Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) K. Vlada avstrijskih in ogerskih dežel. 1. Vlada avstrijskih dežel. [pvstrijske dežele imajo svoje posebno ministerstvo, katerega pod^ ročje je omejeno na avstrijske dežele. Avstrijske dežele so: Avstrijska pod Anižo, Avstrijska nad Anižo, Salcburška, Tirolska in Predarelska, Koroška, Štajerska, Kranjska, Priraorska, Dalraacija, Ceška, Moravska, Šleska, Galicija in Vladimirija ter Bukovina. Ministri so odgovorni državnemu zboru, imenuje jih pa cesar. Avstrijskemu rainisterstvu je na čelu ministerski predsednik, ki je sedaj ob enem tudi minister za notranje reči. Avstrijsko ministerstvo je razdeljeno po svojem podrocju v osem delov, katere vodijo dotični ministri. Avstrijski rainistri so: 1. Minister za notranje reči; 2. minister za bogočastje in nauk; 3. minister za pravosodje; 4. minister za denarstvo ali finance; 5. minister za trgovino; 6. minister za železnice; 7. minister za poljedelstvp; 8. minister za deželnp brambo. Razun naštetih je še nekaj ministrov brez natančno določenega področja (ministri brez portfelja). Avstrijsko ministerstvo je odgovorno državnerau zboru, ki ima pravico tožiti ministre. Od ministrov se sme zahtevati, da poravnajo škodo, katero so povzročili vsled protizakonitega uradovanja državi ali zasebniku. Tožene ministre sodi državni spdni dvor, v katerega volita gosposka zbornica in poslanska zbprnica za dobo šestih let dvanajst nezavisnih in v zakonih izvedenih državljanov, kateri pa ne smejo biti člani državnega zbora. Proti sodbi takega sodišča nimajo ministri pravice priziva. Cesar more tako obsojenega ministra le v slučaju ppmilpstiti, če predlaga pomiloščenje zbprnica, ki je tožila ministra. Oglejmo si še posamezna rainisterstva po njih ppdrpčju: 1. Ministerstvo za notranje reči upravlja nptranje avstrijske reči, n. pr. reči, ki se tičejo ustave, plemstva, občin, zdravstvene reoi, preskrbovanje ubpžcev, društvene reči, državljansko in dpmpvinsko pravico, redarstvo, razvlastitev, popis ljudstva itd. Podrejene so temu ministerstvu cesarske namestnije in deželne vlade (v manjših deželah). Te deželne gosposke upravljajo politično upravo in oskrbljujejo vse reči posameznih dežel razun pravosodstva. C. kr. namestnik ali deželni predsednik zastopa presvetlega cesarja in vlado, ter je predsednik finančnerau deželnemu ravnateljstvu in deželnemu šolskemu svetu. C. kr. namestniku ali deželnemu predsedniku so ppdrejeni okrajni glavarji. Zraven okrajnih glavarstev ima malone vsaka dežela mesta s posebno občinsko ustavo (statutora). Taka mesta so neposredno podrejena c. kr. namestništvu ali deželni vladi. 2. Ministerstvo za bogpčastje in nauk izvršuje zakone in naredbe o verskih in učnih rečeh. Temu ministerstvu so podrejene najvišje cerkvene oblasti v avstrijskih deželah, vseučilišča in sploh višja učilišča, deželni šolski sveti, okrajni in krajni šolski sveti, komisije za državne izpite in osrednja komisija za statistikp, akademije znanosti na Dunaju, v Krakovu in Pragi, osrednja kPraisija za preiskavanje in ohranitev zgodovinskih in umetnih spomenikpv, geološki državni zavod in osrednji zavod za raeteorplogijo in zemski raagnetizem. 3. Ministerstvo za pravosodje upravlja pravosodje, a niraa nikakega vpliva na sodnijske razsodbe. Pravosodnja oblastva so: Najvišje sodišče na Dunaju, višja deželna sodišča, deželna in okrožna sodišča in okrajna sodišča, obrtna spdišča na Dunaju, v Brnu in Belskem, razspdišča za skladišče raesta Dunaja in za prepire pri voznini železniških in parobrpdarskih družb na Dunaju, odvetniške in nptarske zbprnice. 4. Ministerstvo za denarstvo ali finance skrbi zlasti za državne dohodke in ima pod sabo vse urade, kateri se bavijo z upravo denarstva. Posebno spadajo sem finančni uradi, ki vodijo vse državne denarstvene reči v posaraeznih deželah. Temu ministerslvu so podrejena v večjih deželah finančna deželna ravnateljstva, v manjših deželah pa finančna ravnateljstva, katerim so podložne davkarije in carinski uradi. Tadi solni uradi v planinskih deželah so podrejeni ministerstvu, solni uradi v Dalmaciji, Galiciji in Bukovini so pa podrejeni dotičnira deželnim uradom. 5. Ministerstvo za trgovino upravlja trgovinske in obrtnijske reči, brodarstvo in zavode za občila (pošte, brzojave in telefone) razun avstrijskih železnic. Oblastva za trgovino in občilaso: Trgovske in obrtniške zbornice, c. kr. merosodna nadzorniŠtva in merosodni uradi, c. kr. morski urad v Trstu, javni zavodi za kredit, obrt, zavarovanje, trgovino in občila itd. 6. Ministerstvo za železnice upravlja državne železnice, to so namreč po državi sezidane ali nakupljene železnice. To ministerstvo se je osnovalo leta 1896. in je prevzelo v svojo skrb železnice, katere je dotlej upravljalo ministerstvo za trgovino. Izlocile so se iz ministerstva za trgovino vse železniške reči in dale ministerstvu za železnice, kateremu je tudi podrejeno generalno ravnateljstvo in generalno nadzorstvo državnih železnic. 7. Ministerstvo za poljedelstvo ima upravo raznih delov zemljedelstva, poljedelstva, logarstva in lova, rudarstva, državnih posestev, državnih gozdov in rudnikov (razun solarn), posestev verskega zaklada in ucnih zalog. V področje tega ministerstva spadajo: Rudarska glavarstva in ravnateljstva, rudarski okrajni uradi, upravne oblasti gozdov državnih posestev, rudnikov in plavžev, kmetijska in gozdarska iskušavališča, deželnokulturna svetovalstva. 8. Ministerstvo za deželno brambo oskrbljuje avstrijsko deželno brambo, črno vojsko in žandarmerijo. V področje tega rninisterstva spadajo tudi reči, tičoče se vojne dolžnosti, dopolnitev vojske, novačenje in skrb za oskrbovanje in nastanjenje vojakov. Nadpoveljstvo c. kr. deželne brarabe je na Dunaju. — Včasih tudi imenujejo ,,ministre brez portfelja", kateri iraajo manjše podrocje. Taka ministra sta bila n. pr. v Taffejevem ministerstvu minister za Ceško in rainister za Galicijo. V sedanjera Badenijevem rainisterstvu je doslej le rainister za Galicijo, ni pa ministra za Ceško. 2. Vladaogerskihdežel. Po ogerskem državnem pravu je palatin kraljevi namestnik na Ogerskem. To dostojanstvo pa sedaj ni oddano, dokler ne določi njega področje poseben zakon. Ogerske dežele imajo avstrijskemu mi- nisterstvu slično sestavljeno ministerstvo, katero posluje le za pgerske dežele in je odgovorno ogerskemu državnerau zboru. Ogersko ministerstvo šteje devet rninistrov. 1. Miiiisterstvo za notranje reci ima politično upravo. Ogersko je razdeljeno v(64 županijj (komitatov) in 25 mest s posebno upravo. Županije in samostalna rnesta so neppsrednp podrejena osrednji vladi. V županijah je predstojnik ,,veliki župan", v mestih Bžupan". »Podžupan" upravlja županijo, »županijski sodnik" pa pkraj. 2. Ministerstvo za bogočastje in nauk ima tisto ppdročje kakor dotično avstrijsko ministerstvo. 3. Ministerstvoza pravpsodje. Najvišje sodišče za Ogerskp je septemviralni stol. Pod njim sta kraljeva sodnijska stola v Budapešti in Maros-Vasarhelyju. Kot prva instanca ppsluje 66 županijskih sodnih stolov in 374 okrajnih sodišč. 4. Ministerstvo za poljedelsvp, obrt in trgovino upravlja rudarstvo, logarstvo in brodarstvo. 5. Ministerstvo za občna dela in občila ima v svojem ppdročju javne zgradbe, železnice, pošte in brzojave. 6. Ministerstvo za deželno brambo skrbi za dopplnitev, hrano in nastanjenje vojske, deželne brambe ali hpnvedov in črne vpjske. 6. Ministerstvo za denarstvo ali finance ima v obče enako ppdročje kakor slično avstrijsko ministerstvo. 8* Ministerstvo za Hrvatsko in Slavonijo posreduje raed kraljera in hrvatsko-slavonsko vlado. Ban je na čelu kraljevi deželni vladi v Zagrebu, katera upravlja notranje in denarstvene reči, bogočastje in nauk in pravosodje. Kraljevi deželni vladi je ppdrejenih 8 županij in 8 kraljevih satnostalnih mest. 9. Minister na najvišjem dvoru na Dunaju posreduje med kraljem in ogerskim ministerstvpm. (Dalje prih.)