poštnina niafan« * imovini. | pfo |.XI V Ljubljani, v četrtek 23. novembra 1933 Štev. 268 a Cena t.50 Din fla ročni ^^tfpm^^. ^^Mp^^ ^^tfp^^^ ^^^ Cok račun Ljub- ^^ ^ ^^^^^^^^^ m ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ Ijana 10650 ii»u 40 I)iu - ne-delisU« izdaja celoletno Ki Din, za Din ^^Bh® fllf ^RB M^J Bt/m m Bk9B ^HH Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 ——— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku I0.VIM /a inscialei Sarajevo šiv Zagreli š«\ Vi.oil, ■ Nemci pri nas in naši pri Nemcih V nedeljo je v Novem Sadu imela občni ilior »švabsko-nemška kulturna zveza« (Schvvii-bisch-deulsclier Kultiirbuiid), vrhovna organizacija vseh Nemcev v Jugoslaviji. Naši Nemci so obenem obhajali 10-ietnico smrti svojega domačega narodnega buditelja in pesnika Adama M. Giitcnhrunnu. Zborovanje ni imelo značuja oličuega zboru z navadnimi spremljevalnimi okoliščinami, kakor so podrobne razprave o raznih upravnih zadevah, temveč je to bila res-n.. in mogočna manifestaciju nemštvn v Jugoslaviji. Nad odrom je visel ogromen napis »Sehvvii-bisch-deutscher Kultiirbuiid«. nn levi čez jugoslovansko zastavo geslo »Zvesti državi!« (staats-treu), desno zopet na barvali obdouavskih šva-bov (zeleni in beli) »Zvesti narodu!« (volks-treu). To je geslo nemške kulturne zveze, ugotavlja »Deutsches Volkshlutt«, osrednje glasilo Nemcev v Jugoslaviji. »Zvesti državi, zvesti svojemu ljudstvu in vdani svojemu kralju!« je vzkliknil senator dr. G. Grussl v uvodnem govoru. Poleg delegatov, ki so predstavljali 50 kulturnih organizacij, včlanjenih v zvezi, so prišli na zborovanje tudi predstavniki oblastev in jugoslovanskih kulturnih ustanov, kakor »Srpske Matice«. Ozračje, v katerem se je vršilo zborovanje in samozavesten nastop Nemcev, pričajo pred vsem svetom, dn se nemška narodna manjšina pri nas počuti doma. Lahko organizira prireditve, javne nastope, razvija se kulturno in gospodarsko, ne dn bi jo večinski narod nadlegoval. Dani so ji vsi pogoji, da lahko ostane svojemu »narodu zvesta«, če je bila nn občnem zboru sprejeta resolucijo, ki proglaaš Kultiirbuiid za »ognjišče nemške narodne kulture in vzgojcvalnico čuta nemške nar. skupnosti«, čeprav so med to skupnostjo postavljene politične meje, nimamo mi prav nič proti tenui. Želimo samo, da bi Nemci priznali pravico do gojitve ruta narodne skupnosti tudi manjšinam, ki živijo' v njihovih narodnih državah, recimo Slovencem v Avstriji! Dne 20. junija 1920 so Nemci na velikem taboril pod milini nebom v Novem Sadu položili temelje svoji kulturni in politični zgradbi, ki ji je »Srhvviibiseh-deutseher Kultiirbuiid' postal varna streha. Adam Miiller-Gutenbrunn. ki je jivvi pozivni svoje rojake nn odpor proti mnd-jnrstvii, je še doživel ta veliki dan, ko so Nemci hlhko svobodno stopili nn plan in se organizirali. Z zahvalno pesmijo so zaključili ta tabor; zaslutili so. da bodo lahko v Jugoslaviji svobodno živeli šele pod Jugoslavijo se je lahko uresničil njihov sen, »da bi svojo hanafsko domovino, razbito na vse kose, zopet zbrali, šele v Jugoslaviji so Nemci lahko šli na delo po Gu-'enbrunnovi oporoki: »VersnmnteH dnrin die Schvvaben wieder und singt die nlten, singt die deutschen Lieder!« (Zberite v njej — domovini — švabe in poj-te stare, pojte nemške pesmi.) Senator Grassl jc v svojem govoru lahko naslovil na jugoslovanska oblastva prošnjo, naj »še nadalje s simpatijami spremljajo delovanje kulturne i\ eze.« Med težnjo narodnih manjšin, dn hi ostale izveste svojemu narodu« in da bi gojile čut skupnosti z njim, da bi razvile svojo kulturo i vsemi narodnimi svojstvi, čeprav jih ločijo od večinskih narodov politične meje, in med zatrjevanjem, da hočejo ostati zveste državi, v kateri živijo, ne vidimo mi nikakega protislovja. Mkakega protislovja ne najdemo v geslu »Zvesti narodu in zvesti državi!«, kakor tudi ne v namenu, izraženem v resoluciji v Novem Sadu. du se hočejo nemške narodne skupine razvijati v duhu trdne zvestobe do prirojene narodnosti in v duhu ljubezni do kral ja in domovine.« Naj bodo o tem Nemci v Avstriji in Nemčiji prepričani! Če v Sloveniji kljub temu gledamo na problem nemške narodne manjšine nekoliko ostreje kakor n. pr. sosedi Švahov v Banatu. so za to dani temeljiti razlogi v zgodovini našega političnega življenja in tudi precej drugačni politični usmerjenosti nekaterih nemških skupin v Sloveniji v primeri z usmerjenostjo hanatskih švahov. Naj vendar že Nemci priznajo, da si Slovenci in Nemci stoje nasproti kakor večinski narod proti manjšini, ki je bilo nekdaj nosite-Ijica političnega, gospodarskega in kulturnega pritiska nad nami in ki je še danes ohranila svoje gospodarske pozicije, ki si jih je lahko ustvarila rodi svojega priviligiranega položaja pod Avstrijo. Do po nismo prežeti z maščevalnimi strastmi, Nemci somi dobro vedo. (če se nuni je po 15 letih posrečilo nacionalizirati gasilska društva ob mejil). Gotovo ne pretiravamo. ako trdimo, da smo v gospodarskem pogledu celo v defenzivi proti nemškemu kapitalu!1 Kadar nemški tisk izven Jugoslavije našteva, kaj vse so Nemci imeli v Sloveniji pod Avstrijo, tako rad pozablja, da so n. pr. kultni ne ustanove, šole in razna nemška društva bila namenjeno avtohtonemu prebivalstvu in dn so bilo nemško zato, do bi se to prebivalstvo ponemčilo. in ne zato. da hi se v njih vzgajali Nemci! V zvezi s politično usmerjenostjo naših Nemcev jc treba omenili, da so se prav po Hitlerjevem nastopu pojavilo ob meji znamenja, ki še danes utemeljil jejo sum. dn se pojma •zvcsl narodu« iu »zvesl državi«, v srcu obmejnega Nemca ne krijeta. Končno še drugi razlog, ki go moromn v zadnjem času vedno bolj upoštevati pri presojanju ohnnšonjo Slovencev nasproti nemški manjšini. Nn Dunaju naj nikor ne podcenjujejo koroškega vprašanja! Vprašanje narodne manj. šine no Koroškem obšlo ji in posilijo vedno bolj akutno. Kaj čuda. če smo v narodnem pogledu danes bolj občutljivi, saj živimo v narodni državi. Povsem naravno tudi, dn pri nas zanimanje za narodne manjšine izven Jugoslavije vedno bolj raste. Ne samo to, položni noše manjšine na Koroškem se neprestano slabša. Nemški državniki govore... Hitler sveto obljublja nemški mir Dopisniku „Matina" je Hitler dat najmiroljubnejšo izjavo: Pripravljen sem dati vsa jamstva za obrambo evropskega miru Pariz, 22. nov. b. Jutranji »Matin« objavlja v uvodniku razgovor dopisnika pariškega »Information« z nemškim državnim kancleriem Hitlerjem. V teku tega razgovora, prvega, ki ga jc imel Hitler s kakim francoskim časnikarjem, je izjavil vodja nemške nacionalno socialistične delavske stranke in šef nemške vlade sledeče: Poijsba-fVemčifa »V Evropi ne obstoja trenolno noben spor, ki bi lahko povzročil vojno. Vse se lahko uredi med posameznimi vladami in narodi, če bi le-ti imeli potrebno poštenje in z misel za odgovornost. Poglejte recimo Poljsko in Nemčijo. Med obema državama obstojajo razpotja in sporne točke, vendar pa tudi tu ni ničesar takega, da bi bilo treba prelivati dragoceno človeško kri. Meni delate krivico, ko stalno zatrjujete, da želim vojno. Vojno? Ali sem mar norec? Z vojno se absolutno ne bo doseglo ničesar, nasprotno, z vojno bi se lahko samo še poslabšal sedanji svetovni položaj. Kako bi mogel jaz želeti vojno, ko na nas še vedno ležijo posledice preteklih vojnih strahot? Pred menoj je dolga notranja vojna. Narod sem napotil v novo bodočnost, hočem mu dati tudi veselje do življenja. Kdo naj potem še lahko veruje, da hočem pod takimi pogoji ogrožati svoje lastno delo z novo vojno? Na kakšen način bi se mogel doseči sporaizum med sosednimi in enakopravnimi državami? Nemški narod ni narod druge vrste, nemški narod je velik, toda ž njim postopajo tako, da tega ne morem dalje prenašati. Čc hoče Francija svojo varnost zgraditi na materialni slabosti razorožene Nemčije, potem ni možnosti za sporazum, kajti prešli so časi, ko je bilo kaj takega še mogoče. Če pa hoče Francija zgraditi svojo varnost na temelju svobodnih sporazumov, potem sem pripravljen vse slišati, vse razumeti in vse ukreniti. Približno znano je, v čem obstoja nemška zahteva po enakopravnosti. Moralno gre za absolutno enakopravnost. Kar se tiče njene praktične izvedbe, se to Uhko izvrši v etapah, kar ne bo težko in tudi ne nemogoče, da se sklenejo sporazumi v vseh podrobnostih. Enakopravnost Odgovarjajo mi: enakopravnost, da, toda nobene enakopravnosti brez protiuslug. Vprašati moram: kakšne protiusluge? Na koncu vseh koncev bo potrebno, da se svet seznani s pravo vsebftio besede varnosti. Jaz sem v nemški politiki odločen in če dam svojo besedo, imam navado, da jo tudi držim. Če bi se slučajno sestal s kakšnim francoskim ministrom in bi se z njim razgovarjal med štirimi očmi, da na primer za rešitev saarskega vprašanja ni po mojem mnenju nobenih nasprotij več, potem bi lahko razumel, če bi se mi odgovorilo: Hitler snuje nekaj tajnega. Vedno lahko pričakujemo od njega iznenadenja. Toda jaz sem to rekel svojemu narodu, od katerega sem zahteval, da mpjo politiko potrdi: da jc za nas usoda Akacije in Lorene zapečatena. Narod je odgovoril. In kaj se še pričakuje od mene, da rečem? Govorimo sedaj o francoski varnosti Ce bi mi rekli, kaj naj storim za to varnost, bi to drage-volje storil, samo če ne bi zahtevali nekaj poniževalnega in nekaj, kar bi ogrožalo meje lastne države. Tako je na pr pisal neki angleški časnikar, da bi se zavoljo ohranitve evropskega miru moralo dati Franciji neke vrste dopolnilno varnostno jamstvo v obliki obrambne zveze z Anglijo. Če gre za defenitivno zvezo, potem to prav rad odobravam, ker ni moj namen, da preprečujem drugim, čc se hočejo zavarovati. 'Slazaj v Ženevo? Ne! Končno jc Hitler na vprašanje pariškega časnikarja, če je mogoče, da sc vrne Nemčija v Ženevo, odgovoril: Z izstopom Nemčije iz Zveze narodov sem storil potrebno delo. Prepričan sem radi tega, da sem s tem pripomogel k prepotrebni jasnosti. Nikdar se ne bomo vrnili v Ženevo. Zveza narodov je mednarodni parlament, v katerem posamezne skupine debatirajo in agitirajo med seboj. Posledica tega je bila, da so so nesporazumi v Ženevi še boLj zaostrili, namesto da bi se našla rešitev. Nasprotno pa sem vedno pripravljen — in to sem tudi dokazal — da hočem ob vsaki priliki pogajati se in razgovarjati se z onimi, ki to želijo. Gobbets priznava tajno oboroževanje Tajna navodila agentom v inozemstvu Nemčije Pariz, 22. nov. AA. tlavas poroča: »Petit Pa- i risien« nadaljuje objavljanje nemških zaupnih dokumentov ter je objavil dolga nadvse zaupna navo-i dila. ki jih je poslal Gobbels svojim propagandnim l agentom v inozemstvu. V leh navodilih pojasnjuje nemška vlada odhod Nemčije iz Ženeve in nemško stališče o oboroževanju ter o stanju nemške obo-rožbe. Dalje komentira francosko in angleško zadržanje v Ženevi in pravi- »Vedeli smo, da je stalisče Francozov in Angležev temeljilo na poročilih francoski vladi, ki so jih poslali njeni tajni agenti v Nemčiji. V (eh poročilih je govora o silnem lajnem oboroževanju Nemčije ter o splošnem pripravljanju Nemčije na nov vojaški spopad.« »Prav tako smo vedeli,« nadaljuje zaupni dokument, >da so nemški emigranti informirali francoske agente o vojaški organizaciji Nemčije, vedeli smo tudi, da so bivši poslanci razpuščenega rajhs-taga sporočili našim nasprotnikom strogo zaupne informacije, ki so jih dobili parlamentarni odbori. Te iniormacije so dale prejšnje vlade odborom bivšega rajhstaga. Ni nam mogoče, pa tudi ni potrebno spuščati se v podrobnosti o informacijah, ki jih je na (a način dobil nasprotnik Nemčije v roke, jasno je pa, da mera nemška propaganda v inozemstvu le informacije postaviti na laž.< »Obnašanje francoske vlade,« nadaljuje zaupni dokument, »ni ne|X>sredni povod za korak nemške vlade, temveč docela nerazumljivo zadržanje angleške vlade, ali bolje njenega zunanjega ministra Johna Simona. Ni še jasno, ali sc je dal g. Simon pregovoriti od svojih francoskih prijateljev, ali je pa angleška vlada sama od sebe sklenila stopiti iz svoje rezerve. Ker je g. Simon židovskega jjorekla, je razumljivo, da sc da voditi po sovražnem čuvstvu nasproti Nemčiji in da bo skušal usjiešno vplivali na svoje tovariše v vladi. Zato mora nemška pro|ia-ganda gledati, da sc v bodoče obrne direktno proti Angliji, še bolj kakor doslej.« Nemčija pred kulturnim bojem? Poganska Nemčija proti katoličanom in protestantom! Praga, 21. nov. tg. »Pragcr Presse« objavlja zanimivo poročilo svojega berlinskega poročevalca H. o prihajajočem kulturnem boju, ki ga Hitlerjeva Nemčija pripravlja proti obema krščanskima cerkvama, proti katoličanom in proti, protest anioni V kolikor tiče katoličanov, pravi list, je govor, ki ga je imel včeraj bavarski ministrski predsednik Siebert, skrajno poučen. Predsednik Siebert je govoril o zadnjih volitvah ter pri tem omenil tudi pastirsko pismo katoliških škofov Nemčije (ki ga je »Slovenec« objavil, op. uredn.). Siebert s katoliškimi škofi ni zadovoljen, še manj_ pa z njihovim pastirskim pismom. »Narodno socialistična vlada je tako močna, da ne bo dovolila, da bi sc kdorkoli vmešaval v vprašanje, kdo naj vodi nemški narod. Tudi v vzgojnih vprašanjih ima država izključno pravico do vodstva.« Siebert zatrjuje poslušalce, da država nc bo dovolila, da bi se »pod iirmo vere skrivala kakšna politika«. On je na Bavarskem »stranke razbil in bo vporabil vsa sredstva, da onemogoči njihovo vstajenje pod kakšno drugo versko obliko«. Tudi v protestantskem taboru postaja borbenost vedno hujša. Protestanti so razprti med Nova preganjanja v Mehiki? Vatikansko mesto, 22. nov. c. V vatikanskih krogih so zopel zelo v skrbeh radi zopetne poostritve protikatoliškega kurza v Mehiki. Mehiška vlada je izdala celo vrsto naredh proli duhovnikom in odličnim katoličanom ter se zopet pričakujejo huda preganjanja. seboj, eni hočejo ostati zvesti stari Lutrovi veri, drugi pa odklanjajo sveto pismo stare zaveze in bi radi Nemce spreobrnili k nekemu poganskemu »sovero-germanskemu kultu«. Vlada novo poganstvo po vplivnih voditeljih stranke jvodpira. Toda pred par dnevi se je naenkrat pojavila neka »zveza župnikov«, ki je predložila novemu državnemu protestantskemu škofu spomenico, ki jo jc podpisalo 3000 protestantskih župnikov. V tej spomenici župniki protestirajo proti temu, da sc na kongresu poganskih »nemških kristjanov« ni nobeden številnih pričujočih visokih cerkvenih dostojanstvenikov dvigni! proti izvajanjem gov urnika Krausa, ki je razlagal svo|o novo pogansko vero Spomenica končuje s tem le stavkom: »Mi ozna-njevalci evangelija nočemu zaslužiti očitka preroka, ki govori o »molčečih psih«, ampak smo svojim župnijam in svojim vernikom dolžni, da sc postavimo v bran proti vsakemu, ki lažnivo zavija resnico. Mi pripoznamo slovesno vse sveto pismo stare in nove zaveze, ki je edina smernica za našo veroizpoved in za naše življenje, in mi vztrajamo pri veri naših očetov v smislu razlage reiormacije.« »Pragcr Presse« pristavlja: »Vse to daje vedno bolj vtis, da prihaja kulturni boj!« Nova država se je odcepila USA bodo zasedle Vladivostok? od Kitajo Nanking, 21. nov. Poveljnik vojaških sil v kitajska provinci Fukicn je proglasil neodvisnost pro-vincc Fukicn od ccntralne vlade kitajske republike v Nankingu. Izjavil je, da bo za kritje stroškov za prehrano vojaštva prevzel vse dohodke države v tej provinci. V glavnem mestu province Fukicn, Amoy, je proglašeno obsedno stanje. (Provinca Fu-kien leži severno od Kantona in šteje nad 14 milijonov prebivalcev. (Op. uredn.) Tokio, 21. nov. tg. V zvezi z obnovitvijo rednih diplomatskih odnošajev med Zcdinjcnimi državami in Sovjetsko Rusijo se širijo tukaj in j>o kitajski obali najrazličnejše vesti o nadaljnih obramb-' nih pogodbah, ki sta jih Roosevelt in Litvinov baje ' sklenila v Washingtonu. Tako poročajo iz Harbina, Nikakega znamenja ni, ki bi nnšim Korošcem ohi-lolo boljše dni. Nič čudnega, če dan za dnem vedno bolj primerjamo položaj naših nu Koroškem s položajem Nemcev pri nos. Kaj, če nc moremo pozabiti, da gre poleg vsega nn Koroškem /.a avtohtone Slovence in pri nas v Sloveniji, ako izvzamemo Kočevarje, za ponemčene Slovane, zn netniurje? Prav rodi manjšinsko politike nn Koroškem se ustvarja pri Slovencih razpoloženje, s katerim mora računati ludi našo vlodo. Moralo bo z njim računati, kadar »o odločevala o katerikoli zahtevi nemške narodno man jšino pri nas. Avstrijsko manjšinska politiku da ne omenjamo Hitlerjeve — ustvarja pri nas javno mnenje, ki utegne Nemcem končno vendarle škodovati. Nikdo ne more očitati Slovencem na- rodne nestrpnosti, najmanj pa tisti, ki so Slovence proglašali za hlapce Herrcnvolkn. Toda, ali hi bilo kaj čudno, čc hi tudi pri nas glede nemškega vprašanja prišle do odločilne besede sfriijc skrajnega nacionalizma spričo dejstva, da se koroško vprašanje ne zgane z mosta? čedalje bolj se pri nas tudi oglašajo z zahtevo, naj hi so vprašanje koroških Slovencev spravilo pred Zvezo narodov, so j slovensko manjšino v Avstriji ščitijo mednarodne pogodbe. Kancler Dollfuss ima moč: danes ni več vezan na stranke, ki zahtevajo narodno smrt koroških Slovencev. V 24 urah lahko odstrani sknlo. ki zapira pol d" iskrenega sodclovonia oh meji in med ohenio državama sploh. Jugoslavija jc tudi 7 rešitvijo zadeve »Celjskega doma« pokazala dobro voljo. Lojbč. da sovjetski politični krogi raznašajo vest, da se bo odslej ameriško tihomorsko brodovje. ki jc nastanjeno na kitajski obali in na Filipinih, usidralo v Vladivostoku, da ščiti ameriško trgovino s Kitajsko in z mandžursko državo. V Tokiju samem pa se je raznesla vest, da je Sovjetska Rusija pooblastila Litvinova, da ponudi Zedinjenim državam severni del Sahnlina v odkup ali pa vsaj v dolgoročno najemnino. Amerika bi bila pripravljena vložiti veliko denarja, da izkoristi velika naravna bogastva (petrolej!), ki se nahajajo na otoku Sahalin. Japonsko zunanje ministrstvo je bilo prisiljeno, da zavzame v uradni izjavi stališče proti tem vestem, ki so začele zelo vznemirjati ja,j>onsko javnost. Zastopnik zunanjega ministrstva je namreč poklical k sebi domače in inozemske časnikarje ter jim raztolmačil, »da jc novoimenovani sovjetski poslanik v Washingtonu g. Trojanovski preveč dober poznavalec Japonske in njenih teženj, da bi dovolil slične politične avanture. On dobro ve, kaj pomeni recimo zbiranje ameriškega brodovja v Vladivostoku, ali kako bi Japonska sprejela vest o prodaji severnega Sahalina. Trojanovski jc bil namreč več let sovjetski poslanik v Tokiju in zelo dobro pozna Japonsko in tudi rahločutnost japonskega ljudstva in njegove zunanje politike v tem predelu sveta«. Dunajska vremenska napoved: Pretežno oblačno. na več krajih megla, naraščajoča nagnjenost k padavinam. Polagoma prehod k zapadnemu vremenu Zagrebška vremenska napoved; Po večini oblačno in megleno, možne so lokalne padavine smerno hladno. Predsednik vlade dr. M. Srskič o gospodarskih načrtih vlade Belgrad, 22. nov. m. Danes popoldne ob 5 se I je vršila seja poslanskega kluba JNS, ki ji je prisostvovala vsa vlada tn skoraj vsi poslanci JNS ter veliko število senatorjev. Za sejo poslanskega kluba je vladalo v vseli političnih krogih veliko zanimanje, ker je bilo znano, da bo vlada predložila v razmotrivanje poslanskemu klubu uredbe, ki so izdelane za sanacijo gospodarskega življenja v naši državi. Na seji poslanskega kluba je takoj dobil besedo predsednik vlade dr. Srskič, ki je imel daljši ekspoze, v katerem je med drugim dejal, da se je vlada vedno trudila in delala na to, da zbolj-ša gospodarske razmere v državi in da tako pomaga najširšim slojem, ki jih je zadela gospodarska kriza. Dosedanji tozadevni zakoni so bili samo začasni. Zato je vlada delala neutrudno na tej zakonodaji in je sedaj predložila uredbe, s katerimi misli urediti gospodarsko stanje v državi. Gospodarski načrt vlade V tem cilju je kraljevska vlada izdelala nekoliko uredb, ki bodo v najkrajšem času predložene narodni skupščini v odobritev. Te uredbe pomenijo samo majhen doprinos za zboljšanje gospodarskih razmer in se bodo izvedle po načelu, da bo vsak državljan odgovarjal svojim obveznostim na eni, na drugi strani pa, da jim bo lahko država v težkili razmerah priskočila na pomoč, tako da jim bo lajšala strogosti teh obveznosti z določitvijo odplačilnih rokov, načina odplačevanja^ in z obrestmi, tako da se bo dvignila morala dolžnikov in vrnilo zrahljano zaupanje upnikov v medsebojnih gospodarskih odnošajih, brez katerega se nc more niti zamisliti ozdravtev sedanjih gospodarskih razmer v državi. Te uredbe nimajo začasnega obeležja, ampak predstavljajo začetek sistematične in definitivne normalizacije in ureditve razmer v našem gospodarstvu. Uredba o zaščiti kmeta Najvažnejša od teh uredb je brez dvoma uredba o zaščiti kmeta, s katero se mora napraviti konec sedanjemu neznosnemu provizoriju, in dolžniki i u upniki se morajo postaviti v položaj, da bodo vedeli, s čim imajo v bodočnosti računati. Dolžniki morajo svoje dolgove urediti, toda z znatnimi olajšavami v pogledu rokov, obrestne mere in načina odplačevanja, ker jih na drugačen način ne bi mogli urediti, ker so bili ti dolgovi sklenjeni v največ slučajih v dobi inflacije in povečini tudi v času, ko je vladala lakota v državi in ko je bila konjunktura za gospodarske proizvode za kmeta tri- do štirikrat ugodnejša od sedanje. Upniki pa morajo vedeti, da se jim bodo dolgovi plačali, čeprav v nekoliko daljših rokih in z nižjimi obrestmi, radi česar sc mora tudi njim priskočiti po možnosti na pomoč, da bi so dvignila njih likvidnost, ki je zaradi pretvoritve kmečkih dolgov iz kratkoročnih v srednje- in dolgoročne zelo padla. S to uredbo se daje zaščito kmetu, ki obdeluje zemljo sam ali pa s člani svoje družine, katerega obdavčeni dohodki izvirajo pretežne); iz poljedelstva, čo njegovo posestvo ne presega površino 75 lin obdelane zemlje, in pri zadrucrah preko 200 ha. Vsi kmetje bodo izplačali svoje dolgove upnikom v roku 12 let, začenši od 15. februarja 103-1 po sledeči tabeli: Privatnim Denarnim Leta osebam zavodom Prvo leto Drugo leto Tretje leto Četrto leto Peto leto Šesto leto Sedmo leto Osmo leto Deveto leto Deseto leto Enajsto leto Dvanajsto leto 6% 6.60% 1.2%% 8.06% 8.84% 9.75% 10.72% 11.84% 13.06% 14.36% 15.94% 17.55% 6% 6.75% 7.65% 8.94% 10.76% 12.68% 14.72% 15.64% 16.85% 17.38% 17.85% 18.78% Povprečna obrestna mera, računajoč tudi stroške provizije in drugo, znaša za dolgove osebam 3.54 odst, za dolgove denarnim zavodom 6.02 odst. Začetno odplačevanje, z vključenimi obrestmi in glavnico, znaša ti odst. od dolžnega zneska in Volitve v Španiji Levičarji groze z meščansko vojno Madrid, 22. nov. Vse večerno časopisje brez razlike pripadnosti, sc peča z izidom volitev. Vsi listi so edini v tem, da pomenjajo volitve veliko imago desnice. Medtem ko desničarska lista »Nacion« in iln-formaciones« izid volitev komentirata v tem smislu, da naj se poslej ves narod zedini v složnem delu, poziva glasilo anarhističnih sindikalistov sC. M. T. na revolucijo, ki naj popravi volilni poraz. Mešeansko-republikanska lista Luz« in >Voz: podčrtavata resnost položaja zlasti, ker je cenlrum utrpel občutno škodo in si stojita izrazita levica in desnica nasproti. Propadlo jc tudi več ministrov volilne vlade, zato vlada zavlačuje i objavo rezultatov. V Madridu, kjer so dosedaj bili socialisti absolutni gospodarji, je dobila desnica nad polovico mandatov. Notranjo ministrstvo poroča, da bodo ožje volitve v skoro polovico okrajih v nedetjn, .3. dcc. Madrid, 22. nov. Desnica je dobila nad polovico vseh oddanih glasov. Pri volitvah so propadli notranji, justični, prometni in pomorski minister. V provinci Lugo so socialisti ustrelili več oseb. Padlo je nad 300 strelov. Železniška nesreča Ljubljana. 22. novembra. V večernih urah jc vlak v St. Vidu nad L;tib-fjano poškodoval ključavničarskega vajenca Križaja Ivana iz Naklega pri Kranju, ki se je učil pri ključavničarskem mojstru Josipu Stirnu v Dravljah. Vsak večer se je vozil iz St. Vida v Naklo, zjutraj pa je istotako prihajal na delo Ko je nocoj odhajal domov, je na nepojasnjen način v St. Vidu prišel |iod vlak. ki mu jc popolnoma zdrobil levo nogo. Prvo pomoč mu jc dal zdravnik dr Arko in ga poslal v bolnišnico v Ljubljano. Zdi se, da ima ponesrečenec tudi notranje poškodbe. Split, 22. nov. b Ladja linančne kontrole »Ivo Senjanin« je zaplenila na naši obali v Preko italijansko ladjo »Redcnte«, ki je bila natovorjena s tihotapskim blagom. Italijansko ladjo so izročile carinskim oblastem v Preko, se dvigne šele po petem letu za dolgove denarnim zavodom in šele po sedmem letu za dolgove privatnim osebam nekaj nad 10 odst. letno. Takoj, ko stopi v veljavo ta uredba, se odgo-dijo vse prisilne prodaje, prisilne uprave (sekve-stri) kakor tudi odvzem premičnin (transferacijo), jirevzete za naplačilo ali zavarovanje kmečkih dolgov. Nove izvršbe se lahko izvršijo samo z napla-čilom anuitet, določenih |>o tej uredbi. Kmetje, katerih dolgovi ne presegajo 1200 Din, bodo plačevali la dolg v enakih obrokih v roku treh let, a v kolikor celotni dolg na raznih krajih ne prekorači 5000 Din, v roku petih let po istih obrestih. Ta zaščita se ne nanaša na dolgove do 500 Din obrtnikom in trgovcem za obleko, obutev in življenjske potrebščine. Če se upnik pri iztoženem in izvršilnem neplačilu posluži pravnega zastopnika, ne plača teb stroškov zastopnik kmeta. Stroške komisije jiri izvršbi istotako odjiadejo, ker se bo jdenitba vršila brezplačno potom občinskih oblasti. Če kdo od dolžnikov v roku od treh let ne plača določene letne anuitete, izgubi pravico na zaščito po tej uredbi. To pravico izgubi tudi oni, ki ogoljufa upnika s tem, da odtuji svoje imetje. Agrarni interesenti, ki so se fakultativno odkupili v dobi visoke konjunkture zemljišč. lanko namesto odplačila v gotovini izvršijo odplačilo v naravi z ono količino pšenice, ki odgovarja anuiteti po tej uredbi in ki jo je obračunati po tečaju domače borze na dan podpisa pogodbe o fakultativnem odkupu. Tisti pa. ki plača svoj dolg preje, bo imel posebno korist, ker se mu bo za vsako leto preje izplačanega dolga odbilo po 2% od glavnice, tako da se bo onemu, ki bo takoi uredil svoje dolgove, odbilo 24%, to jo skoraj četrtino njegovega dolga. Čuvanje likvidaosti uoni^ov Zato jc kraljevska vlada določila v tej uredbi, da upniki kmetijskih dolgov lahko svoje konvertirane terjatve eskontirajo ali dajo v lombard prvenstveno do 50 odstotkov pri državnih in privilegiranih zavodih, seveda po pogojih, ki so določeni za redno poslovanje teh zavodov. V la namen je kraljevska vlada zagotovila za čas od prvih treh let za nove kredite teh upnikov znesek do ene milijarde dinarjev. To moram poudariti, da sc bodo ta sredstva nabavila s strogim čuvanjem in spoštovanjem principov naše monetarne politike, zakonov o denarju in zakonov o Narodni banki ter s prihranki v državnem gospodarstvu, ki se bodo prvenstveno uporabljali za odplačilo prešnjih predujmov pri Narodni banki in s pravilnejšo razdelitvijo dosedanjih kreditov pri imenovanih denarnih zavodih. Prejšnji zakoni o zaščiti kmeta Zakaj ni vzet v pretres že preje pripravljeni načrt zakona o zaščiti kmeta? Rešitev vprašanja kmečkih dolgov na način, da se kmetu zagotovi olajšave, brez katerih bi on pri sedanjem gospodarskem stanju in jiri sedanjih nizkih cenah agrarnih proizvodov ne mogel zadostiti svojim obveznostim, a da bi se pri tem ne uničil pr.polnonia in istočasno zavarovalo vsaj toliko sredstev, da se deloma ohrani likvidnost upnikov, to je bilo delo, ki ni bilo enostavno in ki je zahtevalo za vsestransko proučitev mnogo časi. Kadi tega kraljevska vlada tudi ni dala svojega soglasja za zakonodajni preli t s tega načrta, ki se je pripravljal v narodni skupščini pred nekaj meseci, ker je smatrala, da taka enostranska rešitev tega vprašanja ne bi odgovarjala splošnim gospodarskim interesom države in bi imlirektno škodovala tudi kmetu samemu. Zato tudi nestrpnosti nekaterih od vas, zakaj se ta predmet ni predložil na dnevni red v prejšnji obliki, najde tukaj svoje opravičilo. Mislim, da bo ta uredba zadovoljila vse, ker v glavnem ponavlja vsa načela prejšnjih predlogov, ki so se pripravljali v skupščinskem odboru s številnimi olajšavami in za kmeta najugodnejšimi plačilnimi pogoji in ker se v njej razpravlja o celotnem problemu, v kolikor se nanaša na kmeta in na upnika. (Drugi del dr. Srskičevega govora o vladni finančni jiolitiki. ki izključuje inflacijo, prinašamo nocoj v drugi izdaji in jutri v prvi izdaji lista. — Op. ur.) Poljska-Nemčija Kako je prišlo do berlinskega sporazuma? Pariz, 22. novembra, tg. Tukajšnji »Le Temps« objavlja danes daljši članek o preokrelu, ki se je izvršil v odnošajih med Nemčijo in Poljsko, odkar sta zastopnika obeh držav dne 15. novembra v Berlinu izjavila, »da odklanjata uporabo sile v medsebojnih odnošajih«, »Tetnpsov« članek je bil napisan na podlagi uradnih podatkov francoskega zunanjega ministrstva in sicer z namenom, da napravi konec vsem podtikavanjem, češ, da pomeni berlinska izjava »prepad med Francijo in Poljsko«, da se je »Poljska končno veljavno odtrgala od francoske politike« in da je »francoska vlada ozlovo-ljena zaradi samostojnega nastopanja poljske zunanje politike«. »TempsoV« članek je imel tudi namen popraviti vtis, ki ga je napravil pred par dnevi objavljeni kislo - grenki komunike uradne agencije Havas, »da bo Francija lahko odslej brez ozira na poljske brige reševala svoja lastna vprašanja, ki jih ima rešiti z Nemčijo. »Temps« pripoveduje, kako se je že svoje dni prizadeval Briand, da po sklenitvi locarnske pogodbe, ki je zajamčila nespremenljivost nemške zapadne meje, zajamči še nedotakljivost nemške meje na vzhodu. Leta 1928 se je po posredovanju francoske vlade posrečilo o'i-viti neposredna trgovinska pogajanja med Poljsko in Nemčijo. Leta 1929 je Briand v jaramentu zopet izjavil, kako se francoska vlada trudi, da bi zavarovala poljske meje proti Nemčiji. Beck hodi stoja pota Na Poljskem se je na to izvrSila sprememba v vodstvu zunanje politike. Mesto Zaleskega je zasedel mladi Beck. Že v začetku aprila 1933 je Beck naročil poljskemu poslaniku v Berlinu Wy-sockemu, naj takoj prične z neposrednimi razgovori v Berlinu. Dne 4. maja je bil že drugi sestanek med poljskim poslanikom in Hitlerjem, ki mu je pri-sostoval tudi zunanji minister von Neurath. Na tem shodu so padle prve tople besede od obeh strani in Hitler je takoj dal izjavo o miroljubnosti Nemčije. Francoska vlada je bila stalno obveščena o pogajanjih in jc takoj izrazila svoje veselje nad uspehi prvih neposrednih stikov med Nemci in Pollaki. V mesecu juniju fe napetost med Poljsko in Nemčijo že mnogo odr. .'i.ala, tako dobro so učinkovali razgovori, ki so se nadaljevali tako v Berlinu kakor v Varšavi. Pogajanja so dozorela tako daleč, da se je proti koncu septembra in v začetku oktobra že poluradno govorilo o možnosti nekega »modusa vivendi« (začasne sporazumne pogodbe) in celo že o sklepu pakta o nenapadanju. 15. november Dne 15. novembra je prišel v Berlin novi poslanik Poljske gosp. Upski. Ko se je šel pjedstavit državnemu kanclerju Hitlerju, kakor to zahteva),, predpisi protokola, mesto da bi konjal uradni obisk v par minutah, je ostal pol ure, celo uro, razgovori so se razvijali v širino in v globno in ko je zapustil kanclcrjevo palačo, so dobili čas i. karji, ki so slutili, da sc godi nekaj velikega, na. pisano izjavo, ki je tla v liste in vzbudila naravnost svetovno zanimanje. Toda to je prvi sestanek, ki mu bodo sledili še drugi, in da je to le zač tni uspeh, ki bo v teku priiiodnjih tednov in s pj. močjo nadaljnih pogajanj dozorel do popolnega sporazuma med obema sosednima državama.« Izvzeta so iz pogajanj menda le vprašanja teritorialnega značaja in vprašanje razorožitve. O vseh drugih vprašanjih, ki tičejo obe državi, se bosta N m-čija in Poljska sporazumeli z obljuba, da niti ena niti druga ne bo uporabljala sile. Cesa ni v sporazumu Iz tega bi sledilo, da je poljsko-nemški sporazum, ki je važen, velik in poln posledic, vsebinsko mnogo manjši, kot se je sprva mislilo, kajti iz-ven spo-azuma ostanejo velika mednarodna vprašanja, ki se tičejo ozemlja (meje!) in razorožitve. Toda naj bo kakorkoli hoče, poljsko-nemško zbližan e je velik oseben uspeh »molčečega zunanjega ministra Becka, bo okrepilo napore, da se ohrani Zveza narodov in ne podleže nakanam pakta š' i -rih, ter bo slednjič olajšala tudi sporazum med Nemčijo in Francijo, ki je osrednje vprašanje vse evropske mirovne politike. Trgovinska pogodba Berlin, 22. nov. b. >Deutsche Tageszeitung' objavljajo članek pod naslovom: s Pred koncem poljsko-nemške gospodarske vojne« ter izraža mnenje, da bo Nemčija v novih pogajanjih nastopila z načrtom za razveljavljenje prejiovedi uvoza blaga, ki ga jo izdala Poljska in z nemškimi carinskimi kontingentih Predvsem so mora uveljaviti vprašanje poljsko-nemškega žitnega sporazuma od letu 1931. Na obeh straneh želijo vzajemne gospodarske odnose in se želi, da bi se končno doseglo normalno izmenjavanje blaga med Poljsko in Nemčijo Poljska iz leta 1933 in Poljska iz leta 1922 Varšava, 22. nov k. »Kuryer Poznanski« odgovarja nekiin francoskim listom v stvari jJoljsko-nemških pogajanj. List pravi, da so vse obtožbe, ki se s francoske strani dvigajo proti Poljski, brez vsakega smisla. Ves svet mora vedeti, da Poljska iz leta 1933 ni tista kakor Poljska iz leta 1922, nili Poljska iz leta 1930. Sfera interesov poljske države se je znatno razširila. Rooseve'tova „Razočaran prekinjam stihe z ladja tone... vlado" Slovo denarnega svetovalca AVashington, 22- nov. Finančni svetovalec Roo-sevelta Sprague je podal ostavko. LTteineljil jo jo s tem, da vodi denarstvena politika vlade v katastrofo. Ostavka Spraguejn ne bo imela za posledico nikake izpremembe dosedanje denarstvene politike vlade, je izjavil zastopnik Roosevelta. Predsednik USA noče o tej ostavki dati nikakega pojasnila, več ko gotovo je pa, da bo zato Spraguevo i jiismo globoko vznemirilo vso državo. Zlasti konec te«a pisma utegne imeti velik vpliv na tisto javnost, ki si še ni napravila svoje sodbe o vladni denarstveni politiki. Konec tega pisma, ki ga je jioslal Sprague Rooseveltu, se namreč glasi: »Ostal sem na svojem mestu dolgo vrsto tednov, zanašajo sc, čeprav sem malo upal, da bodo modri sveti naposled lc zmagali. Prišel sem pa do zaključka. da ni več drugega izhoda pred breznom, ki se odpira z neomejeno inflacijo, kakor v tem, da sc spravi na noge in organizira široka javnost. Z namenom, da |io svojih močeh pripomorem k temu gibanju, se z globokim razočaranjem obračam od vas in prekinjam stike z vašo vlado.« To pismo je edinstveno v zgodovini ameriških Združenih držav. Iz njega odseva vsa drama vesti, ki se odigrava ne samo pri Spragu, temveč tudi pri mnogih drugih visokih uradnikih, ki s strahom V JO it V3'„ gledajo razvoj' dogodkov. V tukajšnjih krogih b«-glašajo, da je Sprague najboljši vešči k za denarstvena vprašanja in da razpolaga z obširnim iz-kastvom. Njegov nastop utegne zbrati okrog njega čedalje bolj naraščajoče sile, ki se bore za to. da. se USA vrnejo k zdravi valuti. Vsi listi obširno komentirajo Spragovo ostavko ter naglašajo, da bo imela velik vpliv na javno mnenje. «Newyork Her-lad Tribune« pravi: Tudi mi mislimo kakor Sprague, da jc. treba vzdigniti in organizirati javnost, ki utegne res biti edini branik pred sabotažo narodnega kredita. Sprague jc s svojim obširnim znanjem in vplivom prvi poklican, da spravi javnost na noge. — >Newyork Times« pa pravi, da je Spragova (Stavka najhujši udarec Rooseveltovi denarstveni politiki. Denarstveni načrti, ki jih je Roosevelt lako nepremišljeno začel, bodo pripeljali ravno k nasprotnemu cilju, kakor ga je hotel doseči. Obsojen atentator Dunaj, 22. nov. AA. Korbiro poroča: Berlinski trgovec Werner v. Alvensleben, ki je junija t. I. izvršil atentat na dr. Riharda Steidlcja, je obsojen na 3 leta temnice in po prestani kazni na izgon \i Avstrije. Eno'na bolniška blagajna Utrinki. Belgrad, 22. novembra, m. Nocojšnja »Pravda« poroča, da se je na zadnji seji zagrebškega privatnega bolniškega društva »Merkur« sprejel sklep, da se vse tri dosedanje bolniške blaga ne za privatne nameščence in sicer bolniška blaga na »Merkur«, bolniška blagajna »Belgrajske trgovske omla-dine« in blagajna »Ljubljanskega bolniškega podpornega društva v Ljubljani«, združijo v eno samo bolniško blagajno in da se društva, ki del. jejo poleg teh blagajn, ločijo od njih, ker s svoj m delom 1 samo ovirajo delovanje teh blagajn, ki ga predpi- j 6uje zakon o zavarovanju delavcev. Po sklepu, ki j ga je osvojila tudi bolniška blagajna Belgrajske , trgovske om'r.dine in po načrtu se bo ustvarila j enotna bolniška blagajna za vso državo, ki bo ime- ' la svoje ekspoziture v vseh večjih mestih. Namesto članarine pa bi plačevali zavarovanci 10—<0% za svoje zavarovanje več, kakor sedaj plačujejo ročni delavci in sicer na ta način, da bi se uvedli višji mezdni razredi ter da bi se še poleg zavarovanja za slučaj nesreče in bolezni uvedlo še neke vrste pokojninsko zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti ali smrti. Kje bo sedež cent~ale nove bolniške blagajne, bo naknadno odredilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ali z ozirom na nezdrave ra7mere, tako nadaljuje člankar v »Pravdi«, ki vladajo sedaj v Zagrebu med posameznimi naraeščenskimi politi n mi frakcijami, bi bilo umestno, da se centralna blagajna prenese v Belgrad, da bi se na ta način odstranili negativni vplivi od slrani teh frakcij. Polet v stratosfero Rridgetnn, 22. nov. (a). Aeronavt poročnik Settle, ki se je dvignil v stratosfero, je pristal snofi ob 17.50 blizu Bridgetona na močvirnih tleh. Noč je prespal s svojim tovarišem zavit v balon. Zjutraj je njegov tovariš major Fornet moral plavati do kopnega, nato pa še 10 km hoditi peš, da je mogel telefonirati oblastvom Oba aeronavta sta s svojim vzletom zelo zadovoljna. Dosegla sta višino 50.000 čevljev, kar pomeni nov rekord. Balon ni hudo poškodovan Letalca sla ostala v zrn ku 8 ur in 23 minut. Reležne a|iarnte so poslali v \\ ashinglon, da jih orekontrolunin. KAJ BODO PEKLI F1L1STFI... Se/ generalnega iluba Hitlerjevih napadalcih oddelkov Rohm je sIrog moi. On na svoj njemu čisto lasten način prenavlja nemškega človeka V nemških listih beremo namreč, da je zadnje dni enkrat izdal dve zanimivi naredbi, ki jih bodo povsod s pridom brali. V prvi naredbi nastopa proti »kugi novih društev. društvenih zvez, zvez društvenih zvez, central zvez in osrednjih central zvez teh in onih društev ki se je baje pojavita na vsem ozemlju Nemčije. Biihm ne mara niti teh društev, nili in še manj njihovih vodij. Saj ustanavljanje ieh-le društev, ki rastejo kot gobe po dežju, ni ničesar drugega kol pa zunanji izraz nečednega gona raznih krajevnih in vaških »voditeljev c in »vodij«, da bi. igrali kakšno vidno vlogo vsak za svojim pivskim omizjem in se napravljali važnega med svojimi furani kot petelini, ki pojejo vsak na svojem gnoju. — llbhm odklanja, da bi se društva ustanavljala samo zaradi takih-le koritarjev slave in samočeščenjn. On tudi ne bn dovolil, da bi se duševne sile zapravljale v takšne srrhe in je kratkomnlo prepovedal vsem članom napadalnih oddelkov, da pristopijo k rsem društvom in organizacijam, ki nastajajo na rseh koncih in krajih. I>nI je kol zastopnik Hitlerjev tudi nalog, naj se napravi enkrat za vselej konec delovanju društvenih filistrov*. Bog ve, če bo dobrodušni Biihm uspel. Kajti kdor pozna Nemce — in marsikje so Nemce posnemali — re iz davnih izkušenj, da spada ustanavljanje društev, njihovo pnrezoranje r zveze pod eno skupno streho, nadalje ustnnarljanje proti-društer in njihoro stiskanje r protizreze, med naj-bitnejše gone nemške narave. Ne samo vsakdanje življenje se razvija v oblikah društev in klubov, protidrušlev in protiklubov, ampak vse kulturno nehanje in iivljenje drlare je njim podložno. Brez usmiljenja jih zgrabi dvonolni nstnnarljeraler društev in jih gnete. dokler niso zreli za >rezervirano omizje'-. Vsak pokret. na i se pojari kjerkoli, dobi jarem društrobrilnih ftlistrov, k: ga nhfekajn r pravita, mu d"jo odbor in na izoblikujejo za svoje diihnrne parade. Biihm, Biihm, lepo misliš, a uspel ne boš. Olej. dn Ti Trojega Hitlerjevega pokreta ne ratduiijo troji t/ermonski društvobrilniki*. | POBI BAN JE DENARNIH PRISPEVKOV »Berliner TageblatU poroča o nek,i novi na-! redbi, ki jo je izdalo vrhovno vodstvo narodno-i socialistične stranke in ki tiče nošenja uniform pri pobiranju denarnih prispevkov. To se mora razla-' gati tako, da je odslej v Nemčiji prepovedano na-I takniti uniformo režima, ki jo imenujejo »služben", oblekakadar je treba trkati na usmiljena srca iti prosili za denarne prispevke. V Nemčiji je vse pobiralo denar, eni za »bilko proti zimi*, drugi časopise, tretji za knjige, almanahe, slike, najrazličnejše industrijske izdelke od Hitlerjevih suh do Hindenburgove čokolade, za najpestrejše oblike , kljukastih križcu in za prapore narodnega prebujenja. Ce se je pojavil uniformiran nabiralec v uradu ali v hiši, je bilo isto, kol da bi nastavil revolver na prša. Boko v žep in marke in pfenige run, sicer...! Tega bo sedaj konec v Nemčiji. Iu I nemški obnovljeni narod se bo oddahnil, ker t ! civilistom, če pride pobirat, se da govoriti. »Berli-| ner Tageblattl te nadloge in nadlege 1 MODERNI SUŽNJI Booserellova borba za obnovitveni program j t' odkrila mnogo grozovitih dejstev iz zakulisja ameriške industrije. Pokazala je, da obstoja ie dan danes velikansko število industrijskih podjetij, kje -izkoriščajo majhne otroke; predvsem pa v predilnicah, kjer je ponekod reč otroških delavcet ka seveda iščejo priložnosti za svoje nepošteno de-ovanje in se skrivajoč pod imenom brezposelnih spretno izmikajo očem postave. Taki ljudje priha- jajo tudi iz južnih delov države in so za naše revno ljudstvo prava nadloga, na katero bo treba začeti resno misliti, da sc jo na primeren način odpravi ali vsaj omili. Za enkrat naj bi naše oblasti na deželi izvajale vsaj sledeče mere, da se zaščitijo ljudje. Dovoljenja za nabiranje milodarov naj sc izdajajo samo za gotov čas, po katerem izgubijo svojo veljavo, ako jih ne da prosilec vnovič potrditi. Na dovoljenjih naj bi bdo tudi označeno, po katerih krajih ima prosilec pravico nabirati milodare. Glede »vandranja« raznih brezposelnih, od katerih prihajajo skoraj vedno eni in isti, bi bilo nujno, da se kaj ukrene, ker je za ljudstvo v današnjih težkih časih to nekaj neznosnega. Med temi brezposelnimi je večina takih, ki pri prosjačenju zatrjujejo, da ne morejo nikjer dobiti dela, če jim pa človek ponudi kakšno delo. ga pa odklonijo. Zaradi teh deloinrž-nežev zelo trpe delaželjni brezposelni, ki niso tako vsiljivi kakor delomržneži, ki se jim je beraška palica že tako rekoč segrela v roki. Sami priznavajo, da se da več naberačiti, kakor pa z delom zaslužiti. Drzen rop b ri belem dnevu Ropar omamil svoii žrtvi in jima vzel 35.000 Din Bratonci, 21. novembra. Ta mesec so začeli prihajati v Slovensko krajino delavci iz Francije. Ker je tam zaslužek še precej dober, prinašajo mnogi lepe denarce domov. Tako sta se vračali dve delavki doma iz Goričkega, Bili sta že več let na Francoskem in tako sta si zaslužili precej d -narja. Ko sta na postaji v Bra-toncih izstopili in se nekoliko oddaljili od vasi, se jima je pridružil neznan moški, ki se je nekaj časa zaupno razgovarjal ž njima o vsakdanjih stvareh. Nato pa sami ne vesta, kaj se je zgodilo z njima. Zločinec je svoji žrtvi omamil z nekim praškom in se je nato polastil ročnih torbic, kjer sta imeli ves denar v znesku 35,000 Din. Ko sta se nesrečnici zavedli in videli, da sta okradeni, sta odšli nazaj na postajo. Toda vsaka sled za zločincem je bila izbrisana. Oživel, ko so ga spuščali v grob Iz Banja Luke poročajo: v neki vasi pri Bugoj-ni je umrl kmet Jovo Čačič, star 48 let. Imel je čudno bolezen in niti zdravniki niso vedeli, kaj mu je pravzaprav. Za to boleznijo je okrog 3 zjutraj umrl, ob 6 popoldne pa je že bil pogreb. Ves dan je ležal na mrtvaškem odru in družina ga je objokovala. Na pogreb je prišlo mnogo ljudi in ko so ga spuščali v grob, je eden izmed navzočnih zaslišal iz krste ropot. Dvignili so krsto iz jame, io odprli in zagledali Čačiča živega. Vse navzočne je prevzel grozen strah. Ljudje so kakor divji bežali čez grobove, niso imeli niti trsa, da bi šli skoz vrata, marveč so poskakali čez ograjo. Pogrebci v strahu pobegniti Jovo čačič je čudno gledal okrog sebe Končno se mu je posrečilo, da je priklical svojega soseda, katerega je prepričal, da je živ. Prosil ga je, nai mu prinese od doma obleko, da bo lahko šel domov. Ko se je oblekel, se je Jovo napotil domov, pa je našel vrata zaklenjena. Skozi okno so vsi preplašeni kukali njegovi domači, drhteč od strahu pred »vampirjem«. Bali so se, da bo vsem izsesa! kri. KomuT se je živi mrtvec približal, da bi ga prepričal, da ni umrl. vsak je bežal pred njim Šele čez dolgo časa so se nekateri opogumili, prišli k Jovi in se prepričali, da ni vampir. Še le sedaj so ga pustili v domačo hišo. Spomenik Lamartine-u Letos je poteklo 100 let, odkar je sloviti francoski pesnik Alfonse He Lamartine potoval po ozemlju naše države. V svoji knjigi »Potovanje po vzhodu« je z izrednim navdušenjem in ljubeznijo pisal o srbskem ljudstvu ter napovedal zedinjenje Tudi soda voda imn rezen ukus, dasi ne vsebuje nikakih mineralnih sestavin v sebi. 1/. tega sledi, da se dobrota mineralnih vod ne more meriti |>o več ali inanj rezkih ukusih, temveč edinole po množini v njih raztopljenih zdravilnih soli Teh pa imajo ol vseh znanih mineralnih vod na iver Rogaško slatinski vrele : Tempel. Styria in l»onat (do preko 10 gr. na 1 liter vode). Zaio imaio ludi Rogaško Slatinski vrele kliub svojemu milemu in nevsiljivemu ukusu večjo zdravilno vrednost. Itogaško slatinski vrelci ščitijo in zdravijo ' ne lo-sežnim uspehom človeško telo pred boleznim želodcu. mehurja, jeter, ledvic, /.olčnih kamnov, protina sladkorne bolezni itd. Kdor tedaj redno in dosledno pije Rogaško »latinske vrelce, ni nikdar bolan. Rogaško slatinski vrelci pospešuiejo tek. urejajo prebavo, pomlajajo kri in utrjujejo ziah Ijano zdravje I Jugoslovanov. Ob tej priliki mu bo v nedeljo bel-grajsko društvo prijateljev Francije odkrilo v Ka-ragjorgjevem parku v Belgradu lep spomenik, ki je delo slovenskega kiparja Dolinarja. V Zemunu pa bo odkrita v tamkajšnjem parku posebna spominska plošča. Francosko akademijo bo pri slovesnostih zastopal znani pisatelj Abel Bonnard. Napad na vaškega pismonošo Vas č . ič pri Petrinju je doživela te dni senzacijo. Dva našemljena roparja sta napadla pismonošo Petra Bogičeviča, ko se je vračal s pošto, ki je prišla z vlakom iz Karlovca na postajo Kraljev- čani, Pismonoša Bogičevič že več let vrši svojo službo ter hodi vsaki dan proti večeru na vlak. ponoči se pa vrača domov. Tako je storil tudi v ponedeljek. Ko je vlak privozil, je Bogičevič napolnil svojo poštarsko torbo in nič hudega sluteč odšel proti domu. Ko je prišel na državno cesto, sta skočila predenj dva našemljena roparja, oborožena s težkimi koli. Začela sta udarjati po ubogem pismonoši tako hitro, da ta ni imel časa, da bi se branil, čeprav je imel pri sebi službeni samokres. Tolkla sta toliko časa, da se je pismonoša zgrudil na tla. Nato sta mu vzela torbo s pošto in denar-iem ter samokres in izginila v bližnjem gozdu. Ko se je pismonoša zavedel, je imel toliko moči, da se je privlekel do bližnje hiše, kjer je povedal ves dogodek. Bogičevič ima dve hudi rani na glavi in več lažjih po životu. Prepeljali so ga v bolnišnico. Roparja zasledujejo orožniki. Zaradi rib - 12 mesecev Ljubljana, 22. nov. Mali kazenski senat ima v programu še dokaj razprav, ki jih namerava izvršiti še pred novim letom. Tudi danes je razpravljal kar ves dan jio-zno v noč. Marjančkov Drejček, 32 leten lep in zastaven fant, doma tam iz Škofje Loke, čedno oblečen, lepe štrahaste hlače, galoše in svetel klobuk z visokim »ganisbortom« je pogumno stopil pred tri sodinke. Klobuk je položil na zatožno klop. sam pa je ves čas razprave stal. Smehljal se je in po svoje zasnoval dolgo obrambo, kajti zagovarjati se je moral zaradi več prestopkov in zločina tatvine rib. Državni tožilec ga je obložil zaradi lahke telesne poškodbe, nevarne grožnje, zaradi žaljenja ribiškega čuvaja, zaradi klevetanja orožnika in v glavnem zaradi tatvine rib, ki jih je vlovil v revirju g. Frana Dolenca. Napram sodnikom je bil zelo vljuden. Ko mu je državni tožilec očital: »Ste bili že večkrat tukaj. Vas dobro poznam!«, je Drejče smehljajoč odvrnil: »Prosim, gospod državni pravd-nik, jaz nisem noben zločinec.« • Glavna točka obtožbe so bile — preklicane ribe, ki jih ima Drejče zelo rad. Patetično je — ko ga je g. senatni predsednik prijemal — vzkliknil: »Jih kradem. Priznal sem, da sem 0 belic ven nesel. To sem storil, da bi Pevcu pomagal do ribolova.« Predsednik: »Doslej še niste nič priznali.« Obtoženec: »Imam vedno trnke pri sebi.« Ko so ga prijemali, da natanko jiove, koliko rib je vjel, je odvrnil: ^Poslušajte, gosjiodje sodniki, imel sem 11 ovadb in se vsega ne vem spominjati.« Priznal je dalje, da je res vjel tri četrt kg težko postrv. Priča ribiški čuvaj Stanko Pevec je omenil: »Grozil mi je, da me bo ubil.« Obtoženec: »Ko pn sem jih že toliko na svetu!« (Smeh v dvorani.) Predsednik je čital razne spise, rekoč: »Pretepač in potepač!« Drejček: »Ali sem koga zaklal, a?« Predsednik: »Je na slabem glasu!« Obtoženec: »Ali sem komu kaj slabega storil? Vsakemu dobrok Državni tožilec: »Obtoženec ima že nad 40 kazni. Nevaren je za okolico. 1'redlagam strogo kazen, da ne bo mislil, da je vse to špas. Po prestani kazni naj se izreče pridržanje v zavodu. To je zaslužil!« Obtoženec se je pri tem |>recei zdrznil. Branilec ex-offo: »Vsak ima svojo žilico. Oh tožencu ribica in ribiška strast ne dasta miru. Prosim milo kazen.« Posvetovanje je trajalo precej čnsa. Drejček se je smehljajoč obrnil proti občinstvu in na prstih pokazal: »Osem!«- Precej je bil presenečen. lvedil aretacijo. Tujec se je pričel izgovarjati v madjar-kem jeziku, toda ni mu dosti pomagalo. Tujec jc kmalu nato priznal, da mu je ime Akiv Ilodžič ter da je doma iz Sarajeva. Policiji je bilo takoj jasno, da ima v rokah pustolovca, ki ga iščejo skoraj vse evropske policije od Madrida do Varšave. Pri zaslišanju jc Ilodžič izjavil, da je bil namenjen na Madjarsko, pa mu je zmanjkalo denarja. Akiv je star 35 let ter je bil pred časom obsojen v Banja luki na dve leti ječe. ko je to kazen odsedel, se je potepal po vsej Evropi ter povsod kradel in vlamljal. Ilodžič je na policiji mirno izjavil, da ga bodočnost ne briga, ker je vzgojil dober naraščaj po najbolj modernem sistemu žeparske šole in da mu bo ta že j*>magal v življenju. Fran Erjavec: Pismo s Kosovskega polja Zemlja in zemljani. V Vučitrnu, sredi novembra 1933. Dvanajst let je minulo letos, kar sem obiskal prvič to znamenito zgodovinsko pokrajino Samo v naglici sem napravil tedaj skok iz Skoplja do Prištine in od tam še naprej do kosovskega bojišča. Mnogo se tedaj nisem utegnil muditi tu, saj skoro ni bilo dneva, da bi ne priredili kačaki kakega napada na vas, na železniško postajo ali pa celo na sam vlak. Ni me zato preveč mikalo, da bi prodajal tu doli svojo kožo, razen tega pa tedaj menda na vsem Kosovem polju še nisi dobil prenočišča, kjer bi se ne nalezel milijonov raznih neprijetnih »domačih živalic« in tudi hrane še nisi dobil, ki bi jo bil prenesel naš slovenski želodec. Prav na hitro sem opravil tedaj to »romanje«, ravno toliko, da sem imel nekaj pojma, kako izgleda pokrajina, katere ime smo nekoč s takim zanosom izgovarjali mladi študentki in katero pozna danes pač že tudi zadnji naš šolarček. Kosovo polje, kosovska bitka, kosovski junaki, kosovska devojka! Ne mine proslave in ne zapiše se danes slavnostnega uvodnika, ki bi ne bil posut s temi gesli, ki so se pretvorili že v nekake simbole, saj je pa z njimi tudi res zvezano toliko najusodnejših deianj zgodovine Jugoslovanov. Če bi se bila na zgodovinski Vidov dan 1. 1389. obrnila bojna sreča drugače, bi ostali morda tudi nam Slovencem pri-kranjeni potoki solza Razumevno je tedaj, da sem se zato v začetku letošnjega septembra vozil še s prav posebnimi občutki iz Most pri Ljubljani sem v Vučitrn na Kosovem polju za učitelja. Končno je še v tukajšnjih garnizijah že na stotine naših fantov sanjalo o domači vasi in o domačih dekletih, precej naših ljudi si služi tu doli svoj Kruh in tudi marsikak Slovenec ie že poskušal v teh krajih svojo srečo kot kolonist. Verjetno je tedaj, da bo tudi pri nas mnoge zanimalo, kako izgleda ta znamenita zemlja in to ljud,sivo danes, tem bolj, ker se ne spominjam, da bi ju bil kdo v naši publicistiki že podrobnejše opisaval. Vozil sem se po novi, šele pred par leti dograjeni železnici, ki je po dolini reke Ibra zvezala ljubeznivo južnošumadinsko Kraljevo s Kosovsko Mitrovico na skrajnem severu Kosovskega polja. Dolina je jako ozka in še bolj redko naseljena, vendar prija tudi našim očem Edini večji kraj ob progi je R a š k a , ki te spomni, da se voziš po pokrajini, iz katere so nekoč tedanja srbska plemena in Nemanjiči začeli ustvarjati pozneje tako mogočno srednjeveško srbsko carstvo in ki se je nikih, v 15. stol. je bila pa nekako središče cvetočega srbskega rudarstva. Kopali so tu celo srebro in zlato. Rudarili so tedaj tu zlasti Saši, ki so si že takrat postavili tudi lastno katol. cerkev. Pod turško vlado je potem vse propadlo, toda spomin na rudnike je ostal. Ko so v balkanski vojni Srbi osvobodili te kraje, si je znal znani Rade Pašič kmalu pridobiti koncesije tudi za ta rudnik. Seveda si ni naprtoval sam skrbi za njegovo eksploatacijo, temveč je prodal to angleškemu Selection trustu, ki je ustanovil posebno delniško družbo »Trepča Mineš Ltd. z 1 milijonom funtov glavnice in s sedežem v Londonu. L. 1925. so prišli Angleži sem preiskovat, pred 3 leti m ■, -t • ^ • ;.*•• *■. . - •' .*;! .-••* - " v* v«. iS i ■ V , <* U! ... - [fljfc. "ijg" . „ - ^ ^»'•gg ' .;' ig^pfep?.« t A, * " : Pogled na Kosovsko Mitrovico. potem zrušilo že po kratki slavi in moči ravno tu na Kosovem polju. Bole te že vse kosti, ko ogleduješ na levi pogorje K o p a o n i k , znano po svojem bogastvu rud, vendar imaš tedaj žc upanje, da gre vožnja h koncu. Pozoren postaneš šele tik pred Mitrovico, kajti na pobočju odcepkov Kapaonika zagledaš naenkrat naprave »Trepča Mineš L t d.« Trepča, par kilomeirov sevemovznodno od Ml-trovice, je slovela že v 14. stoletju po svojih rud- so se pa velikopotezno lotili dela. Investirali so že nad pol milijarde dinarjev in ustvarili res najmodernejše naprave, zraven pa niso pozabili tudi na delavstvo, ki nima morda nikjer v Srbiji lakih ugodnosti in lakih modernih socijalnih naprav kot tu. Že sedaj izkopljejo dnevno 30—35 vagonov cin-kove in svinčene rude, ki gre vsa na Solun, toda obrate še neprestano razširjajo in tudi topilnice še nameravajo graditi. Sedaj je žc zaposlenih pri pod-letju okroglo 800 moči (6 svojci 3000). Rudarji so večinoma Ličani in nekaj je tudi Slovencev, profe-sijonisti so po veliki večini Slovenci (zaslužijo 50 do 80 Din dnevno), uradniki so Rusi, inženjerji Srbi, voditelji pa Angleži. To podjetje, ki ima še nedogledno bodočnost, je dalo tudi bližnji Kosovski Mitrovici novo lice in nov, močan pogon k naglemu razvoju in napredku. Mitrovica še ni stara Nad njim gospodujoča strmina Zvečan z znamenitimi razvalinami je bila sicer naseljena že v starem veku, toda Mitrovica ie nastala šele v 14. stoletju tu ob kolenu Ibra, kjer se ta zavije proti severu in kjer se vanj steka glavna rečica Kosovega polja, Silnica. Vkljub lemu, da tvori nekako križišče potov proti severu v Raško, pToti zaj'adu v Sandžak in Metohijo ter proti jugu na Kosovo polje, se vendar do zgraditve kosovske železnice (Skoplje—Mitio-vica) 1. 1873. ni mogla prav razviti, toda od tedai je napredovala jako hitro, saj je bila glavna izvozna postaja za Sandžak. Še danes nalože v Mitrovici vsako leto na stotine vagonov /lasti sandžaških ovc, ki gredo na Solun. Število prebivalstva se ie tako dvignilo 1. 1890. že na 21.000 in tu so bili važn. uradi ler avstrijski in ruski konzulat Posebno se je proslavil med balkansko vojno avstrijski konzulat z zloglasno Prochaskovo afero. Balkanska in svetovna vojna sta mesto potem zopet skoro uničila, saj je štelo 1. 1921. komaj še 10.000 prebivalcev. Turki so se namreč v velikem številu začeli selit: v Kemalovo Turčijo, Arnavti pa v Albanijo. Šele Angleži so dali sedai mestu nov pogon (sedaj šteji zopet 12.000 prebiv.). Zgradili so par modernih hotelov, povsod rastejo lepe vile rudniških uradni kov in strašno kaldrmo so pravkar začeli nadomeščati z granitnimi kockami. Vendar ima mesto v glavnem še vedno izrazito muslimanski značaj, saj ie pa tudi vsa okolica zlasti proti jugu in zapadu izrazilo muslimanska. Celo iako zavedni so ti Arnavti in Turki in tu je doma celo povojni politični voditelj južnosrbskega muslimanskega džemijeta, znani r e r a d beg Draga, ki živi sedaj sicer v Belgradu, vendar ima tu še vedno svoje veliko imetje. Svoje kamenolomp imn tu blizu tudi Ra-dičev morilec — Puniša Račič. Dblje. Liublianske vesti: Nova ljudska šola za Bežigradom Ljubljana, 22. novembra. Vprašanje tako zelo potrebne osnovne šole sta Bežigradom, se zdi, da je sedaj pred rešitvijo. Mestni občinski svet je že pred tremi leti sklenil zgraditi to šoto, toda razne ovire, v prvi vrsti seveda pomanjkanje finančnega kritja, so izvršitev precej zavlekle. Končno je bila letos pred nekaj meseci razpisana licitacija za gradbena dela za to poslopje in sicer v proračunanem znesku 4,200.000 dinarjev. Za gradnjo se je prijavilo več reflek-tantov, najnižja ponudnica pa je bila Ljubljanska gradbena družba, ki se je ponudila, da prevzame vsa gradbena železo betonska in sploh težaška dela za znesek 8,558.000 Din. Gradbeni odsek mestnega občinskega sveta in pa magistralni gremij sta že odobrila, da se delo odda temu podjetju. Informirali smo se pri Ljubljanski gradbeni družbi, kjer so nam odgovorili, da oficielno še niso o sklepu mestne občine obveščeni ter da tudi še niso pozvani, naj delo prično. V primeru, da bo sklep odseka in gremija prvomočen ter da mestna oboina pozove podjetje, naj prične z delom, je Ljubljanska gradbena družba pripravljena takoj pričeti z izkopom za temelje novi šoli. Nova šola bo stala v sedanji gramozni jami, kjer je skromna delavska naselbina, šola je zasnovana zelo moderno in v velikem obsegu. Vsa gramozna jama je zamišljena kakor en sam park oziroma gozd, sredi katerega bo stalo šolsko poslopie s svojimi delavnicami, telovadnicami in igrišči. Zaenkrat se je mestna občina odločila, da da zgraditi samo najbolj nujni del nove šole. Če bi se dela takoj pričela, bi bila zemeljska dela s temelji vred dovršena že do pomladi, ker je sedanje vreme za gradnjo prav ugodno. Druga gradbena dela bi se mogla vršiti spomladi in poleti, tako da bi mogla šolska mladina že meseca septembra prihodnjega leta v novo šolo, ki bo nedvomno najbolj moderna osnovna šola v Ljubljani. Za sedaj sta zamišljena samo dva objekta in sicer prvi ob cesti, ki bo enonadstropen in drugi, ki bo dvo- odn. trinadstropen. Lastnikom malih hiši in barak v gramozni jami se zaradi te gradnje še ne bo treba umakniti, ker ne stoje na stav-bišču. ki bo v kratkem zazidano. Pač' pa se bodo morali pozneje umakniti, ko bo pričela mestna občina delati park okoli šole. Vsi stroški za izvršitev prvega programa šole bodo znašali okoli 6 milijonov Din ter je treba k gradbenim stroškem prišteti še stroške za razna dela profesionistov, za po' ištvo in drugo opremo. Mestna občina ima zaenkrat za to šolo pripravljenih 1,700 000 Din, katerih izplačilo pn še ni končno določeno. Druge zneske za zgradbo te šole bo mestna občina morala pač vnesti v svoje prihodnjo proračune. Nova šola za Bežigradom bo prva osnovna šola, ki jo bo mestna občina zgradila po 22 letih Leta 1011 je bila namreč zgrajena v Ljubljani zadnja osnovna šola. namreč na Prulah. Ko "bo nova šola popolnoma dograjena in urejena, bo z njo znatno pridobil bežigrajski okraj, pa tudi mestna občina, z njo bo tudi rešen zelo važen problem, kako urediti gramozno jamo Dosedamim dostojnim stanovalcem kolonije v gramozni jami pa je mestna občina že obljubila, da jim preskrbi novo možnost primernih bivališč. Mariborske vesti: Gradbene in občinske zadeve Mestni svet in upravni odbor sta imela v torek zvečer svoji redni seji. Mestni svet je razpravljal pretežno o gradbenih zadevah, dočim se je upravni odbor bavil z razdelitvijo podpor raznim društvom. Važnejši sklepi mestnega sveta so naslednji: Odobre se menjalne pogodbe med mestno občino in racerdvorsko upravo in med občino ter Matildo Strašnovo. S temi menjavami so se zaokrožila mestna zemljišča v Koroškem predmestni. — Nadalje se odobre pogodbe za nakup stavbenih parcel od mestne občine Martinu Kerimu, Mariji Paulšek, J. Iseku in K. Jeseniku Matiji Marionu se je zavrnila prošnja za gradbeno dovoljenje med Tomanovo in Turnerjevo ulico z utemeljitvijo, da je na tem prostoru predvidena sklenjena zazidava. — Odobri sc adaptacija gospodarskega poslopja Marije Čuš v Koroški 95, zgradba plota tovarni O Zračni napad zopet preložen. Nervozno in nestrpno je pričakoval Maribor zračni napad, ki bi se moral izvršiti včeraj. Vse je bilo pripravljeno: reševalci, gasilci, zdravniki, da pohitijo na dani znak na svoje določene prostore. Mestno prebivalstvo ie bilo po časopisju in po letakih natanko poučeno, kako se mora v primeru napada ravnati. V zadn;em trenotku — ob 11 30 — pa je prispelo iz 7agreha telefonsko obvestilo, da je zračni napad preložen Nad Slovenijo je namreč huda megla, ki bi ovirala letalce pri orientaciji poleta. O Izp'ti za mestne uslužbence se bodo vršili v prihodnjem tednu pri banski upravi v Ljubljani. Od mariborske mestne občine sta se prijavila za izpit dva uradnika in sicer gg. Gračner in Pivka. »Jugosvila«, Lavri Scheidbach preureditev izložbe v Gosposki, Draganič Otiliji zgradba drvarnice v Poljski 16 ter J. F. Brandlu zgradba tobačnega paviljona vogal Smetanovc-Strossmajerieve. — Uporabno dovoljenje so dobili: BarbaTa Mitrovič za prodajni paviljon na vogalu Masarykove-Jadianske, Podporno društvo železničarjev na Ruški 7 za preurejeno izložbo Frideriku Prebilu za novo visokopritlično stanovanjsko hišo v Tomanovi, Ratej Fr. za enako hišo v Aljaževi, Čulk Božidar in Kunčič Jožica za enonadstropno hišo v Tumerjevi 36 ter dr. Robič za prizidek v Kamniški 2. — Upravni odbor je podelil na seji podpore naslednjim društvom: Društvu za podporo revnih učencev 15 0C0 Din, Dijaški kuhinji 20.000 Din, Muzejskemu društvu 30C0 Din in invalidom za božičnico 500 Din. □ Popravilo vojašnice kralja Petra. V bivši kadetnici se bodo izvršila razna popravila v notranjosti poslopa Dela se bodo oddala na javni licitaciji dne 27. novembra pri ljubljanskem divizijskem poveljstvu ter so preračunana na Din 59.261. O Javna razsvetljava se izpopolnjuje. Poročali smo že. da se nameščajo cestne svetilke v Metelkovi ulici. Izpopolnila se bo pa razsvetljava ludi v krčevinski občini in sicer v nekaterih stranskih ulicah severno od Tomšičevega drevoreda, ki so bile letos zagrajene z novimi poslopji. □ Prva betonska cesta v Mariboru bo Mother-jeva v Meliu in sicer v tistem delu, ki gre med Hutterievimi tovarnami. Betonira jo tekstilno podjetje Hutter in drug na lastne stroške. | Halo-halo! Tu MIKLAVŽ! OBDARIL BOM REVNE IN BOGATE OTROKE ZASTONJ!! Cerkveni koncert pri frančiškanih Drugi del nedeljskega koncerta bo posvečen postni dobi, ki jo zaključi velika noč. Sattner je eden najkrepkejših cerkvenih skladateljev. Večina njegovih pesmi je zajeta tako globoko, da te prevzamejo do dna, kolikorkrat jih slišiš. Med naj-krepkejše spada prav gotovo postna: O vi vsi, ki mimo greste. Zložena je prav za prav za mogočen, poln zbor, zato bo gotovo v zboru nad 200 pevcev in pevk donela tako, kot se za njo spodobi. Sklepni klic: »Milost, milost, Zveličar naš!« bo gotovo zmagal vsako srce. Naš klasik je Foerster. Menda ga je po številu cerkvenih skladb težko kdo dohitel. Njegova »Očitanja« so vobče znana. Ali tudi ta pesem zahteva močnega zbora in težko jo je kdaj zapel tako močan zbor, kot jo bo pel v nedeljo. Ženski zbor vplete v spored redno zelo prijetno barvitost; njegova nežnost se zelo lepo prilega Hribarjevi mehko-proseči molitvi in prošnji »Sv. Križ«. Ko bo naslednja pesem nasl kala bole-- ,čine. Žalostne M. B. nam bodo orgle v mogočnih snakordih oznanile Kristusovo vstajenje, ki sta mu posvečeni dve pesmi: Premrlova prav v ljudskem tonu zložena ^Kristus je vstal« in stara ponarod»la Vavknova -Razveseli se, kraljica!« ki v krepki ritmiki prav posebno označuje veselo velikonočno razpoloženje. Ob njej bo radostno utripalo sleherno srce. Koncert bo v nede'jo ob 4 pri frančiškanih; vstopnice in sporedi z besedilom (po 2 Din) so v Jugoslovanski knjigarni. Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer ne ho nmlll zabave In razvedrila Ramo otročičom, tem-vei"* t)ruto tudi odrasli očarani nad prekrasno režijo te prireditve. Lahko se pa tudi /Kodi, komur lil namenil kirtta Miklavž, da ga v tem slufajit doleti srefa in se rii spomni L n k c t - b r a d a , ki ho tekmoval z. Miklavževimi darili. Zato pridite na prireditev vsi, mladi ia odrastli, ker za vsakega bo odločeno mnogo lepega in dobrega! Kai bo danes 7 Drama: »Praznik cvetočih črešenj«. Red Četrtek. Opera: »Havajska roža«. Red A. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. -1. ★ Q Kakor smo že poročali, bo v petek, dne 1. decembra ob 5 popoldne velik munifestacljski obhod v spomin 15-letnice osvobojenja in ujedinje-nja, ki ga prirede bojne organizacije v Ljubljani, to so vojni dobrovoljci, rezervni oficirji, četniki, bojevniki in invalidi. Vabljena so vsa društva in celokupna javnost, da se udeleže te patriotične manifestacije. Podrobni spored bomo objavili v eni naših prihodnjih številk. 0 Ograja pred sv. Janezom Nepomukom. Spomenik sv. Janeza Nepomuka v steni cerkve sv. Florijana je od tedaj, ko je bil postavljen tja, pogrešal ograjo. To nepopolnost so odstranili včeraj, ko so nos'avili pred spomenik lično železno ogra-i \ 1 "omogočala, da bi kdo izmed škodoželj- ne, t -i pokvariti lepi spomenik. Ograja ima v sr -t:■ . ' rokrako zvezdo s stekleno lečo. S to ograjo je c -e\ sv. Florjana končno urejena in niti najstrožji krtik ne bi našel še kakšne pomanjkljivosti. O Bojevniške organizacije: Vojni dobrovoljci, Združenje rezervnih oficirjev, Zdr.iženje vojnih in-val dov, Skupine bojevnikov in četniki se udeleže odkritja spomenika v svetovni vojni padlim in umrlim tovarišem trebanjske fare, ki bo v nedeljo, ('ne 26. t. m., ob 2 popoidne v Trebnjem. Skupen odhod z avtobusi bo točno ob pol 12 izpred Mestnega doma. Voznina stane za obe strani 35 Din za osebo. Kosilo v Trebnjem z juho govedino in dvema prikuhama le 8 Din (odnosno s pečenko 10 dinarjev,) Prijave sprejema najpozneje do sobote opoldne pisarna Združenja vojnih invalidov (Sent-pelerska vojašnica) telefon 3040. Tovariši bojevniki in prijatelji, udeležite se v velikem številu, da se združeni udeležimo te lepe pijetetne svečanosti. Prijavile sc takoj. © Veliki koncert Glasbene Matice ljubljanske. V ponedeljek, dne 4. decembra bo izvajal pevski ebor Glasbene Matice s sodelovanjem solista in [omnoženega orkestra enega največ ih del cerkvene glasbene literature svetovnoznani Verdijev Re-quicm. To delo ;e letos pri nas drugič izvaja. Prvič ga j« izvajala Glasbena Matica pred 25. leti. V svetovni glasbeni literaturi zavzema to delo eno najodličnejšib mest. Koncert vodi ravnatelj Mirko Polič. Na ta koncert že danes opozarjamo vse p. n. občinstvo, vstopnice bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v Matični knjigarni, 0 »Kri pripoveduje...« je naslov II. poljudnoznanstvenega predavanja Prirodoznanstvene sekcije Muzejskega društva za Slovenijo, ki se vrši danes ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo znan strokovnjak gosp. doc. dr, A. Košir, o zanimivosti krvi, tako n. pr.: O sestavinah krvi in njih pomen za normalno in bolezensko dogajanje v našem telesu, o pomenu seruma v teoretični in praktični medicini, o dokazovanju krvi v kriminalnih primerih, o krvnih skupinah itd. Sekcija vabi na to izredno zanimivo predavanje, ki ga bo spremljalo preko 40 skioptičnih slik, vse, ki se zan majo, na čim številnejšo udeležbo. O Na prosvetno - družabnem večeru »Krke« pri Mikliču v petek 24, t. m. ob 8 zvečer so na sporedu številne skioptične slike z Dolenjskega, pravljici »Prvi Dolenjci« in »Kravji bogatin« v recitaciji ge. Nade Jax-Obereignerjeve in koncert Šentjakobskega pevskega društva. Avtor pravljic je g. Stanislav Vdovič, ki je pod psevdonimom Janez Rožencvet izdal doslej dve knjigi pravljic: lani pri Družbi sv. Mohorja Prav jice, letos pa pri goriški Mohorjevi družbi: Leteče copate Večer obeta biti zelo zanimiv. Vab jo se zlasti udeleženci največjega letošnjega izleta z vlakom v dolino gradov pri Št. Ruper.u in Mokronogu. Krasne skioptične slike. Vstop je vsakomur prost! O Francoski institut v Ljubljani opozarja vse cenj. člane in prijatelje društva, da današnje predavanje g. Rosnmberta odpade, ker je leta nujno zadržan v Belgradu. Vršilo se bo par dni kasneje, kar bomo pravočasno objavili. O Združenje jugoslovanskih inienjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v petek, dne 24. novembra ob 20 v prostorih elektroinštituta ljubljanske univerze (poslopje tehniške fakultete. Aškerčeva 11) predavanje g. ing. Milana Pertota iz Trbovelj >0 žičnih železnicah za osebni promet«. Vabljeni člani in po njih vpeljani gosti. O Občni zbor Mornarske sekcije J. S. bo dne 25. novembra ob 20 v prostorih ho ela Lloyd, Sv. Petra cesla. Vsi bivši mornarji vabljeni. © Porabnicam plina sporočamo, da je rok za dostavo vprašalnih pol podaljšan do konca meseca novembra. — Ljublanska mestna plinarna. © Pri Bobenčku zopet polenovka. 0 Na živilskem trgu je zdaj ob tržn:h dneh zmerom dovolj živahno. Največ je seveda naprodaj zelen;ave, ki se je pa nekoliko podražila. Fndivija velja 50 par do 1 Din glavica špinača je po 1 Din merica. Včeraj je bilo na trgu tudi veliko jabolk in hrušk, ki so jih pa prinesli večinoma le prekupčevalci. Lepa jabolka so po 6 Din, s.abša ludi od 4.50 do 5 Din kilogram. Hruške so od 4 50 do 5 Din kilogram. Posamezni prodajalci so prinesli na trg nekaj poznega domačega črnega grozdja iz Bele krajine; prodajali so ga po 6 Din kilogram. Kostanj z bližnjih hribov je po i. Din liter. — Kmetice iz okolice prinašajo vsak tržni an obilico na,-različnejših poljskih in vrtnih pridelkov: krompir po 1 Din kg, zeljnale glave po 1 do 2 Din, čebula po 1 Din, fižol prepeličar po 3 Din liter kislo zelje po 2.50 Din, kisla repa po 2 Din kilogram. Našemu domačemu zelju dela letos ve.iko konkurenco zelje iz Srema, ki ga dovažajo v Ljubljano cele vagone. Zato je letos domače zelje na debelo tam na Sv. Patra nasipu, kjer ga je na proda vsak tržni dan po 10 do 20 velikih voz, tako s;lno padlo v cenah. Zeljnale glave na debelo kupujejo trgovci po 30 do 40 par kilogram. — Na perutninarskem trgu so se jajca zadnje tedne občutno podražila. Fino blago prodajajo zdaj po 1 Din kos, v splošnem pa po 1.75 Din par jajc. Kokoši so od 20 do 25 Din. O Že kradejo suknje. Ljubljanska policija preiskuje zadevo s številnimi tatvinami sukeni, ki so se zadnje dni pričele množiti v ljubljanskih lokalih, zlasti v kavarnah. Tako je te dni prišel na policijo neki Avstrijec in potožil, da mu je bila ukradena lepa suknja ^redna vsaj 3000 Din. Policija se je potrudila in res izsledila tatu. Pri tatu je našla pogrešeno suknjo. Zelo pa se je policijski uradnik začudil, ko je pregledal suknjo: »Ta suk-naj naj bi bila vredna 3000 Din — komaj kakšnih 300 do 400 Din!« Ko so Avstrijcu vrnili suknjo, so ga vprašali, kako more ceniti staro in nič več elegantno suknjo na 3000 Din, je po asnil, da se je pač vštel pri preračunavanju v našo valuto! Tat je trdovratno zanikal krivdo, češ, Ha mu je suknjo nekdo podtaknil v stanovanje. Vedel ie, zakaj taji — imel je namreč še nekaj takih grehov na vesti in se je bal, da nc pridejo še ti na dan. Toda policija ie p'išla tudi drugim njegovim orehom na sled □ Zahvala. Zveza Maistrovih borcev se prisrčno zahvaljuje vsem društvom, organizacijam, ustanovam in posameznikom, ki so pripomogli, da se je proslava 15 letnice osvobojenja Maribora tako veličastno izvršila. □ Iz sodne službe. Z odhodom štirih novoime-novanih sodnikov Ašiča, dr. Berllča, Punčuha in Purebra na nova službena mesta se na okrožnem in okrajnem sodišču v Mariboru izvršile tele izpremembe: oba preiskovalna oddelka IX in XI sta prevzela ss. Kra.mer in pristav Rupnik mesto dr. Berlica in Punčuha, Nesporni oddelek okrajnega sodišča, ki ga je vodil pristav Pureber, je prevzel sodnik dr Adamič; iz Novega mesta premeščeni pristav Kyovsky je dodel en nespornemu oddelku in oddelku za mladinsko sodstvo v pomoč. □ Salezijansko sotrudniitvo vabi na sestanek v nedeljo ob 16 v stolnem župnišču. Govoril bo dr. Volčič. □ Umrl je včeraj v Počehovi ugledni in spoštovani posestnik Jakob Polanec, star 73 Jet Blagega rajnkega pokopljejo v petek ob 14.30 na po-breškem pokopališču. Naj počiva v miru, žalu:očim naše sožalje! □ Pred oltar. V zadniem času so se v Mariboru poročili: finančni podpreglednik Rudič Marijan n šivilja čurič Alojzija, mesar Jan Karel in delavka Ravš Gizela, učiteV Fras Štefan in učiteluca Carl-varis Ana, trgovec Ditrich Ludvik in hišna pose st-nica 7akotnik Josipina, mizar Heinc Aloizii In posestnikova hči Šprogar Veronika, mizar Drofenik Viktor in posestnikova hči Mlaker Marija, poštni dostavljač Kok Jožef in posestnikova hči Wnllner Marija, meščansknšolski učiteb' Vajd Franc in ' čl zdravnika Tiplič Karolina. — Novoporočencem obilo sreče! □ Požar. V Loki je pogorel posestnik Peter Arlič. Goreti je pričelo med 2 in 3 zjutraj, tako da so si domači komaj rešili življenje, plameni pa so uničili poleg poslopja tudi letošnje pridelke in obleko. Škoda je znatna. □ Angleški krožek ima predavanje jutri ob 20 v državni realni gimnaziii. □ Brezuspešne licitacije. Dosedaj se je že vršila 11. licitacija za dobavo mesa za potrebe mariborske garnizije Vse licitacijo so bile brezuspešne. □ Preureditev kurilnih naprav v mestnem kopališču je bila sklenjena na zadnji seji upravnega odbora MP ter so se tozadevne naprave žc naročile. Mestno kopališče bo veliko prihranilo na premogu ter povišalo svojo rentabilnost. □ Roka v stroju. V kartonažni tovarni se ic ponesrečila delavka Ceciliia Pogorelec. Z roko le prišla v stroj, ki ji je zmečkal prste. — V tekstilni tovarni se je enaka nezgod^ pripetila deiavcu Josipu Reglu. □ Sunek z nožem stane 12 let prostosti. Pred velikim senatom se je vršila včerai razprava proti Janezu Širovniku, 28 letnemu delavcu iz Stanešin-cev S to razpravo se jc zaključila tragedija, ki se jc odigrala 2. oktobra 1933 v Zaklu kot krvav /.a-kliuček veselice v Jurovcih. Na omenjeno ve^aliro je prišel Janez Širovnik žc vinjen ter je ogrožal z nožem Antona Ga;šeka Kasneje sta se spravila ter je Širovnik celo prisedel pri povratku na Ga šc-kov voz, s katerim se jc peljal tudi pokoini Ivan Cebck. Na potu pa je začel Širovnik iznova divja1! Zagnal se je v Cebeka, ga podil nckai "-asa po cesti ter ga slednjič večkrat zabodel z nožem. Rane so bile smrtne ter je Ccbek kmalu po -v-evozu v ptujsko bolnišnico izdihnil. Sodišče ie obsodbo Ši-rovnika na 12 let robije ter trajno izgubo častn.h pravic. Celfe Pr Vembergerjeva »Vrnitev« na odru Ljudske poso;ilnice. Jugoslovanska slrokovna zveza v Celju vprizori v nedeljo dne 3 decembra ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju Vombergerjevo dramo »Vrnitev«. 0 Smrt kesi. V celiski javni bolnišnici sta umrla Tkauc Franc. 65 letni dninar z Zaloga pri Gotovljah in Vizjak Rudolf, 8 letni sin delavca iz Zavodne. N. v m. p ! 0 SK Iugcs!aviia naznanja, da ima drevi ob 8 obvezen sestanek v klubovi sobi v Domu. Predaval bo tov tajnik o športu. ■& Zračnega napada na Celje ni bilo. Kakor že iavljeno bi se bil moral vršiti včerai zračni napad na Celje, ki ie pa odnadel. ker je tik pred na-jiovedanim časom prišlo telefonično obvestilo, da se aeroplani zaradi pregoste megle ne morejo dvigniti. 0 Lira, o kateri je poročal »Slovenec« v torek med cel'si ,'mi vestmi, da je bila i gubi ena se dobi pri g. davčnem kontrolorju v pok. Josipu Močanu. Vodnikova 2. 0 Lizol je pila Včerai dopoldne je na Tehar-jih pila 43 letna žena orožnika v jx>k. Marija L. iz neznanega vzn ka lizol. L. so preju-ljali v celjsko javno bolnišnico. Plui Streli iz zasede. Ponoči sla bila v Moravcih napadena 20 letni I rane Polanec in 17 letni Martin Sj>iudler. Ko sta korakala po cesli, je nenadoma začel neznanec iz zasede streljati. F.n strel je zadel Polanca v trebuh, da je obležal v mlaki krvi, drugi strel pa je zadel Spindlerja v levo roko Poškodba Polančeva je smrlnonevarna, med tem ko je poškodba Spindlerja lažja. Karambol. Vinski trgovec Ivan Vindiš iz Le- | skovca se je vozil z motornim kolesom na glavni I cesti proti Veliki Varnici. Na nekem ovinku mu , pride nasproti voznik, čigar konji so se motorja ustrašili in zdirjali. Prišlo je do karambola in motcciklist jc padel v cestni jarek ter se |xibil na glavi in obrazu tako hudo, da so ga morali pre- ! peljati v bolnišnico. rVovo mesto Samaritanski tečaj ustanavljajo pri nas. Vodila ga bosta g. dr. Žiga červinka, primarij ženske bolnišnice in njegov pomočnik g. dr. Kožuh. Ta misel jo našla povsod živahno odobravanje. Na gimnaziji že nabirajo člane med dijaki, ki so se v velikem številu odzvali. Zdravstveno stanje prol. Prosena Petra, ki se že dalj čns.i zdravi v bolnišnici Usmiljenih bratov, se jo že izboljšalo in z veseljem |>ričakujejo dijaki, I da bo mogel po božiču zopet poučevati. ' Požar V vasi Gorica, ki je nekako v sredi med Radovljico in Mošnjami, je 18. novembra takoj po poldnevu jela goreti Dagarinova hiša, ki je pogorela. Novo rfas:lno društvo iz Mošenj >e h;tro pripeljalo motorno brizgalno na mesto Še pre je prii^hal tia bivši mnogoletni iskušeni načelnik gosp. Reš ki je mladim urcd;! motornico, da se je rešilo kar se ie da'o, ter se o^enj ni razširil na nove objekte Vas Gorica je hvaležna. Pogumna z*>na u^n^la ronnrio Na cesti med Felivariem in Starimi Pav!!ani ie te dni nanadel neki rooar kmetico Ano Einsister-jevo. ki se je vračala iz mesta domov z raznimi nakupljenimi stvarmi in z nekaj denarja. r onar ie od nje zahteval, naj mu izroči vse blago in denar. Pogumna žena se pa ni ustrašila roparja, tem.eč se je pričela z njim boriti. Ropar ie sicer prožil ženi z revrlveriem. toda to e ni ustrašilo. Pc daljši borbi je ropar ženi strpal rulo z elave ter izginil v bližnjem gozdu, loda kmalu so ?a opo zor eni orožniki imeli v rokah. Ropar je nek\ Andrej Batak iz Orovca pri Severinu. Patak :e svojčas že ubil svojesra svaka Sedaj pride zaradi svojih zločinov pred sodišče. Kranj Podružnico delikatesne trgovine je le dni otvoril g. Albin Terčon v hiši »Stare pošte«. :igo vina je na novo opremljena in založena s svežini blagom. Mase diiaitvtt Na zadnjem občem zboru J. d. a. »Savice« ;c bil izvol.cn naslednji odbor: predsednica Ina Slapar, cand. phil., podpredsednica: Donata Capuder, cand. iur., tajnica: Lija Pogačnik, stud phil.. blagajn.: Helena Jaklič, stud. phil. Revizorici: Milka Hlebce, cand. phil., in Slava Lipoglavšek, stud phil Društvo slušateljev filozofske fakultete univerze v Ljubljani je imelo 2s. oktobra 1933 svojo XXVIII. redno skupščino, na kateri jc bil izvoljen zn predsednika r. večino glasov g. Ante Pobernj, cand. phil. N« preda j ni sej', dno 10. novembra 1933 se je os'ali odbor sestoje?- se iz načelnikov posameznih strokovn Ii klubov, konstituira' tako-le: poduredsednik Kessler Jože, načelnik historičnega klubi; ta i nik: Bertoncelj Alojzij, načelnik klasičnci:; kluba; blagajnik- Kieslieli Kari načelnik gei tnnnskega klubn: zapisnikar: Urbnnčič S