Jutri v Bazovici počastitev spomina bazoviških junakov PHIHOBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - St*-,,- om /1 COO\ PoStnlna plačana v gotovini ■-»(SV. /Ul Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, sobota 9. septembra 1950 Cena 15 lir jiirefloianie i imliislrializnniii I1BI ^ velesejmu v Zagrebu bo razstavljenih 2000 domačih proizvodov, od katerih izvaža ■ Neresnične vesti o zaprositvi posojila v Združenih državah ■ Letos bo določen večji znesek za nakup najvažnejših živil v inozemstvu (Od 'našega poročevalca) ».p uv,CbUH,U/ .:• katerih proizvodnja 2S« , ? 2adnja leta. Obi-'gledaneI'etoia si bedo lah-dva lisoč domačih 'zvaža ’ katerih se nad v^ejšl del razstave W?razst= e PavHionu, kjer .. vljali proizvede Ge-etojev Pl®kcija za gradnjo Pako 'ijtontralna uprava za k ,,ekstraktivno ind-u-Jmo. R,dl) tor Svet za ener- 4liv° tkka^?- ieni proizvodi >i^1 vedno večjo in-‘Inipik Jugoslavije. 8 n Paviljonih razstav- ljeni proizvodi jugoslovanskega rudarstva, kakor baker, svinec, cink, aluminij, železo; dalje nekovine — ba-nit, sadra, ooiks in drugo. Dalje bodo razstavljeni proizvodi kemijske, industrije. Na letošnjem velesejmu se bo videl tudi precejšnji napredek industrije stekla. Največji uspeh predstavlja proizvodnja kristalnega stekla, s katerim je Jugoslavija stopila v vrsto prvih proizvajalcev v Evropi. Danes so pribežale v Jugoslavijo štiri bolgarske obmejne straže. Omenjeni štirje so raz-rožili skupino bolgarskih obmejnih straž, ker so i>e ostali uprti njihovemu begu. Pri spopadu je bil ubit poveljnik skupine. Štirje stražarji so pirinsJ" Makedonci in so izjavili, da so zbežali zaradi terorja, ki ga bolgarske oblasti izvajajo nad obmejnim prebivalstvom in še posebno med Birinskimi Makedonci. izjavili so tudi, da je v krajih Koljsko in Belogradišče interniranih okoli 700 družin, Id jih obtožujejo, da simpatizirajo za Jugoslavijo. B- STANISAVLJEVIC’ 30 listo Ion pomrsleoa jekla Vzhodni Nemi DUESSELDORF 8. — Iz Dues seldorfa poročajo, da so merodajne oblasti v Zahodni Nemči. ji dovolile izročitev zadnjih 30 tisoč ton porurskega jekla so. vjetskemu področju .v Vzhodni Nemčiji. Poudarjajo, da gre za nestrateško jeklo in pravijo, da je po sporazumu med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, ki bo zapadel 30. septembra, morala Za. hodna Nemčija dobavati sovjetskemu področju 150 tisoč ton jekla. Teh zadnjih 30 tisoč ton bodo morali poslati do 31. de. cembra 1.1. V industrijskih kro. gih v Porurju zagotavljajo, da ne bodo dovolili dobave Sovjetski zvezi jekla za 25 milijonov dolarjev, kakor so o tem že go. vorili, vendar pa pravijo, da so druge zahodne države pripravljene na pogajanja za do. bavo železa in jekla vzhodnim državam. je izboljšanje materiali in moralnih DUBLIN, 8. — Danes se je začela 39. konferenca medparlamentarne zveze oh udeležbi delegatov 30 držav. Glavni predmet razpravljanja na prvih dveh sejah je bila vojna na Koreji in nujnost vzpostavitve miru. Voditelj iuscelovanske delegacije Vladimir Simič je obsodil imperialistično politiko velikih držav in je poudaril, da graditev socializma ter izboljšanje materialnih in moralnih pogojev ljudskih množic y vseh državah predstavljata najmočnejši činiteilj za utrditev miru. PESCARA, 8. — Nocoj so v pokrajini Ascoli Pičeno blizu jadranske obale zaznamovali 4 potresne sunke. Prebivalstvo je bilo zelo razburjeno zaradi po novnih sunkov, ki so na tem področju razširili paniko. N-aa-teri so vso noč prebili na prostem. Hova provokacija Aretirani tovariši, ki so lepili plakate za bazoviško proslavo Odgovor Trygve Llea Cuenlaiu v zvezi s predstavništvom v OZH Na neuradni seji Varnostnega sveta zavrnjen sovjetski predlog, naj se v poročilo skupščini OZN ne vključi doba, ko je SZ bojkotirala Varnostni svet - LR Kitajska ne bo dovolila preiskave na svojem ozemlju v zvezi z ameriškim bombardiranjem CiAKE SUCCESS. 8- — Tryg-ve Lie je danes odgovoril na sporočilo pekinške vlade, da pošlje svojo delegacijo na glavno skupščino OZN. V odgovoru izjavlja Lie, da bodo v primeru, da glavna skupščina sprejme delegacijo pekinške vlade kot predstavnico kitajske republike, podvze-ti ukrepi, da se tej delegaciji omogoči udeležba na zasedanju glavne skupščine. Brzojavka Trygve Liea omenja med drugim: «Na podlagi sporazuma med OZN in ZDA je zajamčen prehod predstavnikom članic OZN preko ozemlja ZDA. V primeru, da bi glavna skupščina sprejela vašo delegacijo kot predstavnico kitajske republike, bom takoj zahteval, naj se ji dovoli prehod preko ozemlja ZDA in bom uredil vse potrebno, za njen sprejem pri OZN. Sporočil sem vašo brzojavko članom OZN in jo bom predložil glavni skupščini«. Lie je dalje sporolil Cuenlaju, da bodo tozadevni sklepi skupščine o vprašanju kitajske udeležbe takoj sporočeni v Peking. V zvezi z debato o ameriškem bombardiranju kitajskega ozemlja je včeraj Varnostni svet, kakor je znano, sklenil, da bo z ponedeljek razpravljal, ali naj se povabi na debato predstavnik LR Kitajske. Iz Hong Konga poročajo, da je pekinški radio javil, da vlada LR Kitajske ne bo dovolila nobenemu odboru Združenih narodov, da bi izvedel preiskavo ob kitajsko-korejski meji v zvezi z napadi ameriških letal na kitajsko ozemlje, kakor jg to predlagal ameriški delegat Warren Austin. Radio je pripomnil, da LR Kitajska ne more sprejeti na svojem ozemlju nobenega odbora OZN, ker njena vlada ne more po svojih predstavnikih govoriti v Varnostnem svetu. Agencija «Nova Kitajska« komentira naglo obnavljanje japonskega militarizma in poudarja med drugim, da vodi Jošidova vlada sedaj Japonsko ijaglo v oboroženo intervencijo na Koreji ob strani ameriških sil. Agencija pravi tudi, da japonska vojna industrija dela sedaj s polno paro- za ameriške okupacijske sile in da je japonska liberalna stranka, ki jo vodi Jošida, večkrat izrazila željo Japoncev, da bi interve- ^dhrajema Pohangom inJongšonom izkopali jarke v Taegiiju - Evakuacija 'kstov iz Hasana - Pred ofenzivo Nevernih na jugu teh. V"a’ SEVed*; — GLAVNI i2dal voj’ Sile toieri pravi, da so vojske, ki prodi- Jongšona (Esena) : SOVrai a toDto u obrambno črto liu , ra popolnoma o- Jongji '<* b W^U5hr’LU,\g80n- vaŽno s°- l>Cumvn° t0^° na se- t J .Klavne,,', V.,mestu Je bil se-di„, . ;toba 8. južn: riSk! m,ed enotami dru- rejci d*vizBe in Sever ki SO no b.regu *- °ntl »o ameriške ostali reke. >C”to "adaljevato z dg v,. °j'h sil in 1« obramiPostavili nepre-»VkiBrvi. mbno črto. na Na in re- po- tri smeri: proti Taeguju, da bi s tem vpadli v hrbet branilcem, ali proti cesti Pusang-Taegu, ali kar je najbolj verjetno naravnost proti Masanu in Pusa-nu. Predstavnik je dodal, da ima sovražnik močne sile, katerih še ni rabil v bojih in da so zapazili v sovražnikovem zaledju veliko pregibanje čet. V zvezi z usodo mesta Jong-šona je poveljstvo ameriške 8. armade dalo poročilo, ki pravi med drugim, da je zjutraj skupini severnih s pomočjo dveh tar.kov uspelo prodreti v Jong-šon. Toda zavezniške sile so skupino prisilile k umiku in ji zaplenile nekaj topov. Agencija ((UNITED PRESS« poroča zvečer, da_ je položaj ameriških in južnih čet med Jongšor.om in Pohangom ogro- žen. Na levem boku med An-gangnijem in Kiongjujem, katerega drže južne čete, so se te zaradi pritiska severnih morale precej daleč nazaj umakniti. Ogrožen je položaj tudi r.a področju Pohanga, kjer je 2000 severnim uspelo priti ob levi bok tretje južne divizije 5 km južno-zahodno od Pohanga vzdolž reke Bongpu. Na tem področju so tudi ameriške čete, ki podpirajo južne. Sovražni pritisk se nadaljuje, vendar pa Američani niso popustili. Južno-korejska divizija Kapitol drži desno področje črte Kiongju-Angangni, Kljub pritisku, ki je trajal ves dan, se ta divizija ni umaknila niti za korak. Položaj te divizije pa je kljub temu ogrožen zaradi umika drugih južnih edinic na njenem levem boku. nirali v oboroženem sP°ru na Koreji. Danes sg je sestal Varnostni svet na tajni seji. po seji so izdali poročilo, ki pravi, da je Varnostni svet razpravljal o poročilu, ki naj se požlje glavni skupščini QZN. Varnostni svet je sklenil, da bi imel novo neuradno sejo, da nadaljuje razpravljanje fi tem poročilu. Ko se je Varnostni svet sestal prvikrat na neuradni seji 28. avgusta, so sovjetski delegati pripomnili, da je sovjetska delegacija, ko je 13. januarja zapustila sejo zaradi navzočnosti kitajskega nacionalističnega delegata, izjavil, da bo imela za nezakonite vse sklepe sprejete v njeni odsotnosti. Zato je sovjetski delegat Malik zahteval, naj poročilo Varnostnega sveta glavni skupščini ne vsebuje razdobja od 13. januarja do 1. avgusta, ko se je Sovjetska zveza vrnila y Varnostni svet. Skupščina ne bi torej bila u-radno obveščena o resolucijah glede Koreje, ki jih je Varnostni svet sprejel junija in julija. Ameriška delegacija je 28. avgusta predložila predlog, naj bi se korejsko vprašanje ne Vključilo v splošno poročilo, pač pa naj bj se o tem poročalo v posebnem poročilu, ki bi vsebovalo podroben opis razpravljanja pred Varnostnim svetom. Na današnji seji je Varnostni svet z 10 glasovi proti enemu (SZ) zavrnil sovjetski predlog. Pred glasovanjem je Malik izjavil, da Lo to glasovanje imel za rv-čelno glasovanje in si je pridržal pravico veta. Kljub temu pa ni Malik oporekal, ko ie predsednik Jebb javil, da bo po izidu glasovanja poročilo Varnostnega sveta skupščini vsebovalo vseh dvanajst mesecev delovanja. Kakor rečeno, se bo Varnostni svet sestal v ponedeljek in razpravljal o protestu gtode bombardiranja kitajskega o-zemlja, v torek popoldne ko bo imel novo sejo, da odobri poročilo. Na tej seji bo Sovjetska zveza lahko postavila veto. Zato današnji izid glasovanja ni dokončno rešil težkoč, ki so nastale y zv.ezi s predložitvijo poročila glavni skupščini. Delegacija San Salvadorja je danes poslala glavni skupščini OZN osnutek resolucije, ki zahteva preklic resolucij Iz leta 1946, ki priporočata med drugim državam članicam, naj odpokličejo svoje poslanike iz Madrida, in organizmom OZN, naj ne. sprejmejo predstavnikov Francove Španije. Podoben osnutek resolucije sta že predložili Peru in Dominikanska republika. Nove sine obsodbe v Grčiji ATENE, 8. — Neko grško v°-jaško sodišče je na prccesu proti 118 grškim sindikalistom izreklo nič manj kot 8 smrtnih obsodb. Dva obtoženca sta bila nbsojena na dosmrtno prisilno delo, 1 na 25 let prisilnega dela, ostali pa na različne kazni. Med na smrt obsojenimi so tudi tri ženske. Ena pa je obsojena na dosmrtno ječo. Vsem obtožencem eo očitali, da so podpirali grške partizane, oziroma, da so zagovarjali družine deportiranih članov osvobodilnega gibanja. Danes je bila v Atenah in v pokrajini 24-urna protestna stav ka trgovcev, trgovin in obrtnikov zaradi visokih davkov. Ma. li trgovci in obrtniki prav tako protestirajo proti odredbi, Iti jim prvič nalaga, d.a morajo imeti računske knjige. Danes ponoči proti jutru so organi civilne policije v Skednju pridržali nekaj tovarišev, ki so lepili plakate za nedeljsko proslavo spomina bazoviških žrtev. Ko smo za to zvedeli, smo od organov policije dobili upojasniloii, da niso obveščeni, da bi se plakati smeli lepiti drugod razen v Bazovici. Ko smo jim povedali, da je o stvari pisal naš list že v torek, so dejali, da oni pač čakajo ukazov od svojih predstojnikov in da so zgolj izvrševalci ukazov. Ker oblast ni dostavila svojim podrejenim policijskim organom nove odredbe, s katero je dovoljeno razobešanje zastav in lepljenje plakatov po vsej coni, vidimo, da gre pri tem za namerno oviranje priprav za proslavo in proslave same. Kako da oblasti od ponedeljku do petka niso inogle obvestiti civilnih organov, da je prvotna odredba preklicana in spremenjena. Zakaj se je gospodu Lo Verrc v nedeljo tako mučilo obvestiti or. Deklevo o spremembi odredbe, če potem v enem tednu ne morejo o tem obvestiti podrejenih organov? Nikakega dvoma ne more biti: to se je zgodilo nalašč in name-uoma. Zahtevamo, da predsedstvo cone NEMUDOMA izda obvestilo podrejenim organom, kajti sicer Se bo še jutri v Bazovici zgodilo, da policija «ne bo obveščena«, da je dovoljeno razobeša-njc zastav. Od ZVU pa zahtevamo, da pokliče na odgovor tiste, ki so zakrivili, da bo včeraj (In verjetno še do danes) policijski organi niso obveščeni o odloku, ki je bil izdan že v ponedeljek. Izjave Trygve Liea glede Koreje CHICAGO, 7. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie je danes na nekem zborovanju izjavil: «Ko bodo Združeni narodi zmagali na Koreji, upam, da bo napravljen, nov napor za obnovitev pogajanj med Vzhodom in Zahodom v OZN. Porazen bi bilo tako za OZN kakor za stvar miru morebiten us>peh napada, ki ga je zakrivila Severna, Koreja«. Lie je nato pohvalil Trumana, ko je odredil ameriško intervencijo na Koreji. Pripomnil je, da mora biti cilj Združenih narodov ustanovitev enotne in neodvisne Koreje, kjer bodo vsi državljani lahko izvolili vlado po svojih volji. Lie je nato dejal, da bo tedaj, ko bo vojna na Koreji končana, potrebno znova preučiti načrt za mir, ki ga je on predložil preteklo pomlad državnim poglavarjem v Washing-tonu, Londonu, Parizu in Moskvi, in je pripomnil, da je bil glavni namen tega načrta opozoriti države na prednost, ki jo morajo dati Združenim narodom v svoji zunanji politiki. Dalje je Lie izjavil, da bi periodični sestanki med zunanjimi ministri v okviru Varnostnega sveta, kakor jih on pred- videva, lahko dovedli do. ((konkretnih rezultatov«. Govoril je nato ci koleiktivni varnosti, kakor jo omenja listina OZN, je dejal, da bi morali biti temelji tega sistema mednarodno nadzorstvo nad atomsko energijo, ustanovitev stalnih oboroženih sil Združenih narodov jn sploš. na razorožitev. Nato je Trygve Lie1 dejal, da je V okviru OZN prostora za regionalno skupine in zavezništva jn da bi te lahko imele zelo koristno vlogo. Pripom. mil pa je: «Ce ne pride do sploš ne organizacije sveta, se bo svet povrnil k staremu sistemu zavezništev in nrotizavezništev, ki je v preteklosti vedno privedel do vojne. Po mnenju glavnega tajnika ni nobenega vzroka, da bi obupovali, pač pa je treba delati za mir, ki naj temelji na dejanski varnosti v okviru OZN, ki naj temelji na načelih listine OZN in teži po napredku človeških pra. vic in osnovnih svoboščin narodov.« Ce bodo narodi vsega sveta in njihove vlade — je zaključil Lie — podprli Združene narode, bo svet lahko imel mir in ga dolgo ohranil«. že četrtič NEW YORK, 8. — Thomas Dewcy, guverner zvezne države New York je včeraj uradno sprejel ponudbo, da bo kandi. diral na prihodnjih volitvah. «New Yo.nk Times« piše v tej zvezi, da bo. Dewey kandidiral za guvernerja zvezne države New York že četrtič po letu 1938. Demokratski kandidat v New Yorku bo Walter Lynch, član predstavniške zbornice od leta 1940. dalje. Za senatorsko mesto bodo demokrati postavi, li za kandidata sedanjega sena. torja Hervarta Lehmana. Njegov nasprotnik pa bo Joseph Nanley. Jutri 10. septembra v BAZOVICI počastitev spomina bazoviških junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča PREDPOLDNE, OB 10. URI: na kraju ustrelitve je na sporedu: 1. F. Venturini: «Bratom», poje pevski zbor Prosvetnega društva «Skamperle» iz Sv. Ivana; 2. verski obred; 3. govor v slovenščini (dr. Jože Dekleva); 4. govor v italijanščini (Bortolo Petronio); 5. F. Venturini: ((Pesem talcev«, poje pevski zbor Pro- svetnega društva «Skamperle» iz Sv. Ivana. 6. govor v slovenščini (Lojze.Spanger); 7. med polaganjem vencevpoje pevski zbor Prosvetnega društva »Škamperle« iz Sv. Ivana sledeče pesmi: a) »žrtvam«, b) »Dalmatinska partizanska« in c) »Bazovica«. _ POPOLDNE, OB 16. URI: „Pod orehi" v bližini Bazovice na cesii proli lokvi je na sporedu: 1. godba na pihala, Prosv. društva «Straža« iz Plavij; 2. petje združenih pevskih zborov, ki bodo zapeli sledeče pesmi: a) Marjan Kozina: Partizanska, b) Marjan Kozina: Naša vojska, c) Ciril Pregel: Mlada garda, č) Venturini Franc: V nove zarje, 3. govor v slovenščini (Branko Babič); 4. recitacija igralcev «SNG»; 5. govor v italijanščini (Eugenio Laurenti); 6. Združeni pevski zbori zapojejo naslednje pesmi: d) Matej Bor: Hej brigade, e) Marjan Kozina: Le vkup uboga gmajna, 1) Karel Pahor: Na juriš, g) Venturini Franc: Bazoviška. 7. godba na pihala, Prosvetno društvo «Straža» iz Plavij. PREVOZNA SREDSTVA Avtobusi bodo vozili iz Ulice F. Severo zjutraj od 9 do II in popoldne od 13.30 dalje vsakih 20 minut. Poslužite se lahko tudi avtobusa L do Katinare in od tam se gre peš do Bazovice. ZA DOLINSKO - MILJSKI OKRAJ 1. Zjutraj ob 9 bo odpeljal avtobus iz Plavij preko Domja, Doline, Botjunca in Boršta v Bazovico za delegacijo z venci in za vse ostale, ki se želijo udeležiti Jutranje komemoracije. 2. Dva avtobusa bosta odpeljala ob 13.30 iz Plavij godbo, pevce in ostale, ki se bodo udeležili komemoracije. 3. Ob 13.30 bo odpeljal avtobus za pevce iz Doline preko Boljunca in Boršta v Bazovico in isti avtobus se vrne ter bo ob 14.30 vozil iz Doline po isti poti v Bazovico. POVRATEK 1. Ob 18.30 bosta odpeljala dva avtobusa iz Bazovice pevce, godbo in ostale v Plavje. 2. V Dolino tjo odpeljal iz Bazovice avtobus ob 18.30 za pevce; nato pa se vrne v Bazovico še po ostale. Nevšečnosti za Attleefevo vlado Na kongresu Trade unionov se je večina izrekla proti blokadi mezd - flttlee bo v zbornici poročal o oborožitvenem načrtu in postavil vprašanje zaupnice Udor zasul 128 reševalci prišli rudarjev - Opolnoči so v stik s ponesrečenci LONDON, 8. — Škotski premogovnik Kr.ockinnoth Castle v grofiji Ayshire_ je zadela nesreča. Zaradi deževja so se usedle zgornje plasti in podrle rudniški rov. Te plasti premoga in blata so vdrle v 60 m globok rov in izolirale večino rudarjev, nočne izmene, ki je tam delala. Le dvema, ki sta bila blizu izhoda, je uspelo zbežati r.a plan. Ostalo pa je v rovu 128 rudarjev, ki so ostali povezani s svetom le s telefonom. Rudarji pravijo, da je obseg zemljišča, ki se je sesedlo, večje od nogometnega igrišča. Reševalna dela so se takoj začela. Prispele so čete gasilcev in reševalne skupine, ki so takoj začele razkopavati teren ter so preprečile nove infiltracije vode ir.' blata. Kljub pričakovanju, pa potekajo reševalna dela počasneje, kakor so spočetka mislili. Reševalne skupine morajo prevrtati svojih 40 m širok pas premoga in blata, ki jih loči od zasutih rudarjev. Do večera so prevrtali le petino. K sreči pa imajo zasuti rudarji še dovolj zraka in vode, tako da bodo lahko shajali še do jutri. Nesrečni rudarji dobivajo zrak skozi 15 cm široko špranjo, ki je zemeljski plaz ni zaprl. Po telefonu so ponesrečenci javili, da ni med njimi nobenega ranjenca, niti r.e mrtvecev. Opolnoči po krajevnem času so jrišli v stik z zasutini rudarji Prvega cd 128 so že začeli dvigati iz podzemeljske ječe. Reševalnim skupinam jn zasutim rudarjem je uspelo narediti odprtine skozi plast, ki jih •je delila. Zadnje vesti pravijo, da so potegnili na svetlo že 116 rudarjev. LONDON, 8. — Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da je vlada že obvestila opozicijo o svojem načrtu glede obrambe, ki ga bo v torek predložila zbornici, ko se bo ta sestala na izredno zasedanje. Mislijo, da bo to zasedanje trajalo več ka. kor en teden. Debata o načrtu se bo začela v torek z govorom predsednika vlade Attleea, ka. teremu bo sledil minister za obrambo Shinwell. Tretji govor r.jk, član vlade bo minister za gospodarske zadeve Gaitskell. Javljajo, da Attelee na tem zasedanju spodnje zbornice ne bo predlagal samo odobritve vladnega načrta o obrambi oziroma o, podaljšanju vojaškega roka in o povišanju plač vojakom, pač pa bo tudi vprašal zbornico za zaupnico. Attlee bo načrt predložil tudi lordski zbornici. Razprava, ki se je začela v ponedeljek na državnem kongresu Trade Unionov, so je zaključila danes popoldne. Glavni taijnik sindikata delavcev bombažne stroke V Mancheste-ru Roberts je bil izvoljen za predsednika glavnega sveta kongresa Trade Onionov. Sedaj, po končanem kongresu se sprašujejo, kakšne bodo praktične posledice kongresa v Brightonu, kjer so kljub priporočilu ministrskega predsednika Attleeja in pozivu glavne, ga sveta Trade Unionov glasovali proti blokadi mezd. Glav ni svet sicer po pravilih organizacije ni obvezan, da bi sprejel siklepe o odobrenih resolucijah. Kljub temu pa bo na . vsak način to dejanje melo posledice. Sindikati namreč ne bo do mogli več zavirati zahteve članov, ki so se izrekli preti blokadi mezd. Brezdvomno je to vprašanje zelo neprijetno za Attleejevo vlado prav sedaj, ko je pri- pravila oborožitveni načrt, saj ’ je vlada zmeraj smatrala blokado mezd kot odločilen faktor v svojem oborožitvenem programu. Gotovo je, da posledice sklepa Trade Uniona ne bodo olajšale dela vlade v prihodnjih dneh jn mesecih. Londonski tisk danes obširno komentira sklepe kongresa Trade Union, ki zahtevajo od glavnega sveta, naj pusti politiko blokade mezd. Laburistično glasilo «Daily Herald« se ni iz-javnilo, ali odobrava ali naspro tuje temu sklepu, pač pa enostavno piše, da zaradi tega ne bo še prišlo do takojšnjega povišanja mezd. Konservativni tišk pa piše odkrito, da kongres sindikatov ni mogel izbrati boljšega trenutka, kot je sedaj, če se je hotel upreti vladni politiki glede Koreje in oborožitve. Presenečenje kongresa v Brightonu bo brezdvomno spravilo v čuden položaj številne člane angleškega parlamenta, ki so tudi predstavniki Trade Union. Vlada bo prisiljena spre jeti take ukrepe, ki bi bili nekakšen kompromis med mnenjem vlade in mnenjem predstavnikov angleških delavcev. Kaj bo Attlee storil ni še znano, gotovo pa je, da bo pozval svoje pristaše v Trade Unionih, naj to nasprotno stališče odpravijo, kajti Trade Unioni so osnova laburistične stranke. Val nakupovanj v pom. Vendar kaže. da vzrok ni v zvezi z nedavnim obvestilom, dg bo dala tiskati nakaznice za racianiranje živil. P.ač pa se ljudje boji-jo, da bo zmanjkalo potrebščin, katere mora Belgijia uvažati. KALKUTA, 8. — Nepopolno uradno poročilo o nedavnem potresu v okrožju Dibrugar v Asanu, pravi, da je bilo 425 mrtvih. Po neuradnih računih pa je skupno število mrtvih približno tisoč. BRUSELJ. 8. Odkar se je začela vojna na Koreji, je Belgijo zajel že drugi val nakupovanj življenjskih potrebščin. Prvič se je to zgodilo junija meseca, ker so se ljudje bali, da bf se spopad razširil. Te dni pa se minister za gospodarstvo in listi sprašujejo, kai žene belgijske gospodinje k naku. šoče erto. Talct h * ®ovoriu o o» črti Združe- ^ltes^ho(juna vzbodu in se' rej?0!?*8) na jugu K-kjer Nama in Nak- V v avhal severni —«« mn-bodo . kujajo —UU iCDUV/ toi . etetn u množični napad, i divizii expres’ Telefon primorski dnevnih 9. septembra 1950! Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico i/II. nadst. - lelefon 11-32 \ učitelj in njegova te^nom dni smo napi-članek v odgovor Katoli-in jasno povedali, 2 lludmi, kakršni so okrog 3« pseudo katoliškega lističa, Dom« razpravljali kot s poneumi nasprotniki naše na-ampak Jcpt z izdajalci trrh 'ro smalramo za po-. to ponoviti, ker so ti Ijud- obb?V0^ein ^stiču dne 6. t. m. ^anek Pod naslovom genski učitelj in njegova ;Most» S podpisom J. G. V J* clanku vabijo naše pošte-učiteljstvo na ((križarsko jnoi> in ga odkrito pozivajo izdajstvo svojega naroda. v anek se tako začenja: «Sre-> "temine, socialne in politič-t)„lazrvan0s^i Povojne dobe, I? dovenski učitelj tako re- 1951 i- n°V° Š0lsko leto 195°— kmi'gar- z^etek se z naglimi tur Približuje.)) Dalje «opo-#iiir* ”a “brezbožno pest fco-nje lZrna"- na njegovo prodira-, do uničenja «zapad- ij. “rižanske kulture in kato-jj,e uere» itd. «Poziva» učitelj l'°. da mora gledati živi jen j-^obleme drugače, to je sko • ,*Samostojne naočnike)), da komuni stična mladina, mla-B°ga in na druge po-6 > križarske vojne. , j .Po praui, da od goričkih , 'jaških kolegov, zahteva se-l^li ias že mnogo več. Da-lej. • da mora slovenski uči-^ Postati pravi apostol mla-v . ’ mladino navduševati za otrrA*0, Preprečiti, da ne bi ' kom prišle u roke publika-Pod h 80 Pl°n'r, Ciciban in koni n°’ na’ z boškim župni-iira J1*12 namenom., da se obvaru-pred grabežljivimi Z rsern tem in na tak gove dolžnosti, da bi iz njega napravili to, kar so Slomškov-ci napravili za časa osvobodilne borbe. Hoteli bi spraviti naše učiteljstvo v slepo ulico, da bi se ne zavedalo svojega učiteljskega in narodnega poslanstva, da bi vzgajalo našo mladino v mehkužne ljudi brez vsakršne odločne narodne zavesti, da bi tako lahko postala orodje tujih raznarodovalcev in končno, tako kot so oni narodni izdajalci. Ze danes moramo ugotoviti žalostno dejstvo, da se prav po zaslugi teh ljudi naše učiteljstvo ne udejstvuje v taki meri kot bi se moglo v slovenskih kulturnih društvih, kjer je brez dvoma velika potreba po izobražencih in predvsem po učiteljih, ki našo mladino poznajo, z njo živijo in jo vzgajajo. Učiteljstvo,, in to predvsem v Gorici, se danes boji aktivno sodelovati v splošnem kulturnem življenju kot vzgoji-teli slovenskih množic, prav zaradi teh ljudi, ki so povezani z italijansko klerofašistično stranko, ki ima v rokah vsa ključna mesta in lahko iz dneva v dan vrže na cesto, katerega koli slovenskega učitelja. Zato smo prepričani, da bo pošteno slovensko učiteljstvo sledilo klicu narodne zavednosti in se končno odzvalo potrebi po kulturnem oživljanju naših slovenskih prosvetnih ustanov na Goriškem. I iz Krmina Popravljalni in zrelostni izpiti Obveščano dijake, da se bodo popravljalni in zrelostni izpiti v jesenskem roku pričeli 18. t. m. v šoli «Scuola Tecni-ca industriale e di avviamento*. Glasbena šola v Gorici Novo šolsko leto se začne s 16'. septembrom. Vpisovanje se vrši dnevno od 9. do 11. ure od 15. do 17. ure v šolski prostorih na Kornu 8. dosedanjim učencem iz mesta in iz neposredne okolice priporočamo, da ne čakajo z vpisom do začetka pouka na svojih šolah, ampak naj se prijavijo in vpišejo čim prej. V Glasbeni šoli se poučujejo klavir, gosli, teorija glasbe, intonacija in zborno petje. Za sprejem v šolo je potrebno, da je učenec dovršil drugi razred osnovne šole. aU veroučiteljem organi-"Marijine vrtce«, vse se- ’Pmoi listič, bo slovenski „ ^1 «najboij odgovarjal -?oizkusom naših južnih USUL.___ te 5° Ži ljudje, ki pozivajo idlluciteljstvo na dolžnosti v 1>0 eni letu. vsi dobro vemo. je bjjP ^'Hnnica učiteljev, ki Ha J® v stari Jugoslaviji zbra-klerikalne Slomškove žz katere so za časa 84,,f,1okupacije izšli največji t. ™»CŽ Tin vr\A ~ ViT*01 7Wr°da. hlapci okupa-lij ' belogardistični klavci, '*■ t» Menjali po naših vaseh hujše kot sami tujci- je^ejstva. Ut so jih ti ljud-iC^očili pri Sv. Urhu in PojTT' "e b0 naš narod nikoli luJj1*; T°ke ljudi je slovenski izobčil iz svoje srede. tes*?6,’ ti ljudje bi hoteli da-si;, cjti naše pošteno sloven-c‘teljstvo kakšne so nje- Iršiča ■P' skupščine trgovcev 3e bila v ponedeljek st a Združenja trgovcev. . KUPščini je bilo prisotnih • anov iz tržiške in okoliških VjtpS'„_.eiheljito so obdelali vsa 260 čla občin Vptgs'.^hteljito t,« - Ua ' n!a> ki so bila postavljene ?nevni red in sprejeli či epe’ me(t katerimi tu- Vorni, o imenovanju odgo-dobo v Združenju. Za v,- , °'52 so bili imenovani: bris- ednika: Francesco Fa Vegii-^^Predsedniki: Nino O-bl9ga. 'h Giovanni Pedirola; i-tk: Pasqualino Cignitti; Bardutti; Digni, Go- St4gal. ,1: Benedetti riup j,01’. °eiuri, tiaejli 2c'ano, Forcessini, Mar-IW ’ Milost, Neri, Pasquali, ibčia,,’. anut- Utili, Vascotto; Gaj0 } zaupniki: Alessandro tlliičo p Za občino Starancan; siol , ranchi in Quirino Bia-Gosoin °^in° Ronke; Mario Soj;;. n °koino Škocjan ob aadzorniki: Luigi Fabris Gi— ®Pe Bulliar, 1,'nnti Ciovlf6 ®uHian, Wilma Fanti 'att0, De Marchi, G. Zo- 'i«i,UK.š6“la le sklenila, da vsi «va'r 1 v,°do za eno ali drugo ‘bevlte Prostovoljne pri. Htcjoj.denarju ali blagu za krniti ° Ustan°vo, se morajo ^uže niaUkliUČno na sedež ""'niiiiiiniiiiniHnmiiinnmmi i h* BELA PEC, 8. — Včeraj se je okrog 16. ure zgodila v bližini Bele peči na cesti, ki pelje iz bivših italijanskih vojašnic Poscolle na cesto Bela peč-Trbiž, strašna nesreča, ki je zahtevala 14 mrtvih in 57 ranjenih. Žrtve nesreče so skoro sami otroci, ki so se veseli vračali na svoje domove iz kolonije v Poscolle. V bivših vojašnicah v Poscol. le so preuredili prostore za otroške kolonije. V zadnji izmeni so bili nastanjeni v koloniji otroci iz S. Giorgio di Nogaro in nekaterih bližnjih vasic, ki so veselo preživeli v lepoti planin mesec dni počitka. Takoj po kosilu so se otroci pričeli marljivo pripravljati na povratek v svoje domove, kjer So jih nestrpno, po mesecu dni, čakali starši. Nekaj pred 16. uro so se vkrcali na velik kamion s prikolico. Na kamionu so se namestili otroci in vzgojitelji, ravnatelj in duhovnik, v prikolico pa je bila zložena njihova prtljaga. Ker je bil kamion velik, se je nanj vkrcalo 83 otrok, 4 vzgo-jiteljce, 11 učiteljic in duhovnik ter r.ekaj pomožnega osebja. Skupno se je na kamion vkrcalo preko 100 ljudi. Ko je kamion zapustil kolonijo in zavil po strmi ozki poti navzdol proti glavni cesti Bela peč -Trbiž, je šofer Chiaruttini Atti-lio iz S. Giorgio di Nogaro o-pazil na prvem ovinku, da mu Velika nesreča pri Beli peči v Kanalski dolini 14 mrtvih in 57 ranjenih otrok in spremljevalcev zavore ne držijo. Skušal je takoj ustaviti kamion ob steni, kar pa mu ni uspelo. Kamion je naglo nadaljeval svojo tragično pot, dokler se ni na drugem ovinku prevrnil in skupr.-o s potniki končal pod cesto. Prizor nesreče je bil nepopisen. Pod orjaškim kamionom je ležalo nešteto malih trupel. Ječanje, klicanje na pomoč, je bilo tako strašno, da spremljevalci, ki so bili prisotni pri nesreči, ne morejo še danes opisati prizora. Med skalovjem je ležalo na desetine okrvavljenih otrok, katerih večina si je skušala na en ali drugi način pomagati, da bi se izvlekli iz strašnega kraja in ne videli svojih prijateljev kako trpijo. Na žalost je bilo takoj 10 otrok ubitih. Njihova mala telesca so ležala v mlakah krvi. Eden od odraslih dečkov, ki na srečo ni bil ranjen, je dobil neko kolo in takoj odhitel po pomoč do bližnje gostilne. Vest o nesreči se je takoj razlegla po vsej Kanalski dolini. Organi javne varnosti so hitro sporočili v Videm in druga večja središča naj čimpreje pošljejo pomoč na kraj nesreče. Iz Tol-meča, Vidma, Humina in Rablja so takoj pridrveli rešilni avtomobili z zdravniki, ki so nudili takojšnjo pomoč ranjencem in jih pričeli odvažati v razne bolnice. Prvo pomoč so ponesrečenim otrokom nudili karabinjerji in prebivalstvo iz Bele peči, ki so odstranili telesca mrtvih otrok ki so jih potegnili izpod težkega kamiona. Po prvi pomoči so ugotovili, da je bilo poleg 10 mrtvih še 57 ranjenih. Med ranjenci jih je precej hudo ranjenih. Trije malčki, ki so bili pripeljani v bolnico v Humin in Tolmeč so zaradi hudih poškodb umrli. Med mrtvimi se nahaja tudi ravnateljica kolonije, ki je otroke spremljala na kamionu. Se pozno v noč so se ljudje zbirali okrog kraja nesreče in so z vsemi silami pomagali pri reševanju. Na kraj nesreče je prišel tudi videmski prefekt in druge oblasti. Skozi dolino reke Bele so neprenehoma drveli rešilni in privatni avtomobili, ki so vozili razmesarjena telesca v lažne bolnice. Na kraju nesre- če so se vršili strašni prizori. Neka mlada mati, ki je bila skupno s svojim otrokom v koloniji in seveda na kamionu, je potem, ko je zagledala svojega otroka krvavega misleč, da je mrtev, znorela in bežala v gozd Ljudje so jo iskali še pozno v noč. Od nje ni bilo več nobenega sledu. Njen otrok je bil samo ranjen in skupno z drugimi odpeljan v bolnico. Danes je na kraju nesreče vse mirno in tiho. Dobre roke so položile na skale, ki so bile priča tako strašnemu prizoru, gorske cvetlice, katere so otroci za časa svojega bivanja v koloniji tako ljubili. Smrt jih je ugraoila ram, kjer so jo najmanj pričakovali. SEJA OBČINSKEGA ODBORA 100 novih stanovanj za osule menili narodnosti Vozni red na goriškem kolodvoru ODHODI Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 13.32, 15.52, 16.40, 19.30, 22.32, 23.30. Proti Vidmu: 5.07, 5.45, 6.37, 8.11, 10.58, 13.48, 17.26, 18.54, 20.05, 22.50. PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 10.56, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 13.29, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. V četrtek je bila v Gorici seja občinskega sveta. Ob začetku je župan prečital 3 resolucije, ki jih je predložil dr. Grusovin. Prva resolucija obravnava nekatere zahteve goriških mesarjev, druga govori o postopnem uničevanju mestne i.movine, .bolniške stavbe v Ulici Vittorio Vene to in tretja obravnava vprašanje pokritja potoka Kom med Ulico XX. Septembra in Ulico Oriani. Občinski odbor je, kakor je bilo pričakovati, sprejel predlog za gradnjo 12 novih stanovanj v novem naselju esulov pri Standrežu. S temi novimi gradnjami bo naselje štelo skup no 100 stanovanj. Jasno je, da se goriške oblasti trudijo na vse mogoče načine, 'kako bi z infiltracijo italijanskega elemen ta v pristno slovenske kraje spremenile narodnostno lice Standreža. Gradnja novega naselja esulov je najjasnejši db. kaz tega namena. Daljle je občinski odbor sprejel nekatere sklepe glede občinskega osebja, med katerimi tudi stroške za delovne obleke mestnim rudarjpm in drugim uslužbencem občine. Ob Zaključ ku seje je odbor sprejel načrt plačevanja dlružinskega davka za leto 1950. Obdavčenih je bilo skupno 2903 oseb, za skupni znesek 8 milijonov 986.668 lir. Izsiljevalno pismo Ko se je vračal pred dnevi domov z dela 60-ietni klepar Rudolf Sgubin, stanujoč v Sta-rancanu, je našel na notranji strani lesene ograje brezimno pismo. Radoveden le prečital vsebino in se prestrašil. Neznani pisec je zahteval od ubogega delavca, ki se je preživljal z delom svojih rok, naj položi v 5 dneh 50.000 lir na stopnišče kapelice v Ulici Colussi, ki se nahaja med Tržičem in Bistri-njo. Sgubin je dogodek prijavil oblastem. Kino v Standrežu Dne 9-, 10., 11. septembra bodo v kinu na prostem v Standrežu s pričetkom ob 20.15 uri, predvajali dva sovjetska dbkumentarija in sicer »Športna parada V Moskvi* v barvah in «2ivalska pot*. KINO = 16.30: »Bastonje*, V. VERDI, Johnson. VITTORIA, 17: «Sanjala sem nebesa*, G. Brooks. CENTRALE, 17: »Divja ljubezen*, R. Scott. MODERNO, 17: ((Gospa s kamelijami*, N. Corradi. EDEN, 17: «Korak morilca*, J. Garfield. Tudi v Novi vasi so pričeli graditi zadružni dom Kakor so hiteli s pripravami za gradnjo, si Novovaščani sedaj, ko so začeli čistiti in planirati prostor, še bolj prizadevajo pri gradnji zadružnega doma. Razumljivo je, da hočejo biti med prvimi tudi Pri udarniškem delu. Zato so na množičnem sestanku sklenili, da se bodo udeležili prostovoljnega dela kot preteklo nedeljo prav vsi: V resnici je delala ena skupina pri dovažanju gradbenega kamna na stavbišče, druga skupina pa je prevažala s kamionom pesek in gramoz iz Sečjol prav do pozne 'ure zvečer. Tako ie. bilo pri prostovoljnem delu ta dan vseh skupaj 53 domačinov, med njimi največ mladincev in mladink, ki so delali brez presledka od 6. do 13. ure ter na ta način opravili vsak po 7 ur. Posebno požrtvovalna je bila skupina, ki je prevažala material iz Sečjol, kajti ta je delala od 6. do 17., tedaj 11 ur. Skupno so prispevali vsi prostovoljci 415 delovnih ur, kar je v vsakem pogledu velik uspeh. Poleg tega so domačini iz Nove vasi dnevno delali V frontovski brigadi, od katere pripravlja že nekaj mesecev ena skupina gradbeni material za zadružni dom, druga pa pomaga pri delih ceste, ki so jo docela popravili iz doline pod Novo vasjo do Ivankovca. Tudi pri tem objektu so dosegli visok aktiv delovnih ur. Zopet druga skupina frontovcev pa njenih javnih delih. Nova v.as je bila vsekakor tudi y avgustu med najbolj aktivnimi kraji sektorja Sv. Peter. Izpiti in vpis na slovenski gimnaziji v Kopru Ravnateljstvo slovenske gimnazije v Kopru javlja, da bodo popravni, razredni in predmetni izpiti za vse razrede 11. in 12. septembra t. 1. vsak dan od 8. ure naprej. Prošnjo, kolko-vano z 9 din in s priloženim zadnjim letnim spričevalom, oddajte ravnateljstvu gimnazije ob prijavi za izpit. Vpisovanje za vse razrede bo 14. septembra ob 9. uri. Prinesite s seboj zadnje spričevalol RAVNATELJ. Vois na in oniliaini izpili Okrajni plenum ZPP V nedeljo 1«. t. m. bo v gledališču v Kopru okrajni plenum Zveze primorskih partizanov. čisti in popravlja vodnjak, v katerem zajema skoro vsa vas pitno vodo ter ga rabi poleg tega tudi za napajanje živine. Eri tgj priliki sq popravili še cesto, ki vodi do vodnjaka. Skoda je samo ta, da odgovorni funkcionarji množičnih organizacij niso vodili evidence o vsem tem delu, da bi imeli sedaj na razpolago statistične podatke. Lahko Pa štejemo najmanj 1500 prostovoljnih delovnih ur, ki so jih žrtvovali Novovaščani pri ravnokar orne- v Kopru Vpisovanje v enoletno gospodarsko šolo v Kopru bo 12. t.m. od 8 do 12 v šolskih prostorih. Ponavljalni izpiti bodo 11. t.m. od 8 do 12 prav tako v šolskih prostorih. Portorož Predvolivno zborovanje ASIŽZ in obisk žena iz Trsta Ob veliki udeležbi Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - lelefon 70 PORTOROŽ ■ PIRAN Pedagoško - politični tečaj slovenskih in italijanskih profesorjev ter učiteljev Vojaška mladinska brigada v dolini Mirne pri delu Brigada je dosegla 200%, četa Pužigača 350% in vod Spasiča 672% delovne norme zena članic ASIZZ smo imeli pred dnevi množični sestanek naše krajevne ženske organizacije. Tov. Nives je govorila o pri- -------------- . hodnjih volitvah, ki bodo za naš | znali, da bo njihovo delo osnovni odbor 15. t. m., pri če- ---------^ “ h"dr Med našim delovnim ljudstvom je že ukoreninjeno bratstvo z ljudsko vojsko JA. Ta povezanost i1™ svoje globlje razloge v vojnem tovarištvu, seda-j v miru pa v požrtvovalnosti, ki jo doprinašajo naši vojaki brez razlike na svoj vojaški čin s prpstovolj-nim delom v korist skuphbsti. Kakor v Jugoslaviji se člani naše vojske udeležujejo tudi v našem okrožju 0d prvega dne njihovega bivanja v Istrskem okrožju raznih javnih del, Poleg tega pomagajo v korist zadrug in kolektivov, podjetij in tudi posameznih kmetovalcev. Ze nekaj mesecev so vojaške mladinske delovne brigade na terenu Rižanske ceste, pri melioracijskih delih v dolini reke Mirne ter Dolnje Rokave pri Sečjolah. V naslednjem hočem seznaniti naše bralce z delovanjem vojaške mladinske delovne brigade v Mirni, ki izpričuje globoko zavednost naših tovarišev vojakov. Ze 0b 20. junija, to je od prvega dne, ko so prišli tjakaj na delo, so spo- mer je pokazala na važnost tega dogodka za žene ter jih pozvala naj se odzovejo volitvam polnoštevilno. Poročala je tudi o izvršenem delu in 0 načrtu bodočih nalog, ki jih bo treba izpolniti. Nedavno je delegacija žena ASIZZ I. in II. okraja iz Trsta obiskala gluhoneme in slepe otroke, iz Slovenije ki so bili na počitniški koloniji v Portorožu. Otroke so razveselile z lepimi darili, katerih so bili ti nesrečneži izredno veseli. Tržaške žene so pri tej priliki izrazile vojo radost za skrb in zanimanje, ki ga izkazuje ljudska oblast tem defektnim otrokom v namenu, da jim olajša njihovo usodo ter jih s potrebno izobrazbo usposobi za življenje. uspešno le tedaj, če ga bodo izvajali v duhu socialističnega tekmovanja. Tako so si takoj posamezne čete, vodi in manjše skupine, pa tudi posamezni napovedali medsebojno tekmovanje. V vedno enakem tempu so delali ves julij in avgust, kar je rodilo velike uspehe. Le njihovemu elanu je pripisati, da so ti udarniki presegali ves čas delovno normo za 200 odst. To pomeni, da je vojaška mladinska brigada v Mirni trenutno pred vsemi ostalimi delovnimi brigadami v našem okrožju. Kakor se je izkazala celotna brigada, tako je iznenadil vsakogar, kdor pozna ustroj brigadnega dela, rezultat, ki ga je dosegla četa vodnika Pužigača Nenada, ko je presegla delovno normo za 350 odst. Domačini in ostali prostovoljci, ki so na delu v Mirni pa strmij0 nad stalnim uspehom delovne skupine ped vodstvom tov. Spašiča, ki je prekoračila delovno normo dnevno za 672 odst. Ce pomislimo, da so posamezniki zadnje skupine, oziroma da je omenjena četa odnosno celotna brigada delala vsak dan toliko, kolikor bi opravilo isti dan dela skoro 7 ljudi, oziroma tri in pol ljudi ali pa dva človeka, potem spoznamo ogromen ne le materialen, ampak v prvi vrsti moralen pomen te požrtvovalnosti, ki ima izključno idealistično podlago. Toda ne samb to, ti junaki dela se ne ustavijo s svojo požrtvovalnostjo po preteku par dni, kar bi končno glede na izčrpljivost tako velikega fizičnega napora bilo umljivo, temveč nadaljujejo V istem tempu, z istim zanosom svoje prostovoljno delo že tretji mesec. Ta idealizem je mogoč edinole pri ljudeh, ki so zrasli iz narodov, ki so v svoji zgodovini skoro do včeraj samo trpeli, ki so občutili stoletja nad seboj bič tujca in izkoriščevalca, in občutijo ravno v tem trenutku, ko zabadajo krampe in lopate v našo zemljo, da prispevajo s svojim delom istrskemu kmetu, istrskemu kolektivu, istrski skupnosti, ki je ravno tako del njegovega lastnega naroda del njegovega lastnega telesa. Danes ni razlike kje delam, ker delam 'povsod za skupnost, in če delam danes jaz v Istri, dela jutri Istran v Bosni, Hercegovini, Metohiji ali kjerkoli. Poleg tolikih ur dnevnega dela Pa naši vojaki ne zanemarjajo tudi svoje politične in kulturne izobrazbe. V ta namen so si ustanovili pevski zbor, dramsko skupino in razne športne ekipe kot za nogomet, odbojko jn podobno. Tako so priredili nekaj javnih nastopov, katerih se je udeležilo tudi 0koliško domače prebivalstvo. Enake uspehe so želi tudi za svoja kulturna in športna izvajanja. V času svojega bivanja v dolini Mirne pa so ravno s športom navezali stike z mladino Bujščine na ta način, da so odigrali številne prijateljske tekme s športniki iz Buj, Brtonigle, Novega grada, Nove vasi itd. m vpisovanje na slovenski nižji qimnaziji v Portorožu Ravnateljstvo slovenske nižje gimnazije v Portorožu javlja, da bodo popravni izpiti za III. razred dne 11. septembra ob 8. uri. Nižji tečajni izpit se bo začel istega dne ob 10. uri. Popravni izpiti za vse ostale razrede bodo iz matematike 11. septembra ob 10. uri. Za vse ostale predmete pa 12. septembra ob 8. uri. t ^ Ob prijavi za izpit oddajte prošnjo kolkovano z 9 din in zadnje šolsko spričevalo. Vpisovanje v vse razrede bo 14. septembra ob 9. uri. Prinesite s seboj zadnje spričevalo in rojstni list. Pričetek pouka je 18. septembra. V Portorožu se je pričel šestdnevni pedagoško - politični tečaj za slovenske profesorje in učitelje koprskega okraja. Na sporedu so predavanja «0 patriotizmu in socialistični morali* (dr. Schmid), dalje «0 didaktičnih principih* „ (predava tovarišica dr. Šegula), «0 slovenskem jeziku v luči didaktičnega materializma* (tov. Borštnikova). Zanimiv bo tud; referat tov. ministra za prosveto Regenta «Q razvoju države v ljudski Turizem in promet V tej sezoni je napravil naš turizem velik vzpon. Ze nekaj mesecev opažamo posebno ob petkih in sobotah, to je dnevih ko se vsakdo najraje odpravi na izlete, številne skupine ljudi, ki prihajajo iz Slovenije v Kopef in hitijo naprej v Izolo, Strunjan, Piran in Portorož ter v ondotne okoliške kraje kot so Sv. Lucija, Fiesso itd. Ne pomaga nič, vsakega «severnjaka» vleče na jug-na morje, da se vsaj nekaj dni v poletju ohladi v morskih valovih, nasprotno pa teži vsak »južnjuk* v visoke alpe, na sever, da se ondi ohladi v senci temnih gozdov, ali pod pečinami gorskih vršacev. Nam Slovencem je P°leg teh in drugih momentov še na tem, da vidimo tisti del Istre, ki je obljuden tudi z našim- slovenskim človekom in ki se je kljub grozotnemu pritisku raznarodovalne politike Italije in tudi nekdanje Avstrije, ki je vedno podpirala šovinistično politično linijo tedanje ((liberalne* italijanske stranke, narodnostno še vedno ohranil. Na tem nam je tudi, da vidimo vsaj ta preosta- li del slovenske obale, ko so nam obalo od Stivana pri Devinu in doli do Debelega rtiča vljučili v, cono A, čeprav smo zlasti za vse te kraje vodili borbo. | , Treba le priznati, da so organi ljudske oblasti pripravili vse materialne pogoje za udobno in prijetno bivanje naših delovnih ljudi, ki so prišli k nam na oddih. Vzporedno s temi pripravami za turizem je bilo treba u-rediti tudi drugi važen element, in sicer prometna sredstva. Vsakdo ve, da je mogoče priti v naše kraje le po gesti od Her-pelj doli skozi rižansko dolino ali pa po morju bodisi od Reke odnosno Pulja sem navzgor ob obali mimo Rovinja, Poreča do Novega grada, kjer se pričenja obala našega okrožja. Bistveno je to, da nimamo železniške proge, ki bi nas vezala s Slovenijo — z zaledjem. In prav ta okolnost Mežkoča celotno prometno vprašanje. Kot vedno, ko stopimo navadno v Divači iz vlaka, gledamo da vjamemo na postaji avtobus. V tem trenutku se je iiiiiiiiiiiiiiiih mmiiiiiiii lllllllll lil Hill IM llllllllllllll IIIIII lil llllllllll Ml III MII I IIIIIIIMMIUIIIllMIIIIMIIIIIIIIMMIIIMMIIIIHIMIMIIIMMMIMimiMIIMIMMMIIIIIIIIIIIIllIllIlllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllUIIIIIIIIIIII Izo; Pavleka pa ni bilo. Do- domljah je udarilo zapore- lo-nko. ^?ODQVIN§Kl ROMAN 38. 0bloJtto grivu je mrmal Stni oni;ek ~ kajti ta u ko ,8°,rl na kraju SoSče BHo ; a deklico; «to seiiic!i P.a tako kakor čuk bi v,.' bolšja dlaka — te- iVWmit!e bil VRriel!» bil Ven Mesilo v žep in k^onie, na pokra3lno-le uaj* h prestrašila, takoi ?,ala tuJega moža t,a le NanJ bil° v C °bl3ubu P°slatl °te. sa, ako sam ne se"ureCe r Ton-me *al veS, od kod °b enaj' bri POČaka3’ vrhu 1 borovcih; — že H »ti veš, kdo pride tja!* Rekši se je obrnil, ne čakaj e odgovora; Polonica tudi ni zinila besede, nego je naglo stekla navzdol- Tonček pa je v gošči se malo postal in pogledal za deklico. «Hudir! Ko bi me Groga ne bil tako pisano gledal, ko mi je naročal ta posel, bi bil jaz s to punico malo več govoril! Babe so — babe, le govoriti jim mora znati človek!* Zasmejal se je potihoma ter krenil v gosto grmovje. Pri Mozolovlh so bili že odvečerjali — ali bolje, od-večerjal je hlapec Franco kajti Polonica se ni dotaknila jedi, Mozolka pa je enkrat zajela kašo ter potem odložila leseno žlico na mi- mači so vedeli, da bo ostal na Rovih. Mozolka je odšla spat; hlapcu se pa ni nič- kaj ljubilo iti iz hiše. Strah ga je bilo strica Blaža in poskušal je na vse načine pregovoriti Polonico, da ga pusti v hiši; vzroka ni razodel, nego je govoril le po okoliših. Pa zastonj! Moral je naposled ven in zaril se je v zadnjem koncu hleva v kup sena ter svoj stari, raztrgani kožuh, ki ga je Imel druge noči pod seboj, potegnil čez glavo. Za hlevna vrata pa je porinil debel pah. Zdavna že je bilo vse tiho In mirno okrog Mozolovine, ko so se odprla tamkaj zad-njestranska vrata in je stopila Polonica ven pod kap. Bila je bosa. Ozrla se je plašno okoli in po obnebju, ki je bilo čisto in jasno, ter potem tiho priprla duri za seboj. S težko sapo je šla potem po okraj ini navzgor proti Slemenu; na Rovih in v Ra- doma enajsto uro. Do gozda je šla deklica urno venomer. A tu je postajala pot strma in srobot in robidovje je stezalo svoje ostre vejice v ozko ulico. Tiho in počasi je stopala Polonica dalje. Zdaj je zadela ob šibko gabrovo vejo, molečo na pot, in mali ptiček, ki je spal v stranskem zatišju, je zafrfolel, zbujen iz prvega spanja, v gošči, zdaj zopet je šinila miš po listju; in pri vsakem šumu je deklici zastala noga, poslušala je nekaj trenutkov brez sape, a potem srčno stopila naprej. Dospela je tako pod vrh tja, kjer je nehala gošča in se je raztezala do srednjih dveh visokih borov mala planota. «Ali si ti?» oglasi se nekdo tam izpod sprednjega bo-rovca. «Jaz sem*, reče Polonica in v tem trenutku je oni že stal pri njej in jo držal za roki; bil je Nande. «Bal sem se, da ne prideš; pa saj te ni strah, Polonica?* «Ni me; pa tako temno je nocoj!* «Kmalu pride mesec*, reče Nande, «pojdiva pod drevo; rosno je tukaj, zato sem plašč razgrnil tam*-Sedla sta drug tik drugega pod borovec in položil ji je svojo levico okoli pasa; zrla sta si v oči, kakor bi hotela temo prodreti, in zastavil je zopet tisto vpraša nje, ki je bilo tudi včeraj zjutraj prvo, ko se je prišel poslavljat od ljubljene deklice. «Ali me res ljubiš, Polonica?* Ni mu odgovorila, nego oklenila se ga je z obema rokama in bridko zajokala. Stisnil jo je še bolj k sebi in ji z roko pogladil čelo. — «Dekle, jaz vem, kaj so tl pravili o meni in kaj so oni sodnijski možje pri vas danes iskali! Ali ti tudi misliš, da sem jaz kriv stričeve smrti?* «Oh, ne, ne, tega ne mi lljeval zopet prisrčno, «glej, slim, tega ne morem misliti! Ce so ga ubili oni — —» Hotela je reči «rokovnja či*, — pa beseda ji ni šla iz ust; — «oh, Nande!* vzdihnila je po kratkem premolku- «Le reci: rokovnjači!* je dejal hitro in bilo je, kakor bi se mu oko zaiskrilo v temi; «to vendar že veš, da sem jaz tudi rokovnjač, pra vi rokovnjač, — pa tega ne veš, zakaj sem rokovnjač!* Ona je plaho zrla vanj in snela roki z njegovega vrata. «Zakaj?» vpraša kar skoro nevede. «Zato, ker me je nek človek — kaj človek — pes je bil to — ker me je ta spravil na to pot. Oh, ti ne veš*, in pri teh besedah jo je izpustil iz rok ter krčevito sklenil pesti — «veš dekle, v dveh dnevih ga imam in potem — glej dekle, to sem sklenil včeraj in danes in nocoj, potem pustim to, kar sem zdaj, potem moraš iti z menoj, Polonica!* je nada- pustila bova tukaj vse in dalje greva, kamor hočeš, na Zgornje Štajersko ali na Ko. roško, in tam si bom kupil kmetijo in tam bova ostala. Ali poj deš z menoj?* «Pojdem!* je rekla brez premisleka; in ko bi bila tudi premišljevala, bi bila rekla: «Pojdem!» «In če ti bom v nekoliko dnevih kar nakrat naročil, da pridi sem gor, da pojdeš z menoj, proč od domačije, od mStere, ali boš ubogala?* «Bom! Rekla sem ti že, da grem s teboj, kamor hočeš!* Pri teh besedah se ga je zopet oklenila. Govorila sta še dalje časa in Nande ji je pripovedoval kako si bosta uredila prihodnje življenje, in njej je bilo vse jasno, svetlo, kjer se je videla v njegovi družbi. Po-zabila sta bridko sedanjost in sanjarila celo o tem, koliko živine si bosta napravila na novem domu, kako bosta gospodarila in o enakih stvareh. (Nadaljevanje) pričela sitnost. Skoro vselej jet iz smeri Ljubljane preveč potnikov, da bi dobili brez skrbi in prerivanja v avtobusu prostor. Pripetilo se je, da so čakali drugi in tudi tretji avtobus, kar je trajalo 24 ur, da jih je odpeljal na njihov cilj. Avtobus, ki je privozil v Divačo že napolnjen iz Sežane, se ni v mnogih primerih v Divači niti ustavil. Bil je prepoln. Podobni prizori so se dogajali in se še dogajajo tudi ob odhodih avtobusov v Portorožu in v Kopru, kadar odpeljejo v smeri proti Sloveniji. Avtobusna podjetja so sicer vpeljala 3 avtobusne proge v eno in drugo smer, toda v dnevih viška sezone vse to ni zadoščalo. Toda držimo se starega slovenskega kmetskega pravila, kj pravi: Bolje je se slabo voziti, kot dobro hoditi. S tem hočemo reči, da bi bilo še vedno ugodneje, če bi bila dala avtobusna podjetja na razpolago še tako star in odprt kamion, kakor pa da so morali in da morajo potniki še vedno ostajati na izhodnih postajah, ondi celo nočitj in čakati na zvezo naslednjega dne. To je eno. Drugo je to; Menimo, da bi bilo od vsega začetka poletne sezone praktično, če bi bili usmerili vse ali vsaj večino potnikov, ki prihajajo k nam na letovanje, na vožnjo po morju bodisi mimo Pulja, bodisi mimo Rovinja. Malenkostna propaganda v listih — zadostovalo bi enostavno obvestilo s primernim pojasnilom — in turističnih reklamah bi gotovo dosegla svoj namen! Do tega bi pripomogla lepa in udobna jugoslovanska potniška parnika, ki vozita stalno trikrat tedensko z Reke y Trst in nazaj. S tem bi prihranili potovalcem neprilike, nudili bi jim obisk lepih krajev in prijetno morsko vožnjo, prometu pa bi bili prihranili preobteženje njihovih prevoznih sredstev. Hkrati bj ostala domačinom, ki se nabirajo nenehno od Portoroža do Divače in nazaj, kakor tudi stalnim nameščencem okrožja, ki potujejo v obeh smereh, redna vozila v prvenstveno u-porabo. Morda bi bilo prav, da upoštevamo za prihodnjo sezono, ki bo verjetho pritegnila še več ljudi v naše kraje, pravkar iznesene pripombe. demokraciji*. Za njim bosta predavala še tov. Bračič o te-* mi ((Komunistična partija Jugoslavije V. borbi za pravilne odnose med socialističnimi državami* in tov. M- Ledinek «0 resoluciji III. plenuma CK o šolstvu*. Tečaj je organiziran tako. da so referati in predavanja v dopoldanskih urah popoldne pa se pričenjajo diskusije. Proste ure v dnevu uporabljajo tečajniki za izlete y lepo portoroško okolico. Istočasno imajo v Piranu tu-dj profesorji in učitelji italijanske narodnosti pedagoško - politični tečaj. Tu predava prof-tov. Franchi «0 marksizmu in leninizmu kot vodilu za delo* ter «Q razvoju demokracije v socializmu*. Prof. tov. Scha-cherl pa govori «0 principih didaktike in a navih organiza-tivnih oblikah šole*. Na sporedu sta P°leg tega še referata prof. tov. Marasa, «0 principilK. naše moralne vzgoje* in «0 borbi za ideološko in znanstveno vsebino y poučevanju in vzgoji*. Proslava v Kortah V nedeljo 10. t. m. bo v Kortah proslava obletnice postavitve spomenika padlim borcem in položitve prvega kamna za zadružni dom. V jutranjih urah od 6 do 12 bodo domačini in okoličani opravili udarniško delo. Ob 15 bo povorka iz vasi k spomeniku. Pri tem bp godba JA zaigrala himne, nakar bodo sledili govori predstavnikov ljudskih oblasti in množičnih organizacij. Za tem bo sledila položitev vencev. Pevski zbor bo zapel nekaj pesmi, godba JA pa bo zaigrala partizanske pesmi. Po svečanem sporedu bo sledila prosta zabava. Bobiči Prosvetno delo Zadnjo nedeljo v nasi vasi je priredilo naše domače prosvetno društvo lep kulturni nastop. Pevski zbor je zapel več pesmi, med temi ((Vstani mladina*. «Mi Zadrugarji*, «Sijaj lunica*, «Na lipici zeleni*, «V hribih se dela dan*. Čeprav j€ pevski zbor še mlad, je nastopil samozavestno, v pevskem pogledu pa je pel ubrano in čustveno, tako da je žel od navzočih polno odobravanja. Udeležba pri tej prireditvi je bila velika in po končanem kulturnem programu 3e bil tudi ples. Sedaj, ko se bliža jesen in so blizu dolgi večeri, bi bilo priporočljivo, da bi pri prosvetnem društvu pogledali, če imajo v knjižnici knjige kaj prahu. Ravno mladina je poklicana v to, da poseže do lepi knjigi. V začetku je nekoliko težko se pripraviti k čitanju, z malo dobre volje pa bo vsakdo vzljubil knjige. Torej mladinci in mladinke, za dvig prosvete in kulture na vasi rabimo tudi orožje, y lepi in poučni knjigi. - delavca, ribiča stiska v O VZGOJI IfU NJENIH NAMENIH VPOCOJIH EIUHSKE OBLASTI Diviba je doslej v svojem razvoju prešla več stopenj. Hkrati s spreminjanjem družbene strukture se je spremenila tudi vzgoja, njeni smotri, vsebina in metode. Vzgoja v prvotnem družbenem redu je nastajala v procesu dela, ko je človek prenašal svoja izkustva neposredno z delom na doraščajoči rod. V tej dobi ni -posebnih vzgojnih ustanov. Z nastankom prve razredne družbe je dobila vzgoja novo, bistveno različno nalogo. Naloga vzgoje doslej ni samo posredovati izkušnje odraslih doraščajoiemu rodu, temveč predvsem krepiti obstoječe proizvodne odnose, utrjevati izkoriščevalcem njihov gospodujoči položaj. Vzgoja ni več enaka za vse mlade ljudi in ne pripravlja več vse na enake vrste dela. Vzgojni smoter n. pr. atenske vzgoje, vzgojiti vsestransko razvitega človeka je bil mišljen samo za mladino vladajoče manjšine. Razredni značaj vzgoje in izobrazbe se je še bolj oblikoval v fevdalni družbi. Vzgojni sistem šolstva fevdalne družbe ni mogel zadovoljiti zahtev nove buržoazije, razvoja novih proizvajalnih sil, potreb po kadrih za razvijajočo se industrijo. Razen tega je buržoazija potrebovala tudi svojo inteligenco zg upravljanje države. Pred njo je bila naloga ideološko vplivati na izkoriščance, prepričevati jih, da je njihov družbeni položaj pravičen, nujen, da je kapitalistični sistem najvišja, nespremenljiva oblika družbenega razvoja. Skozi vso zgodovino buržoazne vzgoje, šolstva se prepleta na eni strani potreba buržoazije po nekoliko izobraženi delovni sili na drugi strani pa bojazen, da bi se ljudstvo ne izobrazilo preveč, Ta strah se je povečal, ko je meščanstvo začutilo, da pričenja ljudstvo v šolah pridobljeno znan je uporabljati v svojo korist, proti interesom buržoazije. Na to je buržoazija odgovorila s tem, da je znižala raven izobrazbe v splošno izobraževalnih šolah, pouk pa še bolj oddaljila od resničnosti. Cim bolj so se poglabljala nasprotja med bur-žoazijo m delpvnim ljudstvom, tem bolj ae je ostrila tudi borba na vzgojnem področju. Delavski razred se je zavedal, da je mogoče vzgoji tj plemenite ljudi samo lam, kjer je ljudstvo zrušilo oblast buržoazije in ustvarilo novo, socialistično družbo. Zato ni mogoče ločili vZj?oje mladine od borbe ljudstva zn njegovo boljšo bodočnost. Naše ljudstvo si je v narodnoosvobodilni borbi osvojilo oblast, a s tem je ustvarilo tudi pogoje za vzgojo novih ljudi. Vzgoja v pogojih ljudske oblasti se razlikuje od vseh prejšnjih izkoriščevalskih oblik po svojih smotrih. Ljudska oblast usmerja vzgojo v skladu z interesi delovnega ljudstva. Sprememba družbene funkcije vzgoje bistveno spreminja njene smotre: mladini je treba vzgojiti nov odnos do dela in družbe. V pogojih ljudske oblasti družba obvladuje objektivne zakonitosti svojega razvoja, zato ima tudi vzgoja mnogo večji pomen kot Oa je imela kdaj koli prej v zgodovini. Najvažnejšo, vodilno vlogo pri izvrševanju vzgojnih nalog ima v pogojih naše napredne družbene stvarnosti vsekakor šola. Vendar pri tem se ne omejujemo samo na pojmovanje, da se šolska doba otroka prične z vstopom v osnovno šolo ter da se zaključi s poslednjim izpitom na univerzi. Skrb ljudske oblasti v njenih naporih pri dvigu kulturne ravni našega ljudstva ni izražena samo v delu na izboljšanju splošnega šolstva, temveč zajema tudi otroka, ki po starem pojmovanju še ne obiskuje «šole», to je predšolskega otroka, kakor imenujemo otroka v starostni dobi od treh do šest iet. V FLR Jugoslaviji je ena največjih skrbi Partije, množičnih organizacij ter vseh pedagoških delavcev ustvaritev široke mreže predšolskih ustanov, skrb za Vzgojo najmlajšega rodu. Sicer je tudi kapitalistična oblast govorila o čuvanju in negi otrok, vendar je to svojo skrb omejevala samo na delno zdravstveno in socialno zaščito, v kolikor so otroški vrtci obstajali so imeli izrazit zunanji formalistični značaj, po svoji vsebini pa so vzgajali v duhu potreb vladajoče družbe v odvajanju mladine od resnič nega pojmovanja, razumevanja sveta in njegovih zakonov. V Istri, kjer so obstajali otroški vrtci so Pa še imeli izraziti raznarodovalni značaj. Trdili smo že, da ima vzgoja v pogojih ljudske oblasti mnogo mer kot ga je kdaj koli prej imela v zgodovini družb.e, zato je tudi razumljiva njena skrb za dobro vzgojo predšolske mladine. Točna je trditev pedagogov, da se prične otrokova vzgoja že pri njegovem rojstvu, vendar se prava zavestna vzgoja prične že pri Predšolskem otroku. Otrokova rast v tej dobi je največje važnosti za nadaljnji razvoj, oblikovanja njegovega značaja 'n osebnosti. N. K. Krupska je napisala: aPrvi otrokovi ittsi so najmočnejši in ostajajo za vse življenje, razen tega je važno, da prav v prvih letih otrokovega življenja pristopamo k vzgoji smotrno in z vso resnostjo, če, hočemo vzgojiti leninistično pokolenje, ki si Go nenehno prizadevalo dvigniti življenje na višjo stopnjo. Zato je potrebno posvečati otrokom posebno pozornost, zlasti v njihovi predšolski rasti«. V predšolski dobi polagamo posebno pozornost na otrokov uspešni telesni in iušzvni razvoj ter na njegovo moralno vzgojo Kako bomo to acsegli? Predvsem p skrbi za otrokov o zdravje, ki ga dosežemo z na- ravno, zdravo hrano, z bivanjem v zdravih, svetlih prostorih, z organiziranjem iger, telesnih vaj ter navajanjem otrok na samostojno izvajanje osnovnih higienskih zahtev. S pomočjo zanimivih iger in dela, glasbe, petja, izletov v prirodo ter s spoznavanjem otroka z življenjem razvijamo v njem bistrino in njegov razum. Z igro ter izvrševanjem delovnih nalog, ki ustrezajo otrok o tH starostni dobi, se razvija pri otroku smisel za organizacijo, pravilen odnos do skupnosti, vzgaja se v njem spoštovanje do staršev in odraslih. Na svetlih primerih in narodnoosvobodilne borbe, se razvija pri otroku ljubezen do svojega ljudstva, ljudske oblasti ter pravilen odnos do ostalih dveh narodnosti, ki bivajo na tem ozemlju. Tako že v tej najnežnejši dobi prične otrok resno in načrtno sprejemati — v oblikah, ki ustrezajo njegovemu razvoju — obči smoter napredne vzgoje, to je vsestransko razvijanje osebnosti, vzgaja se za novega človeka. To osnovno vzgojo sprejema otrok deloma v družini pri materi, saj je vsa vzgoja do šestega leta skoraj izključno družinska. Vendar glede na dejstvo, da je velik del mater vključen v produkcijo ter se več ne morejo popolnoma posvetiti vzgoji svojih otrok, je nujna njih razbremenitev. V ta namen odpira ljudska oblast predšolske ustanove - otroške vrtce. Otroški vrtci so najpopolnejše in najizrazitejše oblike predšolske vzgoje, ki so potrebni povsod, kjer so matere zaposlene v proizvodnji. Takih otroških vrtcev je danes v Istrskem okrožju 22 ter zajemajo 14% vseh predšolskih otrok. Po socialni strukturi prebivalstva istrskega okrožja je 0 starosti treh do šestih let 54% otrok staršev, ki se bavijo s katerokoli obliko kmetijstva, 21% otrok delavcev, 10% otrok uslužbencev, 4% otrok mornarjev, 2% otrok ribičev ter 9% otrok ostalih poklicev. Po naših vaseh obiskuje otroške vrtce 12% otrok, kar je občutno prenizko število, razlog-premalo otroških vrtcev. Vidimo, da smo šele na začetku reševanja problemov predšolske vzgoje. V Istrskem okrožju je sedaj 5400 otrok v starosti od 3 da 6 let; naša naloge, je zajeti čimprej večino predšolske mladine v otroške vrtce, posebno pozornost je posvetili krajem, kjer delujejo kmetijske obdelovalne zadruge ter industrijskim središčem. Vsekakor lepo področje delu Za množične organizacije, zlasti AS1ZZ ter prosvetne delavce. Razen ustanavljanju otroških vrtcev, moramo posvetiti vso skrb tudi. ostalim oblikam predšolske vzgoje, zlasti stalnim otroškim igriščem. V Tednu matere in otroka je ASI?.Z od- prla nekaj takih otroških igrišč, kar je px>hvalno in vzpodbudno, vendar si pa moramo prizadevati, da bomo načrtno in povsod, kjer je potrebno in so dani pogoji, urejali igrišča. Največ takih igrišč primanjkuje v obalskih mestih, kjer se ozkih, nezdravih uličicah medtem, ko so veliki in številni vrtovi kot n.pr. v Kopru, zagrajeni in zakriti z visokimi srednjeveškimi zidovi. Vsekakor se moramo vzporedno z razširitvijo mreže vseh vrst ustanov za predšolsko vzgojo baviti tudi z vprašanjem dobrega vzgojnega vodstva, od katerega tudi odvisi ves uspeh in razvoj zaupanih jim otrok. Tako, da bodo starši poleg razbremenitve imeli tudi zavest, da so njihovi otroci zaupani skrbnim rokam predanih vzgojiteljev. Delo z otroki v otroških vrtcih je imelo nekoč samo formalen značaj in vrednost, danes pa je predšolska vzgoja sestavni, osnovni del splošne vzgoje v borbi za vzgojo novega človeka «dvignjenega čela in jasnih oči». Odkar smo bogatejši Za veliko izkušnjo, ki jo je rodil birokratizem informbirojevcev, se jasneje kot kdaj doslej zavedamo, da gradimo predvsem na moči in sposobnosti človeka. Ta resnica nas obenem opominja, da je vprašanje človeka, vprašanje njegovih moralno političnih kvalitet osrednje vprašanje vsake družbe. Razumljivo je torej, da je v Pogojih ljudske oblasti, ki gradi novo družbo, skrb za vzgojo človeka vprašanje prvega reda. Vzgojnemu delu pri graditvi naše nove družbene stvarnosti je treba dati mesto, ki mu gre, saj naš novi napredni družbeni red bolj od katerega koli gega raste in mora rasti iz človeka. M. S. 2an)& /e imfim home V TEM SKUPNEM GROBU JE POKOPANIH 21 AMERIŠKIH VOJAKOV. ZA NJIH MLADE LJUDI POLNE VESELJA JE VOJNE IN ŽIVLJENJA KONEC. ODŠLI SO V BORBO, VRNILI PA SE NE BODO VEC. IN ISTO SE DOGAJA ONKRAJ BOJNE ČRTE. NJIH STARSI, ZAROČENKE, 2ENE OTROCI IN OSTALI PA BODO PREKLINJALI SVET IN VSE VOJNE. NE BODO PA PREKLELI KRIVCEV, TO JE ONIH, KI SO POSLALI TE MLADE LJUDI v KLAVNICO ZARADI SVOJIH IMPERIALISTIČNIH TEŽENJ. ODLOČUJOČ FAKTOR NA POZORN/CI ZMBBLJIUBST jfljB IHOHSTIIJE Porurska industrija ne le da ni uničena, marveč je kljub bombardiranju med vojno, kljub ruševinam, kljub demontazam, ki niso do kraja izvedene, močna, napredna in pomlajena natančnost Znano je kakšen je položaj Nemčije pod režimom demon-taže Razdejanje in demonfaža Kruppovih tvornic v Essenu, sta bila tipičen, ne pa edini primer tega negativenega dogajanja v povojnem razvoju nemške industrije. Razdejanja med vojno z napadi iz zraka so narekovali vojni momenti, morda tudi konkurenčni nagibi za-padnih industrij Demontaže so posledica potsdamskega dogovora, ki je nemara v veliki meri dete istih staršev. Toda od potsdamskih dogovorov je poteklo že mnogo vode p.o strugi Rena, ki se vije skozi najmočnejši industrijski cen. ter na svetu. In dogodki so krenili v smer, ki jih tvorci potsdamskih sporazumov morda niso zasnovali ali vsaj niso hoteli zasnovati. Zato je tudi ostala demjomtaža v Zapadni Nemčji okrnjena, omejena na strogo oborožitveno industrijo: pa tudi tam so jo izvedli samo v toliko, kolikor je bilo industrij zapadnjakov iz konkurenčnih razlogov prav. Druga nemška industrija je ne samo nedotaknjena, temveč si je v poslednjih par letih zelo opomogla in se naglo razvila.. Pokazala je nekjo skrito in naravnost čudežno življenjskost. To je potrdil angleški zj-ačni maršal sir Thomas Harris, vrhovni poveljnik bombni-ikih skupin v fazi «velikega kaznovanja« v teku leta 1944 in 1945. Neposredno po premir- Most ali Ni prebrano, če rečemo, da so se v zadnjem času na Koroškem le pričela uveljavljati stremljenja po čim boljšem sosedstvu, po čim boljših odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo. Hkrati s tem pa tudi Po sožitju obeh narodov — avstrijskega in slovenskega — ki tam drug ob drugem živita. Te težnje poganjajo vedno krepkejže korenine med delovnim ljudstvom, zajele pa so tudi odgovorne, trezne in razsodne predstavnike dežele. O vsem tem pričajo Številne uradne izjave, nič manj pa tudi okrep. ljeni gospodarski, kulturni in športni odnosi. Vendar ae vedno prihaja do pojavov in desodkov, ki mečejo temne sence na vsa stremljenja po popolnem normaliziranju odnosov, te več, ki celo ogrožajo tisto, kar se je v zadnjem času glede toga vprašanja že storilo. Ti dogodki upravičeno vzbujajo nemir med slovenskim in ostalim jugoslovanskim ljudstvom. Prepričljivo kažejo, da so še vedno na delu sile, ki jih polpretekla NacisH v Avstriji bi radi spremenili Koroško v mostišče ali odskočno desko za morebitni «Drang nach Suden» XIII. KOLO SAHOVSKE OLIMPIADE V DUBROVNIKU Vprašanje končnega zmagovalca je še vedno odprto Kljub porazu z Argentino v dvanajstem kolu za Jugoslavijo še niso izgubljene vse nade na osvojitev prvega mesta. Iz prekinjenih partij je Jugoslavija izkupila razmeroma več kot Argentina in ji je tako uspelo, da je ohranila vodstvo z eno točko naskoka pred svojim glavnim tekmecem Argentino. Končr.o odločitev bodo prinesla zadnja tri kola. kjer igra Jugoslavija še z Dansko, Belgijo in Finsko, nasprotniki Argentine pa so Švedska, Grčija in Francija. Po teoretičnih raču-r.ih ima Argentina lažji posel, čeprav s tako ugotovitvijo ne gre računati kot z dejstvom, ki bi odločilo. X. KOLO Clle - Belgija 2:2. Finska -Danska 1 in pol : 2 in pol. Nemčija - Argentina 2:2. Norveška - Italija 2:2. Jugoslavija -Nizozemska 2 in pol : 1 in pol. Gligorič dr. Euwe remi. Grčija-Avstrija 0:2 in pol tl). Francija - Peru 2:1 (1). XI. KOLO Peru - Cile 1 irj pol : 2 in pol. Avstrija - Francija 2:2. Nizozemska - Švedska 2:2. Italija -Jugoslavija 9:4. Giustolisi-Tri-lunovič 0:1. Trifunovič je nadaljeval prekinjeno igro v velemojstrskem slogu in z zmago najbolj presenetil Argentince, ki so bili prepričani, da se bo partija fcončala remi. Dr. Tri- funovič je našel v pozieji študijsko nadaljevanje in tako mnogo doprinesel k temu, da je Jugoslavija, še vedno sama v vodstvu. Številni gledalci, ki so spremljali to partijo, so nagradili našega mojstra z zasluženim priznanjem. Argentina -Norveška 2 in pol : pol. XII. KOLO Nemčija : Belgija 2 in pol : 1 in pol. Norveška - Danska 1:3. Jugoslavija - Argentina 1 in pol : 2 in pol. Pirc - Bolbochan remi, inž. Vidmar - Pilnik remi. Zelo hitro je prišlo do remija v prekinjeni partiji med Pircem in Bolbochanom. Ceprav je Pirc skušal igrati na zmago, ni mogel ničesar doseči, ker se je Bolbochan spretno branil. Kmalu nato je bila z enakim rezultatom končana tudi partija med Vidmarjem in Pilnikom. Čeprav je imel Vidmar ob prekinitvi samo trdnjavo it.' tekača za damo, je toliko popravil i svoj položaj, da je poizkušal I igrati celo na zmago. Vendar mu ta poizkus ni uspel, ker se ni mogel izogniti večnega šaha. Švedska - Italija 1 in pol : 2 in pol. Grčija - Nizozemska 0:4. Francija - ZDA 2:2. Peru -Avstrija pol : 2 in pol. * * * DUBROVNIK, 8. (ATI) — Danes se je tukaj odigralo XIII. kolo šahovske olimplade, v katerem so bili doseženi naslednji rezultali: ZDA - Peru 2:1 (1). Nizozemska - Francija 1,5 : 1,5 (2); Italija - Grčija 2:1 (2); Argentina - Švedska 2:0 (2); DANSKA - JUGOSLAVIJA 0:3 (1); Belgija - Norveška 1,5: 2,5; Finska - Zap. Nemčija 1:2 (1); Avstrija - Clle 1,5: 1,5 (1). Stanje je po trinajstem kolu sledeče: 1. JUGOSLAVIJA 38,5 (1); 2. Argentina 36.5 (2); 3. ZDA 34 (1); 4. Zapadna Nemčija 33,5 (I); 5. Nizozemska 31,5 (2), nato sledijo Cile, Belgija, Avsfrija, Švedska, Finska, Francija, Italija, Peru, Danska, Norveška in Grčija. Ker rjam ni znan položaj prekinjenih partij, in mogoče s točnostjo povedati, ali Jugoslavija dejansko še vodi ali ne. Ako bi dobila ali pa tudi le remizirala prekinjeno partijo, ostane še vedno v vodstvu. Argentina jo lahko dohiti, ako dobi obe prekinjeni igri ir.' Jugoslavija svojo prekinjeno igro izgubi. I I. okrožne kolesarske dirke okoli Buj Včeraj zjutraj je bila v Bujah «1. okrožna kolesarska dirka® v skupni dolžini proge 50 km. Dirka je bila izredno živahna in je Po hudi borbi prišel prvi na cilj VIDALI (Ljubljana). Drugo mesto je zasedel CORETTI KARLO iz Lonjerja, medtem ko so tretje, četrto in peto mesto zasedli člani koprskega Proleterja. DANES OB 19 Občni zbor nogometnih društev ZDIV Nogometni odsek ZDTV za STO sklicuje v skladu s členom 8 pravil Zveze letni občni zbor nogometnih društev za soboto 9. septembra 1950. Občni zbor bo v Trstu v DVORANI NA STADIONU kPRVI MAJ« OB 19. URI. V primeru nesklepčnosti pa se bo pričel občni zbor ne glede na ŠTEVILO NAVZOČIH POL URE KASNEJE. Vsako društvo se lahko udeleži občnega zbora po dveh delegatih od katerih pa bo imel LE EDEN VOLIVNO PRAVICO. Delegati morajo Imeti redno pooblastilo, ki ga izda tajništvo nogometnega odseka. Pooblastilo pa mora biti naknadno podpisano od PREDSEDNIKA IN TAJNIKA DRUŠTVA TER OPREMLJENO Z DRUŠTVENIM PEČATOM. Dnevni red občnega zbora je sledeč: 1. Izvolitev predsednika in podpredsednika občnega zbora in treh članov vo-llvne komisije. 2. Poročilo o delovanju odseka v sezoni 1949-50. 3. Diskusija. 4. Volitve novela upravnega odbora. 3. Razno. doba ni prav ničesar naučila, ki javno dajejo dušica svoji strastni želji po uničevanju onih mednarodnih in meddržavnih odnosov, ki so se med Jugoslavijo in Avstrijo pričeli razvijati. Med te pojave sodijo takšne politične demonstracije, kakršna je bila o priliki otvoritve mosta čez Belo pri Miklavčevem. Na lej proslavi ie b-ilo znova izrečeno nekaj lepih in. umestnih besed o sožitju dveh narodov, o dobrem sosedstvu, o sim. boličnem pomenu mostu kot vezi dveh narodov. ZVezni minister za trgovino in obnovo dr. Kolb in koroški deželni glavar Wedenig sta bila tista govornika, ki sta poudarjala dobro sosedstvo in se zavzemala, da b; bila Koroška tisti most, ki bi povezoval dva soseda. Toda vse te lepo zveneče — ir) verujemo tudi pošteno misleče — besede so se zgubile v okolju in vzdušju, ki je o priliki otvoritve mosta pri Miklavčevem vladalo. V okolju, ki so ga skušali ustvariti poklicni rogoyileži takozvane BHS s pomočjo političnih pre-napetežev desnega krila OVP. Ti so hoteli to proslavo izkoristiti kot neke vrste uvod za šovinistično proslavljanje 10. oktobra, za ustvarjanje napetega ozračja, za netenje nacionalne nestrpnosti, za manifestacijo, ki bi vse drugo samo ne koristila dobrim odnosom. Glasilo socialistične stranke na Koroškem «Die Neue Zeit« je to BHS-ovsko manifestacijo tudi ocenilo kot poskus, ki ne služi «pomirjenju dežele, marveč peščici, domovini zvestih, pri katerih prihajajo do Izraza poleg njihovih nadpatriotič-nih čustev tudi njihovi nagoni po uveljavljanju in politična častihlepnosti), «Take ekstratu-re. kakor je bila prireditev, Zveze domovini zvestih južnih Korošcev®, je pisala «Die Neue Zeit«, «lahko le škodujejo mirnemu razvoju naše dežele«. Se bolj kot poskus peščice «domovini zvestih« pa je lepe besede zveznega ministra dr. Kolba in deželnega glavarja Wedeniga zameglila izjava, ki jC' je neposredno po otvoritvi, «v ozkem krogu« — kakor piše celovška «Volkszeitung», dal dr. Steinacher. Dr. Steinacherja ni potrebno posebej predstavljati. SA-Stan-dartenfiihrer dr. Hans Steina-cher, av.tor nacistične knjige «Sieg in deutscher Nacht«, vodja VDA (Verein der Deutschen im Auslande) fašistične pete kolone in špijonaže V inozemstvu, najožji sodelavec vojnega zločinca Majer Kaibitacha, je izu- stil v «ozkem krogu« besede, da južna Kctroika «ne sme biti most, marveč edinole močno mostišče«. Ne most, ki naj veže dva naroda, ampak mostišče, ki naj predstavlja izhodiščno točko za nov «Dran,g nach' O-sten« ali «SQden». Ne gre samo za besede, ki jih je izrekel dr. Steinacher, dosledno zvest sebi in minulosti. Gre za te, da je dr. Steinacher, danes strokovnjak za manjšinske vprašanja vodilne avstrijske stranke OVP (avstrijska ljudska stranka), izrekel te besede v prisotnosti dveh uradnih predstavnikov zvezne republike in dežele, da jih je izrekel pol ure nato, ko sta dr. Kolb, član OVP in deželni glavar Wedenig, voditelj koroških socialistov, govorila o sožitju in dobrem sosedstvu. Gre tudi za to, da je notorični nacist dr. Steinacher izustil te besede sočasno, ko so BHS-ovski rogo-vileži pripravljali uvod v pro- slavo 10. oktobra, v času, ko razkrajajoča se neonacistična VdU organizira zborovanja proti ostankom slovenskega jezika y šolah (19 takih zborovanj so organizirali, vendar niso uspela). Skratka, v času, ko neodgovorni nacistični dediči VdU in politični prenapeteži skrajno desnega krila OVP vodijo neodgovorno, škodljivo politiko in se trudijo ustvariti čim večje šovinistično razpoloženje za proslavo 10. oktobra. Most alj mostišče? V kolikor so besede o južnem delu Koroške kot mostu, ki naj veže dva naroda, dva soseda, resne in poštene, potem se ne sme dovoliti, da bi se ustvarjalo ozračje napetosti in nacionalne nestrpnosti, še manj pa, da bi v isti uri, ko je ta beseda, izrečena, neodgovorni elementi znova pričeli z rušenjem tega mostu, znova pričeli sanjati o nemškem imperializmu, o mostišču, bodoči odskočni deski. ju je na vprašanje, do kolike mere se more šteti, da je nemška industrijska sila uničena po grandioznih zračnih napadih odgovoril: «Se od daleč se nismo nadejali, da jo bomo uničili. Omejili smo se na to, da smo si izbirali primerne cUje«. S tem je hotel samo reči, da se ni pripravil, da bi z žlico izpraznil morje. Najsi se še danes dozdeva razdejanje Nemčije ogromno, najsi so demontaže (v ostalem mnogo bolj škodljive od zračnih •napadov z dvatisoč letali hkrati) železarski, metalurški, kemični in ladjedelniški aparat še tako zdrobile in razkropile, vendar je danes ta aparat za 30 do 40 cdst., močnejši v primeri z njegovo zmogljivostjo Namesto statističnih podatkov, ki so vse prej ko kratkočasni, naj v ilustracijo gornje trditve posluži zgodbica — sicer že malo zastarela — o krogličnih ležajih. Medzavezniški urad za reparacije s sedežem v Bruslju je 1945 začel razdeljevati med 19 zmagovalk nad Nemčijo tvornico krogličnih ležajev v Schioeinfurtu (ki so jo med vojno Angleži že 1944 baje povsem porušili). Kaj se pravzaprav pravi demontirati neko delavnico in jo porazdeliti med razne interesente? Ali ni to nekaj podobnega kakor razstaviti n. pr. gramofon ali motorno kolo in njegove dele razdeliti med tolikp in toliko oseb? Ne-glede na. to, so demontažno delo dokončali čeprav je nemški tisk proti temu silovito protestiral. Nemci so navajali, da kroglični ležaji pomenijo v sodobni industriji isto kar pogonske. sila. Brez krogličnih ležajev se ne da izdelati ne šivalni stroj, ne podmornica, ne oklepnica, brez njih se ne izdela nič. Toda potsdamski dogovor je vseboval to prepoved in schivein furtske tvornice so zginile. A-merikanci so se bolj od ostalih ■svojih partnerjev, bavili z obupnimi nemškimi protesti in so resno premišljevali o izhodu. Po dveh letih pa. so iz raznih krajev javljali, da so se na trgu pojavili kroglični ležaji, novi kakor da so jih ta trenutek izdelali, made in Germanu, a nudili so jih po jako ugodni ceni. Preiskava je pokazala, da obstojijo tvomiške naprave za izdelavo krogličnih ležajev, povsem nope, ki so s svojevrstno, skoraj neverjetno igro nadomestile schvoeinfurtsko tvpmico. Iz francoskega vira se je skrivnost razjasnila: Nemčija, edina dežela v. Evropi je mogla izdes lopati, ‘ne da bi koga zbodlo v oči, najbolj dognane pomožne stroje. Skratka, imela je in še ima v največjem številu najboljše estpoje, ki delajo strojen. Taki ustrojili so v središču čudeža. Vojna in vedno bolj težavne vojne nujnosti so jih pomnožile in rafinirale. Od najmanjšega in najbolj delikatnega rezkalne-ga stroja, od najbolj krhkega svedra za mikroskopično meha- niko najdrobnejše — .. pa dc kolosaln li stiskalnic, oblikujejo stružnice in arntj stroje za obdelavo . turbinskih plošč, reduktor?* itd. — razpolaga Zapadna Cf čija z vsemi temeljnimi tnt~‘ sirijskimi instrumenti, in . količini, ki ne zaostaja mnogb za ameriško. Pcvrh je r.ovF1^ na starost teh strojev same i*" set let, za podobne angleške ** francoske stroje pa velja P00" prečna starost najmanj prt dvajset let. Skoraj je jetno, pa ie le treba zakljad' ti, da ima' Nemčija (predli* Zapadna Nemčija) industriji opremo, ki je druga na sl)e\J in zaostaja z ameriško samo tretjino. Alj predstavlja taka strnjena sila nevarnost za repo? Schumanov načrt Monetov če ga hočemo Pr*z tehničnemu avtorju), ^azeSZj stom na rano. Ce se ogrm nemški industrijski aparat _ sloni na surovine, ki i trebuje, in vgradi v eorops^ stem, se s tem odstrani nest, da bi ga spet Ijo njegove lastne preobd" v borbi ---------------- i mo ■’ skrili proti vsem. Eazen in Npmri. kdkO kOTl _ razumejo Nemci, kako , Tr^- je zanje, če se pridružijo ciji, ki je po sP°ra!m^iJct»t sarjem postala prvi Pr0''tol)i metalurškega koksa v ® Od leta 1870 so se pomj«!« ropske in svetovne vojne moga in jekla, ki sta ga straneh Rena proizvajab cija in Nemčija. Samo iz Ijenja po izvirnosti ja “ ^ 1939 izjavil, da je pad na vzhodu, ker ja kemična industrija potreba1 poljske gozdove; u res1!iCX„tti bila tudi tedaj «čmi di®11 in jeklo izvor vsega zla. Angleški konservativcis0 Veslali v. Porurje člana sp00^. doma Edivarda Healhl'* ^ med drugimi objekti ob!fTjcjji. železarno Huttenmerke W .t gen v Djjsseldorfu Mannesmann za P^mgot1 brezšivnih cevi). M tega plavža je okoli M-™, ^ letno od 10 do 11 milijo"01!: Ukor jih je do sedaj Nm) Zapadni Nemčiji. jdrtfi Job1 Nemčija ima v mirni zmogljivost 14 do 15 ton letno. Toda med pognali to številko na. ntov, približno toliko, k° ^ pridela jekla Sovjetska cKombinatm FrancijC'^^-bi sam mogel sešteti letniflt(l/ti li 30 milijonov ton jefcto, znatno več. od Sovjetske p. v rezervi ostane vsa produkcija, (okoli 90 ton) in mogočna angDtka-(. rurgija, pa kar proiZVO-P p lux in eventuelno Porurska industrija danes rudo v Narviku v !,^i> za premog, iz katere znamenito švedsko fekl°-osebja kakor v Nemoi ■ tega: v Nemčiji ni staV 'dst„ ^ misti ne presegajo lu. ra.ni si so izborno orgpokončno vlada P. Ne . cehu"1 ■„ šno mnenje, da pom ment "L nov načrt nekak in8*1 ra, sile in ckor,ior^xe< sti. Skratka, v infu$Lrope - ogočnejšl deželi grei^L dajo na tefcmovanK .^^i . in jeklu s čisto očesom in obČutk «e tf . Ijivo je to dejstvPi a is priznati, če sc imenuje ta diezela UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III. nad. — Telefon štev. *3-«M in 94-611. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Od*, urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TriaJkl tiskarski aavod. — Pocruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-IL, Tel. 11-32 - Koper Ul. Battlsti 30ia-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno ^ . Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega -f D.ZO.z,. ’ -* Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči raču« pri Komunalul banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska