kažejo poskusi, ki jih je doslej napravil z novim elementom, da je »bohemium« izredno trajen in dol-goživ, kajti ruda, iz katere se mu je posrečilo izolirati novi element, mora biti po njegovi sodbi vsaj 300 milijonov let stara. Ze to dokazuje, pravi učenjak, da je »bohemium« neznatno aktiven element. Doba, ko razpade »bohemium« do polovice, traja po Koblicevih računih 500 let. Sicer pa raziskovanja o novem elementu še niso zaključena, pokazala pa bodo vsekako presenetljive rezultate. Kako delujejo živci. V nekem angleškem medicinskem zborniku poroča sir Henry Dale o novih izsledkih v področju živčnega delovanja. Dolgo let so menili, da doseže neki impulz, ki gre skozi živec do določene mišice ali žleze, svoj smoter že s tem, da je pač prispel na cilj. Toda med potjo od možganov do žleze ali mišice mora skozi nekakšna sekundama ranžirna mesta, ki jih je primerjati nekako lokalnim telefonskim uradom. Vrhu tega so tudi v mišicah neke vrste miniaturnih končnih postaj. Opazovali so, da more potekati impulz pri teh sekundarnih postajah samo v eno smer, dočim more vzdolž kakšnega živca ali mišičnega vlakna v obeh smereh. Nadalje so opazovali, da sledi pri prihodu impulza do sekundarne postaje ali končne postaje v mišici oziroma v žlezi takoj tvorba neke kemične substance. Časovna akcija te substance odloča, da-li morp impulz naprej ali reagira mišica s stiskom ozir. žleza z izločnino. Ta kemična substanca je acetilkolin. Brez tega ne reagirata nifi mišica niti žleza. Acetil-kolin se da izdelovati umteno in od tega si obetajo nove napredke v moderni farmakologiji. Strokovni pokret Teptanje zakonitih prtdpliot »Privatni nameščenec« piše: Od trgovskih pomočnikov iz Slovenjgraškega sreza smo prejeli več pritožb, v katerih nam sporočajo, da tamkajšnji trgovci nočejo nid slišati o tem, da bi svoje trgovine odpirali in zapirali tako, kakor predpisuje naredba o odpiranju in zapiranju trgovin in nedeljskem počitku za Dravsko banovino. Niso redki slučaji, da morajo trgovski pomočniki biti v trgovinah po 17—14 ar na dan in po 4—S ur ob nedeljah. Ako se kateri izmed teh nameščencev upa opozoriti trgovce na predpise naredbe, je takoj kaznovan — tudi z odpustom iz službe. Dotični nameščenci nas prosijo, da naj jim svetujemo, na kakšen način bi se najlažje prisililo trgovce, da bi se držali predpisov in da ne bi nameščenci riskirali svojih sluižb? Tem nameščencem bi svetovali sledeče: Vsako kršitev zakonitih predpisov, ki se ugotovi, je naznaniti sreskemu načelni- Sport SK »Svoboda« Maribor. V nedeljo se vrši zadnja finalna tekma za prestop v 1. razred z »Reko« v Ljubljani. Na to tekmo se odpeljemo z avtobusom in tovornim avtom. Vsem tistim, ki bi si radi ogledali Ljubljano in nog. tekmo, se nudi ugodna prilika poceni vožnje. Prijave sprejemata na igrišču in v tajništvu ss. Selinšek in Ka-ger. Odhod ob 5. uri zjutraj izpred Delavske zbornice. Cena sedežu v avtobusu je Din 60.—, v tov. avtu Din 30.—. Lepa zmaga »Svoboda«, V predzadnji tekmi za vstop v slovensko ligo je v nedeljo »Svoboda« premagala prvaka ljubljanskega II. razreda »Reko« z veliko golsko diferenco 5:2. Polčas je bil 3:1 za »Svobodo«. Igra je bila na splošno lepa in napeta. Gplp za »Svobodo« so streljali: Dasko vse 3 v I. polčasu, Tičar 1 in Tomažič 1. Vse moštvo je bilo na mestu in zlasti obramba je delala vzorno pri rušenju nasprotniških napadov. V nedeljo se tekma ponovi v Ljubljani. —k. ku in ga prositi, da intervenira in prisili dotičnega trgovca, da se drži zakonitih predpisov. V slučaju, da bi se na take pritožbe sresko načelstvo ne oziralo, naj se proti takemu postopanju napravi pritožbo na bansko upravo v Ljubljani. Drugo sredstvo, katero priporočamo, je to, da naj nam vsakega kršitelja sporoče, da ga bodemo objavili v našem in po potrebi tudi v drugih listih. Najbolj učinkovito sredstvo pa je, da vsi trgovski nameščenci iz slovenjgraškega okraja pristopijo v našo zvezo in se skupno z nami bore za svoje pravice. Le močna strok, organizacija je sposobna napraviti red in ščititi pridobljene pravice, kakor tudi zakonske predpise. Razno Turška iznajdba proti strupenim plinom. Iz Carigrada poročajo, da je izumil postajni načelniki iz Keč Bur-le, ki se v prostem času bavi z raznima konstrukcijami, posebno impregnirano blago, ki ne prepušča nobenega strupenega plina. Izumitelj je demonstriral svojo iznajdbo pred tehničnimi strokovnjaki. Eksperimenti so pokazali, dla tako impregnirano blago najmanj tri dlni vzdrži naval strupenih plinov. Izumitelj, Halil Hamdy bej izjavlja, da bo dal iznajdbo patentirati ter izročil ves dobiček, ki bi ga vrglo izdelovanje novega izuma, turškemu Rdečemu polomeseciu. Koristno zehanje. Kdor se v poletnem času prehladi ili zasluzi, ima poleg mnogih neučinkovitih zdravil na razpolago tudi zelo preprosto in ceneno sredstvo za odpravo katarja. Krepko pozehanje, ki se da doseči tudi umetno, povzroči s tem, da sd muskulatura ust in grla močno pre- Predvsem jasen pogled v bodočnost ZaHtnjtt ui ji ini M ii petin ii MA petine f Hm - Tilu Ml ' Lh>d»k« tiskarna, I, Z, t Maribora, predstavi tclj Josip Oilaf f Maribora, — Za koaioed) l*da)a ta vrejaj« Viktor Eri e* y Maribora,