AMERIŠKA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN DM LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME 8LOVENIAN MORNINU DAILY NEWSPAPER NO. 97 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 26TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. Najstarejša ameriška delavska unija klice delavce za borbo proti mladostni delavski organizaciji, kateri načeljuje Lewis Washington, 25. aprila. American Federation of Labor, najstarejša ameriška delavska organizacija, ki šteje skoro štiri milijone članov, delavcev, v svojih vrstah, je napovedala boj najmlajši ameriški delavski organizaciji, Committee for Industrial Organization, kateri organizaciji načeljuje John Lewis. American Federation of Labor je sklicala javni shod na dan 18. maja, ki se bo vršil v Cincinnati, Ohio. Namen tega shoda je določiti, kako nabrati dovolj denarja za uspešno borbo proti C. I. O. Na javno zborovanje v Cincinnati so bili poklicani unijski uradniki 168 različnih delavskih organizacij, ki tvorijo American Federation of Labor. Včeraj je bila pravkar končana seja eksekutivnega odbora American Federation of Labor, ki je bila zelo burna. Glavno vprašanje na tej seji je bilo izključenje desetih de- lavskih unij ,ki so bile dosedaj članice American Federation of Labor. Več glavnih uradnikov unije je zahtevalo izredno konvencijo tozadevno, toda je bil predlog poražen. Sklenilo se je pa sklicati vse uradnike lokalnih unij v federaciji in na tem zborovanju najti pota in sredstva za boj proti "upornikom delavcev," ki se zadnje čase zbirajo v Committee for Industrial Organization. American Federation of Labor bo posegla na polje organiziranja, katero si sedaj lastijo pristaši Lewisa. Tekstilni, pe-trolejni in kovinski delavci pridejo na vrsto za organizacijo. Začela se bo ogromna borba med delavci samimi. Na eni strani je American Federation of Labor, na drugi pa Committee for Industrial Organization. Koliko bo imel delavec koristi od te delavske borbe, bomo kmalu videli. Na vsak način je pa potrebno, da naši delavci pazno sledijo tej borbi. Rožice, seveda! Washington, 25. aprila. Tekom debate v senatni zbornici kongresa se je včeraj dognalo, d; Delo išče ženska, da bi prala na domu. Zglasite se na 2407 Hamilton Ave. (98)ij SERVE ONE ANOTHER Every Catholic a Member! CATHOLIC CHARITIES WEEK April 25th to May 1st Lako, kakor da to ničesar ne pomeni. "Držite mi svetiljko, Jana, takoj se lotim dela." "Skalovje se je usedlo," je zamolklo ponovila za njim. Prijela je leščerbo, gledaje ?a še vedno kakor omamljena. Aldous se je z golimi rokami spravil na delo. Pet minut še ni bilo prešlo, ko je spoznal, da bi bilo nadaljevanje blaznost. Z golimi rokami ni mo-?el očistiti rova. A delal je ralic temu; z zversko besnost-jo je ruval skale in glinasti skril; manjše gruče je valil na -Iran, v večje se je upiral, da so mu pokale žile in kite na rokah. Nekaj minut se je boril kakor blazen. Sklepi so mu ;krtali, ko se je siga,je pehal s tamenjem; roke, vse odrte in razrezane, so mu krvavele — n neprestano so mu bučale v flavi Blacktonove zadnje besede: danes popoldne ob štirih! — Danes popoldne ob štirih! Naposled je zadel ob tisto, o čemer je slutil, da mora kmalu priti; ob trden zid! Bolvani, skril in zemlja sp bili stlačeni, kakor da so jih namenoma zbili z batom. Neka.) trenutkov se je boril s seboj, da bi obvladal svoja čustva, preden se ozre na Jano. V njegovi glavi je vstajala obupna, živa predstava, da bije svoj poslednji boj — boj za njo. Otepal se je in si brisal z žepno rutico blato in prah "z obraza. Med tem se .je osvestil. Njegov bistri duh se je malone radostno vzravnal in pogledal svoji poslednji, ve- liki borbi v lice. Nadčlovek se je vždramil v njem. Ko. je stopil k Jani, ni bilo v njegovih črtah niti sledu o kakem strahu. Neprisiljeno se je smehljal v pošastnem 'svitu leščer-be. "Težko je to delo, Jana!" Zdelo se je, da ga ne čuje, kaj pravi. In zdajci se je sklonila k njim s svetiljko. "Roke so vam krvave, John." Bilo je prvič, da ga je tako ogovorila. Mir njenega glasu in trdna laskavost njene roke, ko se je dotaknila njegove desnice, sta mu blagodejno presu-nila dušo. Od njegovih iznakaženih in krvavečih rok se je ozrla nanj; to niso bile več tiste tope, brezupne oči, ki so strmele vanj pred petnajstimi minutami. Osuplost mu ni dala, da bi izpregovoril. Strahotna tišina je delala to trenutje še bolj pretresljivo. Teda.jci jima je udarilo na uho: tik-tik-tik-tik. Tikanje ure v njegovem žepu! Ne da bi odtrgala, oči od n jegovega obraza, je vprašala: "Koliko je ura, John?" "Jana—" "Ne bojim se," je šepnila. "Danes popoldne sem se bala, a zdaj se ne bojim. Koliko je ura, John?" "Bože moj — saj naju od-kopljejo!" je vzkriknil divje. "Jana, menda ne mislite, da naju ne bi odkopali, kaj? Zakaj bi bilo nemogoče? Udor skalovja je zasul električni vod. Sklenili so, da naju od- J. O. CURWOOD: Lov na ženo ROMAN Pridobivajte člane za S. D. Zvezo Pri delu Fort Peek jezu v Montani. Jez bo stal $72,-000,000 in bo največji, s zemljo zasut jez na svetu. Delajo fja WPA delavci. Umetno jezero, ki bo nastalo za jezom, bo zbiralo vodo za irigacijo v suši. V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI BLA-GOPOKOJNEGA OČETA ki je preminul dne 26. aprila, 1927. Dragi in ntzabni cče. Še vedno so nam na cčesu solze, ko ob obletnici pcklekamo na Vaš grob. Še vedno nam je tesno pri srcu, ko molimo k Bogu očenaš aa Vaš mirni počitek. In še vedno slišimo biti Vaše dobro srce, katero je bilo napolnjeno očetovske ljubezni do nas otrok. Ob žalostni obletnici Vam kličemo: Mir Vam bodi "ob sosedščini naše nezabne mame in vaše ljubljene soproge. Otroci. Cleveland, O., 26. aprila, 1937. Ameriška bojna ladja New York, bo komandirana h kronanju angleškega kralja na 18. maja. Ta bojna ladja je bila poveljniška ladja mornarice Zed. držav v svetovni vojni. CAN'T VOL) REM£fAe£k WHAT \VOUR PADDY CALLED GOLLY -1 DON'T KNOW, y I WANT SOME CIGARS FOR MY PAD ^ AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. f Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrorine listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnlli cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke Rabljene električne ledenice, prejšnja cena $199.50, sedaj $99.50, dokler jih je kaj v zalogi. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. MO-BUT I REMEMBER WHAT HE CALLED THOSE v MOM GOT HIM. ^ LOUIS OBLAH TBt OVTNA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HKnderson imp Sodnije so prišle na pomoč narodni kampanji za večjo varnost na podeželskih cestah. Na sliki vidite sodnika Charlesa Neivella Carnsa iz Los Angelesa, ki s sliko, predo-čuje kršilcu prometnih postav., kaj se lahko zgodi, ako av-tomobilist vozi neprevidno. "Do smrti bom hroma," mi je rekla čez pol ure, ko se je poslavljal od nje, da bi spremil Blacktona k njegovim železniškim delavcem. "To j« moje plačilo za to, da sem iz-kušala biti prijazna z vami Kakor vidim, soi nekateri pisatelji strašno neznosni!" "Ali ne bi šli z menoj takoj po obedu na majhen izpre-hod?" .jo je vprašal. "Prav malo verjetnosti je, da bi šla!" "Prosim vas, Ladygray!" "Morda se premislim. Videli bomo." S temi besedami ga je osta-vila; ko je stopila s Peggy Blacktonovo v hišo, se ni ozrla nanj. Kasneje pa, ko sta odhajala, sta videla zgoraj pri oknu, ki je zrlo na cesto proti mestu, dva obrjvza in dvojica rok, ki sta jima mahali v slovo. Obedve nista mogli biti roki Peggy Blacktonove. "Midva z Jano se pojdeva popoldne izprehajat, Black-ton," je rekel Aldous. "Hotel Joseph Klemenčič i sem vas samo opozoriti, da ne i | bi skrbeli zastran naju, ako se ./ 7 - ne bi vrnila do štirih. Ne ča--Ika.ite naju. Morda si ogledava ; razstrelbo z vrha kakega hri- - ba." Blackton se je namuznil. "Ne zamerim vam," je dejal. "Kot opazovalcu, John, se mi vidi, da boste kmalu imeli smo- - ter. ki boste živeli zanj — ne samo upanja!" "Nadejam se — da." "Ko sem jaz hodil s Peggy, se ne bi bil dogovoril z njo za . majhen izprehod — kakršen bo vaš! — samo zato, da si ogledava vzbuh coyota, pa da je šlo za razstrelitev vsega Rocky - mountainskega gorov-; ja!" "A vi bodite tako prijazni in j sporočite Mrs. Blacktonovi, da | se morda ne vrneva ob štirih!" "Ne bom pozabil. In — " : Blackton je naglo puhal dim iz svoje pipice. "In, John — , tetejaunski pridigar je naš neposredni sosed, da veste!" Od tistega trenutka pa do . obeda je bil John Aldous v ne-i kam nenaravnem razpoloženju, skoro kakor da sanja. Njegovo upanje in njegova blaženost sta dosegla vrhunec. Slutil je, da pojde Jana popoldne z njim na izprehod, in čeprav se je resno trudil, da bi si dokazal. nasprotno, vendar ni mogel potlačiti v sebi občutka, da utegne imeti ta dogodek zanj velik po.nen. Malone vročično se je zanimal za delo Pavla Blacktona. Ko sta se. malo« pred poldnevom vrnila v bungalow, je šel v svojo sobo, obril se in se pripravil za obed. Jana, Blackton in Peggy so ga že čakali, ko je prišel doli. Prvi pogled na Jano ga je navdal z zaupanjem. Bila je napravljena v gladko izpreha-jalno obleko. Priprava obeda se mu ni zdela še nikoli tako počasna kakor danes in neštetokrat se je zalotil, kako preklinja kitajskega kuharja Toma. Ena je bilo, preden so sedli k mizi, in dve, ko So vstali. Ko sta z Jano stopila iz bungalowa, je bila ura četrt na tri. "Ali pojdeva gori v hribe?" je vprašal. "L^epo bi bilo z viška gledati eksplozijo." "Opazila sem, da ste v nekaterih stvareh zelo pozorni," je rekla Jana, kakor da ni slišala njegovega vprašanja. "Na primer —, v vsem, kar se tiče kodrov, ste nedosežni. Drugače pa ste kakor slepec, John Aldous!" "Kaj mislite s tem?" je vprašal zmedeno. "Davi sem izgubila šal, pa niste opazili. To je čisto neobičajen šal. Kupila sem ga v Kairu in ne maram, da bi mi zletel v zrak." "Ali mislite—" "Da. Prav gotovo sem ga izgubila v votlini. Ko smo stopili vanjo, sem ga še imela." "Tedaj se vrniva ponj," je ponudil. "Dovolj časa nama ostane, da se vzpneva pred razstrelbo na hrib." Čez dvajset minut sta dospela k temni odprtini rova. Nikjer ni bilo videti žive duše. Aldous je nekaj časa po žepih iskal užigalic. "Počakajte tu," je rekel. "Ne zamudim se niti dve minuti." Stopil je v rov, prišel do celice in prižgal užigalico. Sve-tiljka je še vedno stala na praznem sodcu. Prižgal jo je in jel iskati ogrtača. Tedajci pa je začul za svojim hrbtom šum. Obrnil se je in je zagledal Jano, ki je stala, v svet- lobi leščerbe. "Ali ga boste našli?" je Jana, vprašala. "Nimam ga še . . ." Sklonila sta se fiad kamenim tlakom in čez nekaj trenutkov je Jana radostno vzkliknila, pobiraje svoj šal. Tisti mah, ko sta se vzravnala in sta pogledala drug drugega, pa je John Aldous začutil, kako mu je mahoma zastalo srce, in Jana je prebledela kakor smrt. Celica iz kamenitih bolvanov se je zamajala; začulo se je zlovešče oddaljeno bobnenje iiii ko je Aldous pograbil Jano za roko ter skočil z njo proti rovu, se je bobnenje izpremenilo v oglušujoč ropot in silen puh vetra jima je udaril v obraz. : Leščerba je ugasnila, vse okoli njiju se .je zgrnila črna tema. Zdelo se je, da se ruši gora nad njima; sredi grmenja se ! .je oglasil divji, obupen vzkrik iz Janinih ust. Na koncu rova nista več videla solnčne bleščave, ampak temo, nepredirno temo; in iz rova so se valili oblaki prahu in skal, ki so padale v temno votlino in dvigale prah. "John! — John Aldous!" "Evo me, Jana! Takoj pri-žgeva svetiljko!" Njegova roka je utipala leščerbo. Prižgal jo je iznova in Jana se je prijela k njemu z obrazom beliin kakor lice smrti. Aldous si je dvignil leščei-bo nad glavo; oba sta pogledala Itja, kjer je bil nedavno še rov. Namesto odprtine sta videla samo grmado skal. Rov je bil zasut. Tedaj sta se po-1 časi obrnila drug proti drugemu in sta spoznala, da oba razumeta; smrt je vstajala nad njima v tem strašnem, s skalami zasutem grobu . . . Strašna smrt! Njiju ustnice niso zmogle besede, ko so se oči srečale v groznem, nemem umeva-nju te gotovosti. SSmrt je plahutala nad njima . . . XIX. Janine blede ustnico so prve izpregovorile. "Rov je zaprt!" je šepnila. Njen glas je bil tuj. To ni bil Janin glas. Bil je obupen do neresničnosti in tudi v njenih očeh je bil obup, ko so nepremično strmele v njegove. Aldous ni mogel odgovoriti. Grlo mu je bilo kakor zalepljeno in kri mu je zastajala, ko je zrl Jani v mrtvaško bledo lice in čital v njenem pogledu gotovost, da razume položaj. Nekaj časa se niti ni mogel ganiti ; nato pa so posledice nenadnega strahu prav tako mahoma izginile, kakor so bile nastopile. Nasmehnil se je in iztegnil roko proti njej. "Skalovje se je usedlo in je zasulo ustje rova," je dejal, premagujoč se,; da bi govoril kopljejo. Nikake nevarnosti ni — prav nikake! Le mraz je tu in skrbi me, da se ne bi prehladili!" "Koliko je ura?" je ponovila tiho. Nekaj trenutkov jo je nepremično gledal. Srce mu je poskočilo, ko je videl, da mu je morala verjeti; čeprav je bilo njeno obličje bledo kakor križ iz slonove kosti, se mu je vendar smehljala—da! Smehljala se mu je v sivem, pošastnem somraku smrti, ki se je razprostiral po votlini. Izvlekel je uro in je pogledal nanjo v luči svetil.jke. "Četrt na štiri," je rekel. "Se pred štirimi bodo na delu — Blackton z dvajsetorico mož. Osvobodijo naju za časa, da pojdeva k večerji." "Četrt na štiri," je ponovila Jana; besede soi ji čudno mirno prihajale z ustnic. "To pomeni—" Napeto je čakal, kaj poreče. "Da nama je živeti še pet in štirideset minut!" je dejala. Preden je utegnil odgovoriti, mu je potisnila leščerbo v roko in ga prijela za drugo roko z obema svojima rokama. (Dalje pihodnjič) --o-