QlSShm
|/lniERi$K/i Domovi m a
**agfafcy a a n cen^q ■ r*jk\■ ^	-
AM€RICAN ^ /PIRIT	SLOV€NIAN	IrftiHBL
F0R€I6N IN LANGUAG€ ONLY	MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 13. 1949	LETO LL—VOL. LI.
SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 13, 1949
LETO LL—VOL. LI.
VESTI
ŽUPNIK ŽAVBI UMRL. Rev. Ivan žavbi, dolgoletni župnik v Ambrusu na Dolenjskem je umrl. Tako se glasi poročilo, ki ga je prejel Frank Vidrgar, 1079 E. 68. St. v Clevelandu. Pokojni župnik je bil star že 80 let. Bil je vzorni dušni pastir, nad vse skrben za svoje župlja-ne. Ljudstvo ga je ljubilo in mu sledilo. Njegova župnija in občina je bila vzorna v vsakem oziru. Zato, ker je bil Ambrus prvi med katoliškimi občinami, prvi pri vsaki katoliški stvari v Sloveniji, je bil pa tudi med naj večjimi mučeniki, ki jo nastopilo komunistično nasilje.
MARIBORSKI POMOŽNI ŠKOF je zaprt. Kakor smo že omenili, je zaprt mariborski pomožni škof Dr. Držečnik. Drže ga v zaporu že več mesecev, pa še nihče ne ve zakaj. Verjetno je s tem v zvezi denunci j antska izjava inicijativnega sekretari-jata izdajalskih duhovnikov.
STOLNI DEKAN Dr. Kimovec v zaporu. Stolni dekan Dr-Kimovec, znani slovenski glasbenik in pevovodja je tudi v zaporu že več mesecev.. Njega so bili že poprej zaprli, pa ga potem izpustili. Dr. Kimovec je že v visoki starosti in je bil vse svoje življenje bolehen na pljučih.
LETOŠNJA ZIMA je bila tudi v Sloveniji splošno blaga. Snega ni bilo skoro nič. V Ljubljanski okolici in po Dolenjskem je bilo smučanje nemogoče. V Planici pa so vendar imeli tudi tekme. To je bilo zelo dobro za vse, ker kurjave skoro ni bilo dobiti.
SLAŠČIČARNE v Ljubljani sploh ne delajo. Ni sladkorja, ni čokolade, ni bombonov, ni slaščic in ne piškotov. Okna so prazna, kakor med nobeno svetovno vojno niso bila.
VINA TUDI NI. — Zadnje čast je tudi vina zmajkalo. V večernih urah ga dele državna podjetja v količinah po 2 decilitra. Pa je treba stati v dolgih vrstah, da ga sploh dobiš. V kavarnah je pa vino v buteljkah po 140 din liter. Pijanca se pa v Sloveniji še vidi. Se zadovoljujejo tudi s špiritom in vsakovrstnimi drugimi geruši. V družabnih lokalih je puščoba.
_ČE GREŠ NA POT po Slovenit, moraš dandanes vzeti vse s seboj. To posebno čutijo turisti, ki so včasih vedeli, da bodo postreženi kamorkoli so šli. Sedaj tudi denar v žepu ne pomaga nič.
ČIŠČENJE MED KOMUNISTI. — V zadnjem času je biTb zaprtih veliko ljudi. Iz družine Logar v Horjulu kar trije. Janez je bil pomočnik prosvetnega
ministra še nedavno, sčdaj je pa v luknji. Zaprt je dr. Leo Svetek, bivši tožilec dr. Kobe in še in še.
ČE čITAš MATIJAŽEV GLAS, ki ga menda tiskajo in širijo reakcijonarji, dobiš kar pet let brezplačnega oskrbovanja na državne stroške.
PRIOR KRIŽANSKEGA RE DA Valerij an Učak je tudi zaprt že mesece in mesece. Kaj so temu očitali, ne ve nihče, ker se nikoli ni bavil s politiko. Rec je sedaj itak brez vsakega premoženja in celo križevniško cerkev bi radi dobili starokato-liki za svoje namene in v svojo last.
Direktno
iz
Washingtona
poroča
STEPHEN M. YOUNG
Congressman-at-Earge ot' Ohio
—
Tri na ilan
če boste obdržali zase, vam bomo nekaj zaupali, namreč: vojne ne bo! Morda kje kakšna majhna praska, splošne vojne pa ne bo.
■
* * *
Naj se v Moskvi še tako derejo in žugajo, streljati pa ne bodo začeli. Pa veste zakaj ne? Zato, ker imajo strah!
* * *
V Moskvi vedo, česar kajzer Viljem in Hitler nista vedela: da bo Amerika prva v vojni, če bo začel kdo nagajati. In to bo pridržalo prste na petelinu pri puški, če kaj vemo.
Važna objava sponzorjem beguncev
IRO podružnica v Celovcu na Koroškem (Kaernten, Klagen. furt) razpošilja neko pismo več jezikih begunskim sponzorjem v Ameriki.
Glavna vsebina pisma je poziv, da naj sponzor takoj prijavi svoje begunce pri D. P. Comission v Washington, D. C.
Razumljivo je, da so radi tega sponzorji zbegani in se vprašujejo kaj to pomeni. Nič drugega kot to, da za amerikanske urade v Evropi velja pregovor, da levica ne ve, kaj dela desnica.
Vidite tale naš urad v Ne\v Yorku, v katerega pošilja pi sarna Lige vse vloge za begun; ce, skrbi za to, da je vsak begunec priglašen pri D. P. Commission v Washingtonu predno gredo papirji zanj v Evropo. Torej : vse kar se v tistem pismu iz Celovca zahteva, je že bilo za vse vaše begunce davno opravljeno in urejeno. Vrzite tisto pi smo od IRO v Celovcu med smeti.
V	Washington ne pišite, kei« bi s tem nakopali le novega ne* potrebnega dela sebi in drugim, če iz pisma vidite, da je kako ime ali naslov sponzorja ali begunca napačno zapisan, potem pošljite tisto pismo ali pisarni Lige ali pa podpisanemu, da bomo popravili kar je treba.
Zakaj IRO v Celovcu vsega tega ne ve, jaz ne morem pojasniti. žal IRO postavlja v svoje urade večkrat nezmožne ljudi, ki razmetavajo brez potrebe denar, ki bi tako krvavo prav prišel tistim za katere je IRO ustanovljena — beguncem.
V	ostalem pa: Spomnite se, kako sem že pred meseci opominjal v koloni “Odpri srce. odpri roke” k potrpežljivosti v zadevi vselitve beguncev po DP postav: iz leta 1948.
Ponavljam: Potrpljenje.
Rev. Bernard Ambrožič OFM, War Relief Services NOWjC Resettlement Division — Slovenian Desk, 149 Madison Ave.,
New York 16, N. Y.
-------0------
Nadaljno čiščenje med bolgarskimi komunisti
Sofija, Bolgarija. — Notranji minister Bolgarije je dal izjavo, da so v raznih krajih odkrili skupine, ko so se vrinile v vrste bolgarske komunistične stranke, pa so ji sovražni in nevarni. Začeli so delati proti komunistični stranki in vladi po reakcijonarnih nacij onalističnih načelih. Minister je rekel, da bodo vsi odstranjeni in, da ne bodo v Bolgariji trpeli nikake-ga Titizma.
Nerodne posledice fiiibustra
Med tem ko bodo člani naše poslanske zbornice šli lepo na počitnice in si privoščili nekaj dni velikonočnega prazničnega razpoloženja, bodo senatorji morali delati. Zahvaliti se morajo diksikratom, ki so delali obstrukcijo in republikancem, ki so jim pomagali. Zato so nekatere najažnejše stvari v senatu zastale, a morajo biti rešene v najkrajšem času. Večina teh zakonov je že prišla srečno preko poslanske zbornice, tako, da jih samo še senat mora odobri ti.
Med važnejšimi zakoni, ki morajo biti odglasovani v prihodnjih tednih, pa je zakon najnižji mezdi, razveljavljenje Taft-Hartleyevega zakona ir uveljavljenje Wagnerjevega akta, spremembe, ki jih priporoča vlada glede zunanje pomoči in nadaljevanje pomoči po Marshallovem načrtu, da se prepre či nedaljno širjenje komunizma in revolucije. Poleg tega je treba kar hiteti z zakonom o federalni pomoči za vzgojne zavode in z zakonom o socijalnem zavarovanju.
Tovariš med tovariši
Zadnjič smo imeli predsednika med namk - Speaker v zbornici Sam Rayburn in voditelj večine Jobs W. McCormack sta priredila večerjo novim demokratskim članom 81. kongresa. Bila je zelo nevezana, domača zabava. Vsak si je sam ser viral kot v kafateriji. Predsednik je prišel. Z vsakim se je rokoval, za vsakega je imel poseben pozdrav. Vsi povabljeni so uživali v njegovi živahnosti in veselosti. Kar posedli so tesno okoli njega in poslušali in se smejali. Joe Stalin bi bil z eno malo bombico lahko takrat po-ail vse voditelje naše vlade. Pa je tudi predsednik bil videti vesel in je užival. Podpredsednika Barkley je opozoril na j le pazi kako bd glasoval, kadar bo treba, da odloči pri enakem številu glasov v senatu. Opozoril ga je naj pazi, da se mu ne zgodi cakor se je njemu. V senatu, ko je bil Truman podpredsednik, je bilo na obeh straneh enako število glasov. Truman je moral odločiti« šlo je za to, ali se potrdi imenovanje Henry Wallace za trgovinskega tajnika ali ne. Truman je odločil v korist imenovanja in glejte kaj mu je ta tič skušal zagosti v zahvalo?
Ribarska sreča
Kadar se snidejo možak, pride tudi pogovor o ribarjenju. Neposredno pred podpisovanjem severno-atlantskega pakta j(e nizozemski zunanji minister povedal tole: Med ameriško ir sovjetsko cono Nemčije teče neka voda. Ko je sneg odšel in bil prvi toplejši dan, so šli ribarit. Na ameriški strani so posedli ob reki nemški civilisti in ameriški vojaki, na nasprotni strani pa sovjetski vojaki. In so lovili. Zgodilo se je, da so Amerikanci in Nemci na tej strani kar naprej kaj ujeli, sovjetski vojaki na drugi strani pa nič. Vse dopoldne je bilo tako. Na tej strani so ribe prijemale, na oni pa ne. Končno se je nekemu Rusu le za malo zdelo in se j c razhudil: “Kaj je to, davi kar neprestano kaj ulovite, mi pa nič.” Neki ameriški fant mu jo pa kar počasi odčesne: “To je zato, ker
Nujnosl novega zakona o naselitvi beguncev
Pet senatorjev urgira — V poslanski zbornici je načrt že sprejet — Senatorji se obotavljajo — Stvar je nujna.
Washington. — Pet republikanskih senatorjev je pisalo predsedniku odbora, ki mora razpravljati novi zakon o naselitvi beguncev, da naj ta zakon pride hitro v razpravo in na glasovanje, da se izpolni predsednikova obljuba, ki jo je dal pred volitvami. Po novem zakonu naj bi se naselilo v Združenih državah do 400,000 begunskih oseb iz Evrope. Novi zakon bi razveljavil nekatere nepotrebne omejitve, ki delajo beguncem težave pri naseljevanju. Senator McCarran ki je predsednik pododbora za ta zakon je takoj dal izjavo, , v kateri je rekel: “Nihče naj se ne boji, da bo ta stvar kje obstala, tudi odložili je ne bomo, bo gotovo prišla na dnevni red. Veliko dela je bilo že opravljenega v uradu pododbora. Čeprav niso vsi člani pododbora za ta novi zakon, mislim, da imam načrt, po katerem bomo prišli do zadovoljivega uspeha.”
V poslanski zbornici je načrt zakona že v pododboru sprejet in pripravljen, da. pride pred plenum skupščine. V senatu pa je res stvar precej zastala in če bi še stala nekaj tednov, bi bila resna nevarnost, da bi ne mogel zakon priti na dnevni red v sedanjem zasedanju. Stvar je važna in urgentna, ker se be gunsko vprašanje v prihodnjih mesecih mora na nek način rešiti. Amerika pri tem reševanju ne bo imela dostojne vloge, če se novi zakon pravočasno ne sprejme. Taborišča v Evropi st sodo razpustila kakor je bilo objavljeno vsaj do konca junija 1950. Kdor do takrat ne bo naseljen kje v svobodnem svetu, 30 obvisel, ker v Evropi kot begunec tudi ne bo mogel živeti.
Nemci zahtevajo spremembo okupacijskega statuta
Berlin. — Nemški politiki in listi ostro napadajo novi okupacijski statut, ki so ga predložili zavezniki. Voditelj socialistov Dr. Schumacher je izjavil, da je treba, da vsi voditelji nemških demokratičnih strank vztrajajo v opoziciji proti nameravani ustavi in proti okupacijskemu statutu, dokler ne dosežejo uspehov, ki jih je socialistična stranka postavila kot najmanjše zahteve.
Komunisti ne dovolijo romanja
Vatikan. — Romarji iz dežel za železno zaveso ne bodo mogli v Rim tekom svetega leta. Ko-minforma je že izdala naročilo, da komunistične vlade ne bodo izdajale dovoljenj. Verjetno bo isto veljalo tudi za Jugoslavijo, čeravno ni član kominforme.
tam pri vas se še ribe ne upajo ust odpirati.”
šalo na stran, pa le priznajmo, da je bil podpis severnoatlantskega pakta zgodovinski dogodek tako velikega pomena da ga moremo primerjati samo še s podpisovanjem Monroejeve-doktrine.	*
Voditelj Koroških Slovencev Msgr. Val. Podgorc
Te dni je stopil v 84. leto svojega življenja starosta koroških Slovencev, preč. g. Valentin Podgorc, dolgoletni taj nik in predsednik Mohorjeve družbe, kateri je posvetil vse svoje sile,y hoteč tako po svoji najboljši volji služiti svojemu narodu.
Danes, po tolikih letih svojega delovanja, se je g. prelat sicer nekoliko umaknil iz javnega delovanja, vendar je še vedno živahen in zdravih nazorov ter budno zasleduje razplet dogodkov v svetu in doma. Pripomniti je treba, da je bil g. prelat Podgorc med vodilnimi koroškimi Slovenci edini, ki je od vseh z četkov odklanjal sodelovanje komunisti, katerega so propagirali pod krinko dela za slovenstvo.
Zaslužnemu rodoljubu žele vsi Slovenci ob njegovem življenjskem jubileju obilo božjega blagoslova, predvsem pa skorajšnjega okrevanja.
Poizvedovalni količek
Kdo bi vedel izmed rojakov, kje se nahajata Johan in Jakob Valant iz bližine Bleda na Gorenjskem. Zadnjič sta se oglasila iz Chicago«
Za njun naslov bi rada zvedela njuna sorodnica Frančiška, p. d. Anželjnova, bivajoča sedaj v Bohinjski Beli na Gorenjskem — Jugoslavija.
Kdorkoli bi vedel za njiju naslov prosim, naj bo tako Ijube-znjiv ih sporoči na naslov: Vinko Kunstelj, Camp 230 c/o. — Quintillian CNR Mimico Yards, Toronton, Ontario.
Kuhar Luka, p. d. Podbev-škov, doma iz Bele peči št. 4, sedaj v IRO Camp Spittal a. Drau, Kaernten, Oesterreich, bar. 15 a, — išče svojega strica Kuhar Franka, kateri je odšel v Zed. države leta 1904 ter živel nekje blizu Milwaukee. V Ameriki so tudi njegovi sinovi. Kdor bi zanj vedel, naj sporoči njemu, ali njegovim sinovom oziroma na gori naveden naslov.
Peter Papeš išče sestro Marjeto Papeš poroč. Tedi. Rojena je bila v vasi Lopata, pošta Hinje pri Žužemberku na Dolenjskem. Kdor ve kje se nahaja omenjena sestra, naj se zglasi pri Josephine Markel, 154ri Ridpath Ave. Cleveland. O.
Franc Bučar, rojen 2. oktobra 1912 v vasi Šmartno št. 36, občina in župnija Cerklje pri Kranju na Gorenjskem, išče svoje sorodnike v Ameriki. Njegov stric je istotako franc Bučar, ki je bil tudi rojen v vasi Šmartno št. 36. Ta stric mora biti sedaj okrog 70 let star, je že dolgo časa v Ameriki, ima že odrasle sinove in hčere, če stric ali kdo njegovih otrok ali kdo drugi, ki pozna družino be-
Odobritev severnoatlantske pogodbe v senatu
Trumanovo pismo — Pogodba hoče čuvati mir v prostoru kjer sta bili dve svetovni vojni.
Washington. — Predsednik Truman je poslal severno-at-lantsko obrambno pogodbo v senat in predlagal takojšnje odobren j e. Predsednik je označil pogodbo kot korak k miru in jo takole popisal: “Pogodba ureja dejanske okolnosti, ki jih moramo jemati v poštev pri sedanji mednarodni situaciji. Nobena poedina akcija, pa naj bo še tako važna in pomembna ne more sama po sebi zagotoviti svetovnega miru. Delati -moramo potrpežljivo in vztrajno do-der ne zgradimo cele stavbe miru. Ta pogodba je izraz želje naroda Združenih Držav po miru, želje, da živimo in moremo delati v svobodi. Dogodki, ki smo jih prtživeli v sedanjem stoletju, so nas prepričali, da miru ne moremo ohraniti sami. Svet je postal majhen. Oceana na našem vzhodu in na zapadu nas več ne moreta čuvati pred surovostjo in napadom. Ta pogodba jasno pove, da je ameriški narod odločen, da skupno z narodi v naši severno-atlantski skupnosti, stori vse kar je mogoče in kar je treba, da se ohrani mir v pravičnosti. Ti narodi tudi povedo, da bodo storili kar bo treba, če bi kdo prelomil ta mir.
Sovjetski konzulati v Italiji bodo prenehali
Rim. — Sovjetska vlada bo zaprla vse svoje konzulate v Italiji dne 15. maja. Isti dan bo zaprla tudi madžarska vlada svoj konzulat v Milanu. Sodijo, da se je sovjetska vlada odločila za ta okrak radi tega, ker je Italija prosila naj SSBR dovoli, da odpre svoj konzul v Odesi. Italija doslej nima nobenega svojega konzulata v Rusiji, do-čim ima Rusija v Italiji tri.
Dva obsojena na smrt v Zagrebu
Zagreb, Hrvatska. — Zvonko Kopačevič in Anton Kuved-žič sta bila obsojena v smrt z ustrelitvijo. Oba sta bila visoka uradnika bivše Paveliče-ve vlade. Kuvedžič je bil minister. Sodišče je reklo, da je kriv, da je bilo 470 partizanpv obešenih med vojno.
re te vrstice, naj bo tako dober in piše na naslov Franc Bučar, D. P. Camp Bar. 14/4 Spittal a/d Drau, Karaten, Austria.
Razne najnovejše svetovne vesti
NURNBERG, NEMČIJA. — Končana sta dva procesa proti nacistom, ki so pomagali Hitlerju vprizoriti svetovno vojno m so tekom vojne sodeovai v masovnih vojnih zočinih. To pot so bili pred sodiščem zlasti taki, ki so pomagali ubijati, streljati in v plinskih sobah dušiti jude, ki jih je kakih 6 milijonov našlo smrt v nacističnih ječah, kaznilnicah in taboriščih. Obsojeni so bili najprej štirje visoki uradniki ministerstev in potem pa sedem oficirjev in upravnikov, ki so imeli opraviti s preganjanjem in unčevanjem Judov ter odločanjem o njihovi smrti.
* • •
WASHINGTON, D. C. — 12. aprila je predsednik Truman dopolnil štiri leta kar je predsednik Združenih držav, časnikarjem je rekel, da so bila ta prva štiri leta najtežja, da gleda z zaupanjem in optimizmom v bodočnost in da bo svetovni mir zasiguran v dveh letih.	*
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Velikonočni program—
Cerkveni pevski zoor “Lira” pri Svetem Vidu bo med Velikonočnimi prazniki pel in izvajal naslednje:
Velik petek 7:30 zvečer, postne pesmi in križev pot. Velika noč 4:30 zjutraj, vstajenje in procesija; Aleluja; Zveličar naš je vstal iz groba; Jezus je cd smrti vstal; Tantum ergo; Triumphal Mass (Composer Rev. RR. J. Sorin); Med ljudskim svetim obhalimom, poje zbor slovenske velikonočne pesmi; 10:00 dopoldne peta sv. maša, 2:30 popoldne pete litanije M. B.
Prosim, pevce, pevke, da so v pravem času na koru. Posebna zahvala tistim ki so.se udeležili v postnem času Križevega piota. Vesele velikonočne praznike želi. — Peter Srnovršnik, organist pri svetem Vidu.
Sin je—
Pri družini Anthony in Dors, thy Valenčič na 1107 E. 68 St. so kupili krepkega sinčka. Dekliško ime matere je bilo Šubel. Mati in sinko sta zdrava, čestitamo.
Dvor Baraga 1317 COF—
Ker je v petek 15. aprila veliki petek, ne bo redne društvene seje. Finančni tajnik bo pobiral samo assment in sicer od 6 do 7 v navadnih prostorih.
Prestala operacijo—
Rose Želodec, 989 Audison Rd. se nahaja v Lutheran bolnišnici, kjer je v torek srečno prestala operacijo. Obiski za enkrat še niso dovoljeni.
“Svobodna Slovenia”’ je Hal naših ljudi v Argentini. Naročite ga pri upravi Victor Martinez, 50, Buenos Aires, Argentina.
Ante Šumanovič umrl
Rosario, Argentina. — V bolnišnici Caridad je umrl Dr. Ante Šumanovič, bivši odvetnik na Hrvatskem. Pokojni je bil po drugi svetovni vojni še v Jugoslaviji in je delal kot organizator poljedelstva v Vojvodini v službi Titove vlade. Kasneje se je uprl titovskim metodam, branil mnoge obtožence in tudi soobtožence nadškofa Stepinca. Vsled nekega zagovora na sodišču so komunisti sklenili, da ga spravijo s sveta. Prijatelji so pa Dr. šumanoviča pravočasno obvestili in uspelo mu je da je pobegnil. Bežal je preko Italije in končno našel svoje pribežališče v Argentini. Bil je 56 let star. živel je v veliki bedi, ker ni mogel dobiti nikake prave zaposlitve in zaslužka, pa tudi zdravje mu ni več služilo.
Razkol med pravoslavno duhovščino v Srbiji
Belgrad. — Vlaida je dobila nekaj opore v kongresu pravoslavnih duhovnikom, ki so osnovali nekako organizacijo duhovnikov pravoslavne cerkve, ki ima namen podpirati socijaliza-cijo in komunistični režim v Jugoslaviji. Večina pravoslavnih škofov in patrijarh so proti tej organizaciji, ki jo vodita dva duhovnika žečevič in Smiljanič ki sta že od vsega začetka s komunisti. v
Ne krajšajmo življenja ne sebi ne drugim. Ne trpimo nobenih predrznosti v prometu.
Ameriška Domovina
»i f A^nrTg''f7,rr',np*,*»SwiLZis^
(JAMES DEBEVEC, Editor)
SK7 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
APRIL
WW MON TVE WSD THU FRI SAT
I 2
3 4 5 6 7 8 9
IO II 12 13 14 15 16
I 17 l8 19 20 21 22 23
J 24 25 26 27 28 29 30
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 73 Wed., April 13, 1949
V velikem tednu
Malokatera doba j& bolj močno pokazala kot sedanja, da je samo nauk o človekovem nadnaravnem namenu odrešilen in pravilen tudi za to življenje. Malokdaj se je bolj očitno videlo, kot sedaj, da samo nauk o nadnaravnem namenu človekovem, daje spoznanje in ustvarja tudi za to družbo pravila, ki delajo srečne posameznike in narode, načela, ki ohranjujejo pravičen mir med narodi in socijalen mir med stanovi in drugimi skupinami, ki so sicer tekmeci v pridobivanju dobrin, ki delajo življenje vsaj za občutje srečnejše.
Danes na resničnem vsakdanjem življenju vidimo in z milijoni živih prič je dokazano, da matgrijalistično razumevanje življenja vodi dosledno v suženjstvo in uničenje vsakega človeškega dostojanstva. Materijalistično razumevanje življenja je danes uresničeno in uporablja se' dosledno in neusmiljeno v komunističnem redu. Človek je v komunistični državi toliko vreden kolikor komunističnemu redu koristi. Ceni se človek prav tako kot blago, kot mrtve stvari, ki so vse tudi državna last. Čuvanje življenj ni samo po sebi nič bolj važno kot čuvanje premoga ali kamenja, važno je samo, kaj komunistična država v tistem tre-notku bolj potrebuje. Človek postane suženj, slabši kot suženj, postan^ blago, ki je na trgu in čigar cena se določa po zakonu ponudbe in povpraševanja.
Človek, ki komunizmu noče služiti, je za komunistično držvo, kot pokvarjeno blago za trgovca ali drugega lastnika. Tako blago je treba predelati in zasilno uporabiti kak drugotni namen ali pa uničiti. Tako dela komunistična državna oblast z ljudmi, ki se, ne primejo komunističnega nauka in nočejo služiti komunistični državni mašini. Taki morajo biti uporabljeni in izrabljeni za komunistično družbo, kolikor se da, v taboriščih za prisilno delo ali pa pokončani.
Komunistična družba nam je strašen zgled kam zabrede človek in narod, ki je zapustil Boga in njegov nauk o namenu človekovem, Boga in njegov nauk o življenju. Človek sam je ustvaril ta red, ki je za človeka tako strašen, da bi bolje bilo, da ne bi živel, tako strašen, da si milijone ljudi želi ognja in meča in vojnega razdejanja, samo da bi bili rešeni tega pekla, ki je prišel nad nje kot “raj” brez Boga.
Ko dan za dnem čitamo izpovedi prič o strahotnem življenju za železno zaveso, se nam pač mora Vzbuditi vtis? da živimo v zelo kritični, zelo nevarni dobi.
Razloga je več kot dovolj, da te, dni, ko kot kristjani padamo pred križ in premišljujemo trpljenje Našega Gospoda Jezusa sprejmemo strašne zglede sedanjega brezbc«, žnega sveta kot pobudo, da v tej deželi, v naši domovini, p naših družinah, v naši soseščini ne bomo dovolili da bi zmagalo brezboštvo.
Čej verujemo, da je Božji Sin resnično umrl na Križu za nas, moramo po tej veri ravnati. Če vidimo temo in grozo, ki je usoda človekova, kadar pade v tiranijo komunističnega reda, se mora vse vpreti v nas ob misli, da bi kjerkoli kjer bi morali mi živeti ali pa naši otroci, zavladala ta oblast brezboštva.
Če pred križem pomislimo, da naša rodna domovina trpi v tej največji in najgloblji nesreči Človeštva, trpi potem, ko je žrtvovala svoje najboljše sinove in hčere, da bi se rešila, nas mora prevzeti pač ogenj vroče prošnje molitve, da bi Bog kmalu dosegel namen, ki ga je s to nerazumljivo žrtvijo Slovenije imel in da bi odrešil naš narod, naše drage rojake, vse krščanske narode in vse ljudi tega, današnjega duhovnega in telčsnega trpljenja.
l am, tesno ob Križu ne bo težko očetom in materam dobiti moči za vsako žrtev, ki bi jo še Bog zahteval od nas za naše odrešenje od komunizma. Tam premišljujemo čudoviti sklep nebeškega Očeta, da je svojega edinega Sina dal na sramotni križ pribiti za naše spoznanje vrednosti življenja po božjem redu in v naše odrešenje. Tam oče in mati more zaslutiti koliko je trpel Oče-Bog, koliko je krvavelo srce Matere Marije. Če Bog sam ni mogel najti nižje cene za Odrešenje sveta in rešitev naše sreče, ni nobena cena prevelika, ki jo zahteva od nas, da to srečo očuvamo nam in potomcem, da jo zopet pridobimo našim bratom in sestram tam po tisti prelepi zemlji, kjer so spomini naše mladosti ali pa kjer vsaj potuje naša fantazija, ko slika povest življenja naših staršev in prastaršev, ki so iz Evrope prišli v to deželo sreče iskat. Tam ob Križu je lažje napraviti trden sklep, da nam nikaka žrtev za rešitev vseh bratov v Kristusu ne bo pretežka in prehuda.
Sovražniki krščanstva in demokracije so zmagovali, ker so videli, da nas je strah. Odkar je demokratični svet pokazal, da razume, da je vredno riskirati tudi najnevarnejše operacije v zaščito svobode in preprečitev novega zasu-
žnjenja, je njih strah). Dokler bomo močni, bo zmagovala naša stvar. Največja in edina slabost, ki nas pokoplje v tem1 boju, je strah ali še bolje strahopetnost. Niti za kristjana niti za Amerikanca strahovanja ne sme in ne more biti, ko gre za vso vrednost življenja, ki nam je na križu pridobljena in s krvjo Božjega Sina odkupljena. Tudi njemu so prišle krvave, srage na čelo, ko je predobučtil bolečino ali zato je vendar mirno dal roke vojakom, da so ga zvezali, ker je moralo tako biti po Očetovi volji.
Ne ustraši se žrtve za bližnjega in zase kadar gre za osnovne vrednosti življenja in posebno ne boj se žrtvovati vse kar bo od nas tirjalo življenje v neposredno prihodnji borbi krščnsko-demokratičnega sveta s silami komunisti-čno-materijalističnega gospodstva teme.
S tem sklepom ustanimo od Križa letošnji Veliki Petek, pa bomo pravi kristjani in državljani kakršnih potrebujeta Amerika in krščanska družba narodov prav za sedanji čas.
Odpri srce, odpri roke. . .
P. Bernard Ambrožič
štiri pod streho. In zdaj mi JAMAR:
V prvih dneh aprila je zborovala v Genevi na Švicarskem IRO, to je mednarodna organizacija za begunce. To j e bila konvencija IRE, ki so se je udeležili zastopniki vseh držav, ki so članice te organizacije. Prvo in glavno besedo so pa imeli, kot je videti Amerikanei, zlasti generalni direktor IRO organizacije, William Tuck, in odposlanec Washingtona. Ge6.: Warren.
Kolikor je doslej znano, so razpravljali zlasti oi treh točkah :
1.	Kako hitro se da izvesti preselitev beguncev iz Evrope v nove domovine za morjem?
2.	Ali bo kazalo, da IRO res preneha s svojim delom v juniju 1950, kot je bilo previueno ob času njene ustanovitve?
3.	Kaj napraviti s tistmii be-bunci, ki še dandanes neprestano prihajajo izza železnega zastor ja v dežele na tej strani?
* * *
Zanimiva je za nas zlasti tretja tc|čka, čeravno ne najbolj pomenljiva. Najbolj pomenljiva je seveda prva: Kako hitro “prvotni” begunci smejo u-
pati na pot čez morje.-------
Kar se tiče novih beguncev, ki jih vsak dan nekaj da, je bilo zdaj prvič, da so se na letni konvenciji resno vprašali, kaj ž njimi početi. In pri tem so ugotovili dosedaj javnesti nepoznano dejstvo, .da naprej in napre prihajajo begunci v takem številu, da jih samo dvakrat toliko odhaja čez morje ali pa jih umrje, kolikor pr de novih'. . .
Zato je rekel George Warren, da je to dandanes poglavitna vprašanje, ki ga mora IRO vzeti v poštev. Presljevanje čez morje se vrši v preče j šn ji meri in se bo še pospešilo, toda število beguncev se ne krči v taki meri, kot j e bilo pričakovati, ker novi sproti nadomestujejo stare.
* * *
Težave s temi novimi pa niso samo v tem, da jih je pač treba spraviti ped streho, jih hraniti in oblačiti. V novejšem času ne prihajajo samo taki, ki so bili od začetka proti komunizmu, pa so šele pozneje spoznali, da ne morejo živeti pod njegovo vlado. Zdaj prihajajo tudi bivši hudi komunisti ali vsaj “sopotniki”, ki so prišli navzkriž z vladajočimi komunisti radi spora med kominformo in domačo “komunistično reakcijo”. Ne samo iz Tit ovine prihajajo taki, ampak tudi od drugod. Ti ljudje imajo lahko na vesti mnogo naj hujših komunističnih grdobij, zdaj se pa seveda skušajo narediti lepo nedolžne kot angelčki, iščejo zaščite pri zapadnih oblastnikih in se predstavljajo kot “žrtve totalitarne vlade” . . .
« • •
Pismo iz stare domovine po-3: Nič veselega ne vem poro-ati. Dne 26.. februarja je umri cof Tomažič. Kap, ki ga je cmovno zadevala, je bit« kon-10 zanj usodna. Njegov položni škof Držečnik je pa za-rt. Tako je škofija pcpolno-la osirotela. Duhovnikov je nerom več zaprtih. Samo na eželnem sodišču v Ljubljani
jih je 75. Na osem let je bil qbsojen župnik na Se'u pri Kamniku, Anton Pavlič, ker ni hotel prelomiti spovedne molčečnosti. Nekateri drugi pa morajo hoditi na “prostovoljno delo.” Števila ne morem povedati Cerkve, ki nimajo duhovnikov, pa morajo' ostati zaprte noč in in dan. Izgovor za to odredbo je — da bi se ne zgodilo kako onečaščenje! Pomisli, kako “skrbi’ naša slavna vlada za -čast božj o . . .
* * *
V imenu pisavca in vseh bralcev teh vrstic izraža ta kolona iskreno sožalje predsedniku LIGE KATOLIŠKE SLOV. AME-R1KANCEV, g. kanoniku Omanu, ob smrti njegove ljubljene sestre, Mrs. Blenkush. Njegovemu nečaku, Rev. Blenkushu v Denver j u, pa k izgubi dobre matere. Zapozneli so ti izrazi sožalja, to je res, pa bosta gospoda že razumela, da pri obilnemu poslu Človek marsikako novico prezre o pravem času, pa zato nič manj globoko ne čuti, ko novica pride do žive zavesti. Rajnka je brez dvoma dobro spravljena, žalujoče pa zna Bog najbolj očetovsko tolažiti.
* * *
Zapisal sem že, da je za nas zdaj najbolj važno v zadevi beguncev, da jih spravimo čez morje. In ker smoi Amerikanei, je važno( da jih Spravimo kolikor mogoče veliko v Ameriko in napravimo iz njih— Amerikan-ce. Nekateri se res zelo potrudijo, da bi jih spravili sera kar največ. Eden. takih naših blagih rojakov je Mr. John Dolčič v Girardu. Saj ga po večini vsi poznate. Ne mislim reči, da je edini, ki zasluži pohvalo. Ampak zanimalo vas bo, če povem, ha jih je že toliko sprejel, da ga je škofijski direktor klical na odgovor in mu rekal, naj “zaštapa’’ to podpisovanje. Šele ko je John dopovedal direktorju, da mu jih je nekaj ušlo v Argentino, se je dal (hudi mož) pogovoriti.
* * *
Drugo pismo iz starega kraja pove: Davki in rekvižicije so tako visoke, da je šlo po Notranjskem že velike' kmetov v kolhoze, ker ne morejo plačevati davkov. Saj to je namen komunistične vlade. Na Gorenjskem se še precej drže, ker prodajaj o les in tako spravijo skupaj denar za davke. Toda to početje smatra vlada za upor in skuša najti način, kako bi kmete tudi na Gorenjskem pognala v kolhoze. Raznesla se je vest, da se Tito bavi z idejo, osnovati koalicijsko vlado s šubašičem, Marušičem in Grolom. Pogajanja se seveda drže v vsej tajnosti. Čuje se, da je Tito vsak dan bolj nervozen in nasilen. Niti Kardelj in Moša Pij ude se ne čutita več varna pred njim. Zmerom več “izrazov vdanosti” hoče imeti. (Pisano začetkom marca.)
* * * ,
Zdaj pa še nekaj o Mr. Dolčiču. Ko je videl, da sam ne sme več sprejemati beguncev, je začej hoditi okoli drugih rojakov in med njimi nabirati “sponzorje”. Kolikor dozdaj vem je spravil na ta način že
prihaja pod tipke tudi ime: Louis Gerbec iz Gowande blizu Bufala. Mož je tam “Chief of Police”, prijateljev ima po svetu nič koliko, pa jim tudi priporoča begunce. Ce se ne motim, je tudi on že štirim dojil delo in stanovanje. Najbrž ni lepo, da le ta dva omenjam, pa zaenkrat mi podatki u drugih zaslužnih niso dovolj znani, da bi zapisal še kakšno ime, čeprav se mi nekoliko zdi, katera bi bilo še treba zapisati. Pa lahko iše drugič, če zberem dovolj informacij.
* * *
Bral sem, da podružnica Slovenske Ženske Zveze v Indianapolisu pripravlja prireditev za begunce. Bog daj veliko uspeha ! Ne vem, zakaj se zmerom tako razveselim, kadarkoli vidim, da se žene od te Zveze ženejo za begunce. Morebiti zato, ker je pred nekaj leti tako zelo kazalo, da bo ta organizacija do konca potegnila v nasprotno smer . . Bili so žalostni časi takrat. Saj bi jih niti v misel ne jemal, pa ker je zdaj vse drugače, se že sme omeniti. In JE drugače, zelo drugače! Saj že takrat ogromna večina v Zvezi ni potegnila z “uradno” smerjo pri vodstvu, toda precej zbeganosti je bilo in žene niso vedele, kako učinkovito in hitro ustaviti tisti tok. V prvi vrsti gre seveda čast in zasluga članicam in podružnicam v Clevelandu — saj itak vsi veste. V mislih in čustvovanju 'so že davno s teni itudi drugod, mala več DEJANJ bi pa še bilo želeti.
* * *
Še iz enega pisma iz stare domovine: Morda ste v Ameriki čitali o ‘Tjudiskem sestanku”, ki je bil v Slovenski Bistrici prirejen zoper župnika Ivana Šolinca. Eden glavnih očitkov jebil — ženskarstvo! Toda jaz moža prav dobro poznam, pa tudi drugi, in vsi vemo, da je ta očitek popolnoma iz trte zvit. Drugi očitek je ta, da je med vojno organiziral ustaše, toda splošno je znano, da tiste čase ni nikoli stopil na hrvatska tla. Vsi govorniki na sestanku so bili tujci, domačini se pa niso smeli oglasiti v župnikov zagovor. Vsa njegova krivda je v tem, da je jako vplivna oseba v fari in okolici, zato so se pač spravili nadenj in mu naprtili toliko grehov. Tako začno zoper vsakega, ki se ga hočejo znebiti . .
* # *
Da se povrnem k Slovenski Zvezi: Prihodnji mesec bo imela ta organizacija svojo konvencijo. Velike so priprave, veliko se pričakuje od te konvoicije. Jaz si di'znem položiti na srce delegatinjam eno misel ali dve: PRVA: Ali ni že čas, da se tudi “uradno” od strani vodstva prizna, da so šle rakom žvižgati vse nekdanje fraze o “‘slovanstvu’’ pod komunizmom in o “svobodi vere” pod komunizmom . . in o “begunskih izdajalcih” in še več takih reči. Ali n i torej čas, da ta K A TO LISKA organizacija krepko in brez pridržka izjavi svojo solidarnost i drugim katoliškim mnenjem v Ameriki in po svetu? — DRUGA: Ne bo dolgo, ko pridejo žene in dekleta iz begunstva med nas v precej lepem številu — ali bodo povabljene, da postanejo članice Zveze? Pa kako naj gledajo na to povabilo, če bodo še sedele v glavnem odboru take, ki so nekoč javno (zdaj pa morda sa-jno še bolj tajno) metale blato na te žene in dekleta, ki bodo kmalu “eligible” za vstop v Slovensko Žensko Zvezo . . .? De-legatinje, mislite na to, ko 'boste volile!
------o-------
Pa jo je pogruntal
Učitelj: “Kateri del človeškega telesa je naj plemenitejši?” Učenec: “Koža,” Učitelj: “Kako pa na bo, misel prideš?” Učenec: “Ker celega človeka vkup drži.”
Pisma iz Argentine
Drugo pismo
Ko imaš stanovanje,, si šele napol človek. Dobiš štiri prazne stene. S sabo nimaš drugega, kot nekaj obleke in koce. Sipaj b°š na tleh še precej časa. Iz zabojev si boš naredil mizo, ali vsaj stolčke. Zopet bo tvoje stanovanje nov tabo-riščni-“kurnik,” samo toliko slabši, da boš spal na tleh, ne na vojaških posteljah. Potem boš šel na lov iz,a službo. Če si obrtnik, dobiš odlično mesta takoj; pulili se bodo za tebe in le dobro plačali. Nove Slovence razmestijo že tisti, ki so prišli pred njimi. Ob mesecu imaš denar. Postelja pride v hišo, kuhinj siko posodje; drugi mesec že omara itd. Čez nekaj mesecev imaš že novo obleko, svetle čevlje, izlikan si kot “Amerikanec” in prideš k naši na Belgrano že kot gospod. Tiste rumene angleške in ameri-kanske vojaške srajce, v katerih si bil vsa ta leta, imaš kvečjemu še v delavnici ali doma, pona j večkrat pa so že predelane — v cunje.* Tako se uredi tudi vsak delavec, če seveda ni prestar. Nad 45 let stare tež-žko jemljejo v tovarne zaradi tukajšnje socialne zakonodaje, da te po 3 mesecih delodajalec ne more odpustiti. In nihče ne mara starih. Pa tudi dobe službe, čeprav slabše plačane. Za naša dekleta se pulijo, pa nočejo iti za “gospodinjske pomočnice”, temveč v tovarne, zlasti tekstilne, čokoladne, krušne iti, itd, kjer ima potem vsaj nekaj prostih ur. Če gre katera gospa za kuharico, doni stanovanje tudi za moža, tudi hrano zanj.
Služb je 'dovolj. Pač pa kdo naleti boljše, kdo slabše. Dobro pa je to, da je tu navada, da lehko vsak čas izbereš drugo službo, in skačeš iz “facha v fach”. Danes si tesar, jutri zidar, potem težki delavec —kar znaš in kjer te bolje p ja čaj o. Najtežje je za inteligenco. Zaradi jezika ne morejo v argentinske inteligenčne poklice, toda tudi če debi delo v kakšni tovarniški pisarni, je siabše plačan kot delavec in se mu ne izplača. Tudi tisti, ki gredo v angleške službe (v pisarne), so tam slabše 'plačani kot pa strokovni delavci. Toda kakor hitro začneš služiti v pesih nisi več “na psu”, temveč vate prihaja volja in veselje in v nede-deljo ne greš več mimo oštarije. Postal si — človek: zopet v potu svojega obraza služiš svoj kruh v — svodobi. Nisi več jetnik in “taboriščnik,” zopet razpolagaš s svoijm prostim časom, kakor si poželiš Zopet si vstanavljaš dom: soba dobiva pohištvo in videz domačnosti ( če imaš seveda tu svojo družino). Če pa nimaš tu družine ostaja tvoja soba taka, kakor je bila prve mesece: ima mizo in stol in morda omaro, ves drug denar pa gre — za pakete v domovino. Kot človek si zopet oče in mož, čeprav tako deleč od njih. Vsak mesec gredo paketi, ki si jih odtrgaš od svojega užitka, tvojim domačim in sii neizmerno srečen, ko dobiš sporočilo, da so jih sprejeli. Staro “izseljensko vprašanje” je zdaj stopilo v novo razvojno fazo: izseljenci naj skrbe za one, ki so ostali doma. Tega se zaveda tukajšnji imiigrant in izpolnjuje svojo družinsko dolžnost — preskrbovalen družine z čudovito vestnositja — ter ves zaslužek gre z ljubeznijo in hrepenenjem v domovino. V tej darežlji-vosti je nam dala svetel zgled severna amerikanska emigracija, ki je že nam storila toliko dobrega, pa naj bi mi v podpiranju svojih zaostali za njo?
Po enem letu odhoda iz “Hotela” povprečni slovenski emigrant (če nima družine doma) hrani že denar v gotovini in iz teh je že vstala misel po — hranilnici; na drugi strani pa kupujejo “na dolgoročne obroke” parcele v okolic: Bue-
nos Airesa, pa tudi v notranjosti, zlasti v pokrajini Misi-ones, kjer je zmelja ceneje. Kažejo se že obrisi, 'da bo v predmestju Lanus počasi nastala sternjeno no v a - slovenska naselbina v Buenos Airesu. Župni-riika že imamo: č. g. Hladnik se bo preselil tja kat duhovni pastir (za kar je že imenovan) in okrog njega bo zrast! a — nova slovenska “vas” delovno predmestvo.
Ali nismo podjetni?
-------o------
Spomini na Veliko noč tam doma
Cleveland, Ohio. —Ko se vrne v deželo težko pričakovana pomlad in ko se vsa narava veseli prebujenja, se v tem času vrnejo tudi velikonočni prazniki, ki nam obude zlate spomine na brezskrbno mladost, ki smo jo preživeli tam doma v krogu svojih staršev, bratov in sestric. Kako lepo je zelenel domači vrt, katerega so krasile prve trobentice in marjetice. Kako ponosno so gospodinje pekle velikonočne pogače in kolače in dekleta pa so si skrbno pripravljale jerbase in obleko, da se bodo čimbolj postavile, ko bodo nesle “žegen”.
Vsaka je hotela biti naj lepše opravljena in z naj lepšim jer-basom na glavi. Kako ponosno so stopale proti cerkvi in zopet kako so hitele po blagoslovu domov, kajti veljalo je pač, da tista, ki se bo prva vrnila domov, tista se bo prihodnji predpust gotovo poročila in tako postala sama svoja gospodinja. Taka domišljija je očarala slednjo dekle.
Kdo bi ne poletel na velikonočno nedeljo v duhu tja, v tisti nam tako ljubljeni kraj, kjer smo užili toliko nedolžnega veselja — v hišico očetov, kjer nam je tekla zibelka. V domačo vas, v cerkev, kjer smo prejeli prvo sv. obhajilo. Cerkev in šola, kamor sem j«z hodila, je danes porušena — uničila je oboje zadnja vojna Bog ve, če jo bodo še kdaj pozidali! Kako glasno je vabil veliki zvon iz zvonikovih lin vse farane k Vstajenju. Vse je bilo okrašeno in vsak se je hotel vsaj o veliki noči postaviti v novi obleki. Kar šumelo je, ko so žene in dekleta hitele v cerkev. Fantje so postavi j li s šopki za klobukom in že potoma v cerkev sekali in trkali .pirhe Vse je bilo zadovoljno in veselo. Nihče nam ni kalil tega svetega veselja. Delali smo pač kot smo vedeli da je prav v miru in ljubezni med sosedi
Kdo se je sedaj drznil in zasej ai sovraštvo med naš miroljuben narod, ki sedaj razkropljen tava po vsem svetu. Premnogi so morali zapustiti vse tujcu: 'dom in lepo slovensko deželo, katero so krasile lepe bele cerkvice po gričkih in glasno pričale vsemu svetu, da je ta rod služil Bogu in Mariji mnoga stoletja. Danes po so premmogi odtrgani od svojih dragih, družine razkropljene in se pehajo za kruhom po širnem tujem svetu.
Sovražnik je vzel vse, a vere pa ni mogel vzeti in to je mnogim v veliko tolažbo. Dragi Slovenci širom, sveta, združimo se v duhu na veliko nedeljo in prosimo našega poveličanega Odrešenika. da že skoro da svetu tisti mir, s katerim je On pozdravil svoje učence po svojem vstajenju in naj On pošlje sv. Duha tistim, ki vladaje ljudstvo, da spoznajo svoje zmote in dajo ljudem prostost po vsem svetu; da bodo zopet po naši Sloveniji zadoneli zvonovi po hribih in dolinah in zopet, kot nekdaj, vabili vernike v božji hram: Pridite vsi, vstali smo, naša vera je zmagala, bili smo tepeni, umorjeni, bi! je veliki petek, tema radi zmešnjav, ki se danes vsiljujejo ljudem. Vedimo, da ima Bog vedno dobre namene in urejuje vse nam v korist.
K sklepu želim vsem čitate-Ijem Ameriške Domovine prav vesele velikonočne praznike.
Mrs. Apolonia Kic.
A. S. Puškin:
Kapetanova hči
obrnil proti
Mahoma se je materi:
“Avdotja Va.siljev.na, koliko je star naš Petrček?”
“Pravkar je stolpi! v sedemnajsto leto,” je odgovorila mati. “Petrček se je rodil prav v onem letu, saj veš, ko si je zlomila nogo teta Naštasija Gerasimova, in ko je še . .
“Dobro,” ji ipretrga oče govor, “čas je, da ga pošljemo v službo. Naletal se je že dovolj po poselskih sobah, dovolj je lazil za golobi.’’
Misel na bližnji razstanek z menoj je tako porazila mojo mater, da ji je padla žlica v kozico, iln solze so se ji potočile po licu. Kar pe se mene tiče, bi težko opisal kdo moje veselje. Misel o službi se je zlivala v meni z mislimi o svobodi, o radostih petenburšikega življenja. Predečeval sem si samega sebe kot gardnega častnika, kar je bilo po mojem mnenju vrhunec človeške sreče. Moj oče navadno ni izpreminjal svojih sklepov, tudi ni okladal njih izpolnitve. Dan za moj odhod je Ibil določen. Na predvečer je rekel oče, da hoče pisati mojemu ipfrihodmj emlu načelniku, in je zahteval peresa in papirja.
“Ne pozabi, Andrej Petrovič,” je rekla mati, “pozdraviti kneza B. tudi od moje strani, reci mu, da se nadejam, da ne odtegne svoje naklonjenosti.” “Bedastoča!” je odgovoril oče in se namrgodil. “Čemu bi pisaril knezu B.?”
“Saj si vendar rekel, da hočeš pisati načelniku našega Pe-trčka.”
“No, in kaj |zia to?”
“I no, Petrov načelnik bo vendar knez B. Kaj Peterček ni vpisan v iSemjonovski polk?” “Vpisan! Kaj me briga, če je tam vpisan? Peter ne pojde v Peterburg. Česa bi se naučil, ako bi služil v Peterburgu? Zapravljati in neumnosti uganjati! Ne, v armadi' naj služi, naj nosi tornister in duha smodnik, da bo vojak, ne pa lenuh., v gardi! Kje je njegov list? Daj ga sem!”
Mati je poiskala moj potni list, ki ga je hranila v skrinjici poleg srajce, v kateri so me bili krstili, in ga je podala očetu is tresočo roko. Oče ga je pazljivo prečita!, ga položil pred se na mizo in začel pisati pismo.
'Mene je mučila radovednost: kam neki me odpravljajo, ako ne v Peterburg?
Ves čas nisem umeknil oči od očetovega peresa, ki se je premikalo preedj počasi. Naposled je končal, zapečatil pismo obenem s potnih listom v en zavitek, snel naočnike raz noša in me pozval pred se, rekoč: “Tukaj imaš pismo na, Andreja Karloviča R., mojega starega tovariša in: prijatelja.. Pod njegovo načelništvo v Orenburg greš služiti.”
Tako so se torej zrušile vse moje blesteče nadeje! Mesto veselega peterburškega življenja me je čakal dolčas v mrt-
vih, oddaljenih krajih.’ Služba, o kateri sem pred eno minuto mislil z navdušenjem, se mi je zdela zdaj bridka nesreča. A vsak ugovor je bil zaman.
Drugi dan zjutraj je že stala popotna kočija pred vežo: vanjo so položili moj kovčeg, zabojček priprav za kuhanje čaja in celo zalogo lžemqlj ter paštet — zadnja znamenja domačega cartanja.
Starši so me blagoslovili. Oče mi je rekel:	“Srečno% Peter.
Služi svesto, komur prisežeš; ubogaj predstojnike; ne prilizuj se jim; ne vsiljuj se v službi; ne odteguj se službi in pomni ipjrisloviico: ‘Varuj obleko, ko je še nova, in čast z mladega.”
Mati me je jokaje prosila, naj si varujem zdravje, a Save-Ijiču je naročala, naj skrbi za otroka. Obleki so me v zajčji suknjič in povrhu še v lisičji kožuh. Nato sem sedel s Savelj ičem v kočijo in ;se s solznimi očmi odpravil na pot.
Še it s o noč .sem' prišel v Simbirsk, kjer sem moral ostati eno noč in' en dan, zakaj Saveljiču je bilo naročeno, nakupiti nekaj potrebnih reči. Vstavil sem se v gostilni. Saveljič se je na vse zgodaj odpravil v prodajal-Naveličal sem se že bil gle-
Upor v Guatemali
Guatemaal. — Vlada Guate-male objavlja, da se je pojavil upor proti sedanji vladi. Upor se širi ob mehiški meji. Mehiška vlada in lada uGatemale sta zaprli mejo, da bi bilo tako la je upostaviti mir. Doslej poročajo, da sta v posameznih 'praskah redne policije z uporni ki bila dva človeka ubita.
DELO DOBIJO
Delo oskrbnika
Moški, ki se vsaj malo razume na brušenje žag dobi delo. Dobra plača od ure. Vprašajte pri F. Zimmerman Co., 2d40 W. 110 St.	(75)
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Mirna družina, 4 odrasle osebe nujno rabijo 4 ali več sob. Kdor ima kaj, naj pokliče KE 4717.	—(77)
Grocerija in mesnica naprodaj
Grocerijska trgovina in mesnica na vogalu dveh cest, dela prometa $4,000 mesečno, blizu sv. Vida cerkve, V zadnjih 30 letih je imela trgovina samo 2 gospodarja. Naslov v uredništvu tega lista.	—(77)

BO.VOU MT
VITAMtifSt
ctisriKt i*
k, fe •* MOUOK
TŽJrr&irt
IWU VITAMIN 6AP81HIS
,A Ofl*A*Ooy (fcranJ) Mu*-Ifbte VacHNtH CoptM* *v*ry day. faibh« Ac bsuta «WSy te« tf &c tv* vttcmtm who«a r*>
Ott OMfeUta* {brotMO

ne.
dati z okna na umazano uličico, zato sem začel hoditi iz ene sobe v drugo.
Prišedši v biljardno siobo, sem zagledal visokega moža kakih petintridesetih let, dolgih črnih brk v nočnem plašču, s kijem v roki in pipo v ulstih. Igraj j e z natakarjem, kateri je vselej, ako je dobil igro, izpii čašico žganja, a kadar je izgubil, je moral vsakokrat zleZti po vseh štirih pod biljardho mizo.
Začel sem gledati njuno igro. Čim dalje je trajala, tem pogosteje se je ponavljal izpreli od po vseh štirih, dokler ni ostal napolsled natakar pod mizo.
Gospod mu je še zaklical nekaj krepkih izrazov, podobnih nagrobnemu govoru, potem pa se je obrnil proti meni in me povabil, naj igram ž njim partijo. Jaz sem mu odgovoril, da ne znam. To se mu je vidno čudno zdelo. Ozrl se je name nekako is, pomilovanjem; no, vendar se je razpletel med nama pogovor. Zvedel sem, da se on imenuje Ivan Ivanovič Zurin, da je ritmojster v * * * huzarskem polku in da je zdaj v Simlbirisku zaradi vojaškega nabora; nastanjen 'pia da. j e v tej gostilni.
Zurin me je povabil, naj ž njim obedujem' — obed bo sicer vojaški, a naj se zadovoljim z malim. Z veseljem sem se mu pridružil. Sedla sva za mizo. Žurin je veliko pil iin tudi mene silil, češ, da se moram navaditi na službo; pripovedoval mi je vojaške dogodbe, katerim sem se smejal, da bi bil kmalu počil; slednjič sva vstala izza mize kot najboljša prijatelja. Nato se mi je ponudil, da me hoče učiti biljardirati.
“To je v naši službi neobhod-no potrebno, je rekel. “Na pohodih prideš, na primer, v kako mestece — s čim bi si preganjal dolgčas? Zmerom vendar ne moreš (pretepati Židov. Nehote greš v gostilno in igraš biljard, iziato ga pa moreš znati!”
Popolnoma , sem bil o tem pireverjein! .in sem se začel z veliko unemo učiti. Zurin me je glasno bodril, čudeč se mojim uspehom. Po kratkem učenju mi je že svetoval, naj igram za denar, iin sicer ipo grošu, ne radi dobička, amjpakda se vsaj ne bo. igralo zastonj ker je — kakor se je izrazil — zelo grda navada.
Pristal isem tudi na to m Zurin je naročil punša ter me silil, naj pokusim, ponavljan venomer, da se moram privaditi na službo, a kaj je služba brez punša! Ubogal sem ga. Med tem sva
Opremljena soba
V najem se odda opremljena soba poštenemu moškemu ali ženski. Vprašajte na 1070 E. 61. St.
Stanovanje se odda
Stanovanje, 4 sobe, kopalnica in garaža, se odda v najem odrasli pošteni družini. (V col-limvoodski naselbini). Za naslov vprašajte v uredništvu tega lista.	(75)
Opremljena soba in kuhinja
Samskemu moškemu ali zakonskemu paru brez otrok se odda v najem opremljena soba kuhinjo. Za podrobnosti vprašajte na 1193 E. 61 St. (spodaj).	—(73)
Hiša naprodaj
V bližini E. 185. St. hiša z 9 sobami, se lahko rabi za 2 družini — vse na novo pobarvano in papirano in sploh vse v najboljšem stanju. Ima tudi beneške zastore, “storm” vrata in okna, 2 garaži. Proda se po zelo zmerni ceni. Samo $11,-900.00.
Kovach Realty
960 E. 185. St.
(85)
Kadar potrebujete zavarovalnino
oroti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na
L. Petrich — IV 1874
19001 KJXDEER A V*.
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 SU KE 658i
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA
John Slapniki
ki je preminul in se preselil v večnost dne 12. aprila 1948.
Eno leto je že minulo, kar srce Tvoje ne bije več, smrt ti vzela je življenje, končala Tvoje je trpljenje.
V grobu tihem mirno spiš, v kraju večnega miru, dokler ne pokliče trombe S’as, vse k novemu življenju.
Tvoja žalujoča SOPROGA.
Cleveland, O. 13. aprila 1949.
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke.
(r
VI
Išče stanovanje
Mlad, slovenski zakonski par z 2 otroki želi dobiti stanovanje 4 do 6 sob (spodaj) v St. Clair ali Collinwood slovenski naselbini. Pokličite EX 8798.
—(75)
Išče stanovanje
Išče se 4 ali 5 sob za 2 osebi, najraje med St. Clair Ave., in Superior, Pokličite EN 6946 po 5 uri.	/	(73)
Christiana Lodge and Cottages
Edwardsburg, Midi.
The Lodge has 30 rooms, with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower1 and toilet. Central dining room with Amer ican-European cooking.
All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112.
Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIC KRAŠOVEC, Prop.
Phone 9126F5
P.O. Edwardsburg, Mich
Zakaj bi trpeli na OTRDELIH ŽILAH IN REVMATIZMU!
The M.C.D, Corp. ima dva nacionalno znana kemista, Dr. Albert Fisher in Dr. I. Lewis, ki sta po več letih preskušenj, odkrila in zdravniško preskusila SUMAN, novo zdravilo, ki premaga bolečine radi otrdelih žil in ravmatizma. NA TISOČE TRPEČIH GA HVALI. Zdravniki v bolnišnicah govorijo o SUMAN, zdravilu, ki hitro olajša bolečine otrdelih žil, rvematizma in mišičevja, kot eno največjih razkritij našega časa.
“Jaz ne morem priporočiti boljšega zdravila kot SUMAN mojim bolnikom, ki trpijo na otrdelih žilah in revmatizmu,” je rekel Dr. A. F. clevelandski zdravnik (.njegov naslov je v našem uradu).
Casimir Obuchawski, 1040 Wheelock Road, Cleveland, O. piše deloma: “Več kot 8 let sem trpel na revmatizmu. Poskusil sem vsako-jaka zdravila, pa ni bilo nič boljše. Odločil sem poskusiti SUMAN. Bog vas blagoslovi za to čudovito odkritje, ki mi je v nekaj dneh olajšalo bolečine. Po treh tednih sem bil čisto ozdravljen. Zdaj lahko opravljam vsako delo.”
Poskusite to čudodelno zdravilo. NE TRPIITE ŠE NAPREJ NA O-TRDELIH ŽILAH IN REVMATIZMU.
SUMAN kroglice stanejo $3.00 škatljica. Prebivalci Ohio naj dodajo 9 centov za državni davek. Ako je naročilo plačano vnaprej, bomo poštnino plačali mi. Na C.O.D. naročila so stroški poštnine pnracunam.
Mi vam damo radevolje nasvete.
Naročite še danes. Pošl-jite pisma in naročila na naslov:
M.C.D. CORP.
1243 West 3rd St. Dept. H
Cleveland 13, Ohio
p8
B if B P3
B gf B r B r B r B r r
B r B
r
B
~~	r
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI
JOHN ZULICH
Insurance Agency
ZAVAROVALNINA PROTI VSAKI NEZGODI Zanesljiva in točna postrežba
FRANCES ZULICH
18115 Neff Road
IVanhoe 4221
1
I
a
M 9,
M 9 M 9 M 9
4
9
4
9
9 M 9
4
9>
4
9
9
M
s<£|
9
4
9 »is 9
4
l
g« Cor. Saranac Rd. and East 152nd St.
ji	u-euB H
9	MUlberry 9885
4
9	TONY KLEMENČIČ, lastnik
M
Sl
Veselo Alelujo želi vsem odjemalcem in prijateljem
SARANAC SERVICE STATION
GULF GAS - OIL - BATTERIES - TIRES ACCESSORIES
0)
a
a
M
»ll
93-
M
pH
P E R U T NIN A ZA VELIK0N0Č!
Našm cenjenim gospodinjam se priporočamo, da si naročite razno perutnno pri nas. Imamo popolno zalogo vsakovrstne najboljše perutnine, živo ali sveže očiščeno.
Priporočamo se tudi za naročila za svatbe, bankete, zabave in druge priredbe. Vam postrežemo vedno prvovrstno in po zmernih cenah.
V naši trgovini dobite tudi najboljša sveža jajca.
MAPLE HEIGHTS POULTRY
ANDY HOČEVAR in SINOVI
17330 Broadway	Maple Heights, O
Tel.: Montrose 2369 — Na domu: Montrose 1917-J
Želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem vesele velkonočne praznke!
IN PRIJATELJEM
9
gf VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM
9
Ji
13
9 M 9
sS
B
9
93
9
"9 Ji
Simončič Slovenska
PEKARIJA
W
B
P8
B
W
B
W
B
W
K
W
B
ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI
lOZEGLAV'S BONDED WINERY
9
M
9
9
M
9
ji
9
Ji
9~
Ji
9
9
9
J!
9
9
si
9
Ji
9
Ji
9
M
9
J§
9
M
9
I
ii_
6010 St. Clair Ave.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
Mi popravimo fenderje ogrodje in prebarvamo avto, da izgleda kot nov. Večletna izkušnja je naša garancij a.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
FRANK CVELBAR, lastnik
6605 St. Clair Ave.	ENdicott 1633
Vesele velikonočne pra|z!nike
6724 St. Clair Avenue
UT 1-0282
Se prav lepo zahvalimo vsem za dosedanji obisk ter se priporočamo v bodeče Postregli vam bomo najboljše z dobro pecivo Se priporočamo za obilen p c set
nadaljevala igranje. |
9 ji 9 Ji 9 M 9 JI 9 Ji 9
IT 9 Ji 9 M 9 Ji 9
4
9*
M
Vesele velikenočne praznike
MIKE JALOVEC
B r B
r
B
r
B
if
B
r
B
r
B
r
B
B
B
r
gr
B
•r
B
gf
B
r
B
r
B
r
B
r
B
r
B
if
B
r
B
r
B
r
B
jf
B
B
r
B
if
B
r
B
r
B
if
B
r
B
r
B
if
B
r
B
r
B
gr
B
if
B
gr
B if B
6424 Spilker Ave.
ENdicott 3093
B
gr
B
gr
B
r
b
r
B
IZBORNRA DOMAČA GOSTILNA
VINO - PIVO - IN DRUGO
Se priporoča za obisk
r
B
gr
B
gr
B
B
r
B
gr
B
gr
B
r

IVAN JONTEZ:
PRISELJENCI
Povest iz kanadskega življenja


Julka se je vsedla na posteljo ter v 'zadregi povesila oči. Janez je strmel vanjo z vročimi očmi.
Vroč molk.
Nenadoma se je Janez čudno zasmejal ter prisluhnil. Cm doli vkuhinji in chednici so na moč bučni — igralci se nekaj prerekajo, ostali pa pijano po-
ka, ni mogel več nazaj. Tretje, leto po vrnitvi v domovino je začel poskušati — nu, vsi poskusi so se raizlbili ob gluhih ušesih ameriških konzularnih uradnikov.
Novi zakoni!—
Nu, okrog teh zakonov bi se dalo nekako priti — z denarjem. Zlati ključi še niso izgu-
več previden. Počakal je nekaj tednov — na svojo srečo. Kajti sosed je po njegovem računu jedva dbsegel New York, ko se je oblast začela zanimati za delovanje brihtnega agenta ter ga poslala na daljši oddih za mrežo. Marko, ki je bil že pripravil denar, je ostal lepo doma ter hvalil svojo previdnost, ki mu je ohranila lep denar. Nu, nekaj mesecev pozneje je Amerika vrnila soseda domovini — in Marko je sklenil, da ne bo poskušal priti v Dolarjo s pomočjo zlatega ključa.
Končno se je domislil Kanade. Mladeniči in možje so se tiste čase odpravljali v Kana-
v Kanado.
“Prodati nočem,” je dejal. “Ne ve se, kaj nas še doieti . . Dolg je plačan, najemnine bo vsaj za davke in popravila, če ne več. Človek mora biti zavarovan na vseh krajih.”
“Zakaj pa ne poskusite priti v Ameriko od .tukaj?” je vprašal Janez. “Pravijo, da ni težko priti tja.. Posebno, če človek zna angleški. Mnogo jih gre.”	i
“Preveč škakljiva stvar,” je menil Marko. “Primejo naj me, potem pa adijo Amerika in Kanada za zmerom! Star maček sem že in noče kap. Sicer se da
'šlo preko, toda veliko jih je bilo, ki se niti odkašljati niso utegnili na ameriških tleh. Znanec Tipe na pr. je bil prijet prvo viro, potem je čakal odrešenja v ječi sedem mesecev, nazadnje so ga pa. ddportirali. Ogrinčev Miha pa je srečno prišel preko k svojim sorodnikom, a se je čez eno leto prostovoljno vrnil v Kanado, bolan od vedhe bojazni, da ga primejo in deportirano. “Niti ene samcate mirne ure nisem imel tam,” je pravil. ‘“Zmerom sem bil v strahu, vsakega človeka sem se bal, če sem na cesti sre-se mi podjčal policaja, me je stresla mrz-Nazadnje niti spati ni-
riki.”
“Res, ni mi sile,” je priznal mož. “Delo je stalno, zaslužek ni bas slab in ko pride družina sem, bo še bolje. Starejši
dekleti bom pomožil, žena bo ■zaslužila nekaj z 1‘lbordarji”, mlajša punca bo pa materi pomagala.”
(Dalje prihodnjič)
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVELBAR, lastnik.
živeti tudi v | lica.
Kanadi, pa tudi Amerika ni sem več mogel. Nak, takega do v trapah in tudi Marka je dosti prida dandanes. Včasih življennja ne privoščim niko-
pografoila mrzlica. V Kanado! Kanada je v Amriki! Tudi
jo Julke skoro gotovo ne bo- bili svoje nekdanje moči, še od- Kanadi imajo dolarje! Velike do brž pogrešili.
Kri je vrela.
Janez je objel Julko ter jo stisnil k sebi. Ni se upirala. Glava ji je omahnila vznak in v očeh, ki so se vroče zableščale izpod trepalnic, je Janez videl gerti kri.
Ko je Julka odšla od Janeza, se je fant vročično zasmejal:
“Ha, ha, kako čudno se vse suče v tem kolobarju, ki n i pravimo življenje! — Tepci! — Le kdo je večji tepec —”
Čez čas ipa je cinično pristavil :
“Lahko sem zadovoljen z izidom: izgubil sem denar, toda denar tako ni nič prida, dobil sem ipa Julko . . Vredno je bilo moško izgubiti . . E j, Lesjak, mnogo večji tepec si, kakor si mišliš! Denar ni vse.”
V pcndeljek je Janez dobil delo v topilnici železa in tisti teden v soboto se je preselil k Hrvatu Marku, ki je imel v kratkem dobiti tja ženo in otroke; hišo je že vzel v najem, pohištvo je kupil kar od prejšnjega najemnika, da je imel vse pripravljeno.
“'Kuhali si bomo sami, dokler moji ne pridejo,” je dejal Marko Janezu, ki je bil s tem zadovoljen.
Seznanil se je z Markom pri delu, v tovarni.
Marko je bil -pred vojno in med vojno v Združenih državah. Po vojni se je vrnil v stari kraj k svoji družini. V Ameriko- se ni nameraval vrniti. V letih je že bil in zdelo -se mu je, da je že čas, da si privošči poštenega oddiha in počitka. V Ameriki je prigaral par tisočakov. Dovolj, da prikupi nekaj zemlje, popravi hišo in go-podarska poslopja, nekaj -pa dene na stran -za priboljšek. Pa se je Marko uračunal.
‘‘Ameriški dolarji so kakor krompir,” je -pravil Janežu. “Jeseni ga -pridelaš, spomladi je po njem. Kupil sem lep vinograd, popravil hišo, vse lepo prenovil in uredil, in — dolarji so skopneli. Potem par slabih letih, bolezen v hlevu, in če -sem imel kaj naprodaj, sem moral prodati malone zastonj. Mesto navzgor sem šel navzdol. Potreb mnogo, -denarja odniko-der —uvidel sem, da sem prišel z dežja ipod kap.
“O počitku, ki sem o njem sanjaj v Ameriki, ni bilo govora. V Ameriki sem garal osem do deset ur na dan, kakor je že nanesla ipotreba, ostali čas sem lahko porabil ipio mili volji; in vsakih štirinajst dni ,sem dobil čeden svež n j ič dolarjev. Doma pa sem garal od zore do trde noči—in kaj sem imel od tega? Žuljave roke in 'dostikrat ha smrt utrujene kosti. Nazadnje sem začel lezti v -dolgove — ej, vražje težek je boj za obstanek našega kmeta. V petih letih sem se ga popolnoma naveličaj ter si zaželel — garanja v ameriških fabrikah.”
Zakaj pa ,se ni vrnil v Ameriko, če mu v 'domačem kraju ni ugajalo?
E j, saj bi- se bil vrnil, toda pot mn je bila zaprta. V Ameriki se ni maral pobrigati, da bi si bil pridobil državljanstvo —-saj ni mislil ostati tam vse svoje življenje! — in ker si tudi drugače ni osigural povrat-
pirajo železna vrata vsepovsod, j faibrike! Sosed, ki je bil v podobnem po- ki!
Vse kakor v Ameri-
ložaju kakor Marko, mu je večer pred vrnitvijo v Ameriko
r,ii
Marko si j,e izposodil na -posestvo denarja ter odrinil v Ka-
za-upal važno tajnost: v mestu nado. Po družino je kanil poje neki agent, brihten dečko injslati pozneje, kose ustavi v Ka-dobre zvelz-e ima . . Marko si nadi. Toda šele po treh letih je to zapomnil, na pa pri tem je piša] ženi, naj da posestvo pozabil, -da čl-ovek ni nikoli pr e- v najem ter pripelje družino
DIREKTNA POMOČ
DOBROVOLJNEGA ODBORA
NARODOM JUGOSLAVIJE
Zgorajšnji fotografični posnetek moderne ambulance, katera stane $3479.82, je bila odpremljena in poslana Jugoslovanskemu Rdečemu Križu na jugoslovanskem parobrolu “Topusko,” dne 16. februarja t. L Razun zgoraj omenjene ambulance je Odbor odposlal v Jugoslavijo sledeče predmete: 400 gramov zelo potrebnega zdravila Streptomycina za zdravljenje otrok; razne potrebščine za oskrbo otročjih domov in zavodov v Jugoslaviji; nekako 30 vreč moke za otročje domove in bolnišnice v Jugoslaviji, itd. Poleg tega je ODBOR podaril Jugoslovanskem - Ameriškemu ženskemu odboru v New Yorku — $1000, v svrho nakupa hrane in zdravil za otročje domove v Jugoslaviji.
Zgoraj navedena pomoč je bila omogočena pred vsem potom sodelovanja naših rojakov-izseljencev in tako bode tudi v bodoče potom našega skupnega sodelovanja z priseljenci mogoče koristiti narodom Jugoslavije, kakor tudi izseljencem.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 W. 18th St., New York 11, N. Y.
je bilo tam mnogo’ bolje. Eh,'mur.” kar- tukaj ostanimo.”	| “Nu, Marko, saj ti ni nobene
Janez je prikimaL Znane , sile tukaj,” je menil Janez ter mu je bilo, da ni varno siliti se nasmejal. “Živiš kot bogec. preko meje. Mnogo jih je že Delaš, zaslužiš—kakor v Ame-
TASTE-
TEMPTIN’
MACARONI
DISHES
MOKI TiNDHlVSii, .(UCtOUS **«**0«
Creamettes so bolj mehki, bolj okusni MAKARONI!
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
1146 E. 61. St.
JOHN OBLAK
HE 2736
STREPTOMYCIN
Pošiljamo s zračno pošto v vse dele Jugoslavije in sicer po sledečih cenah:
10 gramov .......$16.00
20 gramov........$31.00
30 gramov .......$43.50
40 gramov ...........$56.50
50 gramov............$68.00
100 gramov ......... $130.00
V gori navedenih cenah je všteta tudi zavarovalnina PENICILLIN in druga zdravila tudi pošiljamo z zračna pošto in pri-
poročeno. Lahko pošljete kolikor hočete.
DOBROVOLJNI
245 West 18th St.
ODBOR
New York 11, N. Y.
POSILJATEV DARIL V JUGOSLAVIJO
STANDARD PAKETI
Potom Odbora zamorete od sedaj v nadalje, naročevati nove STANDARD PAKETE, ki šb napolnjeni z jestvinami, katerih količina in cene so označene na drugi strani. V cenah teh paketov so vpošteti stroški prevoza, kakor tudi- zavarovalnina do najbližjega pristanišča ali luke prejemalca v Jugoslaviji. — Paketi so zavarovani le za popolno izgubo (Total Loss).
—Id najhajše ide pride -AND THE WORST IS YET TO C0MI
Paketov št. oseb, tako, da OSEBO.
MOKA
zamorete odposlati na največ petero vsak paket naslovljen na DRUGO
*
*
*
*
*
*
*
•s*
*
f
*
*
*
4
4
•s*
•f«
4
*
•s«
•5*
-S
I
4
4
*
*
-k
4
4
4
STANDARD PAKETI
Zavoj št. 1—Cena $35
10 lbs. Spaghetti 20 lbs. Sugar 10 lbs. Green Coffee 15 lbs. Red Kidney Beans 5 lbs. Barley 5 lbs. Split Peas Si/a lbs. Farina 2 lbs. Lentils
1	lb. Noodles
2	lbs. Cocoa
1/2 lb. Hard Candy 5 lbs. Lard
Pošiljamo le prvovrstno BELO MOKO v vrečah po ^ 6 cans Tomato Paste,
^ X ’	:__•_____o* n a a	„ m A/^ANTn VnvNTin 4*	a nr,
100 funtov in sicer po $9.00 vreča, a PLAČANO VOŽNJO DO REKE, in — po $12.00 za vsako vrečo z PLAČANIM PREVOZOM DO NAJBLIŽJE POSTAJE ali LUKE NASLOVLJENCA v Jugoslaviji.
RAZNO
Pošiljamo tudi streptomycin in druga zdravila in sicer na podlagi zdravniških receptov iz Jugoslavije. — Pakete z jestvinami priredimo natančno po Vaši želji.
Pošiljamo tudi BARVE, POSTELJE, BICIKLE, HIŠNE PEČI za drva in premog, kakor tudi ELEKTRIČNE STROJE ZA PRANJE, itd. —
— Ako želite kaj takega odposlati, obrnite se na nas.
6 oz. per can 2 cans Powdered Milk,
1 lb. per can 4 cans Sardines 314 oz. per can 1 can Peaches
(1 lb. 13 oz. can-1 lb. Sweet Chocolate 1 doz. Black and White Thread
1 pkg. Assorted Needles 18 pkg. Lipton Noodle Soup 1/2 lb. Tea 4 oz. Black Pepper
Zavoj št. 3—Cena $15
47 cakes Laundry Soap 12 cakes Face Soap 4 lbs. Lard
214 lbs. Luncheon Meat
Zavoj št. 4—Cena $16
20 lbs. Spaghetti 7 lbs. Rice
5	lbs. Sugar
4 lbs. Green Coffee 1 lb. Powdered Milk 3 cans Tomato Paste
6	pkgs. Lipton Noodle Soup
4 ozs. Black Pepper
Zavoj št. 5—Cena $14
8 lbs. Spaghetti 20 lbs. Rice , 5 lbs. Coffee 5 lbs. -Sugair
Pakete in moko odpošiljamo na Reko vsak druugi teden
OPAZKA — tem potom naznanjamo pošiljateljem, da smo mi za vsa naročila le posredovalci pošiljateljev in tukajšnjih oblasti, in da radi tega vsako naročilo postane takoj lastnina pošiljatelja.
VAŽNO
čeki in Mooney Ordri morajo biti naslovljeni na DOBROVOLJNI ODBOR.
Ako bi nastal slučaj izven naše kontrole, in bi treba nadomestiti kakšne predmete, bodemo nadomestili z predmeti iste ali višje vrednosti.
DOBROVOLJNI ODBOB.
WHISKERS
J Zavoj št. 2—Cena $15.50
10 lbs. Rice 11/2 lbs. Luncheon Meat 12 lbs. Macaroni 5 lbs. Sugar
4	oz. Black Pepper
5	lbs. Coffee 12 pkg. Lipton Soup
2 lbs. Lard
Zavoj št. 6—Cena $16
7 lbs. Spaghetti
3	lbs. Green Coffee 5 lbs. Supar
5	lbs. Rice
1	lb. Barley
2	lbs. Lard
11/2 lbs. Corned Beef
6	pkg. Lipton Noodle Soup
2 cans Tomato Paste
4	ozs. Black Pepper 1/2 lb. Tea
V2 lb. Cocoa 1 lb. Powdered Milk 1 lb. Sweet Chocolate
D0BR0V0UNI 0DB0R
245 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
•
URADNE URE: Od 9te ure dopoldne do 6te ure popoldne OB NEDELJAH URAD NI ODPRT
PttESS AUtANCE.INC
a-s-vs
Foua