EH GLAS Leto XLV - št. 68 — CENA 38 SIT Kranj, torek, 1. septembra 1992 Slovenski vrh na slovenskem vrhu - V soboto in nedeljo je bilo pod pokroviteljstvom Predsedstva Republike Slovenije tretje srečanje »Slovenski vrh na slovenskem vrhu«. Udeležba je bila prav tako vrhunska - 200 slovenskih direktorjev in ministrov. Prvopristopnike je po planinskem običaju krstil predsednik predsedstva Milan Kučan. Na sliki: trije udarci z vrvjo so padli tudi po zadnjici general-majorja Janeza Slaparja. NOVO V KRANJU MENJALNICA D-D Publikum na Bleivveisovi 16 (toćno tam. kjer spreiemamo male oglase za Gorenjski glasi Smučarji spet v Škof ji Loki Škof/a Loka, 1. septembra - Med dijaki škofjeloške gimnazije bodo danes sedli k pouku tudi prvošolci smučarskega razreda. Po dveh letih bo namreč v škofjeloški gimnaziji spet smučarski oddelek, ki ga bo obiskovalo dvajset mladih smučarjev al-pincev, tekačev in smučarjev akrobatov. Vodstvo smučarskega oddelka so na gimnaziji zaupali profesorici Mileni fcordež, naši nekdanji re-prezentantki v smučarskih tekih. (Več v Stotinki) • V. Stanovnik Danes se začenja novo šolsko leto Aktivno delo policije branj, ]. septembra - Danes se začenja novo šolsko leto, s tem pa tudi vse prometne težave, kijih povzročajo nevestni vozniki z ogro-ftajem prometne varnosti otrok. Prometna policija ho tudi letos tzvajala poostren nadzor v okolici šol in na poteh, po katerih hodijo otroci v šolo. Priprave na novo šolsko le/o tO te v policiji začele že v zadnjih rednih avgusta. Preverjali so prometno signalizacijo, var-n'M' prometnih poti, ter kontrolirali. <. te ^l>' nahajajo napačno PQrkirana ali celo zapuščena vozilu, ki ovirajo poti. Ugotovili so. da /<• na tignalizaciji nekaj man/ših napak, ki /ui w< jih cestna P°djetja že odpravila, tako da je s tega vidika vse pripravljeno. *** dni prvega tedna v novem šolskem letu bodo pred vsemi os-novnirm iolami ttali policisti, ponekod pa bodo sodelovali tudi s (,<*ni ZžsAM in ostalih organizacij, ki so odgovorne za varnost °trok. Sicer pa pogrešajo aktivnejše sodelovanje občinskih Sve-'°v za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki niso sklicali sestankov, na katerih bi se dogovorili o nadzoru varnosti otrok z 'pi'ilinu pristojnimi službami Prevozniki bodo tako kot že v ne-*aV minulih letih tvoja vozila imeli ustrezno označena, pred šolali pa bodo ustavljala tako. da otrokom ne bo potrebno prečkati cest. Policija ho po potrebi okrepila nadzor tudi v prihodnjih ted-"ll>- pron kršilcem predpisov, predvsem pa proti tistim, ki bodo "ftrožah varnost otrok. Ne bo pa odveč, če se preventiva začni- it Pfcd otrokovo pol/o v solo. \ai srno odrasli otrokom v zgled iti tU- Upomoć v prvih lobkih dneh. 0) M. C. /iri. 28. avgusta - V petek zvečer je bila v kinodvorani v Zireh sklepna prireditev prvega dela kviza "Zadetek v petek", ki smo ga od aprila naprej pripravljali skupaj Radio Žiri in Gorenjski glas. V prijetnem vzdušju so si tekmovalci tudi tokrat priborili lepe denarne nagrade, za zabavo pa so poskrbeli Gašperji s Kondijem Pižor-nom in "skriti gost" Tone Fornezzi - Tof. Pokrovitelj prireditve je bila Alpina. V. S., foto: J. Cigler $00 kandidatov za SQ Kr stv*nJ' 31, avgusta - V Kranju bo 8. septembra predsednik Predsed-y V* R Slovenije Milan Kučan odprl drugo sejemsko prireditev Slo-1^ s*i proi/vod - Slovenska kakovost Si), v katere organizacijo v ^"nju so > okviru /druženja SO vključene <.ospodarska /borniea pp*en|j*. Obrtna zbornica Slovenije, G/S /druženje trgovine in „^ Gorenjski sejem. Na sejmu je do tega trenutka že prijavljenih r°g 100 podjetij i/ Slovenije, /a /nak Slovenska kakovost pa je 500 kandidatur. tcy okviru Združenja so |i izdelana metodologija za dodeli-Do liI'11 • ' s'ovcnskc razpoznavnosti in slovenskega porekla na škn mci'n'"'°dnc primerljivosti in metodologije za marketm Vc P°sPcševan|c in tr/enjc Podelitev /n.ik.i ho jamstvo /a slo ■ poreklo, na podlagi podelitve pa bo do konca leta izšel (UitiL***'°g. * katerem bodo vti tehnični in drugi podatki o iz-s 'h. in pg bo pravzaprav slovenska poslovna knjiga, ki naj bi **»ko leto dopolnjevala. • A. Z. 2&000 slovenskih otrok bo danes prvič sedlo v šolske klopi. Naj varno, srečno in uspešno nadaljujejo svojo pot. Us ŠOLSKA POT S takšnimi tablami smo opremili polovno slovanskih šol, ki so še poM-k'i i/|V)Mjvl|cnc nevarnostim v prometu Adriatic* V soboto je Rekreacijski klub Večno mladih fantov pripravil tradicionalni pohod na Stol. Pohod je uspel, kot se za tradicijo Večno mladih spodobi - prav tako pa tudi zaključek s kulturno-zaba-vno prireditvijo, ognjemetom in veselico v Radovljici. I oto: Polona Kragelj rt /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMUL^/) BAN PRII KA IRANKA .aoosi. ftMHKH Alpe so način življenja Slovencev. Nedavna okrogla miza o Triglavskem narodnem parku je pravzaprav zadela ob dve bistveni vprašanji: ali naj osrednji del Julijcev ostane naša skupna last in skrb ter kako naj bi skrb in omejitve, ki jih prinaša, uveljavljali. Nerazrešenost teh vprašanj pa že ima posledice, ki se dnevno poglabljajo. Kdor je zašel v teh dneh na ta območja, zlasti pa v tako imenovane turistične centre, je lahko opazil nekatere spremembe, kijih prinaša sproščena zasebna iniciativa ter več ali manj (pre)počasno prilagajanje turističnih "velikanov" novim razmeram, vse to pa še zdaleč ni v prid iskanjem nove slovenske identitete, ki postavlja Alpe v samo središče tovrstnih zanimanj. Slovenci smo vrednost in občutljivost gorskega sveta k sreči dovolj zgodaj spoznali in ga pravočasno zavarovali. Kakšna naložba je bil ta korak, lahko le slutimo, ob vedno bolj popularnem tako imenovanem ekoturizmu. Sam zakon pa seveda še zdaleč ni dovolj. Za vse našteto je zagotovo bistveno pravno stanje in zlasti občutek: ali gre za skupno dobrino ali le za skupek individualnih lastnin, ki jih bolj ali manj uspešno generalno usmerjamo. Se bolj. kot še nedokončni odgovor na to vprašanje, pa je za učinkovito uresničevanje varstva naravnega parka potrebno še znamo več: poznavanje in osveščenost, ki bosta narekovali ciljem tovrstnega razvoja prilagojene dejavnosti, ravnanja in obnašanja, ustrezno organiziranost in materialne možnosti kot nadomestilo izvajanju nujnih omejitev, ki soj>o-_ sanih postopkov, v katerimi je zlasti posege v najobčutljivejši prostor moč uravnavati. In pri naštetem je učinkovita vloga organizacije Triglavski narodni park nepogrešljiva: na podlagi znanstveno domišljenih dognanj in strokovnih ocen izkušenj v svetu mora postati usmerjevalka razvoja v parku in zlasti us-klajevalka pogosto zelo nasprotujočih si interesov in potreb. Za to pa niso dovolj le več ali manj kabinetna razmišljanja, pač pa trdo delo na terenu, med ljudmi, njihovimi organizacijami, društvi in skupnostmi. Taka organizacija, že zaradi svoje potrebne skrajne doslednosti, ne more imeti pridobitnega značaja, celo več ustvariti je potrebno materialno osnovo za nadomestila škod. ki jih omejitve prinašajo. Vse našteto je danes še daleč od opisanega: TNP ne ve. kaj se pripravlja v turizmu, pravega sodelovanja s turističnimi in planinskimi društvi, zainteresiranimi KS in podjetji še ni oz. ga je znatno premalo. Ideja o ustanovitvi sklada TNP. kot fondacije za izravnavanje škod zaradi posebnega režima, je le še v glavah. Čas zahteva spremembe tudi v TNP. saj bodo Alpe neizogibno morale dobesedno postati način življenja precejšnjega dela Slovencev in k temu mora TNP odločilno prispevati. • S. Zargi DANES p GLASOVA a StotinkA "KRAJA"TUŠKA JE PRINESLA NEGOTOVOST V EKIPO t ZMAGA KONČNO TUDI ZA ŽIVILA NAKLO TRIATLON ŽELEZNE VOLJE IN MOČI POKAL "CASINO BLED" JESENIŠKIM HOKEJISTOM Več kot umor v Orient-ekspressu Umor v Orient-expressu, kakor se je zgodil v istoimenskem romanu Agathe Christie, še danes vzbuja zanimanje bralstva, čeprav je le namišljen. Pomislite: umor, ki ga v resnici sploh ni bilo. je vzburil fantazijo petičnežev, ki so si lahko privoščili potovanje v legendarnem vlaku in tistih, ki so o tem lahko le brali. Za to, da so se zdramili potomci teh potnikov in bralcev, ki še vedno prebivajo ob zahodnih postajah nesmrtnega ekspresa, pa je bil potreben pomor tisočev ljudi v krajih, skozi katere je vozil. Orient-e.rpress, ki je svoj čas sopihal od Pariza (oz. Londona) do Istambula, ne vozi več. Pa tudi, če bi hotel, bi ne mogel, saj je del proge na relaciji Zagreb - Beograd zaprt, južno od nje pa divja vojna brez primere. Pomor, več kot umor, ki ga povzroča, je s posredovanjem medijev najprej zdramil zahodno publiko, ki je razvajena od vsakovostnih kriminalk in je »navadni« umori ne prizadenejo več kot toliko. Ob vznemirjenosti te »kriminalne« publike so se naposled zganili tudi njeni politiki in se zbrali v Londonu, da bi uprizorili prvorazredni medijski in politični spektakel, konferenco o vojni in miru v krajih, kjer okcident prehaja v orient. O vrelomu, ki je med vzhodno in zahodno politično stranjo neba zazijal v balkanskih tleh, smo na tem mestu že pisali. Balkan je bil od nekdaj pod oblastjo velikih imperijev. Ko se je razdvojil rimski, se je nova meja med vzhodnim in zahodnim cesarstvom zarisala ravno čez bosanska in hercegovska tla. da bi se v poznejših stoletjih poglobila do omenjenega preloma. Bizantinski del imperija so čez tisoč let osvojili Turki, njim nasproti pa se je na zahodu postavila Avstrija. Moč turškega imperija je v 19. st. opešala in balkanski narodi so se začeli osvobajati. Tisto, kar so dosegli na bojiščih, so jim nato v večji meri priznali na mirovnih konferencah Po porazu v vojni z Rusijo (1877/79) je morala Turčija v letovišču San Stefano blizu Carigrada pristati na mirovne pogoje, ki so Rusom in njihovim slovanskim zaveznikom na Balkanu obetali velike pridobitve. Tako velike, da sta se jim Avstro-Ogrska in Anglija postavili po robu in zahtevali revizijo sanste-fanskega sporazuma. To se je zgodilo še istega leta v Berlinu. Berlinski kongres (1878). ki mu je predsedoval Bismarck. je med drugim potrdil neodvisnost in ozemeljsko povečanje Srbije (dotlej omejene na Turkom podložni beograjski pašaluk) in Črne Gore. Avstro-Ogrski pa je »poveril« okupacijo BiH. v kateri naj bi poslej vzdrževala red. Kako se je ta mandat končal (1914). je znano. Na predvečer prve sv. vojne so si Srbi v balkanskih vojnah izbojevali nova ozemlja. In spet so jim ozemeljske pridobitve priznali na mirovni konferenci - v Londonu (30. maja 191 i)' Koliko so pridobili po prvi vojni, na mirovni konferenci v Parizu, je dobro znano tudi v deželi kranjski, saj je takrat padla pod srbsko t\o-™ *•> nnrt nin nvfnln y>v/> Hrt Innskpon rt/nria1 V zadnji balkanski vojni (1991/92) pa je naneslo, da so Srbi več izgubili kot pridobili. Njihova »logika« pa ostaja: upajo, da jim bo londonska konferenca potrdila, da lahko obdržijo tisto, kar dejansko s silo že ali še držijo: hrvaške in bosanske krajine. Kosovo, Sandžak, Vojvodino... Ce bo tako, potem ta balkanska vojna ne bo zadnja. V pričakovanju sporazuma opozorimo še na en nesporazum na mnenje, da je med balkanskimi narodi zavladalo sovraštvo, ki je smrtno in nepremagljivo. To ne drži. Do 1918, ko so bili razdeljeni in vsak pod drugo oblastjo, so si celo prizadevali, da bi se združili. Zasovražili so se šele v Jugoslaviji, kije res bila en velik nesporazum, hkrati pa vsakemu od njih po svoje potrebna: Srbom je pomenila novo polje, na katerem so lahko gojili megaloman-stvo: Hrvatom je bila potrebna za spregled njihovih ilirskih utvar: Slovenci, ki so se vanjo zatekli pred resničnim raznarodovalnim pritiskom s severa in zahoda, so nato spoznali, da so z dežja prišli pod kap Črnogorci so v Jugo izgubili svojo državnost. Makedonci pa so se šele v njej razvili iz naroda v nacijo (državotvorni narod). In ne nazadnje Jugoslavija je bila inkubator, v katerem so se islamizirani Hrvati in Srbi prerodih v Muslimane z veliko začetnico... Po razhodu zgoraj navedenih je treba določili nova načela miroljubnega sožitja med njimi. Londonska konferenca bo uspela, če bo po njej vlak iz Londona lahko spet peljal v Istambul po sledovih Orient-expressa - z morebitnim umorom ali brez, vsekakor pa brez pomorov! Okrogla miza o Triglavskem narodnem parku Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju Srednja vas 73, Srednja vas v Bohinju Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju Kandidati morajo poleg z zakonom določenih splošnih pogojev izpolnjevati še tele: 1. da ima visoko ali višjo izobrazbo kmetijske, gozdarske ali ekonomske usmeritve 2. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah 3. celovitost strokovnega znanja ter osebnostne kvalitete in sposobnosti 4. da priložijo program dela in razvoja zadruge Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo do 8. septembra 1992 na naslov: Razpisna komisija. Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju, Srednja vas 73, 64267 Srednja vas v Bohinju. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Tudi park naj bo predvsem za ljudi Ohranjeni alpski svet mora postati osrednji turistični motiv Slovenije, za njegovo varstvo pa bo potrebno več usklajevanja in sodelovanja, zlasti z ljudmi. Kranjska Gora, 29. avgusta - V okviru prireditev Dnevi Triglavskega narodnega parka je bila danes v hotelu Lek v Kranjski Gori okrogla miza o Triglavskem narodnem parku, ki je ponovno poudarila, kot je dejal eden od udeležencev, mnogo "večnih resnic", pokazala mnoge neusklajenosti in pomanjkanje sodelovanja, pa tudi nekaj različnih pogledov na nekatere bistvene stvari. Presplošno zastavljena razprava pa ni dala kakšnih pomembnih zaključkov, razen soglasja, da je potrebno ta predel nadvse občutljivo ohranjati in čuvati. Uvod v večer je bilo v preddverju kranjskogorskega hotela Lek odprtje razstave slik Drage Soklič, ki je v akvarelni tehniki upodobila motive iz Triglavskega parka in s tem lepo opozorila na lepote, o katerih naj bi ta večer tekla beseda. Poleg predsednika sveta Triglavskega narodnega parka - člana predsedstva Republike Slovenije in predsednika Zelenih Slovenije dr. Dušana Pluta, se je otvoritve in okrogle mize udeležil tudi minister za turizem mag. Janez Širše, namestnik ministra za varstvo okolja in urejanje prostora Mitja Bricelj, številni predstavniki zavoda Triglavski narodni park, župana občin Radovljica in Jesenice, predstavniki Zavoda za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter krajevnih skupnosti in planinskih društev. Razstavo je odprl in okroglo mizo vodil Jože Dežman. V uvodnih predstavitvah pogledov na okrogli mizi je dr. Dušan Plut poudaril, da postaja ohranjanje masiva Alp v Evropi ena najpomembnejših nalog, kljub temu da obsega to območje izredno velik prostor na katerem živi več kot 7 milijonov ljudi, letno na o;i nhii^ več kot 100 milijonov turistov Taka obremenitev sveta, ki je izpostavljen stalni eroziji, zaradi sestave tal in njene propustnosti pa zelo izpostavljen nepredvidljivim možnostim onesnaženja, zahteva posebne ukre- pe in režime bivanja, ki morajo najti pravo ravnotežje med možnostimi tega okolja, prebivalci in njegovimi obiskovalci. Mednarodno podpisana konvencija o Alpah vzbuja različne odmeve in odnose, kar se dogaja tudi pri nas, je menil dr. Plut, bistvo pa je, kako najti to sonaravno sožitje. Na napakah drugih se lahko veliko naučimo (n.pr. posegi v francoskih Alpah) in jih še pravočasno preprečimo - za to je pri nas k sreči še čas. Minister mag. Janez Širše je poudaril, da se mora Slovenija po osamosvojitvi posloviti od propagiranja morja (in njegove cenenosti) kot glavnega turističnega cilja. Ob omejenih možnosti zdraviliškega turizma bodo prav Alpe postale tisti predel, ki ga lahko zelena Slovenija ponuja in promovira kot turistični cilj, pri čemer se moramo posloviti od množičnega (kolektivnega) turizma in se usmeriti k individualnemu gostu. Teh možnosti se doslej nismo zavedali, zato smo jih slabo izkoriščali in prav to naj bi presegli s projektom Julijske Alpe, ki ga pripravljajo. Po mnenju Mladena Berginca iz TKltl -----X. .A_Ir„ r.KicVi Tl> zelo obremenjene (v letošnjem za tovrstni turizem zelo ugodnem letu naj bi bilo, če štejemo tudi tiste, ki se samo peljejo čez te predele, obiskalo več kot 2,5 milijona obiskovalcev), pri čemer se možnih posledic ko- maj zavedamo. Parkovni turizem pomeni usklajevanje turistične dejavnosti z zmogljivostmi okolja, tega pa se od štirih turističnih centrov na tem območju: Bled, Bohinj, Kranjska Gora in Bovec, zavedajo delno le v Bohinju. Le tu so znali poudariti in tudi propagirati vrednote tega ekskluzivnega sveta in vsaj delno je lahko temu pripisati uspehe, ki jih dosegajo. Eno osrednjih vprašanj, ki ni dobilo dokončnega odgovora na tej okrogli mizi, pa je bilo vprašanje lastnine in možnih vplivov kapitala, ki z novimi odnosi vedno bolj uveljavlja svoje interese. Od mnenja radovljiškega župana inž. Cerne-ta, da je potrebno pospešiti denacionalizacijo tudi na območju TNP in prepustiti ljudem, ki bodo lastniki, nadaljnji razvoj, za splošno sprejete omejitve pa rhr-iti nadomestila . množica lastnikov in njihovih različnih interesov pa bo seveda v stalnih nasprotjih s politiko celovitega parka - do, lahko rečemo večinskega mnenja, da bi moral TNP (p)ostati javna lastnina, saj naj bi le tako bilo mo- žno učinkovito urejanje in zaščita. Enotno je bilo mnenje, da pa je v večji meri potrebno upoštevati interese ljudi, saj so le tukajšnji prebivalci lahko nosilci razvoja ponudbe, ki si jo želimo. Mnogi v razpravi OŠ tej okrogli mizi "evidentirani" problemi, neusklajenosti in primeri dela drug mimo drugega (TNP - KS - PD - TD itd.) so pokazali, da je tak poudarek zelo potreben. Za konec omenimo še primere, ki so varstvu teh naravnih biserov prav tako medvedja usluga. Primeri gradnje skakalnic V Planici, posegov TO na Pokljuki - vse brez ustreznih dovoljenj v imenu "višjih ciljev" - odpirajo vprašanje legalnosti in učinkovitosti pra' vne države. Ce ne bomo znali učinkovito ukrepati v takih pf' merih, potem je zaman pričakovati, da bodo drugače ravnali črnograditelji, ki kljub prisotnosti inšpektorjev z odločbami skoraj v posmeh z gradnjo nadaljujejo. Načrtovane velike prireditve in njihove posledice je zato potrebno temelj'10 proučiti. • S. Ž. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Vlada predlaga parlamentu sprejem zakona o varstvu potrošnikov Nebogljeni potrošnik ob gori predpisov Nad deset zakonov in predpisov sedaj ureja varovanje potrošnika, pa je ta ob gori predpisov se vedno nebogljen, predvsem pa nimamo ustreznega sistema sankcij in organa, ki bi posredoval v primeru kršitve potrošnikovih pravic. Predlog za izdajo novega zakona pa se zgleduje po zakonodaji Finske, Avstrije, Portugalske, Luksemburga in Velike Britanije. Ljubljana, 1. septembra - Zakon, ki prihaja v skupščinsko proceduro, ureja razmerje med potrošnikom, to je osebo, ki pridobiva potrošno blago in storitve predvsem za osebno uporabo ali uporabo v gospodinjstvu, in gospodarskimi družbami (podjetji), ki na trgu samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost ne glede na pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost, in fizičnimi osebami, ki samostojno opravljajo dejavnost na trgu. Zakon se nanaša tudi na zavode in druge organizacije, ki potrošnikom prodajajo blago in storitve. S tem so zajete tudi negospodarske dejavnosti in javne službe kot na primer banke, zavarovalnice, gradbena in druga podjetja. V predlaganem zakonu so upoštevane tudi smernice Evropske skupnosti na tem področju. Proizvajalec je odgovo ren za izdelek in mora objekti vno odgovarjati za škodo, ki nastane z uporabo njegovih izdelkov, če so ti izdelki nevarni taradi svojih napak, čeprav je potrošnik ravnal z njimi pravilno in skladno z navodili. Potrošnik ima pravico do odškodnine in mora samo dokazati napako. Enako velja tudi za storitve. Za tehnično zahtevno blago, določeno s posebnim predpisom, mora dati proizvajalec kupcu garancijo, tehnično navodilo oziroma navodilo /a uporabo, zagotoviti servis ter oskrbovanje z nadomestnimi deli in priklopnimi aparati. Slovenija naj bi, če bo zakon sprejet, dobila ostrejša določila glede prodaje blaga in pravic potrošnika ter dolžnosti prodajalca. Potrošnik ima pravico, da v prodajalni, kjer je bilo blago Reklamacije tudi za storitve Predlagani zakon uvaja novost: pravico do reklamacije tudi pri storitvah, če je bila sir trne v opravljena nepravdno, ima potrošnik pravico zahtevati ponovno storitev, vrnitev plačanega denarja ali odpravo pomanjkljivosti. T.konomska propaganda običajno potrošniku ne da/c objektivnih infrtrmacii /akon zato določa, da reklamiranje blaga in storitev ne sme izrabljati neznanja m neizkušenosti potrošnika. V Evropski skupnosti so merila za presojo objektivnosti reklame že znana. kupljeno, zahteva zamenjavo, vrnitev plačanega zneska, odpravo napake ali vrnitev plačanega zneska v sorazmerju z napako. Ce je napaka na blagu očitna, mora to potrošnik sporočili podjetju v osmih dneh. Ce napaka ni sporna, mora podjetje potrošnikovi zahtevi ugoditi takoj oziroma pisno odgovoriti v osmih dneh, če je napaka sporna. V sakonil naj bi bili tudi dve novi obliki prodaje: prodaja po pošli in prodaja /tinaj poslovnih prostorov. Pri prodaji po pošu lahko potrošnik t sad mili dneh po preiemu blaga od pogodbe odstopi, podjetje pa mora vrniti plačano kupnino Enak rok za odstop velja tudi /a pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, v obeh primerih prodaje je namret po trosnik v podrejenem položaju, saj nima možnosti primerjave drugimi ponudbami na trgu. določitvijo odstopnega roka p> dobi čas /a ra/nuslek o nakU' pu g Kdo bo varoval potrošnik"/ To naj bi bila javna služba oi*' roma javni zavod za vaf*** potrošnikov. Nemčija ima tak' ustanovo in se imenuje •t>tl tung VVarentest in primerjali10 ocenjuje blago in storitve te obvešča potrošnike, saj je ,u" pri nas obveščenost potrošnikov velika hiba. Takšno izobra- ževanje naj bi prišlo tudi v ■ novne šole, v Sloveniji Pa bi dobili tudi varuha po,r°!?J' kovih pravic (ombudsmana) ruh naj bi posredoval v prlm rih splošnega pomena /•• /,v. '. nje, zdravje in delo P°tr° kov. Nadzorna funkcija bo * r kah tržne inšpekcije. Na ^"^ i u bodo možni potrošniški *r\ ri. I o bo spor, ki se pO /a'U>i'u, rešuje v pravdnem pOStOp^ Potrošnika ob njegovem s in lahko zastopa varuh ah 0 ganizacija potrošnikov. . ^ Predvidene so ludi kazni. ^ se BO predl<»gu gibljejo 300(MH> tolarje* na>/«1<>I ^ kraju samem bo trgovec 11,0 ■' plačati 4MK) tolarjev, če 0» "J delku na primer ni vidno o/ij^ čene cene ali če kupcu ne 1/1 računa • J. Košnjek Srečanje dekanov menedžerskih šol Srednje in Vzhodne Evrope Povezava za skupni nastop Srečanje potrdilo zamisel o oblikovanju mreže menedžerskih šol s sedežem pri nas, kar je veliko priznanje in promocija slovenskega znanja. Brdo pri Kranju, 31. avgusta - Pretekli petek in soboto je bilo v Centru za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju srečanje dekanov 30 menedžerskih šol iz Srednje in Vzhodne Evrope, na katerem so se dogovorili za ustanovitev mreže najboljših menedžerskih šol teh predelov Evrope. Ta povezava naj bi omogočala lažji nastop teh šol pred mednarodnimi institucijami, intenzivnejšo izmenjavo predavateljev, učnih gradiv in nekaterih specifičnih informacij. Dejstvo, da je kot sedež izbran prav naš center na Brdu, pa je veliko priznanje slovenskemu znanju. Na pobudo Centra za usposabljanje vodilnih kadrov na Brdu pri Kranju za srečanje voditeljev ustanov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem menedžerjev, je bil odziv presenetljivo velik: od 35 vabljenih se jih je odzvalo 30 iz 11 držav, poleg tega pa so bili navzoči nekateri najvidnejši predstavniki glavnih združenj in organizacij menedžerskih šol po svetu (Evropski sklad za razvoj menedžmenta. Ameriške skupščine poslovnih šol, Evropska banka za obnovo in razvoj). Cilj srečanja je bil razde-lati idejo o mreži tovrstnih šol, ki naj bi kot forum predstavljal, povezoval in zastopal interese tovrstnih ustanov do drugih podobnih zvez in združenj ter hkrati pred mednarodnimi organi in institucijami, ki razvoj na tem področju tudi financirajo. V okviru mreže naj bi prišlo tudi do tesnejšega sodelovanja med šolami, ki se ju, spremembah niti ne zbirajo dovolj sistematično, veliko pripomoglo h kvalitetnejšemu izobraževanju. Tudi nalogo: ločiti sposobnosti in znanje od politike in blefa, bo v mednarodnih povezavah z več samozavesti lažje uresničevati. Seveda pa organizatorji niso skrivali - sreča- ukvarjajo z nekaterimi specifičnimi promblemi tega trenutka gospodarskega razvoja zlasti Vzhodne Evrope, pri čemer bi izmenjava predavateljev, učnih gradiv in nekaterih informacij, ki se ob izredno hitrem razvo- nje pa je te njihove usmeritve v celoti podprlo - tudi namena in želje po uveljavitvi tovrstnega izobraževanja, nujnosti selekcije na osnovi kvalitete ter potrebnosti skupnega nastopa za učinkovitejše nastopanje za fi- nančno podporo. Pri tem je potrebno vedeti, da se je število šol za menedžment zlasti v Vzhodni Evropi izredno razmahnilo (n.pr. na Madžarskem jih je več kot 200) in da je potrebna pri tem tudi kvalitativna selekcija. Soglasje o nujnosti in ciljih mreže menedžerskih šol pa je seveda odprlo vprašanje operativne organizacije asociacije. Z vsesplošnim soglasjem je bil za to nalogo izbran naš Center za usposabljanje vodilnih delavcev in za predsednico iniciativnega odbora izbrana dr. Danica Purg. Pri tem kaže poudariti, da postaja naš Center, ki spada med tiste šole za razvoj menedžmenta, ki imajo v Vzhodni in Srednji Evropi najdaljšo tradicijo, eden izmed vodilnih centrov v Srednji Evropi, omenjena odločitev pa tak položaj samo potrjuje. Dejstvo, da je za sedež izbrana Slovenija, in ne morda Budimpešta ali Praga, kot je to za podobne mednarodne forume teh področij že skoraj kar pravilo, je veliko priznanje slovenskemu znanju, izkušnjam in doseženim rezultatom, hkrati pa velika slovenska promocijska priložnost. Kot so nam povedali organizatorji, se udeleženci kar niso mogli načuditi ne samo lepotam Slovenije, pač pa tudi doseženemu gospodarskemu in splošno družbenemu razvoju ter možnostim izobraževanja in usposabljanja v trdnih mednarodnih povezavah. In obiskov vrhunskih intelektualcev z Zahoda ter Vzhoda, ki lahko o Sloveniji v svet ponesejo taka mnenja, smo lahko resnično veseli. • §. Ž. Projekti za program Phare Izobraževanje in prestrukturiranje Kranj, Skofja Eoka, 27. avgusta - V preteklih dneh sta se na Gorenjskem mudila predstavnika Ministrstva za malo gospodarstvo na pogovorih o projektih, za katere naj bi kandidirali v okviru programa fondacije Phare pri Evropski skupnosti. Namestnik ministra za malo gospodarstvo dr. Nace Potočnik in svetovalec ministra Marjan Štele sta na občinskih Posvetih predstavila novosti na področju malega gospodarstva in možnosti vključevanja v projekt Evropske skupnosti Phare. Na ministrstvu so se odločili, da izdajo poseben kata-•og storitev in dejavnosti (podatke podo zbrali s posebno anketo), s katerim naj bi poleg drugega omogočili vključevanje v domače in tuje razvojne programe. Med konkretnimi oblikami je bil omenjen poseben program izobraževanja podjetnic ter izobraževanje svetovalcev za organiziranje podjetništva za domači, ameriški trg in za pridobitev evropske licence. Pri kandidiranju v okviru fondacije Phare naj bi kandidirali na različnih ravneh: na državnem naj bi dobili podporo 2a izgraditev podjetniške informacijske mreže za gospodarstvo (SPIM), vsaka regija naj bi izbrala en skupen medobčinski projekt - za Gorenjsko je predlagana izdelava programa razvoja turizma, posamezna občina pa naj bi tudi sodelovala 2 enim do dvema projektoma. Škofjeloška vlada je na torkovi SeJi potrdila predlog, da bi bil za to primeren projekt prestrukturiranja podjetij ter turistične ponudbe zlasti kulturno 2godovinskih (»biektov KK)() letnega mesta. • S. Z. Obisk mednarodne organizacije dela ILO Ponudba pomoči sindikatom Ljubljana, 30. avgusta (STA) - V teh dneh sta na obisku v Sloveniji namestnik geucidini£a 3cUr»tnrja mcHnamHnc organizacije dela ILO Herbet Maier in direktor regionalnega Urada za Evropo Oscar de Vriens Reilingh, ki sta predstavniKum aluUi-kalne konfederacije PERGAM in Konfederacije sindikatov 90 ponudila pomoč v obliki informacij na vseh področjih. V pogovoru so sindikalni predstavniki povedali, da delavska zakonodaja v Sloveniji še ni izoblikovana in ne deluje, kot bi morala, še posebej zato, ker nima lastninske zakonodaje in se gospodarstvo prepočasi prestrukturira. Slovenija še ni socialna država, saj socialni sistem še ne deljuje, izoblikovan pa tudi ni socialni pakt, kljub prizadevanju vseh strani. Gosta sta podprla stališča o socialnem paktu in delavski zakonodaji in še posebej pohvalila nestrankarstvo sindikalnih konfederacij. Le dobro sodelovanje vseh sindikalnih organizacij lahko omogoči enakovreden dialog z vlado in delodajalci, sta menila, in ponudila pomoč. Predstavnika organizacije ILO sta se sestala tudi z ministrico za delo Jožico Puhar, ki ju je na obisk v Slovenijo tudi povabila, v načrtu obiska pa je tudi obisk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sodelovanje Slovenije s to organizacijo je posebej dobro, ker je Slovenija prevzela in ratificirala vse sporazume, h katerim je nekdaj na tem področju pristopila Jugoslavija. • S. 2. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JANEZ POSTRAK Legalno, a nelegitimno Želja SDSS, ki so jo izrazili ob začetku svoje (uradne) predvolilne dejavnosti o fair playu v /pred/volilnem boju, in jo pospremili z napadom na DS, češ da Bavčar izrablja policijske reklamne nasvete v svoj prid, pravzaprav dokazuje, da v slovenskem političnem prostoru učinkuje predvsem bojevanje z mlini na veter. Toliko bolj fair plava ni pričakovati zlasti pri minornih in obrobnih strankah desnice (ob upoštevanju, da skrajne levice ni zaslediti), ki jo predstavlja skupek zagrenjenih in vase zagledanih ljudi z večno (in samo) svojim prav, ki pa z raznimi političnimi deviaci-jami in mišljenjem, vstalim iz podzemlja pozabe - in mimo katerih je čas kakor spolzel - opozarjajo na čuječnost, ko gre za demokracijo. (Liberalno nacionalno zbliževanje, na primer. Pa čeprav legalno in legitimno, seveda.) Demokracije kot nasprotja anarhije, kot odgovornost. V družbenem razvoju seveda poznamo razne zasuke - kljub želji za (vsaj) stopicanjem na mestu. Politična zavest ljudi se je izostrila. Tudi pri kristjanih. Po vojni in zmagi protinacističnih (ter spremljajočih trenj med svobodnim svetom in komunizmom) sil, se je v času hladne vojne zgodil II: vatikanski koncil, so bili konec šestdesetih let študentski nemiri, ki jim pravijo levičarski, a so prej znak svobodoljubnosti in začetek /do/končnega uničevanja vseh vrst avtoritativnosti. Pa evrokomunizem. Pa duhovniki -delavci. Teologija osvoboditve. Postkomunizem. ne vračanje v predkomunizem. In socialna ter sociološka poanta vseh teh dogodkov in prizadevanj je vtisnjena v podobo sodobnega sveta, tega, ki mu sicer tudi radi rečemo utrujeni, celo umirajoči svet oz. civilizacija. Ki pa vendar temelji na evropskosti in tudi na krščanstvu. Opozicija poudarja ob in od zadnje zamenjave vlade, ko se je pri nas »zamenjal sistem« in je prišlo do »udara levih sil«, da so stvari sicer potekale legalno, ne pa tudi legitimno. Da namreč pri zamenjavi niso sodelovali volilci, ampak le predstavniki nekaterih strank iz Demosove koalicije. (Res je bilo tako). In v tem da je bila izdaja. In bes zoper notranjega sovražnika ni le polarizira! slovenske politične scene med pozicijo in opozicijo, ampak sou-stvaril tudi desnico, ki vztraja na nekakšnem novem Demosu. In napada vse okoli sebe: Demokrate. Zelene, in zaradi Pučnika -predsednika Demosa in predsedniškega kandidata - še posebej SDSS. Pa da bodo kaznovani na naslednjih volitvah. Že, že. Namreč, kakorkoli že gledamo na udar levih sil, ki pa je v resnici le zamenjava vlade (z morda privoščljivim prispevkom starih sil), je vendarle treba priznati, da so si omenjene stranke ohranile svojo programsko-politično identiteto. Ob volitvah bodo gotovo izgubile del sedanjih volilcev - zlasti željnih poenostavljene protikomunistične fronte - a jih bodo tudi precej pridobile, povsem strankarsko (in upajmo, demokratično) profiliranih. Zaradi zgodovinskih okoliščin pa bi bilo želeti in pričakovati, da bi se tudi sti predvčerajšnjega dne in sil. ki celo pod masko krščanstva sprevračajo krščanstvo samo. nespoštujoč njegovih temeljev. Ki pa so tudi temelj (ali na pesku7 ali na skali9) družbenega razvoja. Slovenski krščanski demokrati Radovljice Hrup odbija blejske turiste Kot nam sporoča dr. Avgust Mencinger, so se pred dnevi na Bledu sestali člani odbora SKD in se najbolj razgreli pri točki o blejskem turizmu. Menili so, da je katastrofalna turistična sezona predvsem posledica preteklih napak, ki jih tudi danes najbolj odgovorni, nočejo popraviti. Zlasti moteč je za turiste nočni hrup, ki onemogoča normalni počitek, ocenjujejo pa tudi, da je Bled zanemarjen in neurejen, kar za goste prav gotovo ni privlačno. SKD si bodo prizadevali Bledu vrniti stari sijaj in slavo, privabiti ugledne turiste, saj mora postati, po njihovem mnenju, zopet ugledno, mirno zdraviliško mesto najvišjega kakovostnega razreda. # Š. Ž. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE socialdemokratska stranka Kranj Odprto pismo Jožetu Pučniku Kranj, 26. avgusta Franc Cebulj, podpredsednik Socialdemokratske stranke Kranj je podpisal odprto pismo Jožetu Pučni-u. Predsedniku Socialdemokratske stranke V pismu je rečeno, a U odgovorov dr. Janeza Drnovška ni mogoče razbrati, da ne n°M nobene odgovornosti za nastajanje koncentracijskih tabo-r"sč na območju bivše Jugoslavije. Tudi slovenske politične stran-e še niso zavzele nobenega stališča in modro tiščijo glavo v vro-'. Poletni pesek, vključno tudi Socialdemokratska stranka Slove 'Je, katere čelni in načelni človek ste vi, gospod Pučnik. Nešteto ^ "venskih volikev nam očita, da smo na demokratičnih volitvah Z|Vo'ic"' socialdemokrati upustili ivojo volilno bazo in podprli ario, ki so jo imenovale stranke, ki za to niso dobile mami.k.t ^' 'adnjih volitvah ravno s pomoči«) nase stranke in pod vašim (''tlsU-"ii, ki ste bili še celo predsedniški kandidat demok i al u m- JP°zici|e M,, k, delamo » neposrednem »tiku / volilci, se ipraiu- ^^(). kako u.i| /a^ovatiamo vaše nestališče do zadeve Drnovšek. •»'ne želimo vedno /nova /aulevati. vam predlagamo, da jav-stl "i volikem sami odgovorite, pravi pismo. • J. K. gorenjski krščanski demokrati Ivan Meglic vodi regionalni odbor nai ^ranJ» 26. avgusta Pretekli teden je bila redna seja regio-sko Cpa odh°ra Slovenskih krščanskih demokratov za Gorenj- ijj y«ditivniki gorenjskih občinskih odborov so obravnavah d() s(a,'H' Politične dogodke s posebnim poudarkom na odnosu ili lujj j ,msi'^< Demosa Soglašali so. da v piedvohlnem času tvc v dSC. sk|epati trdnciših koalicij, še poSCDti če bo za volila _ .r j"1 'bor sprejet proporcionalni volilni sisiem Za nove-*ds*'"nika regionalnega odbora so izvolili Kana Meglica, ki bo usklajeval delovanje gorenjskih občinskih odborov v volilnem obdobju, v svetu stranke pa bo gorenjske krščanske demokrate zastopala .lana Primožič, predsednica tržiškega odbora.• J. Prevc Stranka demokratične prenove Slovenije O Levstiku naj razsoja sodišče Ljubljana, 27. avgusta Kampanja ob prihodu Vinka Levstika je klasičen primer politizacije konkretnega sodnega primera in njegovega zlorabljanja v politične namene v predvolilnem času 0 krivdi ali nekrivdi Vinka Levstika naj razsoja sodišče brez pritiskov in prejudiciranja odločitev. SDP se ne namerava spuščati v politične razprave z. bivšim domobranskim podoficirjem in vohunom, ki je osumljen vojnih zločinov. Stranka odločno nasprotuje poskusom, da se Vinko Levstik uporabi kot trojanski koni prizadevanj za razvrednotenje NOB in zgodovinskega pomena protifašističnega boja nasploh Ta boj je del svetovne proti-lasistične zveze, ki je ustvarila temelje današnje demokratične Evrope. Ogorčeni smo nad poskusi, da se sodelavce okupatorja prikazuje kol nedolžne žrtve, za krivce pa prikaže tiste, ki so se lunaško uprli okupacip I o lahko izniči spravna prizadevanja in poruli Vzdušje medsebojnega političnega zaupanja, ki je bilo vzpostavljeno Ob plebiscitu. To moia spo/nati tudi slovenska in mednarodna lavnost. /a kar si ho SDP pti/adevala. • J. K. Zvezki m socialno ogrožene Ljubljana, 2K. avgusta Predsednik Stranke demokratične [uenove ili ( ml Kibivu' |e včerai na osnovni soli Revirski boru v hbovliah izročil predstavnikom osnovnih šol iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja zvezke za socialno ogrožene učence. S tem želi stranka skromno prispevati k olajšanju socialne stiske v teh hu dih časih brezposelnosti in rasti stroškov obveznega šolanja. • J. K. Liberalna stranka Drnovšek in G ros pred kamere Ljubljana, 27. avgusta - Liberalna stranka v sporočilu sredstvom javnega obveščanja pravi, da so na seji glavnega odbora v Slovenj Gradcu obravnavali vprašanje odgovornosti dr. Janeza Drnovška v zvezi z izdajo predpisa o "eliminisanju vanrednih prilika v SERJ", koje bil predsednik predsedstva SFRJ. Stranka meni, da je treba za normalizacijo političnih razmer v Sloveniji in resnično demokratizacijo v slovenski družbi tudi javno razčistiti vprašanje odgovornosti dosedanjih političnih funkcionarjev v času bivše Jugoslavije in med osamosvajanjem Slovenije, še posebej, če so ti ljudje sedaj na najodgovornejših položajih v državi Sloveniji. Dr. Janez Drnovšek ne more biti izjema. Stranka tudi ugotavlja, da dr. Drnovšek v dosedanjih javnih navedbah ni odgovoril na zastavljena vprašanja in predočena hudo obremenila dejstva. Tako ni zanikal, da bi podpisal takšen dokument. Z Mi-loševičem je bil na pogromaškem shodu na Gazimestanu, ki je bil organiziran zoper Albance na Kosovu in je bil začetek komunistične agresije na tleh bivše Jugoslavije. Drnovškova pojasnila, da se je zavzemal za demokracijo, za izpustitev političnih zapornikov in za umik JLA iz Slovenije, niso odgovori na ta vprašanja. Ravnanje dr. Drnovška bodo proučili odvetniki in strokovnjaki, ki jih bo angažirala stranka. Pravna osnova za ugotavljanje odgovornosti mora biti strokovno temeljito razdelana, kar je lahko osnova za vložitev kazenske ovadbe. Poleg pravne pa obstaja tudi politična odgovornost, o kateri pa presojajo volilci. Stranka se zavzema za mednarodno obsodbo vojnih hudodelstev, ki jih uprizarja jugoslov anski komunistični agresor. Ker odklanja Liberalna stranka metode osebnih diskvalifikacij, ki jim je v največji meri sama izpostavljena, ponavlja predlog, naj se pred televizijskimi kamerami v dialogu soočita dr. Drnovšek in kandidat za predsednika republike Vitomir (»ros, ki je opozoril na to Drnovškovo politično odgovornost.• .1. K. PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Za varnejšo pot v šolo - Šolarji iz vasi Vrbnje, Nova vas in Gorica v krajevni skupnosti Radovljica bodo imeli v novem šolskem letu varnejšo pot v šolo. Pred dnevi je namreč Cestno podjetje iz Kranja začelo graditi pločnik na območju od križišča skozi podvoz proti šoli v Radovljici. Sredstva je zagotovila občina v proračunu za infrastrukturno dejavnost. Pločnik pa ne bo namesto prečkanja magistralne ceste omogočal varne poti le šolarjem, marveč tudi starejšim, ki so iz vasi namenjeni v Radovljico. S tem pa bo nenazadnje konec tudi delegatskim vprašanjem v občinski skupščini, kakršno je bilo doslej že dvakrat zastavljeno v občinskem parlamentu. - A. 2. Suhe struge, mrtve vode Kranj - v Ribiški družini Kranj so v teh dneh več kot zaskrbljeni. Minuli teden so njihove ekipe iz gojitvenih potokov Belca, Novaki, Blatnik, Olševek, Goričnica in Zelenec po dvanajst ur na dan reševali potočne postrvi, ker so potoki zaradi suše enostavno presahnili. Matevž Hudovernik, gospodar RD Kranj, ocenjuje, da jim je uspelo izloviti okrog 15.000 primerkov eno in večletnih postrvi. Vložili so jih v "sigurni" vodi Rupovščico in Kokro. Vendar pa škoda zaradi suše ne bo majhna. Ocenjujejo, da bo zaradi suše ribji stalež prepolovljen. Pa ne le to. Posledice suše se bodo v vodah kazale še najmanj leto dni, saj je v posušenih strugah odmrla tudi vsa ribja hrana. K že tako veliki škodi pa potem pripomoremo še sami. Dogaja se namreč, da posamezniki iz že tako napol praznih vodotokov črpajo vodo v cisterne. Z vsakim odvzemom vode v 300-litrski cisterni se najmanj za dve uri tako rekoč ustavi pretok vode v že tako posušeni strugi potoka. To pa je dovolj, da ribe ne preživijo. V RD Kranj bodo v naslednjih dneh, če se vremenske razmere ne bodo izboljšale, morali z izlovom nadaljevati. Ob tem pa ugotavljajo, da katastrofo zaradi suše v potokih še poslabšujejo odplake, ki so, to se zdaj še posebej kaže, speljane kar v vode. • A. Ž. 4. Tabor na Brezjah Brezje V krajevni skupnosti Brezje s e že skrbno pripravljajo na letošnji 4. tabor Slovenske ljudske stranke in na vseslovensko kmečko ljudsko romanje na Brezje. Srečanje „~ j-, i.. ... -.j.......... -i- , , r --L— „U 1U uri r\\rm0\ \ mi. za na temo Gospodarski in socialni program SLS za razvoj Slovenije. V nedeljo, 6. septembra, pa bo ob 10. uri na Brezjah najprej slovesna maša ob obletnici kronanja brezjanske Matere Božje in zahvalna romarska maša. ko bo somaševanje vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Opoldne bo potem kulturni program in nagovor predsednika SLS Marjana Podobnika ter slavnostni govor kandidata za predsednika Slovenije prof. dr. Stanka Buserja. Ob 13. uri pa se bo na Brezjah začelo družabno srečanje, na katerem bo igral an-sambal Lojzeta Slaka. • A. Z. Otvoritev Davške ceste in telefonije Davča - Na veliko sve eanost se že nekaj časa pripravljajo tudi v krajevni skupnosti Davča v škofjeloški občini. 6. septembra bo za 270 krajanov Davče velik pra/nik. V nedeljo bodo namreč ob II. uri dopoldne pred Jcnicein v Davči slovesno odprli Davško cesto in telefonijo v Davči. Gre za program in željo, ki sojo Davčani pomagali uresničevati že leta in leta. Cesta in telefon sta jim pomenila cilj, ki jih bo povezal in pribil/al dolini ter jim ne le omogočil obstoj, marveč tudi razvoj v prihodnje. V nedeljo so zato na svečanost povabili najvišje predstavnike države in vlade Slovenije. Pripravljajo pa tudi bogat kulturni program. Med pokrovitelji prireditve v Davči v nedeljo, ki se bo začela ob II. uri, je tudi Gorenjski glas • A. Z. Ribiško tekmovanje in Kmečki praznik Kranj v koledarju prireditev v kranjski občini, ki jih na SO Kranj vsak mesec zbira EtlU Pogačar (do 20. v mesecu za naslednji mesec - tel: 215-661) ob koncu tega tedna zasledimo dve zanimivi prireditvi. V Bobovku na Kokrici pri Kranju bo v soboto, 5. septembra, zjutraj tekmovanje v ulovu rib s plovcem, ki ga za ekipe in posameznike za Pokal Kranja organizira Ribiška družina Kranj. Zvečer v soboto pa bo v Bobovku tudi nočno tekmovanje za posameznike za ulov največje ribe. Dopoldansko tekmovanje, na katerem bodo tekmovale tudi ekipe iz Italije in avstrijske Koroške, se bo začelo ob 8. uri, večerno pa bo 18. uri - V nedeljo, 6. septembra, pa bo veselo tudi v Šenčurju. Športno društvo se je odločilo, da pripravi prireditev Kmečki praznik v Šenčurju s prikazom starih kmečkih opravil. Prireditev se bo začela ob 14. uri • (až) Odličja in priznanja Kranj Na iredanju poklicnih gasilce v na Ravnah na Koroškem, kjer se je zbralo 189 poklicnih gasilcev iz vse Slovenije, so bili tudi poklicni gasilci iz Kranja. Na tekmovanju v kegljanju in plavanju ekipno in v kegljanju posamezno so Kranjčani osvojili prvo mesto - Gasilci na Gorenjskem pa so letos dobili tudi odlikovanja Z območja občinske gasilske zveze Kranj je dobilo najvišja odličja 21 članov, iz tržiške 6, iz škofjeloške pa je bilo odlikovano OD Dobračeva s plamenico I. stopnje. • (ip) " Obnovljena brv Gorenja vas - Ob tem ko v krajevni skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini urejajo var-■ -\ nejšo pot učencev (vozačev) v šo- Ilo z avtobusnega postajališča na Blatah in ko bodo v kratkem prenovljenemu obzidju starega pokopališča dodali še novo bakreno kritino, so že obnovili tudi brv Pri Nežku v Gorenji vasi. Mostno konstrukcijo so "spe-skah" in na novo zaščitili ter položili nove hrastove podnice. Obnove so se v krajevni skupnosti lotili s sredstvi za vzdrževanje mostov. - A. Z. A. V KS Ljubno so proslavili krajevni praznik Načrti so, če bo le denar Vsakoletni krajevni praznik so v krajevni skupnosti Ljubno v soboto proslavili še posebej slovesno. Ob 150-Ietnici izuma fotografiranja na steklo so na stavbi kaplanije odkrili spominsko ploščo Janezu Puharju. Ljubno, 31. avgusta - Zares svečano je bilo v soboto pozno popoldne v Ljubnem. Osrednja prireditev ob prazniku krajevne skupnosti je bila tokrat drugačna. Morda sicer ne v kulturnem programu, pač pa v proslavitvi dogodka, za katerega gre Ljubenčanom vsa pohvala, da ni zatonil v pozabo. Na stavbi kaplanije so namreč odkrili spominsko ploščo Janezu Puharju, izumitelju fotografije na steklo, ki je v času izuma pred 150 leti bil kaplan prav v Ljubnem. Izum, ki je bil izhodišče za razvoj fotografije do danes, se je torej "rodil" v Ljubnem in ostal bo z odkritjem plošče tudi na svojstven način zapisan v zgodovini kraja oziroma krajevne skupnosti Ljubno. Sicer pa je krajevna skupnost Ljubno z blizu tisoč prebivalci v naseljih Ljubno, Posa-vec, Otoče, Praproče med tistimi v radovljiški občini, kjer so do zdaj krajani ob pomoči širše skupnosti uspešno urejeli tako komunalno infrastrukturne probleme, kot na drugih, društvenih področjih. Tradicija skrbi za razvoj in napredek krajev in celotne krajevne skupnosti se nadaljuje, čeprav, kot letos ugotavlja predsednik sveta KS Miro Ambrožič, kakšnih posebno oprejemljivih rezultatov ta trenutek ni. "Smo pa zato pripravljali najrazličnejšo dokumentacijo za trenutke, ko bo denar. Tako imamo že ta hip vrsto načrtov in če bo denar, bomo lahko začeli, predvsem pa rešili probleme, ki jih bo treba rešiti slej ko prej. Imamo načrte za mrliške vežice, v zvezi z njimi za cesto in parkirišče, tik pred pridobitvijo projektne dokumentacije pa smo tudi glede kanalizacije, za kar so smernice že sprejete. Imamo tudi dokumentacijo za cesti i jiiini.i - rraproce in za frapro- "škoda, ker v zvezi s tem ni bilo odziva na razpisana javna dela. Sicer pa je problem, ki nas še vedno čaka, tudi vodovod v Prapročah, kamor moramo v teh dneh vodo voziti." Če bodo uspešni pogovori med občinama Tržič in Radovljico, da bi v vodovodno omrežje Hudo vključili tudi Praproče in vas Brdo, ki je že v občini Tržič, bi bil problem preskrbe z vodo v Prapročah končno rešen. V Otočah so po- doben problem preskrbe z vodo uspeli rešiti s prevezavo na vodovod Dobrava - Kropa. Vključitev bo v kratkem opravljena. "Na Posavcu se v tem trenutku kaj večjega ne dogaja," pravi Miro Ambrožič. "Vendar pa je projekt Rekreacijski center uvrščen v občinski prostorski plan. Še Vodno gospodarstvo mora povedati svoje, potem pa računam, da bi morda še letos jeseni lahko začeli z uresničevanjem. Sicer pa v krajevni skupnosti, če bo denar, mislimo seveda najprej tudi na mrliške vežice in na infrastrukturo v zvezi z Miro Ambrožič Na svečanopsti v soboto so podelili tudi priznanja za namizni tenis in gasilcem. Krajevna priznanja ob prazniku pa so podelili Francu Cven-klju. Bogdanu Ambrožiču -starejšemu. Vladu Erženu. Rozaliji Cvenkelj. Irmi Ži-bert in stranki Krščanskih demokratov v KS za izvirno etnološko razstavo ob 300-le-tnici Udarjene Marije v Ljubnem. Slovesnosti ob odkritju plošče Janezu Puharju so se poleg predstavnikov Gorenjskega muzeja in številnih krajanov med drugim udeležili tudi predsednik občinske skupščine inž. Vladimir Cerne, Rr,.av«.a.,;t inrfiuog «vi>ta občine Jože Kcsmaii in žunnik Roman lihor. V kulturnem programu so nastopili cerkveni ia mladinski cerkveni pevski zbor, šolarji šole v Ljubnem, mladi glasbeniki in ljubenski pesnik Jože Pavlic. Ploščo je odkril poznavalec izumitelja Puharja mag. Miro Kambič iz Ljubljane, ki je tudi v nagovoru orisal Puharjevo življenjsko delo in službovanje v Ljubnem. K spomeniku in spominskim obeležjem v KS pa so ob prazniku položili vence tudi člani krajevne organizacije ZB. njimi. Slej ko prej mora priti na vrsto tudi pešpot Posavec -Ljubno, urejanje kanalizacije in nenazadnje tudi pomoč pri sanaciji cerkve. Kar pa zadeva dejavnosti na društvenih področjih in sodelovanje s krajevno skupnostjo pa nimam prav nobenih pripomb. Dobro sodelujemo; prav ob krajevnem praznovanju je na primer krajevna organizacija RK obdarila vse nad 75 let stare krajane. Kar 54 so jih obiskali."« A. Zalar Nov avto in obnovljena šola Izboljšani pogoji za šolarje Peter Orehar: "Sem odločen nasprotnik, da bi podeželske ("nerentabilne") šole ukinjali in / učenci "polnili" šole v mestu." Kranj, 31. avgusta - Tako vodstvo šole Lucijana Seljaka kot starši in učenci v podružnični šoli v Mavčičah niso pričakovali, da bo pouk v šolskem letu, ki se ravnokar začenja, že v prenovljeni šoli v Mavčičah. Zadovoljstvo v matični šoli pa je toliko večje, ker so tik pred začetkom novega šolskega leta dobili tudi nov kombi za prevoz otrok v šolo v Stražišče. Predsedujoči v izvršnem svetu občine Kranj Peter Orehar je pred dnevi poudaril, da so si vsi po vrsti v občini in odgovorni v službah kot izvajalec prizadevali, da se šola v Mavčičah varno in čimprej obnovi. Še maja letos, ko so zaradi varnosti morali izprazniti podružnično šolo Lucijana Seljaka v Mavčičah in otroke preseliti v prostore KS v Mavčičah in v šolo na Orehku, si nihče -od odgovornih v občini do staršev in učiteljev - ni upal pomisliti, da se bo zadeva Šola Mavčiče tako hitro končala z obnovo. "Takoj smo naročili Zavodu za raziskavo materiala, da pregleda objekt v Mavčičah in da podlagi rezultatov opredelimo sanacijo. Na srečo je bil potem spomladanski izgled nevarnosti manjši in zato smo se hitro lotili sanacije s horizontalnimi vezmi. Tako je DO Gradnje delo, kar je treba tudi pohvaliti, že končal in šola je zdaj nared za pouk," je konec tedna med ogledom povedal Peter Orehar in poudaril, da je odločen nasprotnik vsakršnim razmišljanjem tudi v prihodnje, da bi podeželske šole zaradi morebitnega premajhnega števila otrok ukinjali, ali pa Zaradi njih morda "polnili" šole v mestu. V petek je predsedujoči izvršnega sveta občine Kranj Peter ()reh»f izročil ključe novega kombija ravnatelju osnovne šole Lucijana Se* Ijaka Marjanu Konjarju. Ravnatelj šole Lucijana Seljaka Marjan Konjar pa je ob tej priložnosti izjavil, da je skoraj neverjetno, da je šola v Mavčičah že nared in da so se zdaj pogoji v njej precej izboljšali. "Pridobili smo tudi še eno učilnico, lipam pa, da bomo uspeli postopoma sanirati nekatere prostore (strop in tla) tudi v matični šoli v Stražišču. Se posebno pa sem zadovoljen, da smo dobili nov komhi /a prevo* šolarjev iz Lavtarskega vrh»' Planice, Cepulj in Pševa v šolo * Stražišče." Oboje, sanacijo in obnovo šole v Mavčičah in nakup f*** vega kombija za prevoz šol«1 ' jev, je financiral občinski I1'1' račun. Obnova šole |c vcll-'^ okrog 2 milijona tolarjev, pra toliko pa tudi nov kombi za s° Ia rje. • A. Zalar Poleg obnovljene šole so v Mavčičah dobili še eno učilnico. Za šoloobvezne otroke od Podreče do Brega ob Savi se bo PoU\, novem šolskem letu spet začel > pienovljeni in varni šoli v M»v čah. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Okarina etno festival RAHLOST BALAD IN RADOŽIVOST PLESA Bled - Za festivale je vsekakor najbolj kritično obdobje takrat, ko se končajo in ko je treba pripravljati naslednjo prireditev. Kaže, da se je blejski etno festival izognil vsem pastem in letos že drugič popestril zadnji konec avgustovskega tedna za ljubitelje etno glasbe. Lanski prvi festival se je od letošnjega razlikoval tudi po časovni razporeditvi, saj so si nastopi tradicionalnih glasbenih skupin sledili v razmaku enega tedna. Letos so v Gostišču Okarina, ki je organizator tega festivala, šest skupin predvideli za minuli sobotni in še nedeljski večer. Kdor je hotel, pokrit prireditveni prostor so napolnili le ljubitelji tovrstne glasbe, je v (brez vstopnine) lahko poslušal slovensko, indijsko, furlansko in bretonsko ljudsko glasbo. Organizator pa bo, tako kot je to pri njih že v navadi, ob koncu tedna tudi v naslednjih mesecih povabil kakšnega od glasbenikov, ki se ukvarjajo s te vrste glasbo in še kakšno drugo. "Gre za preprosto glasbo, ki jo rad posluša vsak, že zato. Etno festival - ljudska glasba iz Prekmurja zveni iz inštrumentov Marko bande iz Beltincev. keltska glasba - Michael Ve- roncre, član tržaške skupine Gvvcnc' hlan igra na keltsko harfo. ker se s pomočjo glasbe spominjamo lahko svojih korenin, s pomočjo glasbe segamo daleč nazaj v zgodovinski spomin. Gre za avtentično glasbo, ki jo razumemo ne glede na to, kje je nastala," je povedal Leon Li-čof, organizator etno festivala, ki zdaj nadaljuje lanski projekt in idejo agencije Agens. "Lani je prireditev potekala na prireditvenem prostoru Modne hiše Pristava, letos se je preselila v Okarino. Kaže, da je ljudem te vrste glasba vedno bolj všeč, saj se glede obiska nimamo kaj pritožiti. Pazili smo namreč, da smo letos še posebej za tiste, ki se na to glasbo spoznajo, predstavili SKUpine, ki lani nisu nastopile. Pri tem smo tudi upoštevali ideje Romana Ravnica, člana glasbene skupine Trinajsto prase, lani so bili na prvem etno festivalu. Zaradi stroškov smo seveda morali ostati v me- jah prostora Alpe-Jadran, vendar pa je kvalitetnih glasbenih skupin, ki se ukvarjajo s pristno ljudsko glasbo, veliko že pri nas in takoj čez mejo, tako da se ni bilo treba ozirati kam daleč po Evropi, vsaj za sedaj ne." Ljudska glasba je pravzaprav fenomen. Če je ob živahnih zvokih glasbe s prekmurskih ravnic ali radoživi bretonski muziki mogoče podobno odzivanje opazovati tudi pri poslušalcih, pa je baladna pesem, ki jo brez glasbene spremljave in tudi brez mikrofona predstavlja Bogdana Herman, s svojo "rahlostjo" ustvarila Značilno r»to-»na ra7pnln7Pn je ki sicer veje iz slovenskih balad. Nekaj prekmursko otožnega, ki pa ni vseskozi prevladovalo med prekmursko ljudsko plesno glasbo, je predstavila Marko banda iz Beltincev, ki so nasledniki bande Kociper - Baranja iz Beltincev tako po zasedbi kot po repertoarju. Posebnost glasbene zasedbe so prav gotovo cimbale, eden redkih mladih cimbalistov pri nas je Andrej Sobočan, ki se je inštrumenta učil pri znamenitem cimbalistu Mišku Baranji. Prekmursko ljudsko glasbo predstavljajo po Sloveniji, tokrat pa so bili prvikrat na Gorenjskem, čeprav pa so jih poznavalci letos poslušali že na ljubljanski Drugi godbi. Na blejskem nastopu so bili žal brez violinista, zato so sicer značilni zvok skupine začasno prekrili s harmoniko. Na avtentičnih inštrumentih - halo-ških trstenkah so nastopili tudi mladi glasbeniki celjske skupine Kurja koža. Furlanska skupina z imenom Divja žlica sodi prav tako med uveljavljene skupine z ljudsko glasbo, izdali so tudi dve plošči, zanje pa je značilno, da v glasbo furlanskih plasov in pesmi vnašajo tudi sodobne glasbene elemente. Da se lahko izvrstno igra muziko drugih narodov so na festivalu pokazali mladi tržaški glasbeniki, ki so svoji skupini nadeli ime Gvvenc' hlan, po keltskem svečeniku. Niso pa ostali le pri glasbi, pač pa so celo proučevali keltske naselbine v Bretoniji, Irski, na Škotskem in v Galiji. Na inštrumentih, ki jih je pri nas redko videti - od keltske narte, ptscan ln tambur, so trije mladi funtj*« n so izdali že kar nekaj plošč, predstavili keltsko radoživost skrito v muziki staroselcev po vseh Evropi. • Lea Mencinger, foto: Jure Cigler SLIKE IZ ZBIRKE v galeriji v Mestni hiši v Kranju je na ogled izbor baročnih in poznobaročnih slik iz umetnostnozgodovinske zbirke Gorenjskega muzeja. Obdobje, ki ga zajema raz •tava, vsaj zaenkrat sodi še ^ed slabše raziskana področja gorenjske umetnostne preteklo-kljub temu da je prav ob »Oncu 17., v 18. in še na začet ku 19. stoletja slovenska umetnost doživela enega svojih naj večjih razcvetov. Načini, na ka tere je muzej pnsel do predstavljenih umetnin ter do še večje množice, ki je shranjeni v de- POJih in iz katere bi bilo mogo-Ce Pripraviti še nekaj tokratnemu enakovrednih izborov, so n'h zelo različni I nekatera dela s<) bila odkupljena, druga pa Podarjena. Velikokrat |ih je prav intervencija muzejskih delavcev rešila pred nadaljnjim a'< dokončnim propadom 1 v^isih tudi pred tem, da bi bile namenjene za okras lovske sobe nekega gradu. Med slike, ki so nastale za plemiške naročnike, sodita tudi dva portreta plemkinj iz konca 18. stoletja upodobitev »Smledniške legende«, ki je delo še neznanega baročno vplivanega slikarja. Kljub temu da mu je kompozicija slike delala težave, je a v napačne roke. Slike, ki so šl skorajda brez izjeme v muzej prispele v izredno slabem sta nju, je dolgoletni muzejski re ■tavrator Boris Sajovic restavri ra' ter jih tako pripravil za Predstavitev lavnosti. Za velik del na tokratni razstavi predstavljenih umetnin -večina je bila v obliki stalne zbirke vrsto let že na ogled V Baročnem dvorcu - manjkajo Zi*l dragoceni podatki o njihovi Provement i - o njihovih avlo! i'h, prvotnih lastnikih, kraju nastanka itd. Kei največkrat n'ti niso datirana, jih lahko zRolj na podlagi stilnih značil nos« postavljamo v čas, v kate rem naj bi nastala l ako lahko /;> dve upodobitvi lo\ a in sliko, ki prikazuje posledici M 1 (kuge m al, poplave), predvi »evamo, da so nastala mord i *e v zgodnjem IK stoletju in so ter upodobitev Savlovega ki sta, ki je še iz 17. stoletja, pri snovanju slednje slike si je avtor, zaenkrat še neznani baročni slikar, pomagal tudi z grafi < no pirdlopi Med na|/aninn vejše slike na razstavi sodi tudi ustvaril zanimivo delo, ki priča o so/u ju visoke, marskikdaj od preprostega človeka pov som odmaknjene umetnosti m mnogo toplejše prav njemu namenjene, skorajda ljudske ustvar j.ilnosti. Ta sinteza, ki pravza- prav zaznamuje ne tako majhno število naših baročnih in poznobaročnih umetnin, je še bolj prišla do izraza na nekdanji oltarni sliki z upodobitvijo tirolske svetnice Sv. Notburge iz časa okrog 1700, na kateri so se v majhni priprošnjiški skupini ob njenem vznožju dali upodobiti tudi podeželski naročniki slike. Eden najpomembnejših nadaljevalcev naše poznobaročne tradicije je bil tudi kranjski slikar Leopold Layer (1752 -1828). Njegova dela in dela njegovih naslednikov so na razstavi razumljivo najštevilnejša, saj so laverjevske slike dajale ton gorenjskemu nabožnemu slikarstvu več kot sto let, skorajda do konca preteklega stoletja. Sam Leopold Laver, ki je sicer občasno slikal tudi portrete, se je pri svojih verskih upodobitvah sprva zgledoval pO Valentinu Metzingerju, ene mu izmed četverice znamenitih slovenskih baročnih slikarjev, kasneje pa je njegov vpliv zamenjal z vplivom avstrijskega slikarja Jnhana Martina Krem-ser - Schmidta, avtorja najdra-!'i '< i-nejše slike, kar jih je danes v Kranju Upodobitve zaščitnikov proti kugi v cerkvi na Pun-gertu. Leopold Layer je vplive prilagajal in se trudil s svojimi deli pogosto ustreči manj zahtevnemu naročniku, ki je njegove slike tudi razumel in j i ti [prejemali t.iko da na Gorenjskem skorajda ni cerkve, ki ne bi hranila vsaj eno ali več del, ki ,ii nastala iz slikarske tradicije, ki jo je utemeljil. Damir (Pobočnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled izbor baročnih in poznobaročnih slik(\7. do 19. stol.) iz umetnostno-zgodovinske zbirke Gorenjskega muzeja. V galeriji Prešernove hiše so na ogled dela nastala v likovni koloniji Premantura 92. V galeriji bara Kavka je odprta prodajna razstava jedkanic akad. slikarke Melite Vovk. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina z naslovom Albrecht Z)«rer (faksimilirani bakrorezi in originalni odtisi). V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik likovne skupine Iskra iz Železnikov. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja fotografije Miha Kersnik. V pizzeriji Ajdna so na ogled akrili Marka Roka. V bistroju Želva so na ogled skice in risbe Hamida Tahirja. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KRANJSKA GORA - V okrepčevalnici Rožle je odprta prodajna razstava akvarelov akademskega slikarja Seada Čerkeza iz Sarajeva. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava panjskih končnic in podob na steklo. V galeriji Časa Brigita v Lancovem so na ogled najnovejša likovna dela akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik akad. slikarja Ganija N. Llalloshija. V galeriji Fara so na ogled slike Janeza Justrina. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava slikarsko kiparskih del članov prvega slikarsko kiparskega tabora Pokljuka 92. V okroglem stolpu je na ogled razstava slik na steklo. V Mini galeriji občine Škofja Loka je na ogled prodajna razstava z naslovom Begunci so med nami TRŽIČ - V paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kraji in mesta v XIX. stoletju iz zbirke muzeja grafik iz Rogaške Slatine. V galeriji Kurnikove hiše je odprta prodajna razstava Idrijska čipka. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: PREDAVANJE IN NAGRADE - Danes, v torek, ob 16. uri bo v pravljični sobi Pionirskega oddelka kranjske knjižnice predavanje alpinista Vikija Grošlja. Po predavanju bodo žrebali tri nagrajence mednarodnega kviza Kolumb in doma odkritij. TRŽIČ - ČEVLJARSKA DELAVNICA - Še ta četrtek bo v Kurnikovi hiši odprta čevljarska delavnica, v kateri čevljarski mojster J. Zaplotnik prikazuje različne načine izdelovanje usnjene obutve. Delavnica je odprta med 17. in 19. uro. Za skupine nad 20 osebje s tržiškim muzejem možen dogovor tudi ob drugačnem času. KNJIGE (SKORAJ) ZASTONJ - Knjige po 100 SIT (sto tolarjev) za kilogram! Kje? V bukvami na Jesenicah, Čufarjev trg 4 (stavba knjižnice in gledališča). Kdaj? Samo v septembru in cjmn r\K cr\Kr,f •;> tj r\A O A „ 1 A . I„„__:sl-T V.-.1---- ..... v mreč oktobra seli v Kranj, zato vabi vse branja in znanja zeljne Gorenjce, da ji pomagajo pri selitvi tako, da odnesejo čimveč knjig! Kranj - Na vrtu gradu Kieselstein so se minuli konec tedna zaključile letošnje poletne prireditve pod naslovom Kieselstein kulturi. Organizatorji so povabili v petek New Swing Quartet, v soboto pa je bila na sporedu Pirandellova igra Človek s cvetom v ustih in za konec še koncert Ukrajinskih kozakov. Na sliki: izvajalca ciganskih balad in romanc. Foto: Anka Škofic OSNOVNA ŠOLA HELENA PUHAR KRANJ, KIDRIČEVA 51 Svet osnovne šole Helena Puhar razpisuje dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA s polovičnim delovnim časom z visoko izobrazbo. Kandidat za delovno mesto pomočnika in spec. pedagoga mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom. Imenovan je za štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju po-gOJCV v 8 dneh po objavi razpisa O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. občina Skofja loka upravni organi obvestilo Občane občine Škofja Loka obveščamo, da se je Sekretariat za družbeni razvoj občine Škofja Loka preselil s Poljanske ceste 2 (občinska stavba) in Spodnjega trga 40 (bivše SIS) na Mestni trg 15 (Žigonova hiša - med Ljubljansko banko in trgovino BOROVO). Preselil se je tudi Zavod za družbeni razvoj in sicer s Titovega trga 4 prav tako na Mestni trg 15. I Id danes, I. septembra 1992, dalje tako uradujejo vse službe Sekretariata (razen premožen jsko-pravne službe, ki še vedno Ostaja na Poljanski cesti 2) in Zavoda za družbeni razvoj na novi lokaciji. Prosimo občane, da te spremembe upoštevajo in da z razumevanjem sprejmejo kratkotrajne začetne težave pri poslovanju občinskih upravnih organov v spremenjenih razmerah. kaj pa jutri ? OHRANIMO NJIHOV NASMEH! Dr.iKocrn.i mi ml.hI.i /i\ Ijrnj.i. osroctijr ww brrJB 1)1'1 1 GM do o 200 PRIVLAČNIH NAGRAD Pri gotovinskem nakupu nad 3000 SIT boste prejeli kupon, s katerim sodelujete v nagradnem žrebanju. Rezultati žrebanja bodo 20.10.1992 objavljeni v časopisu U AS m DNI VNIK Po žrebanju in objavi rezultatov, bodo nagrajenci nagrade prejeli v BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE Mag. MIRAN NAGLIC, svetovalec in specialist za rastlinsko proizvodnjo Kmetijskega zavoda Ljubljana, oddelek Kranj Po novem letu bo pomanjkanje krme najhujše "Do sredine septembra je še čas za setev dokrmnih prezimnih posevkov, ki bodo zgodaj spomladi primerni za od kos, vendar mora prej zemljo namočiti dež, saj je sedaj tako izsušena, da jo je v takem stanju nemogoče pripraviti za normalno setev. S tem bi dobo pomanjkanja krme skrajšali," svetuje mag. Miran Naglic. Kmetijska stroka redno ocenjuje posledice suše. Vi imate pregled nad Gorenjsko. Kakšne so vaše ocene? Naglic: "Prve ocene smo dali že 12. ali 13. avgusta. Ustanovljene so bile občinske komisije in takrat smo ugotavljali največ škode na travinju in koruzi. Suša se je potem še stopnjevala. V nekaterih predelih Gorenjske je res padlo nekaj dežja, ki pa je samo za nekaj dni zadržal napredovanje suše. Takrat smo ocenili, da je 10 odstotkov koruze poškodovane 75-odstotno. Pri krompirju je bila prizadetost 20—odstotna, Pri travinju pa smo že takrat vedeli, da bomo najmanj ob en odkos. 24. avgusta smo posledice suše še enkrat ocenjevali. Položaj se je poslabšal. Na okrog 500 hektarih je koruza uničena 75-odstotno, na drugih njivah pa je škoda okrog 40-odstotna. Krompirje poškodovan med 20 in 30 odstotki, odvisno od lege, kar je pri tej suši velikega pomena. Na prodnati zemlji, na sončnih legah, v hribih, kjer je zemeljska Plast tanjša, je suša hujša." Najprej dež. potem setev prezimnih strniščnih dosevkov Vsi Čakamo na odrešilni det, vendar čas beži in bo njegov učinek iz dneva v dan manjši. Kaj svetuje vaša služba? Naglic; "Seveda čakamo ^^ja. Naša svetovalna slu-* a» ki enotno za Slovenijo oeluje pri kmetijskem ministrstvu, je že dala navodila za ravnanje z vsemi kulturami °ziroma posevki. Na Gorenjskem je do sredine septembra e &is za setev strniščnih pre-z,rnnih dosevkov. Seveda pa J? sPet pogoj dež, ker je zem-Ja takoi/sušena, da jo je ta- 0, kot je nemogoče pripravi- 1 ?a normalno setev. Ce je morda kje kakšna njiva na la*ni zemlji in v senčni legi, te J« da Nekateri J* '/koristili in orali. Zemlja ^lcer ni bila najbolj primerna, endar se je pre/imne dosevke dalo sejati. Do zime se bo-°° normalno razvili, takoj 2£m,adi Pa b(H,° dal' dober °akos. Pomanjkanje krme se-aJ se ni problematično. Ve-o Pa, da pomanjkanje bo. ^ajhuje bo od decembra do H ka ^'rc Predvs«-'m za to, ua bi takrat dobili dober od-J°s m ublažili pomanjkanje krme." m otere prezimne dosevke pripo-r°cate? Naglic: pripraviti za setev, kmetje so zadnji I1!1 r* za ki., " lo je lahko ozim- kla ~~ ""a,°'kl st" io v zadetku SCnJa pokosi Imamo se ra Dnn n,esankc Pomembna m "H-rna je mnogocvetna l|ulj r^vSn,° ic/c čas- kcr se h,,ro km na c,orenjskem pa da N'Jd " spomlad, dobei odkoi nek . inj,VC sc P°lcm. shci / lahki u v' /a"nka. še vedno JAko brez škode za prulelek TO »oruza v poite\ prihaja Se.cmoga scntemK scPlembra Do s ne ' ,C°"Wa Sl"'" ko f.rSCKC R' Irtmcn lah četrtega ne bo. Sicer pa je škoda na travnikih na prvi pogled velika. Vendar je travna ruša zelo trdoživa. Ker je to združba različnih vrst rastlin, se v katastrofalnih razmerah bolje obnese in prilagaja. Kljub temu da je ponekod trava na oko popolnoma suha, se bo obrasla. Prihodnje leto bodo sicer posledice, na travnikih bodo lise in trava bo redkejša, vendar ne bo propadla kot drugi posevki. Travo je potr»hno dognojiti, vendar brez predhodnega dežja nima smisla počenjati ničesar. Nižje se splača travno rušo gnojiti do 15. septembra, višje pa do konca prvega tedna v septembru. Potem ne bo več vegetacije. Predvsem pa je pomembno, da bodo travniki spomladi gnojeni čim prej. Vendar ne samo s kanom, ampak tudi s kalijem in fosforjem, da si bo ruša čim prej opomogla." Silaža brez posebnih dodatkov Kdaj je letos primerno silirati koruzo? O tem so različna mnenja, prav tako kot tudi o primernosti in neprimernosti raznih silaznih dodatkov od soli, sladkorja, vode do drugih koncentratov. Kaj pravi stroka? Naglic: "Pred desetimi dnevi smo dali navodila, naj kmetje začno koruzo z najbolj peMfl nih tal, kjer je škoda nad 70-odstotna, silirati. Koruza je bila takrat suha že nad storži, spodnji listi pa že tako zelo hitro porumenijo. Sploh pa je letos vegetacija zgodnejša naj manj za 14 dni. Skupek letnih temperatur je dosegel tisto mejo, ko začno posevki zoreti. Tu- di če ne bi bilo pomanjkanja vlage in bi bile padavine bolj enakomerno porazdeljene, bi bili posevki ob tem osončenju, ob takih temperaturah prej zreli kot običajno. O silirnih dodatkih pa je letos res burna razprava. Stroka v tej fazi ne priporoča nobenih posebnih dodatkov. Kaže, da so nekateri vzeli zadevo okrog dodatkov komercialno in iščejo sedaj na račun kmetove skrbi za letino svoj zaslužek. So nekateri dodatki, ki so uspešni, vendar so izredno dragi. Lani smo v naši službi delali poskuse in analize ter ugotovili, da je v finančnem smislu komaj kaj učinka. Z denarjem za te dodatke je bilo mogoče kupiti manjkajočo krmo. Gre za kemične konzervanse, mlečnokislinske bakterije, razne kisline, ki konzervirajo, itd. Kmetje si pomagajo sami s soljo, sladkorjem in močenjem. Močenja ne priporočamo, razen v primeruda, je koruza res suha, vendar naj bo močenje opravljeno na prikolici in ne v silosu, kjer voda lahko odteče, na prikolici pa se enakomerneje razdeli. Sicer pa kmetje mislijo, da je koruza suha. Suhi so listi. Steblo pa, če ga stisnemo, še vedno da sok. Sol ni bistvena, čeprav je hi-droskopska in veže nase vlago. Edini učinek je, da žival posoljeno krmo raje je. Zato so kmetje včasih solili slabšo ota-vo." Zadržati ceno živine Vlada je prišla na dan s svojimi ukrepi za blatite v posledic suše. Kmetje pravijo, da je zamudila. Kako vi gledate na vladne ukre-pe? Naglic: "Vlada je reagirala, vendar službe konkretnih navodil še niso dobile. Obljubljena so za ponedeljek (včeraj -op.p.). Ti ukrepi so taki, kot pač so. Ocenjujemo, da je najbolj problematičnih tistih 10.000 ton koruze iz rezerv, ker bo to koruzo težko pošteno razdeliti. Kmetov je veliko, vse je suša prizadela in pri razdeljevanju bodo problemi. Sicer pa so ukrepi naravnani v preprečitev padanja cene živine. Kmetje različno reagirajo na to, da vlada ni prepovedala uvoza živine. Kmetijsko ministrstvo je tak predlog dalo, vendar kaže, da so bili drugi resorji, ki se 8raScm°u mesan'" z ozimno tudi / ,!'..„ lahko potejemo luni , ------ |.v..vjviini vah Il.°"n?n"" grahom P,, kos ,>-'8"b|Jcn najmanj «o <»«i ■ • * C bo suša še tra,ala. .„,1. Podtalnica za namakanje Ob vsaki suši zaženemo vik in krik, kako bi lahko reševali sušna obdobja, če bi dali več denarja za namakalne sisteme. Nekateri pravijo, da je namakanje zelo enostavna zadeva, drugi pa opozarjajo, da naše glavne reke zaradi onesnaženosti za namakanje sploh niso več primerne. Kako je s to stvarjo? Naglic: "Pri namakanju je več problemov O njem se že neka/ časa veliko govori, sistematično pa se tega še nismo lotili /.adnje čase skušamo sporadično stimulirati in regresi rati gndnjo teh sistemov Vendar so namakalni sistemi dragi Naši kmetje se zato ranic sc niso ogreli Možnost za Go-TtHJskojt uporaba podtalnice, kar potnem izvrtati vodnjake, s črpalkami potegniti podtalnico ven m namakati. V kranjski ohtim sta .«• dva taka primera. Enega sem videl mi 1'senični Polici /.adeva je kar uspešna Do podtalnice /c skopan vod-njak, iz njega črpalka dvigne vodo v poseben bazen, iz kale rega poteka ni vodno omrežje Stvar /c tehnu no dovršena in llali/a ima to zelo dobro urc/cno Je Da tO drago m kmcljc so i preteklosti več vlagali v stroje Glede vode pa je namakanje problematično iz dveh vidikov Prvi /c onesnaženost vode za namakanje, drugi pa bojazen, da : namakanjem ne hi ones no ih podtalnice Stvar /c treba obojestransko, kompleksno pogledati Pri strokovno nepravilni rešitvi m neupoštevanju vseh dejavnikov so lahko poslctlice hude Nase reke so ones M Me, vsa/ glavne I n/th /c prca/ tekih kovin m njihov nanos na fiol/a bi bil katastrofalen." bolj zavzemajo za liberalizacijo in jim je dinar več kot zaščita svojega kmetijstva, močnejši. Pri uvozu svinjskega mesa restrikcije niso smiselne. Poraba je takšna, kakršna pač je in nima smisla pritiskati na potrošnika, da bi govedino nadomeščal s svinjino. Mislim pa, da je vlada ravnala prav z odločitvijo, da v primeru zastoja odkupa blagovne rezerve odkupijo normalno vso živino. Sicer bo cena padla in kolikor vem, se je v sredo na Gorenjskem odkup govedi že ustavil." Ponudba živine pa bo večja zaradi pomanjkanja krme. Naglic: "Dejstvo je, da morajo dati kmetje živino iz hleva. Nima smisla, da bi dopitana živina še ostajala po domovih, sicer bo pomanjkanje krme med decembrom in aprilom še hujše. Vladni ukrepi so po moje na mestu, čeprav se resorji medsebojno niso najbolje ujeli. Niti ne ocenjujem, da so prišli ukrepi prepozno. Dežja vlada tako in tako ne more dati, za dokup koruze pa je še čas, ker pomanjkanja krme ta trenutek še ni." Avstrijci pomagajo tudi z denarjem Med dogovarjanjem za pogovor ste omenili, da ste se seznanili tudi z ukrepi, ki jih sprejemajo ob suši v sosednji Avstriji Kako ravnajo sosedje? Naglic: "Med obiskom v naši Radgoni smo šli tudi na avstrijsko Štajersko, kjer suša ni nič manjša. V nekaterih predelih je celo hujša kot pri nas. Problem suše rešujejo nekoliko drugače kot mi. Ker so Avstrijci bogatejši kot mi, bodo dajali kmetom odškodnine tudi v gotovini. Sploh so kmetje v državah, kjer je kmetijstvo močneje podpirano, vajeni na denarno pomoč. Pri njih dajejo velik poudarek varovanju podtalnice. Če se kmet ravna po navodilih svetovalne službe glede varovanja podtalnice in upošteva priporočeni kolobar kultur, ga država stimulira s 6000 do 8500 šilingi po hektaru. Velik poudarek dajejo oljni ogr-ščici. Iz nje proizvajajo olje, od katerega gre del za prehrano, del pa ga predelajo v nadomestek za nafto. Zračunali so naslednje: če bi imela njihova povprečna kmetija 20 odsto: tkov njiv zasejanih z oljno ogr-ščico, bi imeli vso nafto doma. V Murecku imajo na primer zadružno prešo v lasti kmetov. Kmet, ki pripelje ogrščico, plača samo storitev, odpelje pa olje in brikete, ki so narejeni iz tropin." Naša svetovalna služba "poslušnosti" kmeta ne nagrajuje z denarnimi subvencijami Pa vendar. Kako naši kmetje sprejemajo nasvete svetovalne službe? Naglic: "Upoštevanje priporočil je dosti dobro. Če gre za hujše posege, skušamo biti tudi mi realni. Pomagati skušamo, da kmet ne bi bil preveč oškodovan. Tudi naša država stimulira določene stvari. V preteklosti je bil poudarek na izgradnji hlevov, kjer je šlo za izdatno podporo. Država je pomagala pri pospeševanju komparativnih prednosti našega kmetijstva, na primer pri kmečkem turizmu in drugih dopolnilnih dejavnostih, pomagali smo pri urejevanju pašnikov. Seveda pa se po finančni plati ne moremo meriti z bogatejšimi državami. Avstrijska država plača kmetu, ker ga sili v zmanjševanje proizvodnje. On ima za ceno dobrega za družbo manjši dohodek in država ga mu nadomesti. V Švici spodbujajo planinsko pašo /aradi dveh razlogov: da je na pašniku življenje, da je lepši videz krajine in se lahko razvija turizem, od katerega pobira država davke, in drugič, prirast živine na planinskih pašnikih je manjši kot v ravnini in s tem država rešuje problem presežkov hrane, z denarjem, ki ga na primer dobi od turizma, pa nadomešča kmetom i/p.iyMi 500.00 B 500000.00 200000000 soo.oo 700.00 C 75O0OO.0O 3000000.00 42*00 1000.00 D 1000O00.00 4000.000.00 1250.00 1500O0 V kolikor bi zavarovalne vsote zaradi inflacije izgubile vrednoti, bo motna njihova ponovna uskladitev Podrobnejše informacije in prijavnico zahtevajte v vrtcih in šolah! NOVO V KRANJU MENJALNICA D-D Publikum na Bleivveisovi 16 (točno tam kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas) V Klub sprejmejo tudi sim-patizerje, kar pomeni, da ni nujno, da si voznik Citroenove-ga vozila. Tudi leta niso važna. Tako je najmlajši član Kluba star komaj nekaj tednov. cCitroen Klub Slovenija je razdeljen na več sekcij, med katerimi Gorenjsko zastopa sekcija Radovljica. Zaenkrat je v njej 76 članov z 41 vozili, od tega 30 spačkov. Celo dva Olt-cita sta se znašla med njimi. Mnogi zmotno mislijo, da je Klub namenjen zgolj spačkar-jem. Na srečanjih Kluba srečamo tudi modele GS, AX, BX, CX... Modela XM in ZX zaenkrat še nimata zastopnikov v Klubu. Vsi so dobrodošli. Kogar zanima, predsednik sekcije Radovljica je Aljaž Stare, njegov telefon pa je: 311-105. Letošnje leto je bilo zelo bogato s srečanji. Imeli so piknik v Pomjanu, prvomajsko srečanje v Vrsarju, mini srečanje v Opatjem Selu, piknik na Podpeškem jezeru, rafting po Savi, avtokross na Vrhniki, raid Slovenija (skoraj 2000 kilometrov), da ne naštevam:.. Vsak mesec nekaj. Ob tej priložnosti Vas vabim od 11. do 13. septembra na srečanje, ki ga prireja sekcija Murska Sobota, ki bo na Kraščah v okolici Murske Sobote. Startamo v petek ob 16. uri, s kranjskega štadiona. Dva tedna po tem, 26. septembra. Vas vabijo v Koper na ral- lie po slovenski Istri... Ko je poletje mimo, sezone še ni konec. Čez poletje je pri nas manj srečanj, ker se ta čas izkoristi za razna potovanja, za srečanja po vsej Evropi in podobno. Srečanj je toliko, da bi lahko od aprila do novembra brez postanka vozili z enega na drugo, prevozili bi okoli 50 000 kilometrov, pa še bi jih tričetrt zamudili. Tako dela legendarna Mia Schroder, znana kot Mama Mia from Germanv. Pravi, da je ljubiteljica Spačkov že od leta 1953. Letos bo imela 70 let in šušlja se, da bo praznovala pri nas. Pravi, da smo ji Slovenci najbolj pri srcu, da znamo narediti najboljša srečanja in zato tudi nobenega ne zamudi. V svojem koledarju ima zapisan tudi 11. september in zraven Murska Sobota. Mia dela Sloveniji veliko reklamo po Evropi. Morda bi ji lahko naša vlada dala kako medaljo za zasluge za narod, ali kaj podobnega. Na koncu pozivam vse ljubitelje Citroenov, ki še niso člani Citroen Kluba Slovenija: združite prijetno s koristnim. Spoznali boste veliko ljudi, ki ne bodo samo vaši prijatelji, ampak Vam bodo tudi pomagali, če boste v stiski. Kar Aljaža pokličite in povedal Vam bo vse, kar Vas bo zanimalo. Pa dobro vozite, kakor pravimo v Klubu. • E. Z. Negativna slovenska blagovna menjava s tujino Pol milijona dolarjev deficita (STA) - V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je Slovenija v države izven nekdanje Jugonluvij« i/vozila za 2,8 odstotka več, kot v enakem obdobju lani, uvozila pa za n.r M&totfra manj, je ugotovil osrednji državni zavod za statistiko. V mesecu juliju ie drugič v tem U»u ™hele->«»n deficit v Masovni menjavi z državami, ki so izven nekdanje Jugoslavije, saj je bil uvoz »z teh držav za 484 tisoč ameriških dolarjev večji od izvoza. Prvič v letošnjem letu so v juliju zabeležili tudi skupni deficit v blagovni menjavi / državami nekdanje Jugoslavije, kjer smo vedno dosegali precejšnji presežek Ta deficit je odraz močnega znižanja izvoza na Hrvaško, kar je neposredna posledica uvedbe carin v sosednji državi. Julija je izvoz v države izven nekdanje Jugoslavije znašal 328.049 dolarjev, uvoz pa 376.456 dolarjev, tako da je pokritost uvoza z. izvozom znašala samo 87 odstotkov (lani 141 odstotkov)-V prvih sedmih mesecih letošnjega leta smo izvozili blaga in storitev za 2,2 milijona dolarjev, uvozili pa za 2,4 milijona dolarjev. Dosegli smo pokritost uvoza z izvozom v višini 91 odstotkov. Julija letos je slovensko gospodarstvo izvozilo v tujino (sku' paj z državami nekdanje Jugoslavije) nekaj manj kot 400 milij0' nov dolarjev, uvozilo pa /a 450 milijonov dolarjev ter doseglo samo 87-odstOtno pokritost uvoza z izvozom! V juliju je deficit blagovne menjave s Hrvaško znašal 14.23? dolarjev, s Srbijo in Crno goro pa 1.412 dolarjev. Deficit blag')' vne menjave / vsemi državami nekdanje Jugoslavije pa je /naša 9.443 dolarjev. Pozitiven saldo v menjavi z omenjenimi državam' smo dosegli samo / Mili in Makedonijo. Izvoz v razvite države se je prvih sedmih mesecih glede >ia isto obdobje lani povečal za 12,7 odstotka, uvoz. pa zmanjšal zil 11,9 odstotka. Izvoz v države LS se je omenjenem obdobju povečal za 14,8 odstotka, uvoz pa za 3 odstotke. Izvoz v države v razvoju je bil manjši za 37,6 odstotka, uvoz pa samo za 6 odstotkov- Izvoz v Nemčijo se je omenjenem obdobju povečal M odstotka, v Italijo za 1,6 odstotka, v Francijo za 46,5 odstotka. * Avstrijo za 29,8 odstotka. Uvoz iz omenjenih držav (razen Avsi" je, ki se je povečal za 15,5) se je občutno zmanjšal i/ Nemčije t* 13,4 odstotka, Italije za 11,9 odstotka, !• ranci je /a 6,3 odstotka itn. VABI V TOVARNIŠKO TRGOVINO V TRŽIČU (ob tovarni - vhod "trajbah") MASIVNO IN TAPECIRANO POHIŠTVO, LADIJSKI PODI, STENSKE OBLOGE... 40 % POPUST pri plačilu Zlitovih izdelkov v gotovini KREDITI - DOSTAVA Odprto: 9.-17. sobota od 9.-12. ure Torek, 1. septembra 1992 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 9. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS FINANČNI NASVET Tržno gospodarstvo se poraja tudi pri nas, zanj pa je značilno, da je kupec kralj. Odločili smo se, da objavljamo dobre in slabe primere, z upanjem, da bo dobrih primerov vse več. Vabimo vas k sodelovanju, sporočajte nam jih, seveda bomo objavili le podpisana pisma. Nogavica je slaba banka Koliko je vreden tolar V menjalnicah so bili v ponedeljek, 31. avgusta, ob 13. tečaji naslednji: Prijetno ste v Gorenjskem glasu presenetili, ko ste nedavno objavili recepte zajedi iz mleka in mlečnih izdelkov. Velika škoda pa je, ker ste v omenjeni prilogi objavili preveč oglasov Mlekarne Kranj. Kot diabetik sem namreč zelo razočaran nad cena-mi, ki jih ima Mlekarna Kranj za svoje izdelke. Občasno kupujem pinjenec - za pol litra tega izdelka sem prejšnji teden moral Plačati po 35,23 tolarja! Prav zares, lahko pridete pogledat račune ali pa morda v diskontu Mlekarne Kranj preverite sami: en liter pinjenca vam bodo zaračunali 70,46 SIT. Za primerjavo (računa z istim datumom hranim!): en liter mleka »Železna krava« stane 35,23 tolarja. Se strinjate z mojo ugotovitvijo, da je luksuz biti diabetik? ^a pinjenec, ki je stranski izdelek ob predelavi mleka v maslo, nioram plačevati še enkrat več kot mleko. Ali za tako razmerje roed cenami vedo v državnem Odboru za mleko, kjer zahtevajo odkupno ceno 30.- tolarjev za liter? Če imajo mlekarne res izgubo pri mleku (v Mlekarni Kranj je to »Železna krava«), jo odlično pokrijejo kar s pinjencem. Ali lahko Mlekarna Kranj pojasni, zakaj je pinjenec tako drag? upokojenec Stane Primožič Monopolni Alpetour Prosim, če objavite članek brez mojega imena, ker bom primljena ostati uporabnica Alpetourjevega »kvalitetnega« avtobusnega prevoza še nekaj let - monopolisti pa radi vrnejo udarec! 2e dolgo sem namreč uporabnica avtobusnih prevoznih sto-ntev firme Alpetour Kranj (zdaj se ji reče Alpetour Potovalna f^ncija). A z njihovimi avtobusi in zlasti s prevozi sem vedno °'J nezadovoljna. Razmere v avtobusih so nevzdržne, zlasti po-in v času šolskega pouka. Tisto, kar se dogaja v avtobusih , armonikah« rned Kranjem in Škofjo Loko in med Škofjo Lo-0 m Ljubljano, je vse kaj drugega kot lepa vožnja. To še zlasti elJa za čas med 12. in 15. uro. V avtobusih je prepolno potnikov, j zdravju zelo škodljivo, saj vsi vdihujejo umazan zrak. Na alJso progo pogrešam avtobus s klimatskimi napravami. V avto-usih so stoli poškodovani, zato si ob njih večkrat raztrgam nogavice. Vozniki, zlasti starejši, so skrajno neprijazni do nas, pomnikov. Drugi problem so previsoke cene v primerjavi z neudobno oznjo. Ljubljanski potniški promet (Integral) je veliko cenejši v primerjavi z Alpetourjcm. Tudi vožnja /. Iuu.*ralnvimi avtobusi Jf udobncj.ša. Letne in mesečne vozovnice so pri Alpetourju ^clo drage, popusti pri plačilu z gotovino pa so premajhni. Večkrat se Vnašam v-;iV:ij Alpetour ne pusti zasebnim avtobusnim prevozni-udoh •' ''h Je ial kar vel'ko - prevažati potnikov. Bilo bi ceneje, uoneje m zadovoljni bi odšli iz avtobusa. Prav zanima me *UdJ bomo to dočakali - leta 2000 ali kasneje? L.B., Škofja Loka p (naslov v uredništvu) ^'P*s uredništva rubrike »Če je/ni kupec kralj«: Vaše vprašanje o sebnih avtobusnih prevoznikih na rednih avtobusnih linijah smo Dre V*'' ,u<'' Ministrstvu za pormet in zveze - odgovor bo (če ga ,vt^men,°) seveda objavljen v tej rubriki. Sedanja ureditev javnega |0 . "sneKa prevoza namreč ni Alpetourjeva pristojnost - vse ostali Vašega pisma pa bržčas je. Nedavno smo pripravili preglednico letnih obrestnih mer za vezavo deviz v bankah in prikazali, da vezava deviz v banki prinese kar nekaj obresti. Najnižji zneski vezav so v večini bank 2.000.- DEM oziroma protivrednost drugih deviz (14.000.- ATS, 1.800.- CH, itd.), le v SKB banki boste pogodbo o vezavi deviznega depozita sklenili že od zneska 500.- DEM navzgor. Kako pa banke obrestujejo vpogledna sredstva na deviznih hranilnih knjižicah in deviznih računih? Iste valute kar precej različno, brez izjeme pa velja pravilo: najslabša banka je - nogavica.. »Štumf« je seveda prispodoba za različna skrivališča, kjer so devize skrite kar doma. Takšne devize - čeprav so devize - izgubljajo na vrednosti, bistvo denarja pa navsezadnje je, da služi kot dobrina. V bankah so nam na vprašanje, kakšne letne obrestne mere za vpogledna devizna sredstva ponujajo, povedali naslednje podatke: banka valuta: DEM ATS CHF USD LB - Gorenjska banka d.d. Kranj 3% 4% 4,5 % 3% SKB banka d.d. 5% 5% 4,75 % 3% Abanka d.d. - devizni rač: 3% 4% 4,5 % 3,5 % Abanka d.d. - dev. knjižica: 4% 5% 5,5 % 4,5 % Creditanstalt - Nova banka d.d. 4,2 % 4,2 % 4,6 % 3% Banka Austria Ljubljana 4% 4% 4,5 % 3% VOZILA V KLETNI ETAŽI GLOBUSA Ifofcntt/ KRANJ POMPEJI - CAPRI • RIM DEM 368, bus, odhod 30.9. KOMPAS KRANJ, tel. tel.: 620-960 2T1-022, KOMPAS Škofja Loka, NAJUGODNEJŠA PRODAJA OLJNIH IN PLINSKIH - GORILCEV uri menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled D-D Publikum Kranj Geoss Medvode Hranilnica LON, d. d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana INVEST Škofja Loka LB — Gorenjska banka Kranj Lorema Bled Merkur — Partner Kranj Otok Bled Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — Slov. pos. in hran. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) Marsikomu seveda pri gospodarjenju z devizami še vedno (upravičeno) lahko ravnanje opišemo z znanim pregovorom: kogar piči kača, se boji zvite vrvi. Problema »zamrznjenih« deviznih vlog ni mogoče kar tako pozabiti in čeprav so obrestne mere za vpogledna devizna sredstva ugodne, za vezavo deviz pa še veliko boljše, se zaupanje v banke vrača le počasi. Prav zato so banke ponudile dodatne možnosti: ista hranilna knjižica (npr. LB -Gorenjske banke d.d. Kranj ali Abanke d.d. Ljubljana) omogoča razpolaganje z devizami ne le v matični banki, temveč tudi v enotah bank v Avstriji in Italiji, s katerimi omenjeni banki poslovno sodelujeta. Oboje - dobre obrestne mere in velika uporabnost deviznih hranilnih knjižic - pa bi Vas skoraj moralo prepričati. Podatke zbrala: Maja Mohorič • oljni gonlec LIBELA 01/K • PLINSKI G0RILEC SGN11 • OSEBNA TEHTNICA 0-130 kg že za 46.990 SIT že za 85.990 SIT že za 1.190 SIT PR0DAJNA MESTA i** LJubljana, Aleševčeva 12, Šiška ler: 061-193-222.061-194-037 S*« (lit KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi c^Tman ČARMAN IVO ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38 NA BLEDU SE JE V SOBOTO KONČALA PRVA POLETNA HOKEJSKA LIGA Pokal tasino bled" jeseniškim hokejistom Potem ko je v zadnjem kolu poletne hokejske lige ekipa KAC v Ljubljani premagala Olimpijo Hertz, Acroni Jesenice pa Bled, sta bila znana finalista sobotnega končnega obračuna Jjtd, 29. avgusta - Pred zad-[Uln», petkovim kolom, so ime- KAVA BAR LOJZE PRIMOŽIČ POD PLEVNO 42 ŠKOFJA LOKA ODRTO VSAK DAN, RAZEN NEDELJE, od 7. do 23. ure NAŠA POSEBNA PONUDBA: COCKTAIL PARTIES, HAPPY HOURS, HAPPY NIGHTS... !c možnost za nastop v finalu ln osvojitev prvega pokala možnost še tri ekipe: Acroni Jesenice, KAC in Olimpija ertz Medtem ko so Jeseniča-1 z majhno razliko, pa vendar Rešljivo zmagali z Bledom z 1 gubil so Ljubljančani visoko iz-1 z gosti iz Celovca z re- zultatom^ • 9 Tako sta se za tretje mesto v soboto najprej potegovala Bled ,r> Olimpija Hertz. Boljši so bili hokejisti Bleda, ki so Olimpijo "ertz premagali z rezultatom 4 : 2 (2:1, 1:1, 1:0). Gole za Bled so dali. Kavec, Vidmar, Rožkov h V nuk. bol| zanimiva tekma pa Se je obetala za prvo mesto, sai sJa ekipi Acroni Jesenic in KAC v prejšnjih obračunih po-ka?ali podobno kvalitetno igro. V blejski športni dvorani bo že danes. I. septembra, zanimiva prijateljska tekma med hokejskima moštvoma Bleda in Zagreba. Ekipa Zagreba bo nastopila okrepljena s tremi ruskimi igralci. Tekma bo ob 19. uri. Prav tako privlačno srečanje bo jutri. 2. septembra, ob 18. uri v Podme-žaklji. ko bo Zagreb nastopil še proti mlademu moštvu Acroni Jesenic. To bo tudi prvi preizkus mlade ekipe Acroni Jesenic, ki bo morala nositi del bremena v letošnjem državnem prvenstvu. V deveti minuti je prvi zatresel mrežo Matjaž Kopitar, nato pa so bili dvakrat, v 12. in 14. minuti, uspešni gostje. Rezultat je v 18. minuti izenačil Albert Malgin, z najlepšim golom tek- Marko Smolej, hokejist zmagovalne ekipe Acroni Jesenice: "Poletna liga je dobrodošla v uigravanju in pripravah na sezono. Mislim, da je bilo morda vse skupaj prezgodaj, saj so še vedno poletne temperature, skoraj nemogoče za igranje. Kljub temu smo tudi danes igrali na zmago in dosegli lep uspeh. KAC je tudi f Alpski ligi. ki nas čaka sedaj, direktni konkurent in mislim, da smo prikazali lepo igro. Tudi Olimpija. kije še brez tujcev, je bila dosti dober nasprotnik, čeprav bodo gotovo šele kasneje pokazali svoje adute. Bled pa je pač ekipa takšnih kvalitet, kot se je pokazalo v tej poletni ligi..... Čeprav liga ni bila preveč zanimiva za gledalce, je dobro, ker so bile vse tekme blizu, tako da ni bilo dodatnih obremenitev s prevozi. Po mojem smo na koncu vsi zadovoljni, mislim, da bomo drugo leto lahko ponovili podobno tekmovanje. Sicer pa je naša ekipa v letošnji sezoni vsaj toliko kvalitetna kot lani. tako da bomo lahko ponovili uspeh iz lanske Alpske lige in se uvrstili nekje v sredini lestvice, lepo pa bi bilo če bi bili še boljši. V državnem prvenstvu pa mislim, da drugega kot prvo mesto ne pride v upoštev. Videli pa bomo. kako se bo "odrezala " naša druga ekipa, saj so nas pri slovenski Hokejski zvezi prizadeli s tem. ko niso priznali Alpske lige kot normalnega tekmovanja in bomo morali nastopati z drugo ekipo. Verjetno bomo zato četrti in bomo igrali s prvim že v polj tnalu. Tako končnica državnega prvenstva najbrž sploh ne bo tako zanimiva, kot bi lahko bila." ^'^•-'•J^cmsUri hokejistov s kapetanom ekipe Dragom Mlinar-1 Jc v»soko dvignil pokal za osvojeno prvo mesto. me (in najbrž vseh tekmovanj v poletni ligi) pa je prvo tretjino zaključil Drago Mlinarec. Kljub zanimivi igri v drugi tretjini, ki jo je spet kvarila le sodniška trojka s Pristovom na čelu, je ostal rezultat 3 : 2 do zadnjega dela srečanja. 2e v 41. minuti se je dobro znašel Udar Rahmatulin in Jeseničani so vodili za dva gola. Ko je sedem minut pred koncem kazalo, da je pokal Casina Bled že v rokah ekipe Acroni Jesenice je moral, sicer dobro razpoloženi vratar Cveto Pretnar, v slabi minuti kar dvakrat v gol po plošček. Tako je šele zadetek Alberta Malgina h v 57. minuti odločil v korist železarjev, ki so slavili z rezultatom 5 : 4 (3:2, 0:0, 2:2). V tem času pa so člani H K Bled in blejskega Turističnega društva za športno dvorano že pripravili veselični prostor. Igralce in goste je pozdravil ansambel Vita, na mizi pa so jih že čakali pokali in praktične nagrade. Pokal za ekipno prvo mesto je tako pripadel ekipi Acroni Jesenice, za najboljšega strelca je pokal prejel Matjaž Kopitar, kot najboljši vratar je bil razglašen Domine Lomo-všek, kot najboljši branilec pa igralec KAC-a Burton. Organizatorji pa so se ob tej priložnosti spomnili tudi bronastih olimpijskih veslačev in jim podelili praktične nagrade, ure. • V. Stanovnik frf šah Km grosar - najmlajša šahovska prvakinja Na Bledu, v Hotelu Astoria, je bilo pod pokroviteljstvom Ljubljanskih mlekarn v času od 22. do 30. avgusta 2. prvenstvo Slovenije v šahu za članice. Sodelovalo je 25 šahistk, med njimi kar 16 mlajših od 20 let. Igrale so 9 kol po švicarskem sistemu. Prepričljivo je zmagala 16-letna Kiti Grosar (ŠD Murka Lesce), ki je tako poleg mladinskega naslova, osvojila tudi naslov prvakinje med članicami, obenem pa tudi mojstrski naslov. Tri remije je oddala v zadnjih treh kolih in drugouvrščeno Narciso Mihevc (Ptuj) prehitela za celo točko. Na tretje mesto se je po 9-urni partiji z Milko Ankerst prebila Mira Vospernik (ŠD Metalna Maribor). Turnir je štel tudi kot kvalifikacija za conski turnir. Nanj se je uvrstila Kiti Grosar. Poleg prvouvrščene je turnirju igralo še 5 predstavnic Gorenjske. Končni vrstni red: 1. Kiti Grosar (7,5 ŠD Murka Lesce), 2. Narcisa Mihevc (6,5 ŠD Ptuj), 3. Mira Vospernik (6 Metalna Maribor), 4. Milka Ankerst (5,5 Metalna Mribor), 5. Tina Kosec (5,5 Spodnja Polskava), 6. Anita Ličina (5,5 ŠD Ptuj), 7. Zvijezdana Žugaj (5,5 Metalna Maribor), 9. Nada Marušič 85 Jesenice), 15. Simona Orel (4 iz Škofje Loke), 17. Francka Petek (4 Murka Lesce), 18. Maja Šorli (4 Tomo Zupan Kranj). # Aleš Drinovec KABIČ NAJBOLJŠI V NEMČIJI Kranj, 30. avgusta - Kranjski deseterobojec Goran Kabič je dosegel izvrsten izid na peteroboju v Miinchnu. Ne le, da je zmagal in popravil svoj državni rekord na 3820 točk, temveč je dosegel letos najboljši izid na svetu. Kot je povedal njegov trener Dobrivo-je Vučkovič, so organizatorji v Nemčiji tudi povedali, da je to oseminpetdeseti najboljši izid v peteroboju vseh časov na svetu. • (vs) liti 17 KOŠARKA 24 Ur košarke v tržiču V Bistrici pri Tržiču so ob 500-letnici mesta Tržič organizirali košarkarski praznik. Na igrišču OŠ Bistrica so se v 24 ur dolgi igri pomenili igralci iz različnih krajev Gorenjske. Za ekipo »BELIH« so igrale ekipe Kranj, Loke, Gentelmanov, Krasotcev in Križ, za »MODRE« pa Karantanci, Radovljičani, Sebenjčani in Polžki. Kljub temu da rezultat na takih prireditvah ni najbolj pomemben, so po 12 urah igranja vodili beli s 451 : 411, na koncu pa so tudi zmagali s 1109 : 990. V prijetnem vzdušju so bili edina šibka točka gledalci, ki jih skorajda ni bilo. • A. Smrekar Košarkarski turnir na jesemcah Jesenice, 30. avgusta - Športna zveza občine Jesenice. KK Jesenice in Mamba Jesenice so organizatorji košarkarskega turnirja rekreativnih ekip na igrišču Podmežakljo na Jesenicah. Turnir bo to soboto, 5. septembra, ekipe pa se zanj lahko prijavijo do četrtka, 3. septemrba, do 13. ure v pisarni ŠZO na Jesenicah, kjer bo ob 18. uri žrebanje. • (bj) ^°šarkarji Triglava sc pripravljajo za nastop v Evropski super ligi 'KRAJA" TUŠKA JE PRINESLA NEGOTOVOST V EKIPO je s četi* Ja,,a' 27" W' *vKusta " r klP* kofarkaijt» Triglava si °° do s h"1! meMMm v '»nskem državnem prvenstvu pridobila pravi-ti0n - SHA a"ja v EvfDf**J "Per (Super Kasketball Associa-i«v< . Vaadar pa je tik pred začetkom lige v ekipi mnogo te-$o v |t|„i11''. J1' ko1 Pr' vt'čini klubov pomanjkanje denarja, temveč d> n-AiH "K"hili lanskega trenerja Igorja Dolenca in kot kaže m u,: -•»—■■ — in»n(» trenerja Igorja 'Perspektivnejšega igralca Marka luška. "Zal se v slovenski koiarki *e vedno pojavna |ugO s«n_ drom, "kraja" igralcev l okni fcre za Marka luška, DO na lih 0ccnah najperepektivnej '.trtica trenutno v slov.-umi Nekorektno so se začeli obna *ati v koiarkarskem klubu I >p l>m»/cm Postotna, ko so nam hr<-'> kakršnega koli vpiasani-« *no»uvno ukradli Igralca. Mi M,ll» i/redno ostro protestirali Pri Kolarkareki /ve/i slovenijc 1,1 zahtevali /a kriv* e najvci i" možno kazen K.t|ti s tem so 'nglavu naicdih i/redno veliko m i Ijo ni jc odpovedal todelova nje. Vemo, da je do začetka I■ v ropske super lige le še nekaj dni, ekipa Triglava pa je prak u< no ikupaj s trenerjem tudi šele nekaj dni. Vsi pa vemo, kai to /a ekipo pomeni (' c M /a deva" s Tuškom ne bo uredila, je Triglav celo sposoben odpO vedati sodelovanje v SBA ligi... Igralec pa je še vedno naš in je pod suspenzom in če Kosat karska zveza ne bo energično nastopila proti kršilcem iz Optimizma Postojna suspenz ne bo umaknjen," jc na četrtkovi tiskovni konferenci pred začetkom se/one poudaril direktor KK Triglav Rudi Hlebec. Težave / nekorektnostjo pri prehajanju igralcev iz enega v drug Muli seveda niso nove, vendar se / drugimi klubi (posebno Smeli Olimpijo) skušajo pri Triglavu dogovarjati kar se da korektno, lako jim je Smeli m.itc,,.i "u,mi do. n ,V 1,1 ško Celotno ,m ,yUiUu smu K'.ulili 'meli n|,rMaVO '" ««■•' P**eCj2 J. Pladnje s tem to*osc ,.■ i tipa i podrlo n., 810 i* tuci' /JlP",Wp"'1- V".el '•"'»"ene. ,g,lnl| vo s/; i ona tedei na Dunaju, ligo pa fe zasnovana na delniškem prim ipu i ii\tmk Hge i večinskim dele < m /< Norbert A. Walcho- fer, generalni sponror pa /<• OMV : Puna/a I o podjetje pa ima tudi tvoji komercialno predstavništvo v Mariboru Poleg Ingla-va bodo I W I od tlovenskih klubov nastopili sc Smeh Olimpi- in. Helloa Domžale m Optimizem Postojna Od ostalih evrop tkih klubov pa (igd Prievidza Tungsram S< Kormend - Hu-nor, Anes Os trava, Bp Honved, Dukla Olomu< Hk TX Khstet mtuburm, VB uJoUersdor/, BVi Brno ZTl HerakUth, si in sv Polten, m Baskel Hyers I Po rasporedu Tr1gla\ Igra prvo tekmo i.' teptembra i ekipo VB hiollersdorj m w< ti v Kranju Olimpija povrnila odškodnino za Gregorja Kučko, ki sedaj igra za Stefanel.... Mlada ekipa košarkarjev Triglava, ki ima sicer večino doma vzgojenih igralcev, pa je letos dobila, zaenkrat le še na preizkušnjo, dve okrepitvi: 210 centimetrov visokega Jana Zid-ka iz Češke in 205 centimetrov visokega krilnega napadalca Tomislava Antiča i/ Šibenika Trener članske ekipe bo Branko l^»jk. Generalni pokrovitelj za prevoze košarkarjev Triglava bo MEGG1 TOl Rs i/ škofje I oke Spon/oi ekipe bo SR( Skupni računski center iz. Ljubljane, na pomoč pa bo priskočilo tudi nekaj maii|sih spon/oijev i/ Kranja ln okolice. "Ce se bo vse uredilo, kot pričakujemo, naj bi se uvrstili med prvih osem ekip v A skupino |n bi tako igiali /a piv ,ik,i SBA lige. Na vsak način pa |e naš cilj, da ostanemo med prvi mi štirimi tudi V slovenski ligi," pravi Rudi Hlebec • V. Stanovnik POKAL KARAVANK 92 V BERLIN Kranj, 29. avgusta - V športni dvorani je bilo v soboto tekmovanje za Pokal Karavank 92. Nastopila so štiri moštva in to: Al-ba iz Berlina, Micom Marcus iz Kopra, Helios iz Domžal in Triglav iz Kranja. Največ so pokazali košarkarji Albe, ki imajo v svojih vrstah dva bivša člana jugoslovanske reprezentance Emirja Mutapčiča in Maria Primorca, vodi pa jih Faruk KulenoviČ. V tekmi za prvo mesto so premagali Micom Marcus kar s 33 točkami razlike. Po končanem tekmovanju je kapetanu Albe Uvveu Blabu predal pokal predsednik SO Kranj Vitomir Gros. Tokrat za ekipo Triglava niso nastopili Tušek iz znanih razlogov. Prevodnik in Lojk pa sta imela šolske obveznosti. Brane Loj k je dejal: »Kaj moremo, vse ekipe so se okrepile s kvalitetni mi izkušenimi igralci, le Triglav je iz svoje šole v ekipo vključil mlade dbetavne igralce, kot so Milic, Šmid, Hafnar in Pompe. Na preizkušnji imamo Antiča, ki je nekoč igral za Šibenko in Poreč. Caka nas težko delo, sai se zavedam, da tekme ne dobiš le s sedmimi igralci« • J. Marinček fi GLASOVA StotinkA DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Ajdovci zaploskali Kranjčanom Jelen Triglav je v Ajdovščini z neposrednim tekmecem za visoko uvrstitev v ligi igral neodločeno 0 : 0. Ajdovščina, 30. avgusta - Kranjčani so nestrpno pričakovali ta obračun, saj so na zadnjih srečanjih kazali dobro igro. Igro in dejstvo, da so med najresnejšimi kandidati za uvrstitev v I. slovensko ligo, so hoteli v Ajdovščini potrditi. Neodločen izid v Ajdovščini je za Jelen Triglav ugoden. Tekmo so začeli dobro in si ustvarili 4 stoodstotne priložnosti in v zadnji minuti zadeli tudi vratnico. V drugem polčasu se je enakovredna igra nadaljevala. Kranjčani so brez večjih težav razdirali napade domačinov. Primorje je imelo zadnjih 15 minut navidezno pobudo, vendar mu ni uspelo resneje ogroziti vratarja Jelena Triglav. Točka v Ajdovščini je zaslužena, prav tako pa tudi aplavz, ki so ga bili deležni po tekmi. Jelen Triglav igra nedvomno enega najlepših nogometov v II. slovenski ligi. V slovenski mladinski ligi so zmagali tudi mladinci Jelena Triglava. Premagali so Ilirijo z 2 : 1. Bili so boljši in razen dveh zadetkov zamudili še nekaj priložnosti. • I. Golob TRETJA SLOVENSKA LIGA Poraz zarice in zmaga jelovice lth Kranj, 30. avgusta - V 3. kolu tretje slovenske lige zahod je kranjska Zarica gostovala v Kisovcu pri Svobodi in zgubila z 0 : 2. Zarica je začela dobro, bila je enakovredna in imela nekaj priložnosti, najlepšo pa v 24. minuti Thaler, ki je zadel vratnico. Domačini so povedli v 34. muinuti iz prostega strela. Kovač je zadel enega od igralcev v živem zidu in presenetila kranjskega vratarja. Domačini so prevladovali v igri, vendar do konca niso uspeli spremeniti izida. Zarica je v drugem polčasu prevzela pobudo. Namesto izenačenja so prejeli drugi gol v 63. minuti po napaki vratarja Mesarica. Zarica je popustila. Svoboda je bila zadovoljna z izidom, tako da je bila igra do konca nezanimiva. Jelovica LTH pa je doma gostila Adrio iz Mirna. Ločani so bili vso tekmo boljši. Po prvem polčasu so z goloma Klančarja in Jereba vodili z 2 : 0, v drugem polčasu pa so v napadalni igri dosegli prek Krupiča in Balanta še dva zadetka. Gostje so dosegli gol na začetku 2. polčasa, zabil pa ga je Stopar. • L Golob GORENJSKA NOGOMETNA LIGA Visoki zmagi bleda in visokega Kranj, 29. avgusta - V soboto so odigrali I. kolo v članski gorenjski nogometni ligi. Najvišji zmagi sta dosegla Sportina Bled, ki je doma s 4 : 1 premagala Hrastje, z enakim izidom pa je Visoko v gosteh premagalo Trboje. Rezultati I. kola: Jesenice : Bitnje 1 : 2, Alpina : Polet 1 : 0, Sportina Bled : Hrastje 4:1, Britof : Sava 1 : 0, Tržič : Lesce 0 : 0 in Trboje : Visoko 1 : 4. • R. Gros Zmaga in poraz dolnov-creine Člansko moštvo Dolnov-Creine je v prvi tekmi doma kot tretjeligaš izgubilo z moštvom Litije z 0 : 1. Poraz je plod napak v obrambi in pa preveč neodločne igre s solidnim moštvom gostov, po dokaj nezanimivi in raztrgani igri pa bi najbolje ustrezal neodločen rezultat, saj so imeli gostitelji nekaj polpriložnosti za izenačenje. »Šolnina« v višji ligi pa je preprosta: vsaka napaka - izguba točk. Mladinci Dolnov-Creine pa so v nedeljo igrali v Šenčurju proti Tabor-Jadranu iz Sežane in zmagali »5:1. Gostje so se predstavili kot čvrsta ekipa, po napaki vratarja domačih so celo povedli z 0 : 1, nato pa so se obetavni mladinci Creine »razjezili« in dobesedno pometli z gosti - rezultat 5:1! Odlično je igral Boris Verbič (dva gola), prav tako Denis Markelj (okrepitev iz Zirov, en gol), ter Aleš Zdešar, ki se razvija v odličnega nogometaša, za borben pristop pa je treba pohvaliti vse moštvo. • (m.š.) Adergas ima nov športni park Adergas, I. septembra - Športno društvo Adergas je zgradilo nov športni park, v katerem so igrišče za tenis, mali nogomet in odbojko, ob njih pa so uredili tudi otroško igrišče. Uradna otvoritev parka bo v nedeljo, 6. septembra, ob 9. uri. To dejanje bo opravil kranjski župan inž. Vitomir Gros, ki bo tudi slavnostni govornik. V športnem parku bodo organizirali prva tekmo vanja v tenisu, malem nogometu in odbojki. Tekmovanja se bodo začela v soboto, 5. septembra, ob 8. uri. Vsa pojasnila glede tekmovanj dobite po telefonu 422-069. • A. Kotnik Kondor osvojil prehodni pokal Codešič, avgusta - Športno društvo Kondor z Godešiča je prejšnjo soboto in nedeljo organiziralo jubilejni, tokrat že petnajsti nogometni turnir za prehodni pokal Godešiča. Ob dobri organizaciji in številnih gledalcev je na jubilejnem turnirju zmagala domača ekipa, ki je v finalu odpravila ekipo Poleta iz Sv. Duha. Na dvodnevnem turnirju je sodelovalo šest ekip. V sobotnem izločilnem delu je Polet premagal Bitnje, Britof je bil boljši od Reteč in Kondor od Mavčič. §) J. Starman PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA BALINANJE Poraza trate in Radovljice Kranj, 30. avgusta - V 13. kolu slovenske super balinarske lige je ekipa Trate doma izgubila z Balinčkom (6:11), ekipa Radovljice pa je v gosteh izgubila s Slogo (13 : 4). Na lestvici vodi Balinček z 22 točkami, Trata je z 12 točkami šesta, Radovljica pa z dvema zadnja, deseta. V I. ligi je ekipa Primskovega zmagala na gostovanju prt Iskri C hO z rezultatom 7:10, ekipa Huj pa je bila doma boljša od Šiške in zmagala z rezultatom 12:5. V drugi ligi - vzhod so bili doseženi naslednji izidi Bistrica -Metalna 10:7, Ilirija - Mirna 17:0, Virtus - Zarja 15:2, Dolomiti - Cirče 13 : 4, A. Besednjak - 5. avgust 3:14, Lesce - Center S : 9 • (vs) Zmaga končno tudi za živila naklo ŽIVILA NAKLO : STEKLAR Rogaška Slatina 3 : 0 (1 : 0), strelca za Živila Naklo Andrej Jerina v 23. in 82. minuti in Robert Marušič v 77. minuti, gledalcev blizu 2000, sodniki Novarlič, Žohar in Klakočer, rumeni kartoni Kidrič in Koražija (oba Steklar). Kranj, 30. avgusta - Živila Naklo so začela tekmo v postavi Vodan, Pihler, Sirk, Janez Križaj, Ahčin, Brane Pavlin, Darjan Jošt, Vo-robjov, Jeraj, Jerina in Marušič. V drugem polčasu je Vorobjova zamenjal Grašič, Marušiča pa Miran Pavlin. ki bi jih Vorobjov, ki je odigral eno svojih boljših tekem, Jeraj in Marušič lahko spremenili v gol. V 5. minuti je žoga zadela gostujočega branilca v njegovem kazenskem prostoru, vendar je sodnik to ocenil kot nenamerno igranje z roko. Po številnih kotih so Naklanci v 23. minuti končno zadeli. Marušič je gostujočim branilcem pred njihovim kazenskim prostorom ukradel žogo, podal Jerini, ki je z glavo zadel. Takoj po tem golu bi Naklanci lahko še najmanj enkrat zadeli. Gostje so le dvakrat nevarneje ogrozili Vodana. Obakrat je bil zraven njihov Trener Živil Naklo Brane Oblak je moral tokrat za zelo pomembno tekmo nekoliko drugače postaviti moštvo, saj so manjkali Murnik, Taneski in Lunar, pa še Andrej Jošt zaradi izključitve na zadnji tekmi z železničarjem v Mariboru. Fran-ciju Ahčinu je bila spet dodeljena vloga libera, ki jo je odlično odigral in bil med najboljšimi v naklanskem moštvu, čeprav tokrat Oblakova ekipa ni imela slabega moža. Tudi Steklar ni nastopil v najmočnejši postavi, vendar danes Naklancem ni bil kos. Vse kaže, da Živila prihajajo k svoji agresivni igri in da imajo končno več sreče tudi pri zadevanju nasprotnikovih vrat, kar na prvih dveh tekmah ni bila ravno odlika Naklancev. Polna je bila tribuna kranjskega stadiona in prva zmaga Naklancev v novi sezoni je bila razlog za veselje skoraj 2000 ljubiteljev nogometa. Živila so večji del prvega polčasa igrala napadalno, povezano in borbeno in sad take igre so bile številne priložnosti Kolesarji v murglah in na vrhovcih Ljubljana, 30. avgusta - V soboto je bil v Murglah kriterij za veliko nagrado Capaxa, na katerem so nastopili najboljši slovenski kolesarji. Med amateriji je zmagal Mervar (Krka), pred Pilarjem (Sava) in Hvastijem (Rog). Med starejšimi mladinci je zmagal Felc (Sloga), med mlajšimi mladinci Klcmenčič (Rog), med starejšimi pionirji Berce (Sava), med mlajšimi pionirji pa Zohar (Perutnina Ptuj). Kolesarji so se v nedeljo pomerili še na 24. dirki za veliko nagrado Roga. V dirki na podaljšani krožni progi okrog Vrhov-cev je med mlajšimi mladinci zmagal Bergant (Rog), tretji je bil Savčan Valjavec. Med starejšimi mladinci je slavil Hauptman (Rog), v najzanimivejši dirki amaterjev pa je bil v cilju najhitrejši Velkavrh (Astra), v času zmagovalca pa je pripeljal na cilj tudi Savčan Bertoncelj, ki je bil tretji. • (vs) Kolesarski maraton kaveljc - korenina* Prebačevo, L septembra - Športno društvo Jakob Stucin Hrastje -Prebačevo je organizator II. kolesarskega maratona "Kaveljc -korenina", ki bo to nedeljo, 6. septembra, s startom od 8. do 9. ure pred GD Prebačevo. Proga bo potekala prek Kranja, Preddvora, Visokega, Kamnika, Mengša, Vodic, Smlednika in ponovno v Kranj. Dolžina proge je 75 kilometrov, kaveljci vozijo dva kroga, ostali udeleženci in ženske - korenine le enega. Za štartni-no bo minimalen prispevek, vsak udeleženec pa bo dobil okrep-čilo, spominsko medeljo in priznanje. Prijave sprejemajo organizatorji pol ure pred startom. # V. S. Foto kosi kranj 90 vodi v občinski ligi Kranj, avgusta - V občinski ligi, kjer nastopajo štiri moštva, je bilo odigrano že tretje kolo. Rezultati: I. kolo: Triglav : Foto Kosi Kranj 90 11 : 11 (3 : 3, 4 : 2, I : 2, 3 : 4), Vodovodni stolp : Kokra 12 : 10 (4 : I, 3 : 3, 1 : 2, 4 : 4), 2. kolo: Triglav : Kokra 15 : 9 ( 2 : 4, 4 : 1, 3 : 2, 6 : 2), Foto Kosi Kranj 90 : Vodovodni stolp 13 : 8(1 : 2,4 : 3, 2 : 2,6 : 1), 3. kolo: Vodovodni stolp : Triglav 9 : 6 (2 : I, 3 : 0, 0 : 3, 4 : 2). Kokra : Foto Kosi Kranj 90 7:10(1: 4, 1 : 1, 2 : I, 3 : 4). V vodstvu je Foto Kosi Kranj 90, ki je zbral 5 točk, sledi mu Vodovodni stolp s 4 točkami, tretji je Triglav s tremi točkami in zadnja Kokra brez točk. • J. Marinček najboljši igralec Valek. Prvič je Valek podal, Brundič ustrelil, Vodan pa ubranil, drugič pa je Kidrič silovito ustrelil tik nad vrati. V drugem polčasu je na splošno tempo igre padel, vendar je zadnji del tekme navdušil. Steklar se je odprl in igral napa-dalneje, vendar je bilo Naklo po številu šans v prednosti. Med priložnostmi je bila najlepša v 75. minuti, koje Darjan Jošt podal z leve, Marušič pa je podajo za las zamudil. Vendar, dve minuti kasneje veselje na igrišču in tribunah. Jeraj je podal žogo Jerini, ta pa Marušiču, ki je zadel in dosegel svoj prvi prvoligaški gol. Tekma je bila odločena. Vendar še ni bila končana. Steklarje popolnoma popustil. V 82. minuti je Jeraj Naklo zmaguje, bašelj praznuje V Bašlju nad Preddvorom je veliko ljubiteljev nogometa. Boštjani so tudi navdušeni navijači nogometašev Živila Naklo. V nedeljo so Naklanee spodbujali z velikim transparentom z napisom Naklo zmaguje. Bašelj praznuje. Po tekmi so se fotografirali z naklanskimi nogometaši. V soboto pa je bila v Bašlju nogometna tekma ženskih reprezentanc Bašlja in Kokrice. Zmagale so domačinke s 3 : 2. In še vabilo Bašljank. Če bi katera vaška ženska reprezentanca želela igrati z Bašljem, naj se javi! podal Jerini, ki je ukanil beka in vratarja in povišal na 3 : 0. Po tekmi so povedali: Andrej Jerina, strelec dveh golov: "Zmagali smo. Zadovoljni smo tako igralci kot gledalci. Upam, da bomo s tako igro nadaljevali in bomo še zmagovali." Robert Marušič, strelec drugega gola: "V redu. Prva zmaga in moj prvi prvoligaški gol, kar kaže, da sem prebil to strelsko blokado. Dobra igra kaže, da se nam je odprlo. Upam, da nam bo šlo dobro tudi naprej.' Saša Vorobjov: "Zadovoljen sem, čeprav za Naklo še nisem dosegel gola. Danes sem ime' dve priložnosti, pa nisem uspel. Predvsem bo pozitiven psihični učinek te zmage." Brane Oblak, trener: "Zelo sem zadovoljen z borbenostjo-Pred tekmo sem imel velike te-zave. Na tekmo se ni javil Ta/ neski. Z njim in s poškodovani; ma Murnikom in Lunarjem I" bili veliko močnejši. Današnja zmaga je predvsem psihično zelo pomembna. Mi stalno g0' štujemo, saj tudi Kranj ni mati' čno igrišče. Ce bomo tako na/ daljevali, bomo blizu svojim & ljem. Danes nam je šlo na roko tudi vreme, saj ni bilo vročine-• J. Košnjek Branko oblak na pravi poti Prvoligaški nogomet gre s hitrimi koraki proti pravemu pr0' fesionalizmu. Če je dejstvo, da nogometaši za točke in zmage dobivajo denar, potem morda mnogi ne vedo, da - na primer -tudi sodniki niso »amaterji«, saj glavni sodnik dobi okoli 10.0** tolarjev za eno prvoligaška tekmo! Kaj pa trenerji* Ti so ved"" in v vseh športih ljudje na »predinfarktni klopi«. Branko Obiti* je eden na/boljših slovenskih igralcev vseh časov, kot trener pa~Je v Naklo, Kranj, na Gorenjsko prišel brez »papirja« oziroma sole. Če seveda to, da so ga trenirali najboljši svetovni trenerji. "' dovolj. Po prvem srečanju jih ni bilo malo. ki so mu »privost''1"' da so njegovi fantje »izgoreli« v želji po zmagi in so gostje flSj™ jili dve točki. Zm javnost (nogometno) so nekateri najboljši leti«. Vprašanje, ki si ga je zastavil nedvomno tudi Brank0 Oblak /<■ žrtvovati avtoriteto nesporne osebnosti za »mir v n& ' ln je Branko t vedno znan kot pregovorno trmast in vztrajen »odrezal«. Tako smo lahko Filipa M urnika (do tekme z E'e troelemenlom nezamenljivi videli na tribuni. Bojana Taneskeg0 pa tudi ni v moštvu. Za javnost sta »poškodovana« in morda I temu tudi res tako, toda nasledniki so dokazali (še enkrat). « »imena« ne igrajo. .. Nedeljsko vzdušje na tekmi je Gotenice še enkrat oprah'''1 kot pristaše "delavskega« nogometa: tekanja, boji. požriv"*'1' nosu. napadalnosti. Naklo očitno »razume« želje občinstvi' '"^ deljski obračun s Steklar/eni pa /c dokazal, da tudi Sašo 1 <"" lov lahko "nosi« ekipo s svojo borbenostjo m željo Roko ' srce tisoč in pol ljudi od fantov in /dobro) plačanega trertfl1 pričakuje prav to: 90 ko Oblak je bil kot ig l minut enega samega tempa, akcije! Bta . gralec »pred časni«. taj ie v jugo /<;""'"' igral »nemški nogomet«. Toda zdi se. da bo izobilje svoje v0l , bodo in trme dodal že tako trmastim Gorenjcem. In zmage ni redkost' • Miran Šubtc V mariboru najboljši por Maribor, 30. avgusta - Na štiridnevnem članskem teniškem nirju Maribor Open 92, I nagradnim skladom 100 tisoč tol*^ je prepričljivo zmagal Kranjčan Marko Por, ki je v finalu za.,, nivo ugnal mladega Mariborčana Tadeja Jakija z rezultatom ' . 6:0. V polfinalu pa je bil Por boljši od klubskega soigralca i ■ jana Klevišarja, ki ga je premagal z rezultatom 6:1, 4:6 in 6- atletika Veterani dežel alpe - jadran v kranju Kranj, I. septembra - Kot pobudnik organiziranja dejavnosti atletskih veteranov v Sloveniji bo imela Veteranska sekcija AK Triglav iz Kranja čast organizirati prvi atletski miting veteranov dežel Alpe - Jadran. Atletski miting bo v petek, 4. septembra, z začetkom ob 16.30 uri. Tekmovanja bodo potekala v disciplinah: 100 m, 400 m, 1500 m, 5000 m, skoku v višino, daljino, suvanju krogle, metanju diska in kopja. Iste discipline, razen tekov na 400 metrov in 5000 metrov, bodo tudi za ženske. Hkrati s tekmovanjem veteranov bo potekal tudi 28. atletski miting Kranj, tako da bodo na štadionu zbrani mladi in starejši tekmovalci, na svoj račun pa bodo prišli vsi ljubitelji atletike, ki si bodo ogledali njihova merjenja moči. Ker je letos novo predsedstvo Atletske zveze Slovenije sklenilo, da tudi v okviru osrednje zveze ustanovi sekcijo veteranov bo ustanovni sestanek po končanem petkovem mitin gu v Kranju • A. Kaštivnik t dclc/onci /ahniškega "tours de Vršič" - Pod pokroviteU^ji Športnega društva /abniea je pretekli mesec pet navdušenih ^ sarjev premagalo 240 kilometrov dolgo pot od Zaimke l>rl , ,jfi'' nja, Tržiča, Jesenic, Krajskc (.ore. Vršiča do Bovca ter od \° p Cerknega, Kladij nazaj v Zabnico. Kolesa so poganjali Ma'H „p> lan, Jane/ Lavrič, Jani Vrhovnik, Miloš Zan in Miran ur de Vršič", kot so poimenovali kolesarjenje, so denarno p™J trgovine Anže i/ Orehka, DOM i/ Zabnicc, Mikom i/ D°py$t Marko in Stane Plestenjak i/ Bitenj, 1'rvnča i/ Stra/isea 111 )rij' 111Marjetka i/ Zabnice. Kolesarji upajo, da se jim bo pr' leto pridružilo več navdušencev. - A. Z. p GLASOVA StotinkA JEKLENI MOŽJE (IN DVE ŽENSKI) SO SE ZBRALI V BOHINJU Triatlon železne volje in moči Zadnja avgustovska sončna sobota je ob Bohinjsko jezero ponovno privabila številne športnike rekreativce, ki so se prizkusili na osmem Triatlonu jeklenih - Od 115. tekmovalcev jih je na cilj priteklo 105. Bohinj, 29. avgusta - Organizatorja tradicionalne prireditve, Turistično društvo Bohinj in Nedeljski dnevnik, sta imela v soboto srečo z vremenom, tako da je napovedani start ob 8. uri zjutraj kasnil le za nekaj minut. Tekmovalci pa so bili do najhujše vročine že na cilju na Velem polju. Najboljši so namreč za 6 kilometrov veslanja P« Bohinjskem jezeru, 30 kilometrov kolesarjenja od kopališča ob jezeru prek Jereke do Rudnega polja in osem kilometrov pravega gorskega teka od Rudnega polja prek Konjščice do Velega polja, Porabili manj kot tri ure. Triatlonci so najprej tekmovali na Bohinjskem jezeru, nato pa so 0 esarili in nazadnje tekli do cilja na Velem polju. Od 115 triatloncev, kolikor jih je bilo na startu ob Bohinjskem jezeru, jih je 105 v predpisanem času, brez napak, prišlo tudi na cilj. Najhitrejši med njimi je bil Jože Rogeij, stari znanec (in tudi že zmagovalec) ene najtežjih triatlonskih preizkušenj pri nas. Jekleni mož je kljub krepkim štiridesetim letom za seboj za več kot pet mi-pusiil vse zasledovalce. Na C||J je namreč pritekel že ob 10. Uri< 46 minut in 59 sekund. prugi za njim je bil kar dvajset !et mlajši Marjan Zupančič, ki je bil na Velem polju ob 10 un, 52 minut in 5 sekund, odlično Pa se je izkazal tudi stari znanec triatlonskih prireditev, lx>j-*e Oblak iz Gorenje vasi, ki mlajšim tekmovalcem vsako leto znova dokazuje, da leta niso yse. Pri petinštiridesetih je na- mreč za vse tri zahtevne discipline porabil le 2 uri, 47 minut in 20 sekund. Najhitrejša med tekmovalkami je bil naša najboljša triatlonka Nataša Nakrst Kosmač, ki je bila na cilju petnajsta s časom 3 ure in 4 sekunde ter ponovno dokazala, da je kos moški konkurenci. Tudi druga jeklena triatlonka, Nataša Hribar je dobro sledila tekmovalcem in bila na cilju v dobrih štirih urah. Sicer pa je kar 14 tekmovalcev za vse tri preizkušnje porabilo manj kot tri ure, 77 tekmovalcev je na cilj prišlo v času med tremi in štirimi urami, 14 pa jih je za uvrstitev rabilo več kot štiri ure. Tistih, ki so na cilj prišli kasneje, ali pa so med potjo obupali (tudi teh je bilo nekaj) ali bili zaradi napake diskvalificirani, je bilo deset. • V. Stanovnik Jože Hafner iz Godešiča je na tratlonu nastopil prvič in bil odličen, deveti: "Precej redno se že vsa leta ukvarjam z rekreacijo, predvsem rad tečem po hribih. Kolesarim skoraj ne, s kajakom pa, kot bivši tekmovalec, pač nimam težav. Za to, da sem se odločil priti na Triatlon jeklenih v Bohinj, me je prepričala žena, ki me je že prej večkrat spodbujala naj poskusim... Letos sem kupil kolo in sem se res prijavil. Triatlon jeklenih se mi zdi, daje nekako namenjen tekmovalcem starim nad trideset let. Še nihče, ki je zmagal do sedaj, se mi zdi, da ni bil dosti mlajši od štirideset let. Mislim, da napore laže premagujejo izkušeni. Sicer pa je bilo današnje tekmovanje dobro organizirano, zame je bila najtežja panoga tek, za svoje sposobnosti pa mislim, da sem bil najboljši na kolesu. Sicer sem le za sekundo zaostal za najboljšim v čolnu, Grašičem, vendar mislim, da čolnarjenje le malo odloča o končni uvrstitvi. Meni je veliko moč vzelo kolesarjenje, tako da je bilo na teku kar malo krize. Na Triatlon jeklenih bom gotovo še kdaj prišel, na ostale pa najbrž ne, saj plavanje ni moja dobra disciplina." Marjan Malej, tajnik Turističnega društva Bohinj: "V Bohinju stremimo za tem, da imamo vsakovrstne prireditve, ne le tradicionalne zabavne, kot so Vasovanje, Kravji bal... tekmveč tudi kulturne in seveda športne. Prav pri izbiri športno-re-kreativnih prireditev pa moramo paziti, da pripravimo take, ki pač sodijo v Bohinj. In ravno triatlon je šport, ki poudarja lepote Bohinja.... jezero, hribe, vse tisto, po čemer je znan Bohinj z okolico. Triatlon je ekološko čist šport, hrupnejših prireditev si pač ne moremo privoščiti. Ravno letos se je izkazalo, da Bohinj slovi po naravnih lepotah, saj smo konec avgusta lahko zadovoljni z obiskom domačih, pa tudi tujih gostov. Tako je Bohinj praktično zaseden od sredine julija naprej vse dni, malce smo bili celo presenečeni nad številnim obiskom dnevnih gostov, zlasti ob koncu tedna je bilo obiskovalcev nekje med 30 in 40 odstotkov več kot prejšnja leta. V enem dnevu smo okrog jezera našteli celo več kot tri tisoč vozil..." Jaka Rozman, presednik Triatlonske zveze Slovenije: "Mislim, da je današnja tekma zelo dobro uspela. Morda je bilo nekaj težav na makadamskem delu cestišča. Vse ostalo je potekalo normalno, tekmovalci so bili izredno dobro pripravljeni. Ponovno se je izkazalo, da starejši tekmovalci v tem triatlonu, Triatlonu jeklenih, še vedno sodijo v vrh naših rekreativcev, medtem ko so v klasičnih triatlonih nekje na sredini. Organizatorji smo imeli pri izvedbi tekmovanja veliko razumevanja s strani vseh gasilskih društev v Bohinju, na prireditvi je pomagalo tudi veliko prostovoljcev, pa tudi člani Gorske reševalne službe so poskrbeli, da za varnost tekmovalcev. Mislim pa, da bi lahko na sklepno slovesnost ob podelitvi prišli tudi predsednik in podpredsednik turističnega društva ter predsednik prireditvenega odbora." ^ASTI sport NG SE VRAČA V SLOVENIJO , atraktiven kot golf Bled suh i .Ku*,a " Čast ing ali tekmovanje v metanju ribiških muh na pr- 1,1 Je Ml pred vojno pa tudi po njej v svetu že dobro znan šport, stin ,>VKdu^1' Zdravko Stibilj, predsednik tekmovalne sekcije Ca-kak^ -kd' V Slwven'i° Je prišel okrog leta 1950, potem pa je /a PrivTi petnaJsl ,el zamrl. Zadnjih pet let spet oživlja in na Bled mov • k>kmovalcc ln goete i/ vse Enopt. N ''ka**-']-1 na B,edu v B°botO, 22- avgusta, so se kot moštvo najbolje c> nemški tekmovalci, mlada ekipa pa je bila najboljša doma- RlJfar mal° čudno Jc bil° P« SEJJV fante in mlade može z n. K.'mi Pticami na suhem. a mednarodnem tek bežni Jarrie blejskem štadionu. A tudi 11 gledalec mimogrede do-v tur/3 kaJ grc: metanje muhe muh' x- V da'Javo Kdor vrže vec i Ai bo1' v sredino tarče, |: °<-k »1 nabere. Kot pr. stre- ljanju stingu 'arčo, le da so pri ca ***** leteče, k..ko s. meče v daljavo, se pa ve: kdor vrže trnek najdlje, je pač zmagovalec. Vržejo ga pa tudi do sto metrov daleč. Na Bledu so ga zadnjič vrgli najdlje okrog 80 m. Ni bilo prave konkurence, prišli so le tekmovalci iz Nemčije in Avstrije in domači Cez nekaj dni je bil namreč v Švici močan mednarodni turnir, pa so se pripravljali zanj. V petih disciplinah so tekmovali na Bledu; muha skiš, muha kombinacija, obtežilnik skiš, obtežilnik Arenberg in obtežilnik daljava. Tako se pač imenujejo discipline in tako smo zapisali. Pri muhi skiš mečejo v tarčo izmenjaje v oddaljenosti od 8 do 18 m in sicer v pet tarč. Pri muhi kombinaciji mečejo v 3 tarče. Pri obtežilni- ku skiš mečejo prav tako v 5 tarč v oddaljenosti K) do 18 m. se je, da je za ta šport vse več zanimanja. To niso ribiči, ribarijo le občasno, to je pravi šport. Prav na Bledu ima veliko podmladka," je povedal Zdravico Stibilj, "in čez dve leti računamo na evropsko mladinsko prvenstvo v castingu prav na Bledu. V Ribnem namreč urejamo blejski casting center za treniranje. KOMPAS Bled je naš sponzor. Turistični delavci se že zavedajo, da bo ta šport lahko pritegnil veliko gostov. 12. septembra bo na Bledu pokalno prvenstvo Slovenije, jeseni pa se bodo mladi Blejci udeležili mednarodnega turnirja v Nurenbergu. T.rnst Rohatsch, Dunaj: "Sem učitelj COStUi ga m sem postal evropski prvak prav pri vas, v Šoštanju 1983 leta, Udeležil wn te svetovnega prvenstva v castingu 19H4. leta v Torontu in IW() v Bordoeauxu. Bled je čudovit za ta šport, dobre organizatorje imate in VedtSO radi pridemo sem Da je tokrat mednarodna udeležba malo slabša, /e iskati vzrok v dejstvu, da bo svetovno prvenstvo že naslidnji teden v Pilznu m veliki turnir v Švici. " e je de ni. -jS£ vl it"11 pravi r,bići'r,b,ike P«,,c*' "muhce", le Pri obte/ilniku Arenberg ima sredina tarče premer 70 cm, vse platno pa ima premera 2,20 m. Vanjo mečejo iz petih različnih razdalj, pod roko, z leve strani, z desne, čez glavo in poljubno Pri obtežilniku daljava ima vsak 3 mete, šteje se najdaljši. Tokrat so se najbolje izkazali Nemci in mlada blejska ekipa "Bled ima danes najboljšo ekipo v Sloveniji, na prvenstvu julija 1990 je bila državni pr \..k i k.pe pa imajo se \ Soita nju in v No\ i ( ioi u i Poka/alo Casting je danes v Evropi in v svetu v razvoju in postaja atraktiven podobno kot goif. Tudi pri nas bi bil, če bi imeli bogate sponzorje. Blejska ekipa je zelo dobra, Mačevski iz Niirenberga, ki ima tovarno za i/delavo pribora za casting. jih je treniral. Njegov oče pa trenutno trenira ekipo Južne Afrike. Resnično je to šport, ki / i\ zema ves svet in Bled lahko nanj resno rai ima, pra\ t.iko pa tudi bleiski tun/em." • I). Dolenc V škofjeloški gimnaziji bo letos smučarski razred Mladi smučarji ne bodo prikrajšani za znanje Škofja Loka, 31. avgusta - Po dveh letih so v škofjeloški gimnaziji v prvi letnik spet vpisali učence, smučarje. Tako bosta v novem šolskem letu v gimnaziji prvi in četrti letnik učencev s posebnim programom, vodja smučarskih oddelkov na gimnaziji pa je profesorica Milena Kordež. nekdanja reprezentantka v smučarskih tekih, ki pa že sedem let poučuje na škofjeloški gimnaziji. "Težko je reči, zakaj dve leti ni bilo zanimanja za smučarski oddelek na naši gimnaziji. Nekdanji pedagoški vodja smučarskega oddelka se je upokojil, s strani Smučarske zveze ni bilo posebnega zanimanja in nekako ni bilo nikogar, ki bi prevzel skrb za učence v smučarskih razredih. Naš novi ravnatelj Marjan Luže-vič pa je letos predlagal, da ponovno odpremo poseben oddelek, če bo seveda zanimanje zanj. Smučarska zveza je dala na izbiro, naj bo tak oddelek ali v Šiški ali v Škofji Loki. Ker smo imeli v škofjeloški gimanziji že izkušnje, ker je pri nas tradicija smučarske gimnazije, smo se skupno odločili, da bo tak oddelek vendarle v Škofji Loki. Vsi učenci, ki so od Jesenic, Tržiča, iz okolice Ljubljane ter seveda Kranja in Škofje Loke, se bodo v šolo vozili, kar glede na začetek in konec pouka, ne bi smelo povzročati večji težav," pravi profesorica Milena Kordež, ki bo poleg svojega dela, poučevanja športne vzgoje, skrbela tudi za smučarski oddelek. Ravno pri delu s temi učenci je namreč še kako potrebno sodelovanje med šolo, starši, pa tudi trenerji, klubi in Smučarsko zvezo. V prvi letnik smučarske gimnazije se je letos vpisalo dvajset učencev: 15 alpincev, 4 nordijci in en smučar akrobat. Od tega je 7 deklet, 6 alpink in ena nordijka. Sedem je članov državnih mladinskih reprezentanc. Milena Kordež pa v začetku šolskega leta poudarja: "Veliko naših učencev bo zelo obremenjenih s športom, poleg tega pa tudi s šolo. Zato računamo, da bo pouk organiziran tako, da bodo učenci od sredine decembra do konca februarja pouka v celoti prosti, saj imajo večinoma takrat najpomembnejša tekmovanja in sklepne priprave. To pa bomo nadoknadili tako, da bomo imeli več pouka prej in kasneje, kdaj morda celo v soboto, zgodilo pa se je že, da je imel smučarski oddelek tudi za nekaj dni podaljšano šolsko leto. Nekaj časa bomo pridobili tudi s tem, ker pouka športne vzgoje ti učenci nimajo in smo lahko te tri ure tedensko porazdelili na jezike in matematiko. Mislim pa, da bo zlasti pomembo sodelovanje s starši, trenerji in Smučarsko zvezo, saj so ti mladi športniki resnično zelo obremenjeni s treningi in tekmami, potem pa še s šolo. In če nimajo pomoči z vseh strani, je delo težko. Zato, da jim bomo olajšali delo, jim bomo prilagodili tudi preverjanja znanja, jim šli na roke pri postavljanju izpitnih rokov, organizirali jim bomo pomoč učencev iz drugih, rednih oddelkov. Vse skupaj pač zato, da bi ti mladi športniki na koncu svoje kariere imeli narejeno tudi šolo, da ne bi bili zaradi športa prikrajšani za izobrazbo. Zato bomo skušali poskrbeti, da bi se tudi oni počutili kot učenci škofjeloške gimnazije, da bi bili vključeni v šolske dejavnosti, kolikor bo mogoče, da bi sodelovali na prireditvah, hodili na izlete...." • V. Stanovnik Naši športniki so odpotovali na paraolimpijske igre v Barcelono - Od 3. do 14. septembra bo slovenska reprezentanca športnikov invalidov nastopila na IX. paraolimpijskih igrah v Barceloni, kjer bo predvidoma tekmovalo nekaj več kot 4200 športnikov iz vsega sveta. Slovenijo bo na paraolimpijskih igrah zastopalo osem tekmovalcev, v spremstvu pa bodo tudi trije trenerji, zdravnik ter sodnik sedeče odbojke. Športniki invalidi bodo v Barceloni nastopili v šestnajstin panogah, da bodo imeli čimbolj podobne pogoje, pa bodo razdeljeni v šest skupin. Na pot v Barcelono so jih na brniškem letališču pospremili minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, minister za informiranje Jelko Kacin, predsednik S/ Slovenije dr. Rajko Šugman, sekretar OK Slovenije Tone Jagodic, direktor Zavoda za rehabilitacijo invalidov Slovenije Franc Hočevar ter drugi prijatelji športa in njihovi sorodniki. V. S., foto: J. Cigler Mladinski planinski tabor 92 Mladinski odsek PD Kranj je v dneh od 16. avgusta do 21. avgusta 1992 organiziral prvi poletni planinski tabor. Taborili smo na Jezerskem, na lepo urejenem tabornem prostoru ob Planšarskem jezeru. Vseh udeležencev tabora je bilo 13 in sicer osnovnošolcev, srednješolcev in študentov. Kljub različni starosti se je skupina dobro ujela in sodelovala. Skupaj smo se povzpeli na Virnikov Grintovec (1654 m) in na Goli vrh (1787 m). Pogumnejši in bolje pripravljeni pa smo odšli na Češko kočo skozi Zrelo do Kranjske koče na Ledinah. Za organizacijo tabora in varnost udeležencev smo poskrbeli mladinski planinski vodniki PD Kranj. Ne bo odveč, če povemo, da je tako taborjenje tudi cenovno zelo ugodno. Vsak udeleženec je za šestdnevno bivanje in oskrbo prispeval 3.000 tolarjev. To pa je približno toliko, kot stane enodnevni penzion v hotelu. Udeleženci in vodstvo tabora se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste nam omogočili poceni in prijetne počitnice: Občinski štab civilne zaščite Kranj, Trgovsko podjetje Živila Kranj in ostalim trgovinam in posameznikom, ki ste nam pomagali. In še vabilo: Mladinski odsek vabi srednješolce in študente, ki jih veseli hoja v gore, da se nam pridružijo. Sestanke imamo vsako sredo ob 19. uri v prostorih PD Kranj, Koroška 27. • Matej Majnik KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN ENKRATNA PRILOŽNOST - 80% POPUST deset knjig za 1.000 tolarjev Založba ĆZP Kmečki glas vam ponuia v prodajo paket A in paket B z več kot 80% popustom Ne bomo ponavljali, da stane v redni prodaji samo ena knjiga v paketu več kot 1 000 tolarjev in da devet knjig dobite zastonj, pač pa vam daiemo nov podatek, m videli boste, da gre za zajeten paket knjig. Knjige v enem paketu, ki vam ga ponujamo, tehtajo namreč več kot štiri kilograme. Za 1 000 tolarjev boste dobili devet bralnih romanov, ki opisujejo v glavnem kmečko življenje in še eno strokovno knjigo Gre torej za izjemno priložnost, ki jo izkoristite, saj so take priložnosti zelo redke Naj vas opozorimo, da boste morali plačati še 5% prometni davek, skupaj torej 1.050 tolarjev in poštnino, če vam bomo knjige poslali po pošti. Seveda pa pri tako velikem popustu zahtevamo plačilo vnaprej. Izpolniti m morate naročilnico, plačati položnico s 1 050 tolarji na račun 50101-€03- Z 46470. vse skupaj (naročilnico in dokazilo o plačilu) poslati na naslov ČZP * Kmečki glas, Prodajna služba. Celovška 43, 61000 Ljubljana. Hkrati vas J; obveščamo, da smo na Celovški 43 v Ljubljani odprli svojo knjigamico, kjer h lahko knjige tudi osebno dvignete ? Želimo vam prijetno branje! Seznam knjig v paketu A: 1 ŠAVRINKE (M Tomšič) letošnji nagrajenec Prešernovega sklada 2 PREKLETSTVO (I. Jereb) 3 POD PRISEGO (E Jurič) 4 LIPA ZELENELA JE, 1 del (B Novak) 5 LIPA ZELENELA JE. 2 del (B Novak) 6 KDO ME SILI TEBE UUBIT (J Javor) 7 DIVJI VOLČIN (P Skrmiarl 8 NAŠIH NJIV NIHČE VEC NE ORJE (M Brenčič - Jelen) 9 ERAZEM IZ GRAPE (I Malavašič) 10 NAS SADNI IZBOR (M Jazbec s sodelavci) Če boste naročili A- in B- paket, potem dobite kot posebno nagrado še knjigo M. Malenšek Zlati raj. NAROČILNICA GG Ime in priimek _ Ulica (kraj) in pošta _ Datum in podpis _i_ 1. naročam paket A 2. naročam paket B 3. naročam paket A In B (ustrezno obkroži) POSEBNA PONUDBA Samsung 55 cm, teletekst, stereo, raven ekran, 0SD, scort Plačilo na tri obroke 57.960 Seznam knjig v paketu B: 1 NA RDEČEM OBLAKU VINOGRAD RASE (F Medvešček) 2. ROSA (F Frančič) 3 LIPA ZELENELA JE, 3. del (B Novak) 4 LIPA ZELENELA JE. 4 del (B Novak) 5 KAZUNI (M Tomšič) - letošnji nagrajenec Prešernovega sklddct 6 OSEM KRIŽANIH TOLARJEV (L. Lavrenčtč) 7 GUSARJI NA OBZORJU (I Sivec) 8 MATEJA (J Petemeli) 9 ZGODBE IZ GRMOVJA (I Geister) 10 REZANO CVETJE (B Vardjan) PAKET A + B ! - posebni 5 % popust s tem oglasom 10 % za gotovino 52.165 Četrtkova akcija slovenske policije je potekala tudi na Gorenjskem Kranjsko sodišče je odredilo dve hišni preiskavi V četrtek zjutraj sta bili opravljeni v Kranju in Tržiču na utemeljen predlog policije. Prizadeti, predstavniki Slovenske nacionalne stranke, ki je imela na dan policijske akcije v Kočevju sklican kongres, trdijo, da gre za dejanje s političnim ozadjem. pn Sašu preiskavi podpisal Anton Kranj, 29. avgusta - Ministrstvo za notranje zadeve Slovenije je v četrtek sporočilo, da je izvedlo obsežne akcije v zvezi s posameznimi kaznivimi dejanji. Službe notranjega ministrstva so vodile preiskave o poskusih nasilnih dejanj na območju Ljubljane, Maribora in Kranja. Na osnovi sodnih nalogov o hišnih preiskavah so le-te izvedli pri 18 osebah, med njimi tudi pri predsedniku Slovenske nacionalne stranke Zmagu Jelinčiču. Policija je povedala, da vloga njegove stranke pri tem še ni znana. V akciji so izprašali še več ljudi, zasegli pa so tudi orožje. Policija je povedala, da so na mariborskem območju zasegli tri tankovske raketomete osa, dve avtomatski puški, pištolo, devet ročnih bomb, pet vžigalnikov, kilogram napalma in snovi, za katere sumijo, da gre za eksplozivna sredstva. Na ljubljanskem območju pa so policisti, kriminalisti in delavci var-nostnoinformativne službe zasegli ostrostrelno puško z 800 naboji, štiri avtomatske puške, pet pištol, avtomatsko puško scorpion, 14 ročnih bomb, 32 kosov eksploziva, več tisoč nabojev različnega kalibra, 152 vžigalnikov, 22 metrov vžigalne vrvice in tri dušilce. Zmago Jelinčič je moral po nalogu sodišča po hišni preiskavi in informativnem pogovoru še v Maribor, saj se poskus kaznivega dejanja umora z nastavitvijo eksploziva v avtomobilu nekega Mariborčana ujema v nekaterih podrobnostih z osumljenci iz ljubljanskih kazenskih ovadb. Povod za akcijo pravosodja in policije je bila prijava policiji, prijavil je bivši član Slovenske nacionalne stranke l.avrič, da imajo nekateri posamezniki več orožja in eksploziva z namenom storiti kazniva dejanja. Značilnost teh naklepanih dejanj, za katere je policija med preiskavo zbirala dokaze, je predvsem brezobzirnost storilcev in uporaba profesionalnih sredstev za ubijanje in uničevanje. Na posameznike je padel sum hudih kaznivih dejanj zoper splošno varnost, izdelovanja in pridobivanja pripomočkov, namenjenih za kazniva dejanja. nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelivni-mi snovmi ter nedovoljenega trgovanja z orožjem. Osumljeni naj bi tudi že opravili nekatere akcije. Ministrstvo za notranje zadeve še ni moglo potrditi vesti, da naj bi osumljeni pripravljali tudi atentate na nekatere slovenske politike, med drugim na Kučana, Drnovška in notranjega ministra Bavčarja. Sodnik Šubic: Izdal sem dva naloga za preiskavo Načelnik gorenjske uprave za notranje zadeve Ivan Hočevar nam je v petek povedal, da je celotno akcijo vodilo Ministrstvo za notranje zadeve in da je kranjska uprava izvajala samo določene naloge. Sodnik kranjskega sodišča Anton Šubic, ki je bil v času akcije dežurni preiskovalni sodnik, je v petek v izjavi za Gorenjski glas povedal, da je izdal za dve osebi z območja Kranja oziroma Gorenjske na utemeljen predlog Uprave za notranje zadeve odrebi za hišni preiskavi. "Nikogar nisem zasliševal niti zahteval, da bo osumljenca privedli k meni. Predlog policije sem ocenil za utemeljenega in sem zato izdal odredbi. Šlo je za izkazan sum. da naj bi ti dve osebi sodelovali ali bi bili vpleteni ali udeleženi v določenem kaznivem dejanju. Policija mi je dolžna poročati o rezultatih preiskave. Doslej so mi povedali le, da so pri obeh opravili preiskave in z njima opravili informativne pogovore, kaj pa so ugotovili, mi še niso poročali." Irena Oman: Govorjenje o atentatih je bedarija! Irena Oman iz Kranja, članica predsedstva območnega odbora Slovenske nacionalne stranke Kranj in članica delovnega predsedstva četrtkovega kongresa te stranke v Kočevju je v soboto povedala, da gre v primeru hišnih preiskav in zaslišanj za dejanje s političnim ozadjem. "Bedasto je, da nam kdo podtika naklepanjc atentatov. Zanesljivo se v tem predvolil- nem času kaj takega ne bi šli. To je bedarija. Sedaj vsak gleda, da z nikomur ne pride v spor. Po moje je bil cilj očrniti stranko in preprečiti kongres. Ko me je v četrtek zjutraj med peto in pol šesto uro poklical Sašo Lap, predsednik območnega odbora, in povedal za hišno preiskavo, sem bila prese ncčena. čeprav smo se pogovarjali, da bo mogoče kdo skušal preprečiti kongres. Ko sem prebrala odredbo 0 in videla, da jo f preiskovalni sodnic Šubic, sem rekla: stat1 znanci, to je to. Takrat še nismo vedeli, da gre za vso Slovenijo. V Kočevju pa smo zve; deli, da je šlo za akcijo po vsej Sloveniji in da so aretirali tud' Zmaga Jelinčiča in še nekaj1 drugih. Ob osmih sem šla na kranjsko policijo, kjer je bila že Erženova, žena predsednika tr-žiškega odbora, in povedala, da je bil mož tudi priveden na policijo. Zasliševali so jih ločeno. Ker so ju spustili ob enih. kongres pa se je začel ob desetih, smo Kranjčani odšli v Kočevje brez njih." Kako ste reagirali na kongrf su? "Na kongresu so čakali. Potem smo sena hitro organizirali. Rekla sem, da moramo začeti, ker nima smisla, da bi kongres odpadel. Speljali smo ga Med kongresom je bila dan3 pobuda, da bi šli pred republ1' ško skupščino, vendar smo5? premislili. Mogoče vsi ne bi šl> Oblast bi lahko vzela shod za neprijavljenega, tretjič pa n'-smo šli zaradi dostojanstva. Ct je bila odrejena preiskava, Je bila pač odrejena. Čudno pa se nam je zdelo, da je bilo to storjeno na dan kongresa?" So šje možni taki dogodki. "Ja,*še. Tisti, ki doslej nis£ bili na vrsti, bodo še. Človek lahko po tem pričakuje vse mogoče: da mu prisluškujejo, ga zasledujejo in podobno." Je vaša stranka res skrajn*' nacionalistična, nevarna? "Bistvo našega programa s° štirje S: Slovenijo Slovence*11' Slovencem službe, Slovence**1 stanovanja in Slovencem stafI dard. Nikakor pa ne čiščenje svojih ljudi. Italijane in Madžare priznavamo za manjšine-ne zdi se nam pa prav, da tak z lahkoto podeljujemo drza vljanstva." Bo stranka spremenila 9r°~ gram? utfe* "Stranka bo normalno naprej, ne glede, kaj bo z Jc'| ^ čičem. Prva akcija bo poz|V bojkotu pouka srbohrvaščm. To bo miroljubna akcija-pravljamo se na volitve, r>a terih pričakujemo vstop v P lame nt." • j. Košnjek pn- ka- V zalogi vse velikosti: TV, videorekorderji in HI-FI stolpi. S tem oglasom dobite 5 % popust na TV 55 cm. Sašo Lap, predsednik območnega odbora Slovenske nacionalne stranke Kranj Terjali bomo odstop Brejca "To je bila koordinirana akcija, s katero so hoteli ubiti dve muhi na mah. Prvič: preprečiti kongres naše stranke v Kočevju. In drugič. Ker sta prišla gospoda Bavčar in Brejc istočasno z dopusta, sta imela dosti časa premišljevati, kako se akcije lo titi in narediti pred slovensko javnostjo lep obraz, kako bo oblast le začela skrbeti, da bo čim manj kriminala. Obtožba je huda, groba in niti ena stvar po hišni preiskavi in po zaslišanju oziroma informativnem pogovoru, kot temu pravijo, ni bila utemeljena. V zapisniku o hišni preiskavi, ki ga imam, je: nič. Enako velja za predsednika tržaškega območnega odbora Eržena, za člana predsedstva stranke Ludvika Krausa iz Ljubljane, pri Zmagu pa so našli samo trofejno orožje. Popolnoma nič obremenilnega. Zakaj so potem vse, razen Jelinčiča, spustili Ker ni bilo osnove, da se pripor ali postopek nadaljujeta Po pol notna jasno je, da gre za dejanje s političnim ozadjem. Vse se je začelo v sredo oziroma v četrtek, ko naj bi bila tiskovna konferenca, kjer naj bi ta mladinka spregovorila. To je bilo ob javljeno v Slovencu v četrtek zjutraj, pred aretaciio. Danes (so buta) Slovenec piše neverjetne stvari, da so v 20 stanovanjih odkrili veliko orožja in da veselja nad posedovanjem orožja člani naše stranke nikdar nismo skrivali, vključno z gospodom Jelinčičem. To je laž. Vsaj pri nas štirih omenjenih niso niceill našli. To je bil strel v prazno in ne vem, kako se bodo opi.ili. ko bomo mi frontalno napadli prek medijev." Kaj so vam očitali? "Vprašali so me, ali sem res rekel, da bom zaklal ivinjo in s krvjo premazal džamijo, ki jo gradijo M Jesenicah. Rekel sem, da to prvič slišim, da je to pod mojo ravnjo. Vprašali so me, koliko kalašnikov sem prodal v življenju. Povedal sem, da se s to trgovino ne ukvarjam, da kalašnikov od blizu se videl nisem in da sem jih videl samo tli hrvaški televiziji. (Kitali so mi, da sem glavni prodajalec orožja na Ciorenjskem m da imajo pol netke pogovora, kjer smo načrtovali atentate na Kučana I >i novška in Bavčarji še sreča, da nova zakonodaia takih doka zov na sodišču ne upošteva." lico. V javnosti pa se govori, da ima vaša stranka oboroženo mi" dr. "To jc špekulacija, konstrukt doktorja vsega /nanstva o. Leva Krefta. On govori, da ima stranka 500 do zob oboroženi mož. Ta doktor očitno ne pozna semantike, niti ne ve za sti pogoje, ki jih mora izpolnjevati taka enota: sestav, unib'rrTV' čini, zborovanja in javni nastopi Tega ni, je pa res, da so nt teri člani legalno oboroženi, z orožnim listom. Z dnevom ta pisa volitev bo tudi naša stranka upravičena po zakonu do z ščite na javnih zborovanjih. Od tega dne naprej nas inoruj legalno varovati." Sta bila preiskava in postopek korektna? "Policija je prišla ob petih zjutraj. Hotel sem dobiti S n)"" |S,i Kozinc Liberalni stranka se ic te lavno poitavili iu}j^es stran, mi pa bomo šli v akci|o bojkoti pouka sibohrvasU 3 razredu osnovni šole. Strokovni svet jo je zadržal, mi I, |(, mo starše in ravnatelji ter lavnost pozvili k bojkotu N*J*J]|| oviro pnčakuiemo pn nekaterih ravnatel|ih, ki jih jc nast«' ^ še bivša SZDL. Tu bo leglo problemi, vendar mislim. a* ak217-960 aparati stroh TRAKTOR Eicher, 13 KM, s kosami in hidravliko, prodam. Peternelj, fodbrezje 32_11655 silokombanj SK 80, poceni prodam. Porenta, Spodnje Bitnje 19__11657 ŠIVALNE stroje, industrijske, dobro ohranjene, ugodno prodam g 725-326 __11678 PTSALNI stroj UNIS tbm de lu-xe, ročni, star 2 leti, nerabljen, prodam « 65-786_11690 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo - nerabljeno, Prodam. « 632-595_11691 OVERLOCK pfaff, nov nerabljen, z garancijo, prodam.« 215-650 MOLZNI stroj Virovitica, nov, Prodam. Zalog 53, Cerklje 11709 "TRAKTOR deutz 55 in same DELFINO 35 oba pogon na 4 kole 68 639_11723 Štedilnik električni, ugodno prodam Lastni prevoz « 33V331, interna 28 25 11730 ELIkTRICNO PIŠTOLO za brizga nia --- nje barve v vodi, "g 59 109 11739 Barvni TV Iskra, z daljinskim opra vljalcem, prodam « 329 602__ glasbila KLAVIRSKO HARMONIKO za za ćetnike, prodam g 41 244 11656 gr. material S|v1REKOV *41 008 OPAŽ, PRODAM 11424 12 cm in s pečico, 11644 H^^^ŠKA^ATA 100 x 220 l^Prodam.« 46-442 11641 J00 kosov POR O LITA električni ŠTEDILNIK Pj^m^^6_737 ST8Rrtčad m ALUMINIJASTE 721 jSi u9°dno prodam « ___ 11659 |^*i°l677 11666 ProriaiNlK Kane*a. 300 kosov, P^ampo 50 SIT/kos « 311 436 prodam 11725 - ... rLvjtit in DESKE, kostanjeve in smrekove « 45 291 _ n/z; GARAŽNA VRATA, dvižna, rablje "a, prodam « 622 466 11728 KOMBI POLOŠČE, 110 kosov in ta" sadno mrežo, prodam « 622 900 GRADBENI LES za opaž in odra nje, prodam Ig 66 169 ali 66 259 izobraževanje^ KNJIGE za 6 in 7 razred OŠ. pro dam 11645 pro 11694 ^»J*5_532 irim»??~poceni INSTRUIRAM »S8'10 in ,l7lko ™ vs° *o"o lU7° _11750 ™ 2. letnik lesarske iole, 11763 £l2Ha"v«218 930 kupim Piml^^UZO za silažo, ku 11653 Pim 4b io, ^!„CE' 15 kosov, ku DtM' »fi^bfr kuPim do 3500 11741 MOTOR BT 50, letnik 1986, registriran do 8. 1993 in rezervne dele za BT 50 S, prodam, « 218 905 Moško KOLO Rog na 3 prestave prodam. «633-042 DIRKALNO KOLO Sprint s polta-bularjem, rabljen eno sezono, nujno prodam. Cena po dogovoru. « 55-624 11649 MOŠKO KOLO, brez prestav, no-vo, prodam. « 70-211 11676 DIRKALNo KOLO Alta italijansko, prodam, g 215-852_11710 KOLO, moško, rdeče barve, skoraj nevoženo, ugodno prodam. « 79-941 11734 OTROŠKO KOLO, prodam. « 325-713 11663 obvestila HUJŠAJTE BREZ DIETE! Odpravite odvečne kilograme z japonskim shujševalnim pasom! Naročila na telefon: 061/218-941_11320 V Kranju oddam v najem LOKAL v izmeri 52 m2 na odlični lokaciji. Inf.: Sukno Zapuže « 73-770 ARMAL PIPE po nizki ceni, pro dam S« 801 166 _11506 ODPRT nov frizerski salon Lili v Lahovčah « 421 790 11726 oblačila UGODNU prodam belo dolgo po ročno OBLEKO številka 38, nem ške izdelave « 43 117 11026 ostalo posesti ZASTAVA 101 SC, letnik 1980, prevoženih 89.000 km, registriran do 2/1993 in dvoje novih VRAT - hrastov furnir, poceni prodam ali menjam za rezan les, 10 x 12. « 891-861, od 17. do 19. ure. 11679 KREDITE v devizah ali tolarjih po znosnih obrstih, nudim. Šifra: DVOJNA GARANCIJA 11732 SILAŽNO KORUZO, prodam. •S« 217-066 GAJBICE, prodam Frelih Janez, Posavec 64, Podnart. 11331 CISTERNO, 2100 litrov, ugodno prodam « 891 670 11648 SMUČARSKE ČEVLJE Alpma, ne rabljene, prodam « 631 139 BUTARE ter mešana DRVA, pro dam « 65 939_11707 SUHA, hrastova DRVA, prodam Bašelj 17_11708 3 lesene STEBRE za kozolec, ku pim. -g 422 312_11733 pridelki SILAŽNO KORUZO, prodam « 422 025_11661 ROŽE in JAGODE vzpenjaike, ugodno prodam « 403 127 11662 SEMENSKI KROMPIR, sorte: dis sere, resi, kenebietkc, prodam Je rala, Podbrezje218_11724 RDEČE KORENJE, ugodno proda jamo Sušnikova 5, Šenčur 11729 KUPIMO, PRODAMO, ZAMENJA MO, več različnih hiš, novogradenj in parcelj na Gorenjskem Takoi kupimo starejšo hišo v Škofji Loki in Kranju Ugodno prodamo go stinsko turistični objekt v Kranjski gori APRON NEPREIČNINE, Li kozajreva 1/a, Kranj, « 214 674, torek in četrtek popoldan, sreda in potek dopoldan 11737 Mi:Y>() v okolici Josomc, stii|t)tnega, 40 letne | i I,' i .( m . | ,'.'| h ., | I 'l......|| h ■ |„ m | (..hitra zima " Šifra PREHITRA ZIMA_11767 razno prodam DRVA, metrska, razžagana, z do M ivu .- kj.immi tudi nji domu 325 488 11675 OFSEfUsKARJA takoj zaposlim. Ponudbe s kratkim opisom pošljite jlj^enjski glas Kranj pod šifro: "OFSET' 11741 DRV 12 metrov, prodam, «65-474 DVOKASETAR ter žensko KOŽNO KRILO številka 46, prodam. g 329-113__11759 INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj nerabljen, zelo ugodno prodam. g 77-609_11760 KOSTANJEVA DRVA, prodam. g 46-410_11770 stan. oprema 2 GOVEJI KOŽI, prodam, « 65-452 11717 SPALNICO, poceni prodam. « 85-181 vsak dan od 7. do 14. ure. 11757 sport SOBNO KOLO, cena 200 DEM, prodam, g 216-903_11749 storitve NON STOP - SERVIS vseh tipov TV AUDIO-VIDEO APARATOV. Speicializirani smo za Sony, Phi-lips, Sharp g 218-210 10035 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska... izdelujem. Po dogovoru izvršim tudi montažo. Frilc, Zevnikova 5/a, Kranj.-g 217-937_10488 CITROEN AVTOODPAD, rabljeni deli in gotovinski odkup nevoznih vozil CITROEN « 692 194 10674 VLEČNE kljuke montiram. « 633-506, popoldan 11253 Po konkurenčnih cenah ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, steklene površine, avto sedeže «632-437_ 11380 POPRAVILO in MONTAŽA TV anten« 215 146 _11643 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter žaganje dreves, vas čaka. « 73-120 11673 ALARMI, AVTOALARMI prodaja, montaža, zastopstvo firme RA- PAL. « 66 783_11713 Sezonske SVETILKE AL 92, pro daja, montaža g 66-783 11714 POSTAVITEV kmečkih peči štedil-nikov, kaminovv, stenske in talne keramike, g 65-773 1 1721 Pečarstvo Alojz Kropar, ulica XXXI. divizije Kranj vam napravi vsa pečarska, keramična, marmor-nata dela g 213 446 po 19. uri Pralni stroj popravim ali obnovim « 74 809_11772 stanovanja DVOSOBNO stanovanje, oddam « 061/555 427, popoldan 11658 STANOVANJE v Tržiču ali okolici, najamem Možno predplačilo « 52 067_11700 KOMFORTNO, lastniško dvosobno stnovanje, 66 kvad m, prodam « 324-930_11705 SOBO, oddam moškemu « 310 601_11706 KUPIMO^ PRODAMO, ZAME NJAO več različnih stanovanj na Gorenjskem Posebej ugodno pro damo garsonjero v Kranju in na Bledu, enosobno stanovanje v Kranju, Lescah in Škofji Loki in tri sobno stanovanje v Kranju in Gozdzu Martuljku APRON NE PREIMIČNINE, Likzarjeva 1/a, Kranj, « 214 674, torek in četrtek popoldan, sreda in petek, dopol dan 11736 varstvo VARSTVO za otroka na vešem do mu, blizu Kranja, iščemo šifra: LJUBITELJICA OTROK 11712 vozila deli CITROEN AVTOODPAD rabljeni doli in gotovinski odkup nevoznih vozil Citroen « 692 194 11285 LITA PLATIŠČA za Zastavo, pro dam « 46-442_11642 MOTOR I Al' 145. (generalno obno vljen, ugodno prodam « 57 728, po 20 uri_11687 NIHAJNE ROKE, rabljene, za Za stavo 101, odkupuiem « 312 052 PRODAM desni zadnji blatnik, tu kotnika in izpušni lonec za Renault 4 g 46 420 popoldan 11766 vozila GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Kuhar, Na Kalu 13, Naklo 11441 JUGO, prodam, g 45-532 11646 ZASTAVO 750, letnik 1980, klepar-sko in ličarsko obnovljen, registracija pretečena. « 421 -311 11647 OPEL KADETT CL, letnik 1977, re-gistriran do 10/1992, prodam. Ce-na po dogovoru, « 73-288 11660 MERCEDEZ 200 D, letnik 1981, prvi lastnik, v zelo dobrem stanju, pro-dam. « 67-063_11671 ŠKODA 105 L, letnik 1978, registriran do 11/1992, ugodno prodam, g 65-604 11672 POLONEZ, tri leta star, prodam. « 421-521_11680 PEUGEOT 304, letnik 1978, ugodno prodam, g 311-436_11682 126 P, letnik 1988, registriran celo leto, prodam. Blaznik, Zg. Besnica 85 11683 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1988 in YUGO 45 KORAL, letnik 1988, prodam, « 621-191, po 19. uri. _11688 YUGO 55, letnik 1985, prodam. Staretova 33, Čirče, Kranj. 11689 PREVLEKE za Jugo 45, rjave bar-ve. « 45-503_11695 RENULT 4 GTL, letnik 1984, ugod-no prodam, g 328-595 11697 FIAT 850, letnik 1984, prodam. « 57-336_11701 ZASTAVO 101, odlično, prodam za 2.300 DEM, g 51-960 11703 ZASTAVA 101, letnik 1980, prodam. « 211-716_11718 KABINO za traktor IMT 533 ali 539. Zalog 62, Cerklje, « 422-347 _11722 FIAT 750, neregistriran, zelo ugodno prodam « 622-466 11727 GOLF JGLD, S paket, prodam. Ov-siše 21, Podnart. 11742 YUGO 65 GVX, prodam. « 73-228 11744 YUGO 65 GVX, letnik 1989, regi-striran do marca 1993, prodam. «621-590 11746 YUGO 45, letnik 1989, prodam. «312-371 11747 AX 11 TRS, letnik 1990, prodam. Zariška 13, Kranj Drulovka. 11748 RENAULT 4, letnik 1979, neregi-striran, prodam za 600 DEM. «218 647 11752 ZASTAVO 101, letnik 1984, regi-striran do decembra, prodam. Špenko, Hotemaže 15 11755 VARTBURG, letnik 1980, registri ran za celo leto, prodam. «323 113_11756 YUGO KORAL 45, letnik december 1988, prodam za 4.000 DEM «214-524 11761 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. «52 202_11762 zaposlitve Vsem, ki si želijo dodatnega za služka, nudimo HONORARNO DE LO s tedenskim izplačilom « 84 662_11356 Iščemo ZASTOPNIKE za prodajo otroškega programa po šolah in terenu Zaslužek dober, tedensko izplačilo «215-041 11460 GOSTILNA SEJEM, sprejme v red no delovno razmerje KUHARJA ter več DEKLET za honorarno ali redno delo v strežbi « 222 233 HONORARNO DELO na terenu za konec tedna «43 204 popoldne če si komunikativen (komunikati ven) in iščeš HONORARNO zapo slitev, pokliči « 52 133, zvečer KV ali PKV SOBOSLIKARJA, za poshm « 242 238, zvečei 11669 Za DELO NA TERENU, nudimo ho-norarno ali redno zaposlitev « 325 526_11674 V Medvodah zaposlimo KV KU H AR J A in KV NATAKARJA Po nudbe pošljite na Šifra RESTA VRACIJA_11686 POMOČNICO v kuhinji, honorarno zaposlimo « 51 154 11693 Za prodajo najbolj atraktivnega priročnika po Sloveniji potrebuje mo še nekaj PRODAJALCEV Delo je honorarno, z možnostjo redne zapolsitve Pogoj je lastni prevoz « 064/872-047_11719 KAKRŠNOKOLI zaposlitev, takoj sprejmem, zlasit v kovinski stroki « 50 321_11731 Bi radi izboljšali vaše finančno sta nje pa ne veste kako Pridite, na učili vas bomo zastopniškega dela v skupini prijetnih ljudi « 632 330 in 50 846_11735 HONORARNO zaposlimo prijetno simpatično dekle za strežbo v okrepčevalnici blizu Kranja « 43 351_11738 Ce si komunikativen (na) in iščeš HONORARNO ZAPOSLITEV, po Trgovina MAK iz Frankovega naselja v Škofji Loki išče PRODAJALKI za delo v živilski trgovini. Vse informacije v trgovini. Za delo v strežbi v nočnem lokalu ob četrtkih, petkih in sobotah zvečer honorarno zaposlimo dekle (študentko) prijetnega videza. Praksa zaželjena. Osebni dogovor vsak dan od 14. do 16. ure. Gostilna ALEŠ, Breg ob Savi 38, (Nočni klub Marela). kliči na 064/52 133 11764 živali BIKCA simentalca za rejo, težkega 115 kg, prodam. « 66-705 11652 DOBERMANE, 8 tednov stare, ugodno prodam. « 57-959 ali 57-617_11654 BIKCA simentalca, težkega 250 kg, prodam. Cena 230 SIT/kg živa teža« 061/611-132_11665 KOZI mlekarici - bele in srnaste pasme, prodam. Krašnova 5/a, Kranj« 242-559 11670 JARKICE, rjave, ter 20 - 150 kg težke PRAŠIČE, prodam. Stanovnik, « 65-546 11704 KOZO z mladičem, prodam. « 620-446_11711 TELIČKO, 10 tednov staro, prodam in kupim delanega VOLA, težkega 500 - 600 kg. Jeraša, Jazbine 4, Poljane nad Škofjo Loko 11715 PUJSKE, težke 50 kg, prodam. Ce-na 250 SIT za kg« 79-690 11716 TELETA simentalca, prodam. « 83-306, Zaveljcina, Koroška Bela._ 11743 PSA LABRADORJA, barve starega zlata, prodam. « 45-357 11758 KOZO mlekarico, «46-420 popoldan prodam. 11765 TELIČKO simentalko zamenjam za bikca simentalca. «46-410 11769 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Srednje Bitnje 25, Žabni-ca 11771 KOBILO hafiinger, težko 400 kg, prodam. « 10-830, Bulic, Čepulje 6 11fiQ9 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje umrl JOŽE LOBOREC iz Tržiča, Pot na Zali Rovt 9 delavec Tovarne obutve PEKO Tržič Od pokojnika smo se poslovili v soboto, 29. avgusta 1992, ob 11. uri na pokopališču v Tržiču. TOVARNA OBUTVE "PEKO" TRŽIČ t ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame in stare mame MARIJE JERIČ Ajdovčeve mame se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izražena sožalja in darovano cvetje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vsi njeni Glinje, 20. avgusta 1992 ZAHVALA i Povsod te iščejo oči. zaman te iščejo dlani, nihče ne ve. kako boli, ko tebe. oče, med nami ni. saj zlatih src. kol si ga imel ti. JMH malo še živi. Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, brata, strica, tasta, svaka in bratranca JANKA LONČARJA st. Vsem nam je bilo v uteho.ko se ga je z izrazi sožalja, s cvetjem in lepimi besedami spomnilo toliko ljudi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje tet pisna m ustna sožalja. Zahvaljujemo se dr. Novaku in dr. Mo-harju za dolgoletno zdravljenje ter strežnemu in zdravstvenemu Osebju Doma upokojencev Kranj. Lepa hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem iz Nakla za ganljivo petje in g. Fendetu za poslovilne besede. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z. nami v teh težkih trenutkih se enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Kranj, 27. avgusta 1992 HONDA VF, 750 F, letnik 1983, pro dam ali zamenjam za avto « 218 64 7 mod vikendom 11391 HONORARNO ali REDNO zapo slim reskalca 5 do 10 let delovne prakse šifra ALG 200 11774 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje, tvoje bilo je življenje. Tvoj dom ovita je črnina, a ostala /e tišina, ki močno boli. Ob smrti naše drage mame in stare mame MARIJE POGAČNIK se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč v času njene bolezni dr. I rana i u Bečanu in sosedom, posebej še Marti in Jožetu Pogačnik, gospodu Andreju Dolinarju in Nadi Rebolj. Zahvala vsem sodelavkam in sodelavcem KZ Naklo in Živila Kranj. Lepa hvala gospodu župniku Cirilu Lazarju /a lep pogrebni obred in cerkvenim pevcem z Jezerskega. ŽALUJOČI: hčerki Marija in Darka /. družinama in ostalo sorodstvo Zgornje Jezersko, 27. avgusta 1992 Direktorji, ministri in novinarji na Kredarici Poletni pohod na Pore/en je vseeno uspel - Vremenarji so za nedeljo obetali nevihte v zahodnem pogorju Slovenije, zato je marsikdo, ki bi se sicer udeležil poletnega pohoda na Porezen v spomin na tragične dogodke v zadnji nemški ofenzivi marca 1945, ostal doma. Vseeno pa se je proslave na Poreznu udeležilo nekaj sto pohodni-kov. Niso vsi prisostvovali slovesnosti, kajti nevihta jih je zadržala nižje, so pa, potem ko se je spet zjasnilo, prihajali iz vseh smeri, od Davče, Cerknega, s Petrovega brda. Bili so poplačani za svojo vztrajnost: imeli so enkraten razgled, videlo se je celo morje. D.D. - Foto: P. Tulipan DOMUS razstavlja Vse za šolarja Ljubljana, avgusta - Kako obuti in obleči, kako za šolo in učenje doma z vsem potrebnim najbolje opremiti našega šolarja, bo ves ta teden, do vključno v soboto, 5. septembra, prikazano v razstavnih prostorih DOMUSA - Centra za zaščito potrošnika na Slovenski cesti v Ljubljani (zraven Uršulinske cerkve). Razstava je odprta vsak dan od 10. do 13. in od 16 do 19. ure.# (dd) Kopa je že v vrečah Stari vrh, 27. avgusta - Mnogi obiskovalci se gotovo še spominjajo prireditve "Dan oglarjev", ki je bila v začetku meseca na Starem vrhu. Takrat so postavili tudi oglarsko kopo in začeli kuhati oglje. Iz te kope so prejšnji teden člani Turističnega društva Stari vrh pobrali okrog 2 tisoč kilogramov oglja, ki so ga že pospravili v vreče. Te vreče z oglem so sedaj spravljene na domačiji Janeza Ažbeta v Zaprevalu, kjer oglje prodajajo po "reklamnih" cenah.• (vs) Komemoracija za bazoviškimi žrtvami Ob obletnici bazoviških žrtev vabi Občina Kranj na žalno slovesnost, ki bo v petek, 4. septembra, ob 17. uri pri spomeniku bazoviških žrtev v Prešernovem gaju v Kranju. Sejem rabljenih šolskih potrebščin Kranj, I. septembra - Občinska zveza društev prijateljev mladine. Center za socialno delo in občinski odbor mladih liberalnih demokratov organizirajo sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin. Sejem bo ta petek, 4. septembra, od 12. do 17. ure in v soboto, 5. septembra, od 9 do 15. ure, oba dneva pred avlo občine Kranj, ob restavraciji Park. Ce bo vreme slabo, bo sejem v avli. Na sejmu bo sodeloval svetovalec Zavoda za šolstvo RS, ki bo otrokom in staršem v pomoč pri dokupu knjig. • (vs) Spominska slovesnost na Krvavcu Kranj, I. septembra - Odbor skupnosti borcev Kokrškega odreda bo letos, ob 50. obletnici pohoda 2. grupe odredov NOV in POS z Dolenjske preko Gorenjske - Krvavca - na Štajersko, organiziral spominsko slovesnost s kulturnim programom. Slovesnost bo na Krvavcu to nedeljo, 6. septembra, z začetkom ob 11. uri. Borci na slovesnost vabijo prav vse, še posebej pa krajane vasi s pobočij in vznožja Krvavca in ljubitelje planin. Cesta iz Cerkelj - Grada na Krvavec je v zelo dobrem stanju, pa tudi za parkiranje ni bojazni. Tudi žičnica bo obra tovala od 8. do 17.30 ure z vozno v obe smeri vsako uro ob uri. Do spodnje postaje žičnice se bo moč pripeljati tudi z avtobusom, ki iz Kranja odpelje ob 6.55, 7.35 in 9.33 uri, pa tudi s tistim, ki pripelje i/ 1 jubljane do Cerkelj. Slovesnost bo ob vsakem vremenu, ob zelo slabem bo v planinskem domu na Gospincu, Poskrbljeno bo tudi /a okrepčilo. • (vs) SUHE VEJE ■■■nu > »■» lin mM 1 Ml |MHM|WI . ' W» V Draigoški ulici v Kranju je "mali Narava" včeraj pokazala, kako je treba ukrepati iz firme Agrotehnika Gruda so že dvakrat pisno opozorili kranjske komunalce, da suhe veje ogrožajo vozila na parkirnem prostoru. Ker so šla opozorila v prazno, je Narava včeraj suho ve/o odlomila natanko na nič hudega slutečo kalno. Kalna /e last Staneta Lampiča. cenilca iz Zavarovalnice Triglav, ki je oba omenjena dopisa kranjski komunali fotokopiral... Slovenski vrh pod slovenskim vrhom Kredarica, 30. avgusta - Triglav, simbol slovenstva, je bil v letošnjem avgustu dobesedno oblegan. Nekaj tisoč obiskovalcev je sredi meseca sodelovalo ob otvoritvi kapelice - minulo soboto je bila v kapelici poroka. Triglavski dom na Kredarici pa so v soboto popolnoma napolnili direktorji slovenskih podjetij, nekateri ministri s podpredsenikom vlade Viktorjem Žakljem in seveda novinarji -udeleženci letošnjega že tretjega "Slovenskega vrha na slovenskem vrhu". Z njimi je bil tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Uvod v 3. Slovenski vrh je bil povezan z zapletom: v petek je Zavod Triglavski narodni park obveščal javnost o nezakonitih helikopterskih prevozih tovora in ljudi na Kredarico, kar naj bi bilo po navedbah TNP povezano s "pohodom direktorjev na Triglav", kot je zapisano v sporočilu za javnost. Helikopter Ministrstva za notranje zadeve je tako v petek kot v nedeljo res letel z Rudne- ga polja na Kredarico in nazaj - vendar izključno zaradi redne oskrbe Triglavskega doma in drugih planinskih postojank, ki so avgusta zabeležile izjemen obisk ljubiteljev gora, kar je zahtevalo večji obseg redne oskrbe, ki jo Zakon o TNP omogoča. V soboto in nedeljo je bilo ob 3. Slovenskem vrhu na slovenskem vrhu namreč še veliko drugih organiziranih skupini in planincev. Udele- Vseh udeležencev srečanja "3. Slovenski vrh na slovenskem vrhu" je bilo več kot 320. Med njimi je bilo tudi veliko direktorjev gorenjskih podjetij - Jakob Piskernik iz Merkurja, Drago Štele iz Elek-tro Gorenjska, Blaž Kavčič iz Iskre Telekom, Boris Bregant iz jeseniško Železarne, Bojan Starman iz Alpine, Miha Ješe iz Gorenjske predilnice in še precej drugih. Ker je srečanje pod pokroviteljstvom Predsedstva Slovenije organizirala Zavarovalnica Triglav, je bil zraven seveda tudi direktor Območne enote Zavarovalnice Triglav Kranj Franc Lotrič. Na sliki: del udeležencev srečanja. Vsi, ki so bili v soboto popoldne na Kredarici, so poslušali Moped shovv "na višini" in nastop okteta Deseti brat. Akrobatska plesalca Anita Vihtelič in Marko Hren pa sta na 2515 metrih zaplesala akrobatski rock'n'roll in ob Triglavskem domu izvedla salto. žencem srečanjaje v nedeljo zagodlo muhasto vreme: Janez Brojan, izkušeni vodja gorskih reševalcev iz Mojstrane, je zato odsvetoval predvideni nedelj- ski vzpon s Kredarice na Tri-glav. Ne glede na to, da se jc srečanje zaključilo kar na Kredarici s planinskim krstom 73 prvopristopnikov, je doseg'0 svoj namen. Radovljica, 30. avgusta - Zadnjo nedeljo počitnic so pred radovljiško osnovno šolo pripravili Sončkovo popoldne. Ob zabavi, družabnih igrah in petju so se malčki poslovili od poletja. Foto: J.Cigler Devet hudih nesreč Kranj, 31. avgusta - Gorenjski policisti so v minulem tednu z*^'C. žili kar devet hudih prometnih nezgod, ki so terjale dve smrtni in 11 ranjenih. Stanje na gorenjskih cestah je kljub manjšemu »t** vilu mrtvih v prvem polletju še vedno katastrofalno. . Letos je na gorenjskih cestah umrlo že 26 ljudi, lani v tem času W Iako se je podrla slika rahlo izboljšanega stanja v prvem P°"e'L' ko je bilo žrtev nekaj manj, stanje pa bi bilo lahko še dosti slab* ' V minulih dneh so policisti ponovno okrepili nadzor nad prometom« v akciji je sodeloval tudi helikopter. V samo petih urah nadzora s0 zabeležili kar 151 prekrškov, napisali so 17 predlogov za sodnik* za prekrške, kaznovali 80 voznikov od tega 17 tujcev. Napisal' J* tudi 21 plačilnih nalogov, trem voznikom pa so zaradi vožnje P" vplivom alkohola odvzeli vozniška dovoljenja. Iz prometa so izklju' čili 18 voznikov, 30 kršiteljev pa so samo opozorili. Stanje n« ce stab je glede na te podatke obupno, število prekrškov v tako kr* kem času nenormalno, zato pravzaprav ni čudno, da se zgodi toh prometnih nezgod, tudi s hudimi posledicami. • M. C. NESREČE 13 KRIMINAL Zavarovalna goljufija Roman I), je lani pri /avaro valnici Triglav kasku zavaroval svoje vozilo Yugo 65 Koral, letos pa je to zavarovanje ptcki nil. Ko je marca imel prometno nezgodo, se je / zavarovalnim agentom Romanom S. skušal dogovoriti, da bi zadevo uredi Ia'. Zavarovalni agent mu je podaljšal zavarovanje aa nazaj, s čimer je Roman I) skusil uveljaviti ISO tisočakov odškodnine, kar p| sko/i budne OČi komisije seveda ni slo ( Hm so ovadili zaradi goljufije Nenavadna gorska nesreča V soboto so gorski reševalci reševali Barbaro I , I1', ki jc pre nočevala V koči na Doliču. Ob 3. <0 |i je /aradi slabega /i,ik.i postalo slabo in je omahnila i/ pograda, pri čemer si je poško dovala hrbtenico, kolk in si odrgnila roke in noge. Takoj sta ji pomagala dvi goiska rt sevalca, nato pa je prispel še helikopter MN/ z zdravnikom Odpeljana je bila v jeseniško bolnišnico. Vinjenost spodbudila domišljijo V soboto, ko sc še ni delal dan, so jesentSki policisti dobili ob Vestilo, dl na stan cesti nekdo kliče na pomoč. Ko so prispeli t|.i, so našli močno vinjeno Mamo i i/ Katee, ki je s težavo pojasnila, da (e lla od prijate Ijev in da sla jo napadla dva mosk.i, ki st.i jo udarila s ste klenico po glavi in ji ukradla I 000 mark in 4.000 tolarjev Po preiskavi se je i/ka/alo, da Ma rica m imela tega denarja in da je poškodbe dobila \ sporu s prijateljico, kar je kasneie tudi priznala. Prijava je bila seveda talna Najdba orožja Blejska policija (e pred dnevi dobila obvestilo anonimnega občana, ki |e povedal, da |C v nekem stanovanju, ki naj bi pi uporabljal Mvli oficir J A, več kosov orožja. Po preiskavi so ugotovili, da malokalibrska pu ška / daljnogledom in ilusil cem zvoka pripada preproda jaku orožja. Puško so zasegli, preprodajalca pa predlagali v postopek sodniku za prekrške cija isce pnee nezgode Sp. Bitnje - 7.t 10. julija se je na cesti škofja Loka - Kranj pripetila prometu.i ne/goda s smrtnim i/idom. Uroi Kalan, 20, je / osebnim vozilom / 75Q vozil proti Kranju, izven nase l|.i Sp Bitnje pa naj bi po i/ja vab prič prehiteval v Ikarje in trčil V kombinirano VOZilo, ki ga je v nasprotni smeri vozli Jože Urbane. V nezgodi je Kalan umrl. Pred dnevi pa se ic pojavila se ena priča, ki trdi, da je prometno nesrečo povzročil Urbane, ki naj bi prehilev al tO vohu avto, za katerim je vozilo se pel ali šest osebnih avtom« bilov, pri tem pa na voznem pasu, po katerem |e pripeljal Kalan, trčil v njegovo vozilo Zaradi nerazjašnjenih okoli si m poHctja proti, da vozni ki, ki so VOZili za lovoiniiii a\ toniobilom Oglasijo na policij ski postaji v Kranju, da bi lan ko pojasnili dejanski potek in v/rok nezgode /bil pešca Kranjska Gora - V petek nek.ii po ?\ uri se je na prehodu za ptice na magistralni cesti skozi Kranjsko < loro pripetila pro nietua ne/goda s smrtnim izi dom Hasan M . dtžavlj.in BiH, "i /aeasnem delu v Avstriji. Jc peljal sko/i Kranjsko Goro, PjJ prehodu /a pešce j>a / vo/t|("'J zadel Alojza G., ki je prečk? vesto / leve strani. Voznik g* j1' spregledal ali pa pričakoval, J';J bo pesee počakal, saj jc zavirati že po trčenju, zavor** pot pa je bila dolga k.u 11 "'^ trov, kar ka/e na neprilagoje^ hitrost IVšea je odbilo kar H metrov naprej, poškodbam r je podlegel Voznika so /.i-||S,'( li Sicei |c to /e druga siin'"-/Hev na tem piehodu. ki I1' *. cei opremljen z vsemi svetit0 mi oznakami, ki pa ne deluj1''0, na kar policija že dalj opozarja ( P Kranj, ki pa *v<* »•i krivdo na jeseniške k""1^ nalce če zadeve ne bodo res«' bo policija ukrepala tudi i11" odgovornim. l/silil prednost Vrba - Voznik osebnega molula Zdravko Košir jc N I'1 tek vo/ii i/ Vrbe proti m*f Stralni proti I escam, k i' 1 |l' '. Silil prednost lolantli Straši^ Stra inikova je z vozilom v levi bok Koširjevega avtom* bila. Kosu je utrpel hude It sne poškodbe, Strešnikov« I' je lula lažje ranjena I ' bila poškodovana tudi sedtl" letna Petra Rus, sopotnic kosu jevem avtomobilu