"Mir — da, nasilje — nel Nasilje vodi v revolucijo, Revolucija pa v izgubo svobode," Peace — Yes, Violence — Noi Vioience leads to revolution. Revolution leads to io&s of Freedom. (Papež Paul VI., za Novo Leto 1978) "A prince, vvhose cliaiacter is thus marked by every act which may define a tyrant, is UNFIT to be the ruler of a FREE people". American Declaratian of Independence. (4th of July, 1776) IETNIK XXIX. — VOIUME XXIX. November 1978 Published monthly by: Slovenian National ederation, of Canada, 646 Euclid Ave., Toronto, Ont., Canada M6G 2T5 Številka 11 ■ No. 11 ŠESTDESET TRIDESET ... in so prišli: tisoč, morda tdva. Eni iz radovednosti, drugi iskati utehe in tolažbe ter da se zahvalijo Bogu za podaljšanih 30 let življenja; tretji iskati zadoščenja. Vsi pa, ker so bili SLOVENCI. Radovedneži so prišli na svoj račun. Tisti, ki so iskali tolažbo, so jo našli v katedrali, ko so pri evangeliju slišali: "Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo". Za tihimi, skritimi solzami so skrivali bolečine zadnjih 30 let, da ne bi znova odprl globokih ran, ki se je počasi celijo . . . Tilsti, ki so iskali zadoščenja, so ga dobili, ko so iz ust najvišjih kanadskih oblastnikov, v navzočnosti svo-ih otrok in tujih gostov slišali, da v resnično demokratski Kanadi biti politični emigrant* ni nič nečastnega ali ceilo zločinskega; da smo taki emigrantje, ki smo prišli v deželo iz ideoloških principov, iskati svobode, ■mnogo bolj upoštevani in cenjeni tkot oni, ki so isem prišli iz drugih osebnih razlogov. Vsi, ki so prišli za potrditev SLOVENSTVA, so dobili svoje zadošenje, ko so ponosno in samozavestno korakali po ulicah mestnega središča, za čistimi slovenskimi zastavami, mimo mestne hiše z izobešeno slovensko zastavo, ikoi da bi hiti pripadniki 200 milijonskega, ne pa majhnega dva milijonskega naroda. Za en dan, za nekaj ur je bilo Toronto SLOVENSKO. — Slovenci so bili gostje v mestu, kjer so sikozi 30 let izkazovali lojalnost in spoštovanje zakonom, ki presega rekord vsake druge narodnosti! Danes jim Toronto daje javno priznanje za njihovo pštenost in trdo delo, za njihov doprinos kanadski skupnosti. Zadovoljstvo in ponos sta jim sijali iz Obrazov, ko so nekako v zadregi opazovali dolge vrste avtomobilov in cestnih železnic, ki so čakale na vogalih, da so Slovenci lahko nemoteno korakali po glavnih ulicah Ontarijske prestoldce. Korakali so disciplinirano, sproščeno, veselo; kot civiliziran in kulturen narod. Nič niso razbijali izložbenih oken j, ne zažigali nezaželjenih zasitav ali roaliikov, ne smelih ulic z protestnimi plakati, ne rjazbijali iniz v hotelu. Kljub temu pa jim je iz vedrih obrazov sijala ena sama odločna misel: SVOBODA! Kdo bi si bil 29. oktobra 1918 leta na Kongresnem trgu v Ljubljani mislil, da bodo čez 60 let ta praznik samostojnosti (tisoči Slovencev slavili v presto-licah severnoameriškega kontinenta! Slovencem v Kanadi čestitamo! Predstavili ste se dostojno Kanadčanom in tujcem, ki so lahko iz vašega vedenja spoznali kako trdno sta krščanska vera iu težnja po pravi demokratski svobodi ukoreninjeni pri Slovencih, če jim je dana možnost, da te 'lahko javno izkazujejo. Besede glavnega govornika v hotelu Toronto, g. Norman Ca-fik-a, federalnega ministra za mnogdkulturnost, da totalllitari-zem lahko zasužnjuje človeka le toliko časa, da pa pride NEIZOGIBNO dan, ko duh in volja po svobodi nad diktaturo zmaga, so bile vsem v vzpodbudo za boljšo bodočnost slo- SLOMA nrnrn MIŠI V TORONTSKI4STOLNICI To je dan, ki ga je naredil Gospod! •1 a* S itemi mislimi sem stopal naglih korakov proti katedrali sv. Mihaela v Torontu v zgodnjih popoldanskih urah. Zamišljen v te misli, sem na poti srečava! poznane .slovenske rojake: mlade in stare. Vsi iso hiteli, vsi so zamišljeni! Mladi so v prožni angleščini ugibali čemu ta slo vestnost. A mnogi niso doumeli! Starejši pa smo romali v duhu 60 let nazaj, ko iso naši očetje prvič okusili vedno sladko in mamljivo besedo: SVOBODA. Slovenska skupnost v Torontu; in v Kanadi si je namreč izbijala nedeljo 29. oktobra 1978, da na dostojen način proslavi 60 let odkar so Slovenci na Kongresnem trgu v Ljubljani pretrgali vse državne in politične zvezi z dvsitro-ogerskim cesarstvom, raztrgali verige suženjstva, ki so nas tlačile stoletja in proglasili slovensko neodvisnost. K temu pomembnemu dogodku so vključili praznovanje od kar jc pred 30 leti naša nova domovina Kanada 'Sprejela med se prve politične begunce. Tako se ne čudim, da isem bil zamišljen in odsoten v mislih, ko me je brhko slovensko dekle v narodni noši ob venskega naroda, Iki trenutno trpi pod totalitarizmom. Manifestacija "60/30" je bila plod skupnega sodelovanja', po načelu "Z roko v roki". Naj bi sc to sodelovanje med resnič 110 demokratskimi Slovenci nadaljevalo pri vseh vseslovenskih akcijah in naj bi njega odmevi dosegli še druge 'slovenske skupnosti širom sveta. Čestitamo organizatorjem te proslave, ki so svoje delo z izjemo par manjpomembnejših tehničnih pomanjkljivosti odlično izvedli! Uredništvo. vstopu v cerkev prijazno pozdravila in mi ponudila svojo roko, da me pospremi na od-kazan prostor. Prebudil sem sc iz sanjj in se ji prav iz srca zahvalil za njeno prijaznost in vljudnost. V moje veliko presenečenje: Katedrala je bila že skoraj nabito polna! Sprednje [klopi so bile še prazne, a pripravljene za goste. Nad velikim oltarjem sem zagledal podobo velikega nadangela Mihaela. Kaiko leti in grozi groznemu t rog lav emu zmaju. Iz njegova milega obraza je izžarevala milina, ki je govorila tudi nam Slovencem: Ne bojte ise! Visdko nad ■glavnim oltarjem se je zibal sem in tja kardinalski klobuk velikega priitellja Slovencev, pokojnega torontskega kardinala J. McGuigana. Napetost je naraščala! 'številni gostje, med njimi torontslki župan g. Beavis s soprogo je zasedel prostor v ospredju cerkve. Njemu se je pridružil generalni konzul Združenih držav v Amerike z gospo in pa konzuli baltskih držav. Ko sem se oziral in radovedno ju^adg-iji Jrij/tt pobiu .oj-Ui. na, so se oglasila orgije izpod mojstra profesorja Osane. Cerkev je vstala! Zadaj med vrati katedrale se oe pokazal visok duhovnik, ki je stopal počasi in uradno. Videlo se mu je, da je bil vajen talkih ali sMčtniih islovestmosti. Za njim se stopal strežnik, noseč znamenje Kni-žanega. Ob njem pa sta slovesno stopala dva strežnika s prižganimi svečami. Za njimi se je razvrstila slovenska mladina. Najmlajši, mlajši, ki si iščejo znainja in razvedrila v skavt-skih organizacijah. Bili so iz obeh župnij! Nekateri so se o-ziraild po ljudeh, drugi so nervozno Stiskali svoja plapolajoča bantdera in se tako počasi pomikali proti oltarju. Za skavt-isko mladino so ponosno stopali zastopniki sle diskih lovcev v lepili zelenih uiiforrnah. Cerkev je osupnila! T sprevodu so se pomikali otro-.i. fantje in dekleta, žene in možje oblečeni v prelepe slovenske narodne noše. Številni s» bili! Iz vser delov in" preddov Slovenije so bile njihove 3ose. Vsem je z obrazov žarel ponosen nasmeh, vsi so nosili i ep slovenski šopek. Oči so bile marsikomu polne solza, olza ponosa in veselja. Tudi -»meni je zastal dih! Ob vstopil v cerkev so se zabiesketali sirili meča, ki so jih obrnjene navzgor ponosno nosili člani 4. reda Kolumbovih vitezov. Stopal i'' so počaisi in svečano. Njihcva črna in rdeča ogrinjala so na iahko vihrala v vetru, ki je vel skozi cerkev. 'Njihovi pogleci so bili svečani izpod velikih peresnie na glavah. Prav dobro so se zavejda-li, da spremljajo svojega škofa, tki pa je bol eden izmed nais — bil je Slovenec. Za njimi so se pojavili slovenski duhovniki v Kanadi. Osem ijih je bilo! Oblečeni v lepe omate. Iz kora je zadonela slovenska pozdrav-' J^I.I, j w a lopi! pomožni torontski škof, pre-vzvišeni dr. Aloijzij Ambrožič. Počasi din svečano je stopal. -Na glavi je imel škofovsko kapo-f— zmak škofovske oblasti, Oči vseh so obstale na njem! Bilo je to prvič, da-~.j& slovenski Škof v TOrontu, obdati od slovenske duhovščine, zastopnikov slovenskih organizacij in od vseh Slovencev vstopil v torontsiko katedralo, da opravti slovensno zahvalno daritev za dogodke, iki so tako usodno zavrteli zgodovino slovenskega namoda. — Prepričan sem, da je vsem navzočim srce poskakovalo od veselja in radosti. Iz prezbiteni-ja je zadonela pozdravna beseda našego škofa v našem lepem domačem jeziku. Zahvalna daritev se je torej začela. Sloven- Toronttski pomožni škof prevzvi šeni g. dr. Alojzij Ambrožič je imel krasen nagovor v stolnici. ci smo se zbrali, da se svojemu Stvarniku zahvalimo za ta veliki dan — dan svobode in narodne neodvisnosti. Zahvaliti se moramo Njemu, ki je kot krmar sveta, pred 30 leti pripeljal v to novo deželo prve begunce in nas tako iz brezpravnih in zasramovanih brezdomcev po-(Dalje na str. 5) Narodne noše v povorki južno od stolnice sv. Mihaela. Množica rdečih dežnikov, sedem kočij okrašenih s trakovi slovenskih narodnih barv in dve godbi so poživili sprevod, katerega se je udeležilo okrog 1000 ljudi. Pri maši je bilo navzočni blizu 2000 vernikov. V katedrali smo opazili televizijski snemainik, ki je snemal prizore med mašo. — Foto: Sesar Različne narodne noše v slavnostni povorki v nedeljo 29. oktobra 1978, ki je šla iz Sv. Mihaela južno po Bond ulici, zahodno po Oueen St. W. do University Ave. in po njej južno do Richmond St. W. v hotel Toronto. Gornija slika, je bila posneta pred torontsko novo mestno hiso. Množični povdarek narodnih noš, ki so sodelovale, je bil na mladini. Vseh udeležencev v narodnih nošah je bilo preko 150. Lep je bil pogled na nje v stolnici med pontifikalno mašo, ki jo je daroval torontski pomožni škof prevzvišeni dr. Alojzij Ambrožič s somaševanjem slovenskih Torontska slovenska duhovščina skupaj s prevzvišenim g. škofom dr. A. Ambrožičem pri sprejemanju sv. Evharistije med slavnostno sv. mašo za slovenski narodni praznik 29. oktobra, pri katerem sta občuteno prepevala torontka združena cerkvena zbora pod veščo taktirko pevovodje g. Dušana Klemenčiča, na orglah pa je igral g. prof. Jože Osana. Maši je prisostoval tudi torontski župan g. F. Beavis s soprogo, konzul Z.D.A. s soprogo, baltski konzuli in občinski svetovalec iz 4. okrožnja g. George Ben s soprogo. Foto: Sesar duhovnikov iz Toronta in okolice* Katoi Sesaj Najprisrčnejši prizor na odru so bili vsekakor naši najmlajši — bodočnost kanadske Slovenije v Torontu. Predstavili so se nam pod spretnim in neumornim vodstvom ga. Anice Resnik, ki je vložila kopico truda in ljubezni v ta nastop. Točka je doživela vsestranski aplavz in navdušenje. S premljavo orkestra so zapeli: Majhna sem bila, piške sem posla — ter zapeli je ^trajali otroško in prisrčno: Daj, daj, srčpk na»i. V sa. Res rakovi gre zahvala za to prisfc co našo .in clroško ^risrcncstl '•otos Sesaj,' / MMboJlovencl jft ^slovenska DRŽAVA Ml AMII HMIM Subscription rates $6.00 per year; f "^f^^V^vi 500 single issue. . ^TgjnT1^^^' Advertising 1 column x 1" $4.20 Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4. Member of C.E.P.F. SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega tr mesecu. Letna naročina znaša: Za ZDA in Kanado $6.-, za Argentino 375 pe zov, za Brazilijo 90 kruzeirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 53 šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. L., za Italijo in Trst 1.200 lir, za ; Francijo 900 frankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva lil Izdajatelja. NIHČE NI VEC ALI Toronto • Vsem narodnim nošah na proslavi 29. oktobra, ki so so-pomagali in prišli y katedralo, bili kakorkoli v povorki in doprinesli sviotj delež pri slavnostnem kosilu in kulturnem programu v hotelu Toranto, pri-srična zahvala s priporočilom in željo za bodoča sodelovanja. Se enkrat vsem prisrčna hvala! Vaša Lojzka Svetina. • Na banketu organizacije "Slovenski starostni dom-Lipa" je bilo 4. novembra v cerkveni dvorani Prez.madežne s Čudo delno Svetinjo nad vse prijetno, za kar sta poskrbela pri-pravljan odbor in Veseli pla ninci. Za začetek je predsednik razdelil tri članske dipflme zaslužnim SI vencem, ki so pokazali najvef razumevanja za starostne probleme. Navzoča je bila in prizadevanje podprla Občjj»stet- zastopnica ofknožja, kjer naj bi bil dom grajen. — Vsem naše častitlke in zahvala za prijeten večer. • Koroški večer v isti dvorani je 21. oktobra tudi odlično u spel iin so vsi odhalali z baji kota zadovoljni. S svojo navzočnostjo so podprli slovenske študente na Koroškem. • 18. novembra 1978 sta stopila v zakonski stan gdč. JVJajjda Resnikova in g. Slavko Bajec. Na poročnem slavju v dvoran Marije Pomagaj na Mamnig ulici je bilo zelo veselo! Mlademu paru naše prisrčne častitlke, z željami, da bi bila srečna in zadovoljna z obilico Božjega blagoslova in sodelovanja. — Majda in Slavko! Bog Vaju živi • Tovariš Seuičar iz Ljubljane in njegov drug od Slovenske Iz seijniške Matice sta bila 26. sep 1978 na večerji "važnih razgovo rrn" na letovišču članov druš tva S. Gregorčič. Baje so biJ: med povabljenimi tudi nekateri povabljeni člani prekmurskega in lovskega društva. Izvedala sta marsikaj ZAN1 MIVEGA in POTREBNEGA in večinoma le poslušala. Razgovor se je v glavnem sukal okrog SIovensko-Kanadskega društva za kulturno izmenjavo in njiho vih obračunov o najrazličnejših prireditvah, ker bi naj baje po razgovorih sodeč pač spit dala vsa ta društva pod nadzor sivo Matice v Ljubljani. Mnenja pa smo, da v svobodni in demo kratski zemlji, kot je naša no va domovina Kanada, s padaj i slovenska društva edino pot jurisdikcijo letnih občnih zbo rov, ki preko revizorjev in vsi ga članstva upravljajo in nad zorujejo delo lastnih organ i^a cij in zato pač nihče iz i nožem s tva, četudi pridejo iz taki imenovanega starega kraja, ni ma te pravice. Mnenja pa smo tudi, da isK velja za društva v St. Cathari nes in v Kitchenerju, kamo st; tovariša odpotovala, prav taki za društva y Avstraliji, kamoi MANJ KANADČAN sta namenjena na "inšpekcijsko potovanje". Vse to pa velja enako za vse slovenske organi zacije v ZDA. Ce bi res spadali vsi pod Ma tico, kot to pač nekateri mislijo, zakaj niso povabili še predstavnikov drugih organizacij, kot so npr. S.N.Z., Baragovo društvo, Slovensko gledališče), obe Kreditni zvezi itd., ali pa "pes res samo v levo stran moli svojo taco"? čas je že, da se vse Slovenske organizacije otresejo 'nadvlade' in kontrole in zaž.ive svobodni razmah kulturnega — in če hočete, tudi političnega delovanja. Po večerji pa sta jo oba tovariša od Matice ubrala na jug, konzulat in. naslednje dneve o-biskala in večerjala pri znancih, ki podrejajo svoje življenje in delovanje, hote ali nehote kontroli iz Ljubljane. Toliko v informacijo Slovencem v Torontu in Kanadi, da bodo obveščeni tudi "z druge strani", kdo in koga obiskujejo med nami. Cleveland . • "Balinarski klub" s Pristave je skupaj z "balinarji" z Wa.ter-loo Road v Clevelandu 1. oktobra priredil na Pristavi kosilo s pečenim prašičkom in drugim dobrotami, ki spadaj a zraven. Po kosilu pa se je razvila zabava ob zvokih prijetne glasbe, • 7. oktobra so imeli v Slovenskem narodnem domu na St Clair-ju svoj prvi samostojni koncert "Fantje na vasi". — Ta zbor se je organiziral pred enim letom pod vodstvom mladega dirigenta g. Janeza Sršena. V zboru so sami mladi fantje, ki so vsi raze« enega rojeni tu v Ameriki. Zapeli so dobro in so navdušili številne poslušalce. To jim bo verjetno dalo nove- pobude z.a nadaljni trud na pev skem polju. Poleg domačih po slušalcev pa so bili v dvorani tudi Zvonovci iz Fairfielda, Conn. Zadnjo pesem "Žabe" so potom zapeli vsi skupaj — Zvo novci in Fantje na vasi. še to. Skoro vsi "Fantje na vasi" so tudi pevci pri Korotanu in vsi upamo, da bodo tudi tam navdušeno nadaljevali s svojim petjem. • Kol sme že poročali v zadnji številki S. D. so 8. oktobra po poldan obiskali Slovenski narodni dom igralci Slovenskega narodnega gledališča iz Tovon a. Vprizorili so opereto "Na Dlanjncah naših". Gledalce so zelo navdušili s predstavo. Bili >o vsi zelo dobri v svojih vlo jah. Na žalost pa je bila prire-Jitev zelo slabo obiskana. Ljud-ie, ki so bili navzoči, so se spraševali kje so vsi Clevelandski Slovenci, ki tako radi go\-ore o lovenski kulturi ,n se pritožujejo, da igranje pri na:s umira, rorontčani, hvala vam za gostovanje in še pridite. Obljubimo vam. da nas bo drugič več v dvorani. Kanadčan, v naši deželi je KANADČAN brez obzira na njegovo ali njeno dediščino ... ne glede na to ali je rojen v Kanadi ali pa je vseljenec. V Kanadi je vsako spoštovan kot posameznik. Spoštujemo posameznikovo poreklo, kulturno dediščino, verske in duševne posebnosti. Však kanadčan ima korist od talentov, spretnosti in deležov, ki jih drugi državljani prispevajo kanadskemu Življenju. Pravzaprav, to je kar upliva na uglednost Kanade! Vaša kanadska vlada, s pomočjo svoje trajne veckidturne politike ustvarja in upravlja veliko raznovrstnih programov z katerimi Spodbuja vse kanadčane naj obdržijo Svojo kulturo ... in naj jo Z PONOSOM delijo z vsemi drugimi kanadčani. Vloga vašega ministra za mnogokulturnost je v tem, da jamči enakost priložnosti in enakopravnost za VSE kanadčane, ne glede na njihovo poreklo ali kulturno dediščino. V>š minister za mnogokulturnost pray tako jamči, da pride mnogo- kulturna politika do izraza v vseh delavnostih in programih kanadske vlade. Z tem Kanada postaja ena resnično več kulturna dežela. Dejanski mnogokulturni programi kanadske vlade naglašajo različnost VSEH kanadčanov in njihovo enakost. Vsi kanadčani so ENAKI. Zaradi mnogo-kulturne politike nobeden ne more biti več ali manj kanadčan. MNOGOKULTURNOST ENOTNOST S POMOČJO ČLOVEČANSKEGA RAZUMEVANJA 1*1 Honourable Norman Cafik Minister of State Multiculturalism L' honorable Nprman CafBc Ministre d'£tat Multiculturalism« • V oktobru se je začela tudi vrsta prireditev z večerjami v raznih domovih. 14. oktobra je bila y Narodnem domu na St. Clair-ju "Night in Slovenia", ki tradicionalno nekako začne te sobotne večerne prireditve, SLOVENSKA POMLAD Chicago, 111. — V jeseni smo in, slano čutimo skoraj vsak dan ti pa napišeš takle" čudni naslov! Ko bi Vi bili v soboto 28. oktobra v Chicagu v veliki svetoštefanski dvorani, bi mi gotovo pritrdili, da je bila ^ta večer v Chicagu res pomlad. Tolike mladosti že dolgo ni bilo zbrane na enem kraju kakor ta večer. Ko se je dvignila zavesa, je Oko obstrmelo in še star človek se je pomladil, ko je videl to mladino, vso v narodnih nošah. Mladost in volja do dela, ponos, da pripadajo veliki slovenski družini, je kar kipela iz te mladine. Kdor ima to, in tako mladino, ima bodoč nos t. Slovenski festival, ki ga vsako leto prireja SARC zbere vse kar je slovenskega v Chicagu in bližnji ter daljni okolici. Nihče se ne more kosati z nastopi te organizacije katera že polnih 28 let pošilja po etru slovensko besedo in pesem, katero slišijo premnogi slovenski rojaki. Proslava je vedno združena s proslavo slovenskega narodnega praznika 29. Oktobra 1938, ko je slovenski narod strgal verige velenemške oblasti, katere načrt je bil uničiti vse južne Slovane. Letošnji Slovenski festival je bil goitovo krona vseh dosedanjih prireditev. Nikjer nismo videli pestrih in kričečih vabil, le slovenska radijska ura je vsako nedeljo vabila na ta praznik. In pa "Toti Štajerc" je tudi vabil. Udeležba je bila ogromna. Škoda, da "Veržejčani" niso uporabili svojega patenta, da bi pravočasno razširili dvorano. Videli smo rojake iz Jolieta,' Milvvaukee-ja, VVaukegana, iz bližnje in daljne okolice. S častnimi gosti "Fantje na vasi" so se pripeljali še tudi drugi njihovi prijatelji. Med njimi sem videl tudi g. Ivana Hauptmana. Program je pričel pravočasno. Začel ga je predsednik SARC g. Ludvik Leskovar, nato je zapel ameriško državno himno g. Vinko Rigler mi., zbor "Slovenska pesem" je pod vodstvom p. Vendelina Spendova odpel slovensko narodno himno. Gospodična dneva je bila ljubka Naomi Trinko. V krasni narodni noši je prebrala županovo proklamaeijo, ki proglaša dan 28. oktober za slovenski dan v Chicagu v slovenčini in nato governerjevo proklamaeijo v angleščini. Čudili smo se, kateri jo poznamo, pred letom dni ni znaj a nit j besede slovenski. Lotos je bila na slovenskem študijskem (tečaju na Koroškem z bratom D§lyjem in se naučila slovenski. Lepo je prebrala slo- vensko proklamacija. Vidite, kaij dobrega lahko stori sloven ska družba in tak le tečaj. — Častitlke, gdč. Naomi! Zbor "Slovenska pesem" je pod vodstvom dirigenta p. dr. Vendelina Spendova zapel prav dobro pesmi: A. Foerster: "Pevec", St. Premrl: "Slovenska pesem", "Zabučale gore", narodna v priredbi p. dr. Vendelina Spendova A. Foerstrovo "Planinska". Pri klavirju je bila gdč. Rozmanova iz Jolieta. Slovenska folklorna skupina s podmladkom je podala Dobrodošlico gostom. Mestni svetnik-Vito Marzulo je v kratkem nagovoru podal sliko svojega dela. Sam izhaja iz dobre družine,: ima družino in je povdariil, da na dobrih družinah leži bodočnost družbe. Prinesel je pozdrave župana Michaela Bilandicha. Nastopili so naši gostje iz Člevelanda. Mnogo smo slišali, pa tudi brali o njih. Navdušeno so bili pozdravljeni. Hitro so si osvojili srca. To so fajjtje, ki so bili rojeni že v Ameriki, pa so iz ljubezni do slovenske pesmi osnovali zbor "Fantje na vasi". Njihov pevovodja je g. Janez Sršen. Ti fantje niso doživeli vasovanja na vasi. Le slišali so o njem, a so podali slovensko pesem tako fantovsko, kakor da bi prišli pravkar iz prelepe Slovenije. V prvem delu so podali "Tam dol na ravnem polju", "O kresu", "Kranjčičev Jurij in Žabe". Fini glasovi 'imajo odličnega basista, sledijo vsaki krentji pevovodja in pa vedo, kaj je pianisimo in fortis-simo. Pesem jim je vrela od srca, je šla v srca poslušalcev, ki so jih po vsaki pesmi nagradili z burnim ploskanjem. Letošnji govornik je bil tajnik Lige ameriških Slovencev ing. Simon Kregar. V kratkih stavkih je očrtal razvoj slovenskega hotenja po samostojni državi, ki je dosegla višek leta 1918 29. okt., ko je bila progla-šana prva slovenska narodna (Dalje na str. 5) HOTEL TGR0W|p Mogočna manifestacija slovenske narodne svobode 29. OKTOBER 1918. -i Co-Chairman proslave 29. oktobra v Torontu g. Peter Pavlin (S.N.Z.) je govoril v angleščini. Župan mesta Toronta g. F. Bea-vis je prinesel pozdrave mestne uprave. Co-Chairman proslave g. Peter Markeš (SJC.D.) je navdušil navzoče v slovenskem nagovoru. Urednik našega lista g. Vladimir Mauko je predstavil ministra mnogokul turnosti iz Otta-we g. N. Cafika. Hon. Norman Cafik, minister za mnogokulturnost je bil naš častni govornik. Govoril je o človečanskih pravicah. Gdč. Marta Jamnik se je zahvalila ministru Cafiku kot zastopnica kanadske slovenske mladine. ANNIVERSARY CELEBRATION OF SLOVENIAN-CANADIANS Address delivered by Mr. Peter Pavlin, Co-Chairman at Hotel Toronto on October 29, 1978. This indeed, is an uniquiie occasian for us Slovenians in Canada. It marks ithe first time, thalt vve have publidly celebrated together an historical event in this wonderful country. Ali our previous, public undertakings were affiliated vvith ollher Canadian, or ethnic groups. But, itihis year, vve celebrate the anniversaries of tvvo signal events of importance to aH Slovenians living in Canada, namely, our Declaration of Independence in 1918, and our first coming. to Canada in 1948. Perhaps, it might be prudent at this stage ito briefly recapitu-late our history in the hope that vve may not only introduce our-selves to our fellovv Canadians, but, informally, to ourselves also. We may even get to knovv ourselves better. We Slovenians are about 2 million in number, vvith our home-land in northvvestern Yugoslavia, bordering on, Austria, :Hungary and Italy. The area approsimates southvvestern Ontario and is a confluence of varied cultures, influences and assortecl political prassures. It is a picturesque land of unimaginable variety; mount-! ains, lakes and rivers. It also contains inany 'naitural beauties' uhose naanas I vvill refrain from mentioning here. It is also an area rich in mining and farming vvhich render it economicar.y self-sufficient. One of our poets understated it as being 'Paradise on Barth'. lihe advantageous geographic location; the meeting-of-the-vvaters of manv cultures, enriched our ovvn nationai cultural heritage and folklore by the contributions of our neighbouring Austri-ans Hungarians and Italians. We enjoyed a high level of education; among the highest in Europe. Our language, prior to the vvar gave birth ro 500 nevv books annually. This from a mere 2 million people. We have always been a highly individuaJistic people. oriented to the common good and aimbitious to make vvorthvvile and ;] as t ing contributions. Our vvealth has always been evenly distributed vvitihout a preponderance of rich or poor peolc. We vvere among the first to endorse and promote the cooperative movement in business, vvhich enijojed particular success in the consumer and marketing fieids. Slovenians settled their territory in the 6th centurj-, penetratiing vvestern Europe, the farthest, of ali Slavic peoples. The records of those times attest to their inherent špirit of democracy and in-stitutions. Christianity vvas endorsed shortly after their arrival in the 6th century, vvith sermons in the Slovenian language, vvhich differ-ed little from present-day language, dating from the lOth century. Shortly after their conversion to Christianity, they came under German domination and in the last fcvv ceuturies, our ancestors vvere part of the Austro-Hungarian Empire, In spite of the cultur-al pressures of the political dominants, they fa.ithfu)iy and heroic-ally retained their identity, remaining staunchly Roman Catholic. They \visely realized that their survival depended on conscious-ness of their distinct origin and culture vvhich they fostered and favoured in their songs and dances; bequeathing this culturaj thesaurus to their offspring. Even those vvho succeeded under the Austrian regime, in tihe administrative, military, intelectual or artsitic pursuits, remained fiercely proud of being Slovenian. Naturally, Slovenians did not feel at home in an Ausitrian con-text. The dominant language vvas German and foreign to them. They vvere also political;ly discontent, because in conljunotion vvith their brother-Slavvs, Croats, Slovaiks, Czechs and Poles, they con-stituited a majority but, vvere denied commensuratc political in-fluence and representation, having their destinies chartered for them by others. It vvas the political discontent that gave birth to a movement for au!onomy vvith the abandoniment of the Feudal Sjstam in 1848. And, the en d of the First Worid War was antioipated by Slovenians as affording an opportunity to realize their cherished ambitions in this regard. VVhen autonomy vvithin the Austro-Hungarian Empire vvas finally offered to them by a desparate and beloagured Emperor, it vvas declined on the grounds of being "to late". On Oatober 29, 1918, the Slovenians declared their independence. They hoped to unite ali Slovenians in one political entity. This vvas a step of singular political magnitude in Slovenian history. It vvas the climaetic act of a long travail in politicai servitude that lasted a thousand years. It was the act of a mature nation and people: the desire to hevv their ovvn destinies, Witih their fellovv-Slavs, Croats and Serbs, they founded a nevv state, knovvn today as Yugoslavia. We Slovenians have good reason to celebrate this Declaration of Independence. Sixty years ago as .the political maturation of our nation. Today, vve also have equal cause to celebrate tihe iHUir- SLOVENSKI GOVOR NA PROSLAVI 29. OKTOBRA IN 30 LETNICE PRIHODA PRVIH POLITIČNIH BEGUNCEV V KANADO 29. OKTOBER 1918. Co-Chairman: Peter Narkeš D-mes pranujeimo slovenski narodni praznik. Maksikdo med nami .•«; ve njegove vsebine in njegove zgodovine, in ne ve zakaj ta proslava! Pred 60 letii je bil v srednji Evropi bolnik — stara Avstro-Org-ska. Prva svetovna vojna se je končala. Narodi, ki so sestavljali tega bolnika so hoteli ven iz razpadajoče stavbe. Ustvarjali so the ann.iver.sary of our arrival in the fair Dominion of Canada. The fortuines of Slovenia vvere politically abondoned to Germa-ny, Hungary and Ita.ly during tihe Second VVorld War, vvhose joint political ambitions of subjugation vvere brutally and callously ad-ministered. The occupation of their coun!try did not find Slovenians united in .their thiniking as to hovv they should address such diffi-eult times. Many started resistance movements similar to oflicr contem-porary movements in Western Europe primarily concerned vvith the rescue and ■vvcll-being of compatriots. But, Russia>nntrained communists tried and eventualy succeeded in introducing a regime and system that vyed vvith Stalin for ali its flagrant inhumanities and gross cruelties. The aim vvas not to liberate, but to enslave, by seizing povver vi a a revolu tion and in troducation of a Draconian communist regime. Too late vve sadly realized the political rape and degradation ol our beloved countrv. Over 12,0000 Slovenian men and vvoanen vvere murdered in a single month in 1945. Their crimes vvere that they either opposed the communist regime, or in some cases, merely doubted it. Never vvas such senseless brutali ty inflicted on our people even by cxternal enemies. We had no choice, but to leave. Thousands of us managed to escape and procure protection in countries vvith civilized regimes; countries ali over the globe vvhere the flatme of democracy stili burned brightlv, Canada, USA and Australia. Canada enjoyed a unique, international reputation vvith signal advantages that per-suaded and directed us here. It vvas a vast land of bountiful re-sources, vvhere hard vvork, diligent applicatiion, hones:ty, decency and the human values prevailed and vvere respected. In the sum mer and auitumn of 1948, Slovenian emigrants from Italy, Austria and Germany lilocked to Canada in their thousand and settled in every Province; every area, imral and urban. Many started vvith manual vvork on farms railways, mineš and factories, consitruction and trades. Ma;ny continuel vvith their educations. An impressive number of those vvho emigrated in those years novv occupv senzor ppsts in business, government and education. While vve are doing imaterially vvell, above the average, vve are also rnaking cultural contributions to many organizations. We are grateful to Canada and its people. No doubt, vve have mutually benefitted. Canada in its democracy of botli politics and špirit has accepted us unreservedly and vve, in tum, address our best efforts to reciprocate vvith equal generositv. We cherish its freedom; it mature tolerance of diverse and sometimes critical opinions, ali sadly absent in our former home-land, novv, forever politicaily destined for stunted grovvth and decline in an atmasphere of tyranny, oppression and the depri-vation of basic human rights. And for vvhat? And why? We share our ambitions vvith Canada. We vvant to become among its best and distinguished citizens, Its our Slovenian way of saying, "thanks". Canada has already said to us: "You're vvel-come". In Canada, vvith its glad accaptanee of a diversity of culture and enricihment of multifarioits contributions, vve can mast fully and freely realize our endeavours in the proud conitext of our Slovenian ancestrv. Liberty and opportunity are equally ignorant of limitalions here. Encouraged knovvledge is the atmosphere that f os ter s and favours grovvtli. Or Thaniksgiving Mass, this afternoon, voices our eteraal gra-titude, spiritually, ior the imany bounties and 1'avours accorded us. ll's thirty years since our first coming to Canada: Sixty since our Declaration of Independence. Our banquet toast tonight vvill hdr nour both tliese occasions. We vvill also toast the newly-e!eoted iPope John Paul II, a fellovv Slav, not Poles apart, but "one of our ovvn" — a true cosmopolitan: The first Polish Pope in the Vatican with a Scottosh telephone number "VAT 69!" On behait of our co-ordinating committee, I sincerely thank ali for joining us in this joyus occasion. Thank you and may God bilcss yau ali! si svoje domove, ker (jim je bila stara razpadajoča država krivična in ker je dušila njihov vsestranski razvoj. Bdi so to Poljaki:, Cehi in Slovaki, Hrvati in Srbi ter Slovenca. Na danšnji dan 29. oktobra, pred 60 lati je naš narod slovesno proglasil osvoboditev izpod stoletne sužnostii, zato je ta dan postal praznik. Narod je vsemu svetu povedal, da je pretrgal verige, ki so toliko stoletij priklepale slovensko podložnost na nemško gos-podstvo. Cesarski prestol na Dunaju se je porušil in pokopal pod seboj nemško oblast nad slovensikiim ozemljem in narodom. Danes torej praznujemo zalto, da ta akt, revolucionarni akt slovenskega osvobojenja ne gre v pozabo in da damo hvaležno pri-naznje tistim velikim možem, ki so do tega dejanja pripeljali': Evangelist Krek, dr. Korošec, dr. Tavčar, Škof Jeglič in drugi. Lahko smo prepričani, če pogledamo kako danes Nemci ravnajo s Slovenci na Koroškem, da bi brez tega Osvobojenja pred 60 leti danes ne bilo slovenskih naselbin po svetu, naselbin s slov župnijami in šolami in podjetniki in ustanovami v Kanadi, Ameriki, južna, Ameriki in Avstraliji. Tudi ne bilo, kar je zelo verjetno, Slovenske republike. To je zunanji okvir praznovanja, icjegova vsebina pa jc — svoboda, ki jo je tedaj doživel slovenskfVnarod. Takole opiše očividec razpoloženje ob tistih dogodkih: Slovenija je proslavljala v naravnost opajmem čustvu svobode. Zavest svobode je prodrla do zadnje gorske koče. In ta zavest je kot grkota pomladi prevzela vse griče na ravnine. Vžklilo je bujno in pestro razpoloženje. Slovenska trobojnica je gospodovala v pisarnah in kasarnah, v palačah on kočah, na fantovskih prsih in ddkliških grudlh. Ječe so se odprle in celo vojni jetniki so dobili orožje, čistili in lepšali smo svoj dom, ker smo verovali, da nas je prišla obiskat pravičnost. Shodili smo, čeprav opoteikaje, polni upov in srečni kot dete". Vedeti moramo, da je naš narod živel mnogo stoletij brez samostojnosti in svobode. Tujci so odločali o njegovi usodi. Služil je v vojnah tujim vojskovodjem in branil je tuje koristi; desetino je dajal tuji gospodi in ji tlako delal. A v teh stoletjih je v njem ostala močna želja po svobodi. Ta ni vtonila v prelivanju slovenske krvi, ni umrla v trpljenju naroda, biči tujih valptov so jo naredili le še bolj močno in odporno. Iz roda v rod je slovenskem človeku bdela misel: svoboden si bil rojen, svobodni so bili tvoji predniki pred davnimi stoletji in ko je v tistih oktoberskilh dneh zalklical vodnik: dvignite glave, vaše odrešenje se je približalo, tedaj je narod začutil, da se uresničuje davni sen. Človekova težnja po svobodi je del težnje po sreči, je torej v človeški naravi, je dar Stvarnika in tega daru ne more nihče zamenjati za zla to, ne prodati za oblast, ne ukrasti, ne ubiti in ne odstraniti. Zaradi tega daru, to je da bi lahko svobodo uživali v polni meri so pred 30 leti prišli prvi slovenski politični begunci v to deželo Kanado. Njim so v poznejših letih sledili drugi in smo talko skupaj ustvarili slovensko skupnost. Niso bili to iskalci zlaita ali srebra, niso bili prakučevalai kož, niti pustovci, bili pa so iskalci svobode in prostosti, iskalci prilik, da bi v življenju uspeli. In tega so v polni meri našli v tej veEki gostoljubni deželi; v svobodoljubni in debokraitski Kanadi. Zalto je današnje praznovanje tudi javna slovenska zahvula tej novi domovini, katere veličini smo tudi Slovenci posveltili zadnljih 30 let kot pridni delavci, zvesti državljani in kulturni ljudje, ki ljubijo svobodo in demokratski red, ki spoštujejo zakone in oblast. Vsebina 29. oktobra je torej SVOBODA. Važna pa je tudi pot do nje. Kako so do nje prišli pred 60 leti? V EDINOST IN SLOGI MED SEBOJ. Lahko trd: mo, da Slovenci še nikdar v zgodovini ne prej, ne pozneje niso bili tako edini v zasledovanju svojih narodnih ciljev kot ob osvoboditvi leta 1918, Tedaj so se vsi: Kranjci, Korošci, Štajerci, Prekmurci en Primorci strnili okrog Ljubljane 'kot svojega središča. Ustvarjena je bila Zedunjena Slovenija. Ta 'je pozneje s sorodnimi Hrvati in Srbi zaplula v kraljestvo Srbov, HiPvaito in Slovencev, poznejšo Jugoslavijo. ŠE VEC, VSE NARODNE SILE, tiste izhajajoče iz krščanske miselnosti, one iz liberalno-svobodomiselne iin iz demOkratsko-socialistične so stopile Skupaj in v sodelovanju pripravljale narod na odločilen trenutek. Medsebojni boji in trenja so prenehala, ker je to zahtevala blaginja naroda. Vsi so se oklenili skupnega cilja — svobode! Nihšče ni skušal nikogar prekositi, odstraniti, zadušiti ali uničiti. Zato je pa bilo toliko nepopisnega veselja in narodnega navdušenja' med ljudmi 't.stie dni, da je moral očividec zapisati: "lepšali in čistili .smo doni ter rajali". To je blagoslov edinosti, ki jc narodu tako (Dalj,c na strani 4.) Hon. R. Beatz, minister za kulturo in razvedrilo Ontarijske provincialne vlade se je v govoru spomnil obiska v naših begunskih taboriščih na Koroškem in v Gradcu. ta clenar dobite. Predno podpišete pogodbo, preglejte vse, da s tem zaščitite Vaše interese. Varujte se sanjaškth trgovcev! Vaše Ontario Minitry of Consumer and Commercial Relations je tiskalo lahko razumljivi iletak z informacijami, ki: • opiše nekatere krivične načine; • vam obrazloži, kako jih prepoznate; • nasvetuje, kakšne so Vaše pravice po zakonih: "The Business Practices Act" in "The Consumer Protection Act"; • pove katere podrobnosti bi morale biti vključene v Vašo pogodbo, ki jo nameravate podpisati; • Vam nudi nasvet, kako in kaj storiti s plačili za samostojna izboljšanja in za -ponudbe, ki jih dobite po pošit;i. Za Vaš BREZPLAČNI letak z naslovom "Bevare the Dream Merchant Who Promises a NEVV You" pišite na: Consumer Information Centre Ministry of Consumer and Commercial Relations 555 Yonge Street Toronto, Ontario M7A 2H6 Frank Drea, Minister of Consumer and Commercial Relations VVilliam Daviš, Premier Province of Ontario ? ZATO PRILIKO SO LIČNI PROGRAMI NAPOVEDOVALI, DA: Slovenska Narodna Zveza in Slovenski Krščanski Demokrati s sodelovanjem številnih slovenskih organizacij "60-30" PRIREJAJO * . » ANNIVERSARY CELEBRATION OF SLOVENIAN-CANADIAN OCTOBER 29, 1918 78 Pod častnim pokroviteljstvom: Rt. Hon. John Diet en baker, C.H.O.C. M.P., Former Prime Minister of Canada Hon. VVilliam G. Daviš, Premier of Ontario His VVorship Fred Beavis, Mavor of Toronto Hon. Bud Cullen, Minister o) Employme»t & Immigration Hon. Norman Cafik, Secretary of State for Multiculturalism Hon. Paul Yuzy>k, Senator Hon. Dr. Stanley Haidasz, Senator Hon. Andirew E. Thompson, Senator Hon. Larry Grossman, Minister of Jndusitry and Tourism Dr. Slephan B. Roman, Ohair-man of the Board and Chief Executive Officer of Denisom Mineš Ltd. Mrs. Mary A. Jennings, I.O.D.E, and President of "Canadian Scene" Mr. George Ben, Q.C., AMeuman POD GESLOM: "Pogled v bodočnost!" "Looking to the future!" HOTEL TORONTO Spored je obsegal v prvem delu: Prihod glavnego oanizja; Kanadska in Slovenska himna; Molitev: prevzvišeni pomožni škof torontski dr. A. Abrožič; Nazdravje kraljici; Predstavitev glavnega omizja; Govori t ev in pozdrav v aoglešči' ni (Co-chairman) g. Peter Pavlin; Kosilo; Pozdrav in govor v slovenščini '(Co-chairman) g. Peter Mar keš; Predstavitev g. Norman Cafik-ia, M.P., ministra za Mnogokulturnost. -Predstavi ga. predsednik etnične (tiskovne zveze v Ontario in urednik-Sloveiiske Države g. Vladimir Mauko; Govor g. Norman Calik-a, MP, ministra za Mnogokulturnost; Zahvala ministru za govor. Zahvalila se je gdč, Marta Jam-nilk, zastopnica Slavenkoika-nadslke mladine; Ceremonial je bil nad vse uspešno g. Peter Cekuta, 'ki je povezoval program, napovedal imena onih, ki so pozdravili navzoče ter prebral pozdrav na pisma in telegrame. P. S. Na prireditvi so še govorili: župan Toronta g. Fred Beavis, g. Yurij Shinko, nedavno izvoljeni poslanec konzerva-ticev^ki je prebral pismeno spo ročila voditelja opozicije g. J. Clark-a, dr. Jožef Kirschbaum, v imenu etnične tiskovne zveze za Ontario an Svetovnega kongresa Slovakov, prinesel pa je tudi osebne pozdrave od dr. Cirila Žebota, ter g. R. Beatz, novi antarijski m in s ter za kulturo in razvedrilo. Kulturni program pa je obsegal: 1) Gorejsfki ples (flolklorni plesni skupini: Mladi glas in Nagelj) 2) "Buči morje Aclriansko (Ad-rian Hajdrih) Moški zbor Marije Pomagaj, dirigent: Dušan Klemenčič 3) "Miklova Zala v ječi" (Po Jakobu Skatu, prizor); Marija Babic 4) "Kje so moje rožice" (Gustav Ipavec) — "Planinske rože" (Gustav Ipavec) Moški zbor; Fantje na vasi, dirgemt, Nace Križman 5) "Herman Celjsiki" (Aniton No-vačam) Scenična interpretacija Blago Cekuta, Mirjam Cekuta in Janez Mesec 6) "Veronika Desemiška" (Oton Zupanič) prizor: M. Cekuta 7) "Eno devo le bom ljubil" — (Hrabraslav Vol ari e) Združena pevska zbora Marije Pomogaj, dirigent: Dušan Klemenčič 8) "Prekmurski pleš" (folklorni skupini: Mladi glas in Nagelj) 9) "Colničku" in "Tam na kame-nitem krasu" (Ottavio Braj-ko) Moški duet: Danilo Baša in Danilo Vovlk 10) "Krjavelj in morski strah" (Josip Jurčič) ' prizor; Ale'k- j sander Koželj 12) "Pastirček" (Avsenik-Kola rič) orkester in Duet, Silvi Kolarič in Janez Kolenko 13) "Piske sem pasla" in "Daj, dalj, srček nazaj) (pojej' fantki ,in punčke ob srem-ijavi orkestra, v priredbi ga. Anice Resnik 14) "Belokranjski in štajerski ples (folklorni Skupini Mladi glas in Nagelj) 15) "V Gorenjsko oziram se skalnato stran) (Josip Flaiš-man) Združena pevska zbora Marije Pomagaj in Brez-mladežne, dirigent Dušan Klemenčič Spored prepleta CAS: Andrej Stražar Posamezne točke je spremljal na klavirju, profesor Jože O-sana, ki je tudi oskrbel lahko glasbo med kosilom. Priprave za proslavo je vodil posebni "60-30" odbor, ki so ga sestavljali: Eksekutiva: So-voditel j a: gg. Peter Markeš fin Peter Pavlin Namestnik voditeljev: g. Biai Potočnik Tajnik: g. Augustin Kuk Zapisnikar: g. Jakob Kvas Blagajnik: g. Otmar Mauser Svetovalce: gdč. Sonja Urbane in g. Peter Koželj Povezovalni odbor: Finance: g. P. Markeš, g. P. Pavlin, g. J. Muhič, g. Frank Tomšič Kulturni program: g. Vilko Cekuta, prof. J. Osama, g. B. Potočnik Reklama in ljudski odnosi: Angleški: g. VladinVr Mauko Slovenski: g. I. Palčič, g. F. Kus, g. L. Babič Dobrodošli odbor: gdč. Maria Jamnik, gdč. Maria Kuk, gdč. B. Por, gdč. Sonja Urbane Ceremonial: g. Peter Cekuta Darovi za proslavo "60-30" 29. oktobra 1978 Chicago Frank usrectecar Pa vi e K ve de r-Le t h br i d ge Rudi Kus Stanko ŠaljnOvič Zveza SUKB Društ. Slovencev Baraga Društvo Slovenski Dom SKD-SLS in Nar. fond 2.H.P. Slovenija H.P.jiE. Kreka Jani Trpin Jože Jereb Plaitnar Bros. Anton Bavdek Neimenovana Društvo SPKB Tabor odsek Toronto Društva SPKB Tabor odsek Cleveland Zveza D SPKB Jože Kastelic Anton Ferkul Ivan Kavčič st. Janez Tralnilk Zorman R. Estate SAVA Društvo Slov. Sudbury L. Stajam L. L. in A. V. P. M. N. N. N. N. N. N. Prosi ovol j n i prispevki na proslaivo (zalepke) $100.00 10.00 50.00 100.00 200.00 250.00 50.00 100.00 300.00 200.00 100.00 50.00 150.00 50.00 50.00 100.00 100.00 lUO.OO 150.00 150.00 100.00 100.00 100.00 50.00 25 00 100.00 100.00 59.37 20.00 20.00 20.00 $1.092.20 SLOVESNA ZAHVALNA MAŠA (Nadaljevanje s str. 1) vzdignil v enakopravne in poštene kanadske državljane. Kako umestna za ta dan so bila vsa berila in psalmi, vsebujoč resnico: mir, pravica, odpuščanje, varnost in ljubezen. Bog nam je govoril po svojih prerokih, da bo spremenil puščavo v sadovnjak in sadovnjak bo poslal kakor gozd. In v gozdu bo prebivala pravičnost, katere delo bo le mir. A to zavisi od nas vseh! Kristusov mir bo prebival v naših srcih ako bomo Ostali zvesti Njegovi besedi. Poučevati moramo drug drugega! Opominjati se moramo med seboj! In vse kar delamo, maramo delati iz ljubezni do nebeškega Očeta! Tako se ne čudimo, da je prezvišeni gospod škof povdairil v svoji pridigi vodilne misli beril in evangelija: mir, ljubezen, odpuščanje in pravico. Iz Jezusovih blagrov je še posebej omenil: Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško fcraljev-stvo. Pri prošnjah smo molili za domovino, da bi jo Bog blagoslovil, da bi jo On spremenil v sadovnjak, ki bo rodil le dober sadež. Spomnili smo se bratov in sester raztresenih po vsem svetu in doma, da bi vsi prav razumeli besedo svobode in tako. ostali zvesti Bogu im domovini. Globoko sem sklonil glavo in prisluhnil posvetilnim besedam naših duhovnikov. Bog je stopil med nas! Ko smo si po Očc-našu drug drugemu segli v roke, sem želel vsem: Mir. Še več — naj Kristusov pravi another committmont on the same day. Over the past 25 years I have been in contaat touch vvith you qt>mmunity and your aspirations for a free Slovenia are vvelil krtovvn to me. I am proud to .knovv many Slovenians in Toronto and I am equaily proud of the fact that Slovenians are keeping alive their cultural traditions in the multicultural masaic of Canada. I vvish you best success for itihe maiking of the 60th Anniversa-ry of Slovenian Independence and the 30l-h Anniversary of the arrival of the postvvar immigrants to Canada. Yours very sincerely, Ilmar Helnsoo Honorary Consul General of E&touia W. Didiuk, Seoretarv-General T. Buyidak, Chairman EPARCHY OF TORONTO, Chancery Office, Toronto October 2nd, 1978 Co-Chairmen, Slovenian Anniversary Celebration Dear Sirs: I am pleased to greet vou on 'tlie occasion of the dual celebrat-ions marking the sixtieth anniveisary ot the declaration of Slovenian Independence and the thirtieth ammversairy of the arrival of the firsit Slovenian political immigrants foUovving Word War II. Freedom can only be appreciated by those vvho have suffered oppression. This is a common bond shared betvveen our Slovenian and Ukrainian peoples. It is our prajer tliat your Slovenian people continue to prosper and maintaiin tlieir idantity, and rightfuily take their plače among the free nations of the vvorld. Although my schedule vvill not pennit me to join you in tliese celebratians, please be assured 'that my prayers are vvith you at this time. Sincerely in Our Lord, Isidore Borecky, Bishop " ■ ■ ■ Z zadoščenjem in veseljem pozdravljam Vašo enotnost ob ve ličastaem praznovanju šestdeset letnice 29. oktobra 1918, ki je postal naš veliki narodni praznik. Spomin na napore naših prednikov pred 60 leti naj nam vsem daje moč in vstrajnost v nenehnem prizadevanju, da bi Slovenski narod zopet mogel v svobodi suvereno odločati o svoji usodi in vladavini. — čestitam in pozdravljam! Za Narodni Odbor za Slovenijo, Miloš Stare, predsednik, Buenos Aires, Argentina Committe for Commemoration of 60th Anniversary of proclamation of Slovenian independence Duhovno med seboj povezani proslavljamo šestdesetletnico narodnega praznika 29. oktobra, trdno odločeni boriti sa za svo-bood slovenskega naroda. Za pripravljalni odbor za proslavo 29. oktobra in dneva slovenske zastave: Pavel Fajdiga, Buenos Aires. IZ SLOVENSKEGA TISKA V DOMOVINI KNJIGE IN REVIJE France Papež: "ZAPISI IZ ZDOMSTVA" — Buenos Aires 1977 "ZAPISI IZ ZDOMSTVA" bodo ostali v slovenskem svetu kot pristno iskreno, globoko občuteno in mojstrsko napisano pričevanje zdomca o svojem bivanju, potem ko je komunistična revolucija za desetletja zapečatila usodo toliko Slovencev. "Zdomstvo je svet skrivnostne prehodnosti, odtrganosti od osnovnega narodnega, a je tudi svet notranje presvetljeno-sti in bitnega očiščanja" {str. 8). Naj izpišemo iz knjige nekaj zgodovinskih ugotovitev: Zgodovinski dogodki, ki so pripeljali do naše napotitve v svet, bi se mogli začeti z zasedanjem Antifašističnega sveta v Bihiaču 26. in 27. novembra 1942. Zasedanje v Bihaču je prelomno in pomeni ustanovitev prvega osrednjega organa tistega političnega načrta ki si ga je KPJ osvojila na 4. kongresu, revidiranem leta 1935, po kate-l rem naj bi postala Jugoslavija federativna komunistična drza- va- i , ■ ■ 1 Za izvedbo tega načrta je bila vzročno vzpodbudna okupacija in razkosanje Slovenije in Jugoslavije ter ustanovitev OF. Komunistični aktivisti v Sloveniji so se takoj po razsulu Jugoslavije začeli zbirati in organizirati, kajti spoznali so, da je prišel premeren trenutek za izvedbo določfcnih revolucionarnih načrtov. Na posvetovanju KPJ v Zagrebu v začetku maja 1941 je partija takoj postavila zahtevo, da mora vodstva odporniškega gibanja brezpogoj no prevzeti KP. V naslednjih dveh letih se jc Dolenjski list, Novo mesto, 1. junija 1978. poroča: " . . . Naj bo povedano: poznman človeka, list je, ki so mu v delovni organizaciji, v kateri se je hotel zaposliti, dejali, da jim je sicer nerodno povedati, a morajo: zanje ni ravno najbolj primeren, 'ker se je deklariral za vernika, katolika . . . Najbrž bi lahko našli še kakšen primer podoben itemu ..." Komunisti, Ljubljana, 9. junija 1978. poroča: "... 12. maja je v Rdeči dvorani (v Velenju) nastopil naš reprezentativni orkester Garde iz Beograda, ki opravlja svoje delo za potrebe protokola predsednika republike. Poleg tega sta nastopila še dva prav tako znana ansambla. Udeležba na obeh prireditvah je bila porazna. Na prvi predstavi jih je od predvidenih 5000 mladih, ki naj bi iz vseh šol skupaj z ravnatelji in učitelji napolnili dvorano, prišlo bore malo. Ravnateljev sploh ni bilo, manjkali so tudi učitelji in z njimi še dijaki in učenci. Prav nič bolje ni bilo zvečer na drugi prireditvi: 600 ali 650 obiskovalcev. S tem potrjujemo svojo kulturno raven. Ce že ni bilo naših delavcev, bi na takšni prireditvi •morali biti navzoči družbenopolitični delavci, pa tudi tisti, ki se v občini organizirano ukvarjajo s kulturo: trenutno na področju kulture dela samo v mestu Velenju nad 2000 občanov ..." • Brniško letališče bo postalo z modernizacijo znatno večje in pomembnejše ter z večjim potniškim in blagovnim prometom. Na njem bodo lahko redno pristajala tudi večja letala. Obnova bo zahtevala izdatna sredstva, vlaganje sredstev pa je doslej eno največjih v Sloveniji. • Na vrhu Triglava se je zgo dila huda gorska nesreča, ko je med 5. in 6. uro zjutraj pred meseci strela ubila 42-let. Maksi milijana Murka iz Maribora. Murkova spremljfcvalca Franc in Aleksander Mali sta bila težje ranjena, reševanje pa je bilo zaradi slabih vremenskih razmer zelo otežkočeno. DARUJTE V TISKOVNI SKLAD NAŠEGA LISTA oblika v vodstvu Ijudskofront- nega gibanja je bila taktična poteza: šlo je za formalno obliko, ki so jo pogojevale politično aktivistične začetne nujnosti. Vprašanje koalicije se je kmalu zaostrilo, kajti pojavljati so se začeli dejavniki, po katerih bi partija ne mogla obdržati absolutnega prvenstva v odporniškem revolucuonarskem procesu. Zato je prišlo februarja 1943 do sestankov zaupnikov raznih skupin v Dolomitih. Krščanski socialisti so se prostovoljno odrekli samostojnosti in organizaciji lastnih aktivis tov ter priznali potrebo in pravico, da ohrani KP prvenstveno vlogo. Vendar pravi danes Kocbek v svojih Odgovorih: "Najhujše je bilo dejstvo, da se je partija pri tem opravilu poslu-žila nasilja . . . Začel je delovati tihi teror." Drugi del zgodovinske drame, ki je nazadnje našel usodno raz-vezavo v angleški predaji slo-vemskili in drugih protikomu-nističnih bojevnikov Titu, se je odigral na širšem jugoslovanskem in svetovnopolitičnem odru . . . Usoda vojaških protikomunis-,učnih in odporniških gibanj v Jugoslaviji in Sloveniji je bila po tali političnih dogodkih zapečatena. Ukaz za likvidacijo jc prišel z najvišjega mesta, od maršala Alexandra, posamezni zavezniški poveljniki so ga izpolnili natačno in vestno. Angleško poveljstvo na Koroškem ■se jc poslužijo laži, da bodo vojaki prepeljani v Pahnanovo v Italijo, v resnici pa se je vse partiji kolikor toliko z lahkoto' končalo v Kočevskem Rogu, v posrečilo prevzeti vodstvo od- teharskih gozdovih, v okolici porniškega gibanja v Sloveniji Hrastnika in Trbovelj, pod Toš- in ga postopoma razplamteli v j kim čelom, pod Lubnikom v revolucijo. Začetna koalicijska' Poljanski dolini in drugod. Prosimo, porovnajte naročnino! • Patriot or Traitor (449 str.) (The Čase of General Mihailo-vich) Proceeding and Report of tlie Commission of Inquiry of the Committee for a Fair Trial for Draja Mihailovich ($20.—). Initroductory essay by David Martin, forevvord by the Honor-able Frank J. Lauche. Published by Hoover Instituion Press, Stanford Univcrsity, Stanford, .Caiifornia (1978). Jc to zajetna dokumentacija, z zemljevidi in slikami ter pričevanjem živih prič ter raizkrin-kanjem komunistične sabotaže v Kairo med zadnjo vojno, kjer so po volji sovjetskih agentov angleške narodnosti fabricirali poročila, ki so prihajala iz Jugoslavije, in jih pošiljali naprej v London in Churchillu, kakor tudi sabotirali pošiljke Mihajlo-viču. Knjiga točno pokaže, kdo je delal za koga in da je bila v Jugoslaviji med vojno krvava revolucija. borba med komunističnimi in protikomunističnimi silami. Knjiga 'tudi jasno pokaže, da na procesih proti gen. Mihajlo-vieu niso marali pričevanja skoraj 500 rešenih ameriških 2, kanadskih in velikega števila angleških pilotov, ki so bili rešeni s pomočjo Milialjovi-čevih čet. Vsekakor zanimiva dokumentacija, M osvetli resnico s prave strani. Senator F. Lausche v svojem predgovoru istega zaključi s temi besedami: "... Mihailovioli vvas the first insurgent in Europe. It vvas li« vvho first raised the flag of re-sistance to the Nazi occupier —-and by his aetion he inspired the formation of resistance mo-vements in ali the subjugated countries. He resisted tlie Nazis at the time vvhen the Soviet Union and the Communisits vvere stili collabonating vvitih them — and (His early resistance, slovv- ing dovvn tlje Nuzi timetable, vvas probably responsible for preventing tlie fall of Moscovv. The final verdiet of history vvas perhaps most eloquentiy suggosted by an editorial vvhich appeared in the Nevv York Times on July 18, 1946, the day after Mihailovich's execution. Said tlie Times: The fingers of 'history, rusl-•ling tthrough the pages of the Second VVorld VVar, inay provi-de an ironic postscript to the scene that took plače at daun yesterday somevvhere in the vi-cinity of Belgrade vvlien General Drazlia Mihailovich erump-led before tlie bullets of a Vugoslav firing squad . . . History may decido that it is not Tito — vvho vvas in safe-ty vvhile Mihailovich vvas fight-ing in the hiiis in those earily days — but the e.\ecuted Chet-nik leader vvhose statue should stand in Red Square in Moscovv. But Mihailovich feil yester-day in Belgrade ..." Zanimive so tudi izjave mno gih važnih oseb, ki so izdali iz jave ob izidu te potrebne fcnji ge! Navajamo le tri. In secer: "I have read and roread you; letter . . . vvitli great. interest, and vvith a certain measure ol astonishment . . . If, of course as novv seems more than pos sible, our inforaiation re Mi hailovich's activities vvere in complete, to say the ieast, thea the vvhole affair changes co Jor . . . If the inlbnmation con-tained in your vvork had been avarlable to us at tlie time, our vvhole policy might and pro-bably vvould, have been very different." From a letter to David Martin by Sir Douglas Hovvard, vvartime head, British Foreign Office Southern Depantmenit (in charge of Jugoslav af-falirs). , 1 ; ,, Gosli ia predstavniki orgaaiacij za miso (Z leve na desno) G. J. Muhič "60/30"; g. Jurij Shimko, MP; g. Otmar Mauser "60/30"; g. Vladimir Mauko "60/30"; ga. Mary Jermigs, I. O. D.E. in "Canadian Scene", g. Alojzij Babič "60/30"; č. g. Tone Zrnec C.M., župnik pri Mariji Pomagaj; ga. P. Cekuta, ga. G. Ben, alderman; dr. Joseph Kirschbaum, Slovaški svetovni kongres in Etnična tiskovna- zveza; ga. S. Haidasz; dr. A. Kutk, ga. John Diggins; g. Reuben Beats, minister za kulturo in razvedrilo ont arij s ke vlade; ga. F. Bea-vis; g. Peter Pavlin "60/30"; g. Norm Cafik, minister federalne vlade za Mnogokulturnost; pre-vzvišeni g. škof dr. A. Ambrožič; g. Peter Cekuta, ceremonial; ga. N. Cafik; g. Peter Marreš "60/ 30"; g. F. Beavis, župan Toron-ita; g. Blaž Potočnik "60/30"; ga. R. Beats; g. John Diggins, gen. konzul Z.D.A.; gdč. Marta Jam-mik "60/30"; g. Stanley Haidasz, senator; ga. J. Kirschbaum; g. G. Ben, občinski svetovalec; č. g. J. Mejač CM., superion Slov. misijonarjev Sv. Vincencija Pa-velskega; g. C. Prezelj "60/30"; č. g. J. Kopač, župnik pri Naša Gospa s Čudodelno Svetinjo; g. J. Kvas "60/30"; g. G. Allan, pisec knjige "Days to remem-ber"