GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 14. MARCA 1958 LETO V., ŠTEV. 21 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Četrta seja Zbora proizvajalcev dne 4. marca 1958 (Izvleček iz zapisnika — nadaljevanje razprave) Ciril Skoki Razpravljal bi o povišanju davka na alkoholne pijače v maloprodajnem prometu. Samo po sebi razumljivo je, da bo povišanje davka na alkoholne pijače vplivalo na povišanje cen alkoholnim pijačam, čeprav ne morda v takšni višini, kot se bo dvignil davek na alkoholne pijače. Do povišanja cen alkoholnih pijač pa bo kljub temu prišlo. Če pogledamo samo dosedanjo obdavčitev alkoholnih pijač v višini 201/o (10*/« na račun zveznega, 10°/» pa na račun lokalnega davka), lahko vidimo, da je ta obdavčitev znatno vplivala na povišanje cen alkoholnih pijač. Mnenju sem, da bodo cene alkoholnih pijač še višje, če se osvoji povišanje davka na alkoholne pijpče v maloprodajnem prometu za 10Cene alkoholnim pijačam »o sc že doslej povišale pri Proizvajalcu, za koliko se bodo povišale v maloprodajnem prometu, ČC bomo predpisal) še to obdavčitev? Andrej Petelin: Govoril bi rad o vprašanju kmetijstvu, zadružništva in nekoliko tudi gozdarstva. Mislim, da je v zvezi s perspektivnim planom razvoja gospodarstvu v FLRJ v razdobju 1957 do 1961 in v zvezi z resolucijo glede smernic nadaljnjega razvoja kmetijstva za to obdobje, važno vprašanje določitve smernic razvoja kmetijstva na območju nn-iiega okraja in vprašanje zagotovitve Zadostnih sredstev. 1’rav tako je važno, kako Se bodo kmetijske organizacije in občinski ljudski odbori, predvsem zbori proizvajalcev Pfi občinskih ljudskih odborih, zanimali za razvoj kmetijstva na območju okraja. Misljm, da l>o potrebno spričo lanskoletne ugodne letine, če bomo hoteli realizirati posamezne [»ostavke' družbenega plana, izvršiti določene haloge, ki pa ne bodo lahke. Prav zaradi tega je nujno potrebno, da zluiri prorzva-juleev pri občinskih ljudskih odborih in zbor proizvajalcev pri okrajnem ljudskem odboru zaostrilo ta vprašanja pri kmetijskih organizacijah i» s svojo politiko po-'jmgajo, da se vsa sredstva, ki Imdo noločena za povečanje kmetijske Proizvodnje, realizirajo tako, da ho oosež.ena večja proizvodnja in da 0 spremenijo socialistični odnosi a vasi. Mnenja sem. da ne smemo *cga (egu prepustiti kmetijskim .^gnnizneijam, t. j. kmetijskim polivom socialističnega sektorja in oietijskiin zadrugam, ampak da ll. Ji Proizvajalcev pri občinskih .noskih odborih pomagajo kmetij-'m organizacijam pri tem delu. * 9.nvoril hi rad o konkretnih vpra-°jih v poljedelstvu. Glede na to, da smo imeli v lanskem letu izredno dobro letino krompirja, je bilo precej krompirja odkupljenega po takih cenah, kot so individualni pridelovalci želeli. Odkup krompirja po cenah, na katere mislijo individualni pridelovalci v letošnjem letu, pa je izredno problematičen in lahko pride do velikih težav, tako pri kmetijskih organizacijah socialističnega sektorja, kakor tudi privatnega. To velja predvsem za odkup semenskega kromirja. Brez dobrega semena in dobrih agrotehničnih ukrepov ne ho možno doseči večjih rezultatov. To pa zaradi tega, ker se pojavlja pri enem delu proizvajalcev in kmetijskih strokovnjakov mnenje, češ, zakaj bomo več proizvajali, saj ne moremo niti tistega, kar smo doslej pridelali, vnovčiti, ker naše tržišče ne more odkupiti vseh kmetijskih pridelkov. Ce hi ta mnenja prevladovala, bi bilo izredno škodljivo za celotni gospodarski razvoj. Vsak« pomanjkljivost pri odkupu kmetijskih pridelkov in nepreračunana proizvodnja bi imelo slabe posledice. To povem zaradi tega, ker lansko leto še v avgustu nismo vedeli, da bo takšna rekordna letina. Zalo mislim. da je treba apelirati na člane zliora proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih, da podprejo akcijo zadružnih organizacij pogodbene proizvodnje krompirja in ostalih kmetijskih pridelkov v tem smislu, da kmetijske zadruge same. s svoiiim sredstvi, in s povečano uporabo umetnih gnojil prispevajo čim več k povečanju kmetijske proizvodnje. V letošnjem letu računamo največ 2000kg krompirja več kot v lanskem letu. Mnenja sem. da morajo ob priliki sprejemanja družbenega plana Za leto .1958 biti t-nvno zbori proizvnialcev tisti, ki bodo zahtevali in delali na tem, dn se zagotovi bol'Se sodelovanje. med individualnim kmečkim pridelovalcem in kmetijskimi zadrugami«' V nasprotnem primeru bo tudi'načrt kmeti iške oroiz.vodn ie za leto 1958 nerealen Ta načrt daio v letu 1958 kmetijskim organizacijam nalogo povečanja proizvodnje semenskega krompirja od 250 ha na 500 Im površin. Kmet trdi da ima dobr(^ seme in dn "a' zato letos ne potrebuje, ker v lanskem letu ni mogel vnovčiti vseli s vol ili proizvodov tako, kot hi bilo treba. Isto velja ža živinorejo. Povečati je potrebno proizvodu io, čeprav je v lanskem letu Dorasla za 28*/e v primerjavi s prejšnjim letom. Poleg tega vidimo, dn še vedno obstaja problem preskrbe z mlekom in da ga je Se vedno premalo. Istočasno s tem namreč računamo tudi na povečano potrošnjo mleka itd. 7,nto ie potrebno zagotoviti večje količine mleka in večje količine mesa, " in sicer s pogodbeno proizvodnjo in sodelovali jem kmetijskih zadrug in individualnimi proizvajalci pri doseganju predvidene proizvodnje. Ukrep Zveznega izvršnega sveta, ki je bil izdan pred dobrimi 14 dnevi l namenom, da se zagotovi minimalna cena za merfb in klavno živino, bo prav gojovo spodbudno vplival na povečanje proizvodnje, čeprav se zaradi premajhnega pojasnjevanja meni. du so to maksimalne cene in da preko teli ne bo možno plačevati živine in mesa, medtem ko je to ravno obratno. To je minimalna cena, ki bo veljala predvsem v času, ko naše tržišče v posameznih mesecih ne bi moglo odkupiti celotne kmetijske proizvodnje. Zato mislim, da je ena izmed nalog zborov proizvajalcev, da nudijo potrebno pomoč pri nadaljnjem utrjevanju kmetijskih zadrug v tem smislu, da se vse nekmetijske dejavnosti v sklopu kmetijskih zadrug, ki hrome delo kme tijskih zadrug, čimprej izločijo iz zadrug. Na ta način bomo prišli do takšne oblike kmetijske zadruge, ki bi bila v skladu z našim socialističnim razvojem in bi izvrševala svojo osnovno nalogo, t. j. skrb za pospeševanje kmetijske proizvodnje na vasi. Nekaj besed bi rud posvetil socialističnemu sektorju kmetijstva. Tovariš podpredsednik je govoril o tem in omenil, da delajo nnšu kmetijska posestva socialističnega sektorja z izgubo, im drugi strani pa ugotavljamo, da je njihova kmetijska proizvodnja 1 iz leta v leto večja in da je najmanj za 50»/o večja od jiroizvodnje' v privatnem sektorju kmetijstva. Ta posestva izkazujejo izgubo, ki pa po mojem mnenju ni nobena izguba, ker ta kmetijska posestva vlagajo sredstva za investicije, ki služijo večji proizvodnji. Povedal bom primer: Ce bi danes likvidirali ta posestva, bi se prav gotovi) pokazala' kot rentabilna, in sicer zaradi tega. ker je zemlja več vredna, ker smo vanjo vlagali umetna gnojila. Finančni efekt pa je kljub temu minimalen, in siepr zaradi tega. ker se. *ad<»vi intenzivnega gnojenja ne pokažejo v enem letu. Res je. dn obstajajo-v socialističnem 'sektorju kmetijstva pomanjkljivosti pri organizaciji dela, posebno glede ureditve arondacij m komasacij zemljišč. Mnenja sem, da se v letošnjem letu zagotovi dosledna izvedba aronda-* cije in komasacije zemljišč socialističnega sektorja, ki naj bi jo izvršila socialistična kmetijska gospodarstva skupno z občinskimi ljudskimi odbori. Potem ne bi bilo treba iz leta v leto ponavljati, da so naša kmetijska posestva razdrobljena in da nimajo dobre flS-ganizacije dela. Mislim, da so vsa kmetijska pose- stva vsaj toliko rentabilna, da pridejo do dohodka. V nasprotnem primeru bomo naše kolektive v kmetijskih organizacijah pripravili do tega, da bodo pričeli zapadati v malodušje in mislili, da so družbeno nekoristni, ker ne delajo z dobičkom, čeprav sc trudijo, da bi iz zemlje nekaj nastalo, kar so dokazali predvsem v zadnjih treh, štirih letih. Na področju gozdarstva pa sem mnenju, (la bi morali hitreje ukinjati nekatere nerentabilne obrate v lesno predelovalni industriji. Tu mislim predvsem na žagarske obrate. Vemo namreč, da imame na območju ljubljanskega okraja vsaj W>/o več žagarskih obratov, kakor pa je plan sečnje lesa v gozdovih. Zato se pojavlja stalno pomanjkanje hlodovine. Po drugi strani pa mislim, da bi morali zagotoviti, da lesni obrati, ki imajo bogato gozdno zaledje, ne bi čutili v pri-hadnjih lotili pomanjkanja surovin, hlodovine, kot je bilo doslej. Mnenja sem, da je potrebno to zagotoviti z ostrimi ukrepi, in sicer v tem smislu, da ostane hlodovina tam, kjer je, ker je taka tudi najcenejša. Na ta način bomo omogočili tudi zaposlitev ljudi na mestih, kjer je gozdne mase dovolj, ne pa dn se morajo prevažati na delo na velike razdalje, kar se sedaj dogaja. Nadalje hi omenil še to. da je tovariš podpredsednik v svojem uvodnem referatu spregledal omeniti vprašanje sredstev zemljurine. Verjetno je mislil, kakor je tudi predlog Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo OI.O, da se da sredstva, s katerimi razpolagamo. v sklade kmetijskih gospodarskih organizacij, t. i. kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug, ne pa v občinske investicijske sklade. Mnenja sem, naj se da občinskim ljudskim odborom tozadevno priporočilo. Franc Smolej: Rad bi povedal nekaj besed o kmetijskih zadrttgah, in sicer zaradi tega, ker imajo v letošnjem letu velike naloge, ki jih predvideva družbeni plan glede kooperacije z Individualnim proizvajalcem na vasi. Glavne težave obstajajo v tem, da kmetijske zadruge nimajo na razpolago. potrebnega strokovnega kadra. Nimajo potrebnega števila agronomov. ki bi dajali navodila, kako bi bilo možno doseči večje uspehe pri dvigu kmetijske proizvodnje. Dokler ne bodo imele vsaj po tri ali štiri kmetijske zadruge skupaj po enega agronoma, ki bi dajal nasvete za delo. tudi ne bodo mogle priti do pravega uspeha. Nadaljnja stvar je vprašanje semenskega krompirm,- Predlagal hi, dn sadimo več zgodnjega krompirja, za katerega vlada večje povpraševanje s strani ostalih republik. Industrijskega krompiria pa naj hi sadili samo toliko, da bi zadostili potrebam naše industrije škroba oz. špirita. Danes se sadi na terenu več vrst krompirja, ki se med seboj meša in nima prave eene. Zunanji trg pa zahteva od nas. dn ima krompir za izvoz lepo obliko, da je dober itd. Prav zaradi tega menim za po- trebuo predlagati, naj bi pridelovalci krompirja sadili zgodnji krompir. Glede vzreje prašičev-bekonov sem mnenja, da bi bilo potrebno dati tudi individualnemu proizvajalcu nekaj sredstev, ali v obliki kreditov ali v obliki dotacije, dru-. gače ne bomo dosegli pri vzreji določenih uspehov. Upoštevati moramo, da kmetijske zadruge sklepajo pogodbe z individualnim proizvajalcem in da sc morajo cene, ki je v pogodbi označena, tudi brezpogojno držati. Jasno je, da je nemogoče govoriti o kakšnih večjih uspehih, če individualni proizvajalec ne bo mogel vz"rejati prašičev-bekonov. Omenim naj, da za pitane prašiče ni nikoli tako velikega povpraševanja, kot je za prašiče-bekone. Tudi naša trgovina najbrž planira, da bi dobila toliko in toliko prašičev za pitanje in toliko in toliko prašičev-bekonov. Zato bi predlagal, da kmetijske zadruge, ki imajo močan kreditni odbor ali odsek, odobrijo lahko kmetu, ki namerava zgraditi silos, do sc posluži teh sredstev pri njej za tako izgradnjo. Na ta način bi lahko izboljšali gospodarski položaj kmeta, ki bi tako skrbel za večjo vzrejo prašičev-bekonov. Končno imam še vprašanje glede melioracij površin na Ljubljanskem barju. Več ljudi na terenu sc zanima. kaj bo iz teh površin in kakšne kulture se bodo tam gojile. Mnenja so, da je na Ljubljanskem barju več vrst zemlje in da bo težko rešiti vprašanje uspevanja določenih kultur. To omenjam zaradi tega, ker ljudje sprašujejo in bi jim rad odgovoril. Zanima jih, ali se dbnar v zvezi z melioracijami Ljubljanskega barja troši koristno ali pa sc težki milijoni mečejo v izgubo. Glede vlaganja sredstev za melioracijo površin Ljubljanskega barja imajo ljudje no terenu določene pomisleke. Jože Stritar: Rud bi razpravljal o živinoreji. Poročevalec je med drugim omenil, da smo kontrahirali za izvoz ca. 1800 glav živine. Velike Lašče so namreč tak kroj, ki se mora usmerjati no živinorejo. Tudi mi smo kontrahirali v lanskem letu lepo število živine. Vem, da smo je kontrahirali samo nekaj manj kot ves kranjski okraj. Sli smo na teren, od kmeta do kmeta in sklepali pogodbe. Januarja meseca bi lahko oddali že polovico predvidene proizvodnje za celo leto, pa so nas kmetje presenetili in niso oddali toliko živine, kot smo mislili. Prišlo je od nepotrebne zaostritve odnosov. Reči moram, da ne moremo kmetu jamčiti, do bo prodal živino po ceni. katero smo mn ob priliki sklepanja pogodb jamčili. Zakaj? "Dobro pitani voli l.o kategorije bodo po 146 din za 1 kg žive teže. Danes že pravimo, da ne bomo mogli te cene obdržati. Zadružnik je v neugodnem položaju in negoduje, ker ne moremo izvesti stvari tako. kot je bilo prvotno mišljeno. . Dotaknil bi sc še enega vprašanja. Poročevalce je med drugim omenil, do je potrebno stremeti za tem. do imamo čim manj posrednikov. Pri nos po je ravno nasprotno. Prav sedaj nam je Gospodarska poslovna • zveza vzelo tajnika živinorejske službe v kmetijski zadrugi in mu ponudila še enkrat tolikšno plačo, kot jo je imel pri nos. Želel bi, da bi imeli Čim manj posrednikov. In še nekaj. Med drugim je bilo rečeno, do je važno vprašanje zbiralnic za mleko. Omeniti moram, do je bila v našem k ra in pred voj- no m.očna sirarno, kljub temu pa, da je po vojni veliko pomanjkanje mleka, ne moremo imeti sirarne. Na območju našega kraja bi lahko za en liter mleka plačali 20 do 30 dinarjev, medtem ko ga dajemo sedaj po 22 dinarjev. Reči moram, da smo na območju našega kraja pripravljeni napraviti zbiralnico mleka. Pretekli teden smo videli na Gorenjskem primerno zbiralnico mleka, ki bi ustrezala tudi potrebam našega kroja. Prosil pa bi, da bi nam glede tega okraj pomagal v obliki dotacije. Na ta način bi lahko vzpostavili sirarno. Kapaciteta te sirarne bi bila od 4000 do 4500 litrov mleka dnevno. Končno omenjam, da je poročevalec v svojem referatu rekel, da bo potrebno povečati uporabo umetnih gnojil, in sicer za 25%. Dvomim, da bi bilo možno povečati uporabo umetnih gnojil za 25%. Ta uporaba je namreč vezana na večja sredstva, katerih pa nimamo dovolj na razpolago. Kljub temu, da se no območju okraja precej in dobro gnoji, vem. da je bilo v letu 1956/57 prodanih toliko in toliko vagonov živine, medtem ko v letu 1957 manj. Danica Šter: Glede odloka družbenega plana OLO za leto 1958, ki govori o 10-odstotnem maksimalnem proračunskem prispevku na račun osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, noj omenim, da sc mi zdi tozadevno priporočilo občinskim ljudskim odborom previsoko. Zakaj? Zato, ker bo ta procent čisto zanesljivo vplival no cene v industriji, gradbeništvu, gozdarstvu itd. Če vzamemo samo uredbo o delitvi dohodka, lahko vidimo, da se že vnaprej previdevn, ila sc bodo nekatere cene v industriji dvignile, sedaj pa predlagamo še povečanje davka na alkoholne pijače v maloprodajnem prometu za 2%. Mnenja sem, do bo že itak osnovna cena večjo, in sicer zaradi tega, ker bodo drugi elementi vplivali nanjo. Postavljam vprašanje, ali se bo potrošnikov rsebni dohodek sorazmerno s temi povečanimi prispevki in davki povečeval ali ne. Ce to lahko dokažemo in stopimo pred volivce z utemeljenimi številkami, namenjenimi investicijam in preskrbi, potem bodo volivci morda na to pristali. Ce pa ne moremo vsega tega med seboj povezati in utemeljiti, potem dvomim, da bomo pri volitvah uspeli. Mislim, da se moramo na današnji seji pogovarjati kot potrošniki. Za zdaj me ni še nihče prepričal, da je vse realno postavljeno in prosim pojasnila. Ivan Curk: Hotel bi morda nekoliko bolj obrazložiti to. kar je omenil tovariš podpredsednik glede obrti. Mislim, da je treba ugotoviti možnosti, ki jih imajo naše stanovanjske skupnosti glede ustanovitve komunalnih servisov, glede katerih je bilo že nekaj pričetega. Drugo vprašanje pa je vprašanje izkoriščanja kapacitet gradbenih podjetij, ki potrebujejo največ obrtne dejavnosti. Zadnjič je bilo na seji Sveto za obrt ugotovljeno, dn gradbena podjetja več ali manj zadržujejo za svoje namene obrtniške kapacitete, ki so zelo dobro opremljene. Konkretno je bilo obravnavano nnjslabšo gradbeno podjetje na območju okraja, t. j. gradbeno podjetje »Zidar« v Kočevju, ki ima najbolje opremljene obrtne delavnice z najboljšimi stroji, ki pa niso polno izkoriščeni. Mislim, da je to več ali manj problem vseh gradbenih podjetij, ki jih je treba dati na razpolago za gradnjo stanovanj. Vemo namreč, da naša obrtniška dela daleč zaostajajo za samo stanovanjsko izgradnjo. Naslednje vprašanje je vprašanje servisnih delavnic za popravilo električnih aparatov itd. Mnenja sem, da bodo morale trgovine z električnimi aparati in ostalimi električnimi pripomočki ustanavljati servisne delavnice za popravila teh aparatov. Vprašanje pa je pereče zaradi pomanjkanja prostorov. Obrtna dejavnost za tako delavnico ne zahteva sicer ne vem kakšnih prostorov. Imamo nekaj podjetij, ki te možnosti imajo in ki bi take servisne delavnice že danes lahko ustanovilo. Podjetje »Elektrotehna« na Titovi cesti ima ogromen promet pri prodaji električnih aparatov, pa jih kupec ne more dati nikamor popraviti, ker ni za to potrebnih servisnih delavnic. Nadaljnje vprašanje je vprašanje preskrbe obrtništva s kritičnim materialom. To vprašanje že dalj časa obravnavamo in je potrebno, da ga enkrat za vselej rešimo. . Vključitev likvidiranih zadrug (ONPZ), ki so bile doslej izključno v kapitalističnih vodah, smo uredili. V zvezi z likvidiranimi nabavnimi zadrugami se je pojavilo vprašanje komande nad vodenjem teh zadrug. Pred nekaj dnevi je dobila .Obrtna zbornica za okraj Ljubljana vprašanje, iz katerega je bilo razvidno, naj dosedanji vodje ONPZ vodijo zadruge tudi v bodoče v takšni obliki, v kakršni jih imamo sedaj m da je potrebno prepustiti skrb nad vodstvom teh zadrug njim. To vprašanje sem načel vzporedno z vprašanjem sprostitve obrtniških kapacitet za uslužnostno obrt. Tu gre predvsem za kovinsko stroko v obrti. privatnem sektorju kovinske stroke skoraj ne'obstaja več usjužnostna obrt, to pa v glavnem zaradi tega, ker je šel ves privatni sektor v kooperacijo preko obrtno-nabavno-prodajaih zadrug. Videli smo, dn ie šlo za težke stroje, katere izdeluje tovarna Ivan Ribar-Loln. Mnenja sem. do je treba to obrt sprostiti in do je prav, dn se menja seri iška proizvodnja v usluž-nostni obrti. Gre predvsem za sprostitev uslužnostno obrti, namenjene potrošniku Glede izdajania obrtnih dovoljenj. imam podatke, iz katerih ie razvidno, da ie bilo ca. 130 obrtnih dovoljenj izdanih za opravljanje stranskih obrti, medtem ko na drugi strani vidimo padec prave obrti v privatnem sektorju. To velja predvsem zn uslužnostno obrt. Vsi ti ljudie se znposluiejo v serijski proizvodnji. Tu pride v poštev predvsem galanten"in iz plastičnih mas, dalje tekstilna galanterija ki je začela v prvi pnloviei lanskega leta padali, v dmei polovici na ie zopet naraščala. Glede izdanih dovoljenj mislim, da nimamo nobene kontrole nad izvninniem obrti sorodnih strok. Ta vrsta obrti potrebuje namreč veliko delovne sile. ne potrebo ie pa zanjo posebnega prostora. Tako obrtnik ne nlnčn niti minimalnih družbenih obveznosti. V Zagrebu imenniefo, te lindi »knčni milio-neri«. Ti lindie delnio v glnvnem na komercialnih poslih, t. i. dn i$če-io primerne plasmnne zn svoje proizvode To =e ie izkazalo predvsem oh nriliki likvidacije olv-lnn-nnbnv-nn-nrodninih zadrug. Glede tega lahko rečeni, dn imamo stvar nekoliko dez.orgnnizirano. V zasebni obrti imamo močno tendenco nd-povedovnnin uslužnostno obrti. To velin predvsem zn krninče in čev-liorie. ki se bnviio izključno s popravili. Cena električni energiji v preteklem letu je precej porasla. Imamo namreč take krojače, ki delajo samo usluge in ničesar drugega. To velja predvsem za deželo, in sicer zn okolico mesta Kamnika, nekaj pa jili je tudi na Notranjskem. Prav iz teh krajev krojači in čevljarji množično odpovedujejo obrt. Sedaj stane električna energija za likalnik tudi po 10- do 25-krat več, kot je stala doslej. Isto velja za žarnice, katere so doslej uporabljali pri svojem delu čevljarji. Čevljarji in krojači, ki se bavijo samo s popravili, ne zmorejo tako visokih dajatev. Teh dajatev zlasti ne zmorejo krojači in čevljarji na deželi,, medtem ko je položaj krojačev in čevljarjev v mestu nekoliko drugačen. Krojači imajo namreč možnost izdelovanja konfekcije ali česa podobnega. Mnenja sem, da bi bilo potrebno urediti vprašanje cene električne energije, ki jo uporabljajo krojači in čevljarji pri svojem delu. Dotaknil bi se rad tudi vprašanja dodelitve investicijskih kreditov za obrt. Inž. Ivo Klemenčič je omenil, dn jc stvar okrog dajanja investicijskih kreditov zelo okorna in da ni velike možnosti za dajanje teh kreditov obrti. Marsikdo bi rad najel kredit, pa se ga boji najeti, ker ga ne bo mogel v določenem času odplačati. Mislim, da bi sc dalo to vprašanje rešiti v obliki dajanja dotacij. Občinski ljudski odlior Ljubljanu-Center je imel v lanskem letu za ustanavljanje obrtnih obratov uslužnostnega značaja državnega sektorja rezerviranih 20,000.000 dinarjev, vendar ni bilo zaželenega uspeha. Vidimo namreč, da ne gre samo za vprašanje strahu pred odplačevanjem anuitet pač pa tudi za vprašanje prostora in za vprašanje pomanjkanja strokovnega kadra. V petletnem perspektivnem planu razvoja gospodarstva LRS je predvideno. da se bo v republiki kader v obrti povečal za 17.000 ljudi. Vprašam se. kako bo možno teh 17.000 l judi .dobiti, če ne bo nn razpolago domov za vajence, šol in delavnic, v katerih bi lahko ti mladi ljudje delali. Mlad človek mora imeti dnevno osem ur spanja. Ce se vajenci vozijo po 20 do 30 km do šole, niso spočiti in nimajo tiste volje za delo, kot bi jo imeli sicer. Končno naj omenim, dn se še danes pojavljajo tendence ustanavljanja večjih obrtnih obratov. Občine namreč pričakujejo, da bodo prišle na ta način do večjih sredstev. Zato mislim, da bi morali člani zbora proizvajalcev razpravljati o tem, da bi se sredstva, katera ustvarja obrt, tudi vračala obrti v obliki investicij ali dotacij. Anton Sobar: Dotaknil bi sc rad izvajanj tovariša podpredsednika, ki je govoril o povečani proizvodnji v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala. Zadnja konferenca Združenja gradbenih podjetij in podjetij industrije gradbenega materiala LRS je pokazala, dn ljudje, zaposleni v gradbeništvu, beže drugam, to p» zaradi tega. ker imajo drugje boljše delovne pogoje. To veljn predvsem zn kovinsko in lesno predelovalno Industrijo. Mnenja sem. da bo potrebno delitev dohodka drugače urediti. Poglejmo samo. koliko so dobila podjetin kovinske industrije i® koliko, gradbena podjetja in podjetja industrije gradbenega materiala. Franc Plazar: Nekatera podjetja bodo prekinil® s plačevanjem del po normali. M1' slim, da je to škodljiv pojav in d® bi moral zbor proizvajalcev OLO vplivati na to, uu se to ne dopusti. Glede popravkov norm sem mnenju, |>aj se norme revidirajo v podjetjih, kjer so se napačno plačevale. Predlogam, da bi zbori proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih o tem razpravljali in da bi ne dopuščali Pretiranih prekoračevanj norm. Inž. Ivo Klemenčič: V celoti se strinjam s konstruktivno razpravo v zvezi s kmetij-rtvom. Mislim, da je celo dopolnila •noj referat. S problemi, ki so bili izneseni, se strinjam, vendar sem (nnenja, da so ti problemi taki, da jih je možno rešiti v okviru samih kmetijskih zadrug. Tu gre v glavnem zn probleme, katere je omenil tovariš Smolej iz Šentvida pri Stični. Vprašanje semenskega krompirja, je vprašanje vodenja določene politike •aditve posameznih vrst krompirja, ki so pri vas najbolj udomačene. '0 je vprašanje, katerega lahko kmetijska zadruga Šentvid pri otični sama uresniči. Mislim, da je Pvav, da se ta problem iznese tam, kjer je najlaže rešljiv. To je na nbmočju ObLO Ivančna gorica. Glede vprašanja o melioraciji Ljubljanskega barja in o kulturah, ki se bodo tain gojile, mislim, da je vprašanje pravilno postavljeno, ju sicer zaradi tega, ker smo to melioracijo in kulture na melioriranih Površinah premalo popularizirali, “ojasnil bi, da so bila določena Sodstva zn to dana in da so bili Uarejeni določeni ukrepi. Danes 'mamo poizkusna posestva, na kadrih gojimo razne kulture in zajedo jemo njihov razvoj na posameznih vrstah zemlje, da bomo lahko postavili določen plan proizvodnje, ki bo povedal, kakšne kulture bomo na ljubljanskem barju gojili, za koliko bomo povečali kmetijsko proizvodnjo in kako bomo v bodoče izkoriščali razpoložljive površine. Mislim, da ie prav, 'la 7.nvndu za ureditev ljubljanskega bnria priporočamo, da to bolj Popularizira. Glede pripombe tovariša iz I.ašč Jjaj omenim, da se z njo strinjam, btrinjofn se, dn je potrebno, da se m problem večkrat in ostro postavi. Kar se tiče razprave okrog Ustanovitve obrtniške vajenske šole •juj omenim, dn se strinjam s tem, '•a dejansko obstaja problem pomanjkanja strokovnega kadra zn uoločene stroke obrti. V tej zvezi Ujoram omeniti, da obstajajo sted-sjva zn izgradnjo obrtniške vajence g0]e fe eno f-e sc g0in ge l’ pričela graditi, je do tega prišlo, ker se še vedno .lovimo okrog na-®rh>V zn izgradnjo šole, poleg tega P? tudi investicijskega programa še Del sredstev je bil zagotovljen, ^•o mislim, da je treba stvar po-\avJti Jako. da naložimo odgovor-lln urganom, da te stvari čimprej Uredij0. Do zastoja v prodaji krompirja i'‘ni mnenja, dn pride zaradi tega, er niso dovolj izkoriščene mož-• "°sti povečanja proizvodnje. Prav f udj tega je potrebno stremeti zn Jl0im povečanjem zmogljivosti ' udelavc proizvodov. Mnenja sem, t® je predlog diskutanta. ki je o tf)"V°voril, v redu. Sedaj bi dodal • da v jeseni, ko je bila sezona za kr "L0 krompirja najboljša.' ni bilo jsin,U.P'ria dovolj in smo ga morali r..i da bi ea lahko dobili rvo jpKovarjajoči ceni. Mnenja sem. da VQr'V” v P°P0