ra PBIHOKSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE NALOGE TRŽAŠKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA, ZLASTI PA SLOVENCEV, SO SPRIČO TAKSNEGA POLOŽAJA JASNE : NE DOVOLITI RIMSKIM AGENTOM, DA BI Z ZLOČINSKIMI PROVOKACIJAMI NADALJEVALI POLITIKO IZSILJEVANJA IN IZVAJANJA OKTOBRSKEGA DIKTATA ! Stev. 265 (2575) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 8. novembra 1953 Cena 25 lir le dovolimo rimskemu imperializmu in njegovim agentom la bi z zločinskimi provokacijami dosegel svoje cilje! la' m°0oče oceniti pra-rpzul.tata zadnjih krva-'Vr — zlasti zato, tl) 11 ne moremo trditi, da Provokatorji preit, T* * ,5uo3° krvavo robo-iw lmam° v mislih pred- ?toma aSnji "“Črtu pogreb. Ni da je bil tudi ta v ‘tka °R'h’ ki hočejo za . cen° Pridobiti v Trstu, tiienCS°V'h u,icah in trgih frjjj !nak pristanka samih 1] 0^lav na politiko dikta-Ijtd , oktobra. Našemu tolj iJ1 V"- je provokacij do-; racli bi verjeli — če-hkkmano doslej slabe iz-'lltst " da so odgovorne '•išni- stor^e vse, da bi vče-■■I' prej tuii %»„,■ dokončno obnovitev jočite « " ftoool- mirni dan pome.- . m resnični ko- *.n,ccniranih zločinskih Morskih izgredov. ,TazPf>laga.mo s šte-Njo ^ p'ementi, ki nas si-n u30tovitvi., da si Trst Vegovo prebivalstvo — isti J vvon keh 0Ve,,sko — po burnih V n^f,te^e3a tedna ne ht0 ^»ni “letati nič dobrega. Ze ■ ne. ker da je bolj kot na -Jrjj0rjj" so rimski agenti Ples * krvav'J provokatorji Sj 2 očitnim namenom, to|'cije Pirib0rij0 poveljstvo "is osmih letih po !et|1 ueli in doživljamo 'it j v leto dovolj zatiranj n 0cirivonja v vedno 'h f^^okopravni položaj. Šteti* Pa -oradi anek->!| 0 C,le Politike dovolj 1 r-Pogledih, v po-Gospodarskem pa \inJ- Namesto da bi se Vt, n,,t^bii politika za-Sto«t° v skraino do- iit n- niene»o izvajan k. Jf(j 'nrteujeta lanski Ion-%hr ,spora-um in letošnji sedaj, po storjene m tre- uspelo Prevzeti policijo m ;i«P0i^Hti korak dalje? S*,”*.0«"*0 že samo prve Sčrie nc \av”°v, j ,®*tu^,L?0s^ zlasti pa i* te. !. ' lahko odgovorili, } 'k i„e Ve^’- Lahko bi rek- , rčo,,„ - ni: samo večine v■ temveč tudi o d- svet spregledal, da > TiJXV^evanja nenasit-ti0(ji lsk(,ga imperial eni* uoam kot, v a imperializma If. 'mja rvw, v PO- /'ti ta ednarodnih odno-r°irlrfVan^e sP°rov in JMijc žarišča nc ^ord h Mu *%. ,vr°Pe' Upraviče- uajohčutljivej- (ill,f50uO; ton ei Pričakovali, da .“Do tinSne države izberejo ono, Trstu in na Jadra- h^^v-r'10' ki vr>di k po- s *« (jj . P „7e. edina možna da-avnih odnosih. cnti . da pri vrhu ZVU V^Stonu'*' v Londonu in V 1)11 So . nc mislijo ta- Kjv(eraj°n,‘ 0 knterih smo u,%etn' , ®oforilt Tu je istoln istvom, da 6.000 h/^fciin 'l M-000 angloa- l[bi#; Jlhom pač na bi !<,V< in PTav nič teikn ob-(, !'^ilt razonati nekaj sto očitna lažniva številka sestavni del peklenskega načrta. v doslednem izvajanju pričete igre za poskus uresničenja prve etape diktata, uresničenja, ki je naletelo na odpor v zadržanju Tržačanov samih, v odločnem nastopu jugoslovanskih narodov in v oceni diktata pri skoraj vsem mednarodnem javnem mnenju. Med najnovejšimi dejstvi iz kronike včerajšnjega dne pa je pomembno ravnanje angleškega sodnika pri zasliševanju provokatorjev, fašistov, ki je želo priznanje popoldanskega klerofašistične-ga glasila. Nadvse pomembno pa je, da sodnik za razliko od svoje dosedanje prakse ni dopustil, da bi javnost zvedela, koliko iz Italije importiranih elementov je. sodelovalo pri tridnevnih provokacijah. Tudi sramotno ozračje fašističnega terorja, spričo katerega si ne kateri člani policije pri zasliševanju o vzroku aretacije niso tako rekoč upali povedati svojih imen ali. pa sploh niso prišli na zaslišanje, tudi to ozračje spada med. one znake, ki nikakor ne kažejo, da možnosti ustvarjali ja takega ozračja v Londonu tu W a shi n p tonu, in pri ZVIJ niso pred objavo diktata predvidevali, ampak da so pri, izvajanju diktata celo z n jim računali. Nadalje nas pri dosedanji oceni krvavih provokacij nc moti niti Edenovo. ostra izjava o njegovi oceni tržaških, dogodkov. Saj je isti Eden o-značil za fašistične tudi lanske niarčve izgrede — a posledica je bila londonsko mešetarjenje in sedanjih 21 funkcionarjev italijanske vlade v ZVV. Končno nam tudi izjava o včerajšnji seji vodstva trza- 'e podružnice krščanske demokracije, ob navzočnosti Pellovcpa emisarja poslanca Marazze, ki nam je dobro znan is časa. vojne kot Mussolinijev človek posebnega zaupanja, potrjuje, da splet-ka ea dosego poveljstva policije. teče dalje z odkritim zagovarjanjem fašistične MSI. ponavljanjem zahteve po eont B in s tem s hrabrenjem udarnega dela provokatorjev. Naloge tržaškega delovnega ljudstva, zlasti pa Slovencev, so spričo takšnega položaja jasne. Ne dovoliti rimskim agentom, da bi z zločinskimi provokacijami nadaljevali politiko izsiljevanja in izvajanja oktobrskega diktata! Prepričani smo, da bo delegacija tržaških Slovencev lz vseh šestih občin v cone A, ki Je včeraj odpotovala v Beograd, storila velik korak naprej v izvrševanju te naše zgodovinske naloge. POPOVIČEVI PREDLOG! E A UBLAŽITEV NEVARNEGA POLOŽAJA SPOROČENI EDENU Le na enakopravni podlagi je mogoče začeti reševanje tržaškega vprašanja London in Washington morala končno prekinili z italijanskimi ekspanzionisti, katerim sta doslej do skrajnosti popustila in nista s tem prav ničesar pridobila (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 7. — Britansko zunanje ministrstvo je danes prejelo poročilo od svojega veleposlanika \v Beogradu Sira Iva Malleta o sestanku, ki ga je imel včeraj z državnim tajnikom za zunanje zadeve Kočo Popovičem. Zvedelo se je, da britansko zunanje ministrstvo sedaj podrobno proučuje nove jugoslovanske predloge, ki so bili dani na včerajšnjem sestanku- Kljub važnim dogodkom ob svečanem podpisu sporazuma o ustanovitvi, -stalnega tajništva držav balkanskega sporazuma, pripravam na konferenco šefov glavnih štabov Jugoslavije, Grčije in Turčije ter predvolilnim zborovanjem je tržaško vprašanje še vedno glavna tema komentarjev beograjskega tiska in radia. Inscenitano prelivanje krvi v Trstu je opozorilo cvet na nevarnost, ki jo predstavlja za mir v svetu obnavljanje fašističnih metod. Italija, poudarja, jo v Beogradu, hoče teroristične metode izkoristili kot sred-i-iva za dosego svojih imperialističnih ciljev. Jugoslovanska vlada je zato upravičeno imela za svojo dolžnost opozoriti vladi ZDA in Velike Britanije na nevarnost, ki se skriva za krvavimi dogodki v Tn'tu, in je dosledna svoji miroljubni politiki dala konkreten predlog za. preprečitev nadaljnjega poslabšanja položaja in za postopno. .re^tev 4iis.ik.Qga., y,prešama . Medtem ,.k0 so/ zahodne sile s svojim zavlačevanjem sklicanja konference prispevale k poslabšanju položaja, je Jugoslavija, ki ji je mir v svetu glavna stvar, ponovno dala po. budo in -sugestije, da se skuša rešiti tržaško vprašanje na način, ki je edini v skladu z načeli Združenih narodov. Jugoslavija je dala konkre- »dlog za ublažitev nevar. ... , , nega položaja. Jugoslovanska £^ tudi proti vsem mladim državam. Svetovna javnost je razumela. da je ta diktat direkten napad na načela mednarodnih odnosov in da je usmerjen prot; osnovnim interesom mednarodne skupnosti. Čeprav sta ameriška in britanska vlada do maksimuma popustili italijanskemu ekspanzionizmu, nista s tem niče^ai pridobili v italijanskih imperia. lističnih krogih. Razlog je preprost, kajt; italijanski ekspanzionisti so nenasitni. Angleži in Američani naj storijo za italijanske ekspanzioniste, karkoli, vendar jih z ničemer ne bodo zadovoljili. Anglija in Arne. lika ne bosta nikdar nasitili italijanskih imperialistov, ker je pač narava italijanskih imperialistov takšna. Na žalost, poudarja «Borba», kaže. da se ameriška in britanska vlada ne zavedata v popolni mer; posledic njune 8. oktobrske politike. Njuna sedanja rktivnočt ne kaže še nikakršnih resnih znakov, da mislita opustiti nevarni kurz. Smatramo, da bi biio predvsem v interesu ZDA in Velike Britanije, da spregledata, da ne smeta nadaljevati s tako politiko in da ta-lio'naprej ne more iti. Ce ne želita izgubiti vse pri naši in svetovni javnosti, morata končno prekiniti z italijanskimi ekspanzionisti. Tretje poti ni, poudarja ob zaključku «Borba». Sklep o prepovedi izvoza 'iz Italije v Jugoslavijo so ocenili v zunanjetrgovinskih krogih v Beogradu kot gospodarski pritisk na Jugoslavijo, ki je na škodo interesom samega italijanskega gospodarstva. Po u-radnih podatkih, ki jih je letos prikazal bivši finančni minister in, sedanji predsednik italijanske vlade gospod Pella. kaže blagovni promet med Jugoslavijo in Italijo zadnja leta tendence stalnega porasta. Zato V diplomatskih krogih izjavljajo, da bo odgovor kratek in bo zahteval od Sovjetske zveze, naj jasno odgovori na zahodno vabilo za konferenco štirih zunanjih ministrov o Nemčiji. Medtem pa je prišlo do nove sovjetske poteze. Danes je namreč vzhodnonemška vlada poslala ameriški, britanski in francoski vladi noto, v kateri predlaga, naj takoj pod-vzamejo v korist Zahodne Nemčije «podobne ukrepe, kakršne je sovjetska vlada v avgustu podvzela, da olajša finančni in gospodarski položaj Vzhodne Nemčije«. Med temi ukrepi so odpoved do reparacij in znižanje okupacijskih stroškov. Nota pripominja, da bi tak korak «zmanjšal odvisnost Za. hodne Nemčije do tujih držav in bi zato pomenil uda- rec za militariste in za tiste, ki sanjajo o revanšu«. Razen tega «bi ustvaril ugodne pogoje za skupne ukrepe, ki naj last zaradi okupacijskega režima. Na koncu poziva vzhodnonemška vlada tri zahodne vla. vzpostavijo nemško enotnost! de, naj «z naklonjenostjo^ ob in olajšajo sklenitev mirovne 1 ravnavajo to Zadevo, ki je pogodbe z Nemčijo«. vse »Nemško ljudstvo — nadaljuje nota — meni, da ima pravico vztrajati, naj zahodne, sile podvzaipejo ukrepe podobne sovjetskim«. Nota pravi dalje, da samo za leto 1953 določa proračun za okupacijske stroške 9 milijonov 600 tisoč mark, t. j. 34,5 odst. celotnih dohodkov. Od leta 1945 je Zahodna Nemčija napravila pri tujih državah za 7 milijard in 380 milijonov mark državnih dolgov, pri čemer niso vračunani dolgovi v tuji valuti, ki jih je težko oceniti. Razen tega so številna velika podjetja v Zahodni Nemčiji postala tuja življenjske važnosti za vse nemško ljudstvo«. Ukrepi, ki jih je sovjetska vlada v avgustu sprejela in ki jih nota omenja, so sle- t«?rabe °r°Zja, kar I, b'!0 ^tvarilo žrtve, ko I is- fI!ani- da prav t-J da,l0-cV° 'n z njimi !t ki njl .man’festativni i, *lr n“) dokaže tisto. VCs m za*nan Poskušali V,rac”ee° °r£,a'lizirati l,u z0°dba o lat-^h iz e’'jc ' n'1 ur°dnega po-. tond, kar da ,po se> da je to ‘“bonski radio SNho'r 50-000- Ne h >o8, ‘ do . so vsa ta ‘H-^islis-^^Lšana — kot l tJam diktat P . sctkratna po-6'ti, 0,) s,eu'la manife-,len.’P,ia za opra-*e,>l n« :?orab° orožja. ,n' je, da je la NOV VAL ŠOVINISTIČNE HISTERIJE ZARADI TRSTA Fašisti in komlnformisti demonstrirajo v Italiji Izjave načelnika tiskovnega urada palače Chigi Nezadovoljstvo s poročanjem svetovnega tiska ODMEVI IN KOMENTARJI V SVETU NA TRŽAŠKE POGOPKE Svetovno javno mnenje je razumelo značaj zločinskih provokacij v Trstn Tudi vefina svetovnega tiska govori o odgovornosti Italijanske vlade za lašl* stične r crede - «P(ew York Times* pravi, d« t»i se moral Pella odpovedati svojim pogojem za konferencO'Slab sprejem Italijanslcili not v londonuinWashIngtonu je glavni vzrok za nerede se vračamo v čase uitrašovini' „ govori x5Mu _____ jNtoJso R„ ’ I. — Danes v’ 4« 11 bi-K, sestah v Pan-■' J sc nn„, . va*ni častnL lunjomu 7, _ a a ij r; Tak° *° v^hf- sestali Nsfe£av^amPeriFkm Vtikov eQv°™?k°'-ejskih *as. odl°žili za ne- Cht ptedsCrl«-,~ Britanski 2,vLI*v*i^a“‘k bo v pone-'itii, tne nr, - Sovor, ki ■ Posveccn zunanji &&&***£ o sesta- Nik|epWei> kak°r ie 'SL Tak0 50 k Sestali. na predvče- pripravljal- * d»mu so se tudi lahka' podo plenar- ^ 6I&Vr\ih n i=i»;v-« RIM, 7. — Po večjih italijanskih mestih so danes organizirali demonstracije študentov «zaradi tržaških dogodkov«. Povsod so se študentje pred demonstracijami zbrali pri maši »za padlimi Tržačani«. Agencija ANSA sicer poudarja, da so te demonstracije potekale v večini mest «v redu«, vendar pa na drugi strani javlja o spopadih med demonstranti in policijo. Tako je do spopadov nn primer prišlo v Bariju, Rimu, Milanu in Genovi. V več mestih so demonstranti napadli britanski konzulat. Tudi v Rimu so demonstranti demonstrirali pred britanskim konzulatom in metali kamenje na policijo. Okoli deset policistov je bilo ranjenih. Prav tako so bili ranjeni nekateri policisti v Bariju in Milanu. V Palermu pa je britanski konzul sprejel delegacijo študentov. V rimskih političnih krogih Je vedno udarjajo na »policijsko struno« in se trudijo, da bi prikazali razliko med ravnanjem policije v Trstu in Italiji, kjer da je policija »pokazala živo razumevanje za patriotične nagibe, ki so pre-vevali demonstrante, čeprav s0 večkrat demonstranti nanje metali kamenje«. Iz vseh poročil pa je razvidno, da so mnoge od teh demonstracij imele izrazito fašistični značaj ob sodelovanju korainfor-mistov, kar kaže tudi dejstvo, da je v Bariju in Rimu med številnimi aretiranimi, ki so napadali britanski konzulat, večina fašistov in kominfor-mistov. Kominformisti hočejo ostati dosledni v svojem prednja-čenju in sodelovanju pri podpiranju italijanskega imperializma in tako sodelujejo pri vsaki akciji, ki gre v tem smislu. Tako se je kominfor-mistična mladina (od KPI in PSI) udeležila danes skupnega sestanka mladine ostalih skupin (liberalcev, demokristjanov, PSDI in monarhistov), s katerega so poslali tržaškemu županu Bartoliju solidarnostno brzojavko v zvezi s fašističnimi izgredi v Trstu. Zahtevali so tudi razgovor s Pello, da »ponovno poudarijo italijanstvo Svobodnega tržaškega ozemlja«. Na sestanku so tudi izrazili solidarnost «s tržaškimi brati«. Odmev, ki so ga tržaški dogodki imeli v svetovni javno, sti in tudi v tisku, ki je naklonjen Italiji, ter točno ugotavljanje, da so bili izgredi v Trstu organizirani po fašistih, je rimske uradne kroge sila razjaril, tako da je predstav-ihik palače Chigi na današnji tiskovni konferenci skušal tujim časnikarjem dokazovati, da je «ilo enostavno za Tržačane, ki so izražali svoja čustva«. Trdil je, da so mrtvi in ranjeni vsi Tržačani. Dalje je hitel razlagati, da je »množica« bila mirna in »je manifestirala le svoja čustva ita-lijanstva«, in torej ni bila po. trebna s strani policije uporaba orožja. Na vprašanje, ali je kak nov element v sedanji diplomatski akciji, je predstavnik izjavil: «Ni treba zamenjati zelo resnega dogodka z obstojem problema samega. Ce bi bil problem rešen, seveda ne bi prišlo do sedanjih posledic. Naravno sta obe zadevi vplivali druga na drugo in se razvijata vzporedno.« Z drugo besedo, predstavnik se je izognil direktnemu odgovoru. Nato je predstavnik palače Chigi poudaril to, kar je Rimu še vedno glavno in kar je tudi vzrok za tržaške dogodke; «Treba je iskati najhitrejšo rešitev za izvedbo sklepa od 8. oktobra.« Pella je danes ponovno spre. jel Klaro Luee. Jutri pa se bo z drugimi člani vlade udeležil maše v rimski cerkvi Santa Maria degli Angeli za tržaškimi žrtvami. Po maši pa bo govoril po radiu. LONDON, 7. — Angleški zunanji minister Eden je danes opoldne poklical v Fo-reign Office italijanskega veleposlanika Manlia Brosia in mu izrazil zaskrbljenost svoje vlade zaradi nemirov v Trstu. Povedal mu je tudi, da uživa’ ZYU v Trstu popolno podporo angleške vlade glede vseh ukrepov, ki so potrebni za ohranitev reda. Eden je bil na weekendu v Churchillovi podeželski rezidenci v Checuuersu, vendar je prekinil počitek in odšel v London. Brosia so poklicali v Foreign Office takoj potem, ko so tam sprejeli italijanski protest. Po razgovoru je Bro-sio izjavi novinarjem, da je šlo za »izmenjavo korakov«; za njegovega in Edenovega in da sta imela »obširno izmenjavo mnenj, omejeno na resni položaj, ki je nastal v Trstu«. Dodal je, da je v imenu svoje vlade napravil usten protest zaradi »pretirane akcije zavezniške policije in zaradi pomanjkanja razumevanja, ki ga je pokazalo zavezniško poveljstvo«. Takoj nato pa je Foreign Office izdal naslednje poročilo; »Mr Eden je prosil italijanskega veleposlanika, naj ga obišče, in mu povedal, da zelo resno gleda na nerede v Trstu Prosil je italijansko vlado’, naj naredi vse. kar more, da spravi k pameti e-lemente, ki so odgovorni za izzivanje neredov in protiza-vezniških demonstracij v Italiji, Dodal je. da uživa za vezniška vojaška uprava v coni A popolno angleško podporo za vse ukrepe, ki se ji bodo zdeli potrebni za ohranitev miru in reda« Popoldanski angleški tisk je zelo vidno objavil vesti o današnji demonstraciji proti angleškemu veleposlaništvu v Rimu. V uradnih krogih zatrjuje jo nadalje, da je Eden Bro-siu sporočil tudi nove jugoslovanske predloge, ki jih je včeraj jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič prikazal angleškemu in ameriškemu diplomatskemu predstavniku v Beogradu. Brosio bo jutri odpoto val v Rim. kamor ga je po' klical Pella na poročanje. V Londonu ne verjamejo mnogo vestem iz Rima, da se Brosio morda ne bo vrnil v London, v znak protesta italijanske vlade. Novi angleški veleposlanik v Rimu s jr Ashlev Clarke bo odpotoval v Rim v četrtek,' čeprav je bil njegov odhod prvotno določen za 20. november. Popoldne je Eden sprejel Ja mesa Perfielda. svetnika ameriškega veleposlaništva, ki na- di Tarchiani je po naročilu J slabo premišljenim naznani svoje vlade govoril podobno | lom, da bodo odšli iz Trsta, kot Brosio. Merchant mu je odgovoril, da se nikakor ne more strinjati s trditvami, da je ZVU v Trstu odgovorna za smrtne žrtve, niti da bi za to bila odgovorna ZDA ali Anglija. Merchant je izjavil Tarchia-niju, da ima vlada ZDA popolno zaupanje v poveljnika cone. v zavezniške funkcionarje ZVU in v njihovo sposobnost, da opravljajo svojo dolžnost. Tarchiani je po razgovoru z Merchantom prikazal novinarjem dogodke na svoj način: do smrtnih žrtev v Trstu je prišlo, je dejal, ker tržaška policija ni dovolj pripravljena in organizirana, da bi lahko primerno obvladovala demonstrante. V Rimu, je dejal, ni prišlo do resnejših incidentov, ker je italijanska policija primerno izvež-bana. Tudi svetovni tisk obširno komentira dogodke v Trstu. Londonski «Times» posveča tržaškemu položaju uvodnik, v katerem piše med drugim: «Nevolji nad hrupom in nasiljem, ki sta te štiri dni vladala na tržaških ulicah in trgih, mora slediti nekaj vprašanj. Naš tamkajšnji dopisnik opisuje nemire kot «očitno organizirane«, Kdo jih je organiziral? Zakaj je sledilo četrtkovemu krvoprelitju včeraj ne le še več krvoprelitja v Trstu, ampak tudi izbruhi v mnogih mestih v Italiji, pri katerih so na čudno enoten način povezali proslavo mrtvih z demonstracijami proti vsem britanskim in ameriškim ustanovam, ki jih je najti v raznih mestih. Se li pomen teh izbruhov omejuje na Trst, ali pa izražajo oživljenje starih strasti iz fašističnih dni? Gospod Peila je pozval svoj narod, naj pokaže »hladnokrvnost močnega«. To je dober nasvet, toda potrebne so veliko odločnejše besede, da bi napravile konec demonstracijam. Italijanska vlada sama bo prva trpela tako v očeh sveta kakor tud; doma, če bo dovolila skrajnežem, da nekaznovani hujskajo množice. Na generala Wintertona se lahko zanesemo, da tržaška policija ne uporablja sile brezobzirno: izguba življenj je kar najbolj obžalovanja vredna, toda policija, ki so jo skrbno izvežbali britanski častniki in je pod britanskim poveljstvom, si je ustvarila dober glas v mnogih zahtevnih mesecih. Ti nemiri bi prav lahko pokvarili mnogo potrpežljivega diplomatskega deia zadnjih tednov, toda če bo italijanska vla. da sodelovala pri resnih kora- , , - , kih za zmanjšanje napetosti, domestuje odsotnega veleposla- j tudi sedaj ni nujno ne- nika Aldricha. Poročajo, da sta | popravljiva. Konferenca, ki naj govorila o položaju v Trstu, i zlasti v zvezi z današnjim Ede-novim razgovorom z Bromom in z jugoslovanskimi predlogi, ki jih je dal včeraj Koča Popovič v razgovoru z angleškim veleposlanikom in italijanskim odpravnikom poslov. V \Vashingtonu pa je italijanski veleposlanik Tarčhiani obiskal državno tajništvo, kjer ga ni sprejel Dulles, temveč državni podtajnik za evropske zadeve Livingstone Merchant, Tu- bi kaj storila za sporazum med prizadetimi državami, postaja w.ak dan bolj nujna. Brez tega bi se lahko nepreračunljivo razširile strasti množičnega ponosa in sovraštva, ki jih je tako lahko sprostiti, a tako težko spet omejiti«. Vplivni liberalni list «New Chronicle« mnogo bolj odkrL to zvrača vso odgovornost za tržaške dogodke na italijansko vlado List pravi, da so Angleži in Amerikanci s svojim morda dali priložnost za incidente, da pa so incidente izzvali Italijani. Pella, pravi list, je ravnal zelo nepremišljeno, ko je avgusta poslal čete na mejo in je pokazal, da ne zna držati obljube, da ne bo zaostril položaja. Pella ni storil ničesar, da bi preprečil nemire v Trstu, storil pa je zelo mnogo, da bi jih izzval. Nasprotno pa so se Jugoslovani zadržali razumno, čeprav so v začetku planili, angleška javnost pa te razlike ni prezrla «News Chronicle« zaključuje: »Pella dela vse, da bi se svet spomnil, da mirovna pogodba m določila, kdo naj ima Trst da pa je sklenila, kdo naj ga izgubi. To pa je bila Italija, ki se je borila skupno z nacisti in je izgubila vojno«. «Manchester Guardian« pa pravi, da to, kar se je zgodilo v Trstu, nikakor ne more pospešiti izvedbe sklepa od 8-oktobra, in poudarja, da so incidente proti tržaški policiji izvršili mladi italijanski nacionalisti, domači in inlil-trirarii List pravi nadalje: »Britanskemu javnemu mnenju se zdi monstruozno, da mlade italijanske razgrete glave danes obravnavajo naše cete kot sovražne okupatorje, ker. -da bi preprečile vojno med Italijo in Jugoslavijo, še niso šle iz Trsta«. List zaključuje, da je v tekmi, kdo bo bolj nepopustljiv in postavljal vej ovir, Italija v o-spredju. Podobno piše tudi ameriški tisk. «New York Times« zatrjuje o neredih v Trstu in v Italiji, da so jih povzročili italijanski neofašisti in kotn-mformist List opozarja, da bi se ti mladinci morali zavedati, da se zapletena vprašanja, kot je tržaško, ne rešujejo z demonstracijami, temveč z diplomatskimi pogajanj! med zainteresiranimi strankami. List izraža mnenje, da demonstranti ne predstavljajo ne italijanskega ljudstva ne italijanske vlade. Nato pa piše: «Upajmo da bo zdaj imel ministrski predsednik Pella dovolj mo-urosti in moči, da se bo odpovedal pogojem, ki jih postavlja za sklicanje konferen. ce, in pomagal na ta način odpraviti ta sod smodnika, ki grozi pognati v zrak vso zahodno Evropo« «New York Times« se zavzema podobno kot «New York Herald Tribune« za čimprejšnje sklicanje konference petih o tržaškem vprašanju. Najbolj jasni pa so verjetno komentarji francoskega tiska. Vplivni «Le Monde« poudarja, da gre za neljube posledice nespametnega sklepa od 8 oktobra in poudarja nato odgovornost neofašističnih elementov za nerede v Trstu. List zaključuje z izražanjem zaskrbljenosti «zaradi katastrofalnih posledic, ki bi jih utegnil imeti neofašistični puč v Trstu, če bi se posrečil« Neodvisni socialistični list «Combat» pravi prav tako, da sklep od S. oktobra. »Angleži m Američani, ki so hoteli vsi. liti svojo salomonsko razsodbo, imajo zdaj samo zgago od sklepa, ki jim odtujuje prijateljstvo enega in drugega tabora«. List zaključuje z zatrdilom’ da so v Londonu in Washingtonu prepričani, da ti dogodki r.e morejo spreme. niti diplomatskih načrtov in preprečiti sklicanja konference petih Protikominformistični levičarski list «Franc Tireur« posveča tržaškim dogodkom u-vodnik, ki začenja z značilnim stavkom: «Kako lepi rezultati sklepa od 8. oktobra!«. List poudarja, da je za sedanji po. ložaj predvsem kriv nepri-kladni sklep od 8. oktobra in zatrjuje, da se možnost konference petih in kompromisne rešitve vedno bolj oddaljuje. Nato pa piše; »Kaj si nai miriimo o takšni eksploziji nacionalizma, ki je iz glavnega mes'a Julijske krajine zajela vso Italijo? V kakšnem času živimo? V letu 1920 ali 1953? Rekli bi, da se vračamo v D’Annunzijeve čase, da sličnih manifestacij fašizma, ko so histerične množice kričale pod balkonom palače Ve-nezia: «A noi! A noi!« In vendar bi lahko mislili, da bi morala lekcija »sedmih let nesreče« italijansko ljudstvo kaj naučiti«. Kongres avstrijskih socialistov DUNAJ, 7. — Danes se je zaključil letni kongres avstrijske socialistične stranke. Predsednik in vladni podkancler Schaerf je bil znova 'izvoljen za predsednika stranke. V vešoluciji, ki je bila na kongresu sprejeta, izraža kongres zadovoljstvo, ker je socialistična stranka postala najmočnejša stranka v Avstriji. Odobrava dosedanjo politiko in udeležbo v vladni koaliciji. Zahteva od vlade, naj nadaljuje svojo akcijo za sklenitev državne pogodbe n no. živa delovno ljudstvo, naj prispeva k ustvaritvi svobodne in demokratične Avstrije. Vidali zlo hujska f Včeraj je Vidali objavil na tržaški strani «Unitd» članek o tragičnih dogodkih tega tedna, članek, ki bo ostal v zgodovini tržaške žurnali-stike kot klasičen primer najhujšega hujskanja proti Slovencem, ki smo ga doživljali samo v času Mussolinijevega terorja, Vidali ju očitno ni dovolj krvavih zločinskih provokacij rimskih imperialističnih agentov. Se več! Vidali poučuje fašiste, da so bili vsi zločinski napori, ki so jih doslej storili po tržaških ulicah, «perdite a vuo-to», brezuspešne izgube. Vi-dali pravi dobesedno: «Anti-titovska fronta je bila razbita, se je obrabila po cestni'1 bitkah, mrtvi in ranjeni pomenijo izgube v prazno!« Vidali pravi dalje, da je za titovce prihranil vse svoje napore in ga od tega cilja ne bo odvrnil «noben manever, nobena žalitev in nobena provokacija«. Vidali gre še dalje! On trdi: »Lahko trdimo, da so titovci v sedanjih dogodkih bili soudeleženi, oni so se vključili v manifestacije in vrišili svoje provokatorsko in hujskaško delo«. Vidali je svojemu članku dal naslov: «Resnica o do- godkih«. Mislimo, da je prav storil, da je dal takšen naslov. Sleherni tržaški čitatelj, pa naj bo še tako veren in dosleden Vidalijcv pristaš, ne bo mogel namreč v Vidalije-vem hujskaškem članku, najti niti ene resnice. Slehernemu njegovemu čiiatelju bo po prečitanju tega članka še bolj jasno, da je Vi-dali na podlagi najhujših. laži o dogodkih zadnjega tedna poskušal včeraj zločinsko hujskali fašiste proti Slovencem. Da sc je hotel — dosleden svoji obljubi na zadnji tiskovni konferenci, da se bo boril proti jugoslovanski armadi — še enkrat uvrstiti v prve vrste fašističnega iredentizma v Trstu. Vidali je torej še enkrat dokazal, da je dejansko hujši fašist od fašistov samih. Mi pa bomo še bolj vedeli, kje je iskati enega glavnih krivcev vseh morebitnih bodočih zločinskih akcij in pogromov Droti nam. Pa ne samo mi! To ve sedaj in bo vedel ves svet, kajti njegov včerajšnji hujskaški, članek je za to več kot. zadosten dokaz. In ker vemo, kajti zgodovina zadnjega pol stoletja nas o tem dovolj zgovorno uči, da pogromom proti nam sledijo pogromi proti tržaškemu delavstvu, bo spričo Vidalijevega hujskanja še prav posebej tržaško delavstvo vedelo, kdo je dejansko njihov glavni sovražnik. »POMIK* KI l>XKVI Na današnji dan je bila leta 1946 dograjena mladinska proga Brčko - Banoviči. tajiM p< u 1 n DANES, nedelja 8. aoveaS« Bogomir. Neživ Sonce vzide ob 6.54 16.43. Dolžina dneva 10.49. Lu vzide ob 8.52 in zatone ob iv JUTHI ponedeljek ». noveoor Teodor, Sebislav Zahtevamo aretacijo in strogo kaznovanje zločinskih provokatorjev in organizatorjev krvavih izgreda Dolžnost ZVU je, da očisti mesto fašistične golazni in zagotovi prebivalstvu mir - Včeraj prvi mirni dan po treh dneh škvadrističnega divjanja - Gen. Winterton vztraja pri 20-krat povečanem številu udeležencev fašistične provokacije na Po treh burnih dneh je vče, raj končno zavladal v Trstu mir! Ulice so bile ponovno polne ljudi, tramvaji, bari in trgovine pa so obratovali kot običajno. Mesto je dajalo vtis, kot da bi se zbudilo po preživeti burji, Vendar krožijo po mestu še vedno vojaške patrulje in so najvažnejša poslopja ie vedno zastražena po CP in anglo-ameriških silah. Tako je bil že v poznih večernih urah zastražen dohod na ZVU in so ameriški stražarji z bajoneti na puškah pustili skozi kordon samo tiste, ki so imeli nujne opravke v poslopju Poleg Ameri-kancev in Angležev so stražili poslopje tudi pripadniki CP Pred poslopjem sodišča in v poslopju samem pa so zbrane večje ameriške in angleške vojrrke sile. Pred poslopjem so bili tudi v poznih večernih urah številni ameriški jeepi s težkimi strojnicami pripravljenimi na strel. Na vratih sodišča samega pa so bile postavljene angleške in ameriške straže skupno s pripadniki CP V poslopju so si edinice pripravile svojevrstna bivališča, imajo odeje in so v bojni pripravljenosti, o-premljeni s čeladami, z mrežami za maskiranje, strojnicami, bombami in municijo. Isti vtis daje tudi bivša prefektura na Trgu Unita. Tam so bili dopoldan ameriški vojaki razpostavljeni v vrsti v polni bojni opremi, z bajoneti na puškah. Istočasno pa je bila tam že dopoldan prisotna tudi večja skupina letečega oddelka policije o-premljena z jeklenimi čeladami in posebnimi oblekami. Na Trgu Unita se je včeraj zgodil tud; edini omembe vreden incident. Okrog 11.20 se je namreč na trgu zbralo več oseb, katere je policija takoj razpršila, ne da bi bilo treba uporabiti niti pendreke, kje nekj strelno orožje. Nekaj čez poldan pa je angle. žki oddelek zamenjal ameriškega (na vseh zastraženih prostorih so se večkrat na dan zamenjavali Angleži in Ameri-kanci). Angleži so se pripeljali na veš kamionih in so se namestili v poslopju predsedstva cone. S seboj so pripeljali tudi odeje, tako, da so lahko ostali v poslopju tudi čez noč Ob tei zamenjavi je prišlo do nekaterih vzklikov in nekaj žvižgov, vendar ni bilo hujših incidentov. Po mestu je bilo videti ves dan izredno malo pripadnikov civilne policije. Nekajkrat so se videli jeepi z mrežami in kamioni znanega letečega oddelka, ki je opremljen s čeladami in v posebnih oblekah, vendar ni bilo s strani fašistov niti poskusa za izzivanje. Po mestu so krožili tudi ves dan angleški in ameriški oddelki, povečini patrulje na kamionih s strojnico na vrhu ali pa jeepi z montiranimi težkimi strojnicami, od katerih so viseli dolgi trakovi mu-nicije Mesto je bilo sicer mirno, vendar so po barih, kavarnah, trgovinah in domovih toliko bol.i živahno razpravljali o dogodkih prejšnjih dni. Tako prihajajo počasi na dan tudi nekatere podrobnosti, ki so nam prve dni ušle. Neka ženam nam je tako povedala, da je Že prvi dan po strelih zbežala s trga pred cerkvijo sv. Antona Novega in se hotela umakniti v neko hišo v Ul. San Lazzaro Ko pa je odprla vrata, je preplašena skočila nazaj. Na tleh je bila namreč postavljena lahka strojnica (po opisovanju sledi, da je tipa «Breda». s katerimi je še sedaj opremljena italijanska vojska) Okrog strojnice pa se je sukalo več mladeničev v značilnih kratkih jopičih, ki so postali že nekaka uniforma fašističnih band. Dejavnost fašističnih škva-der se je včeraj izražala v grozilnih telefonskih pozivih tistim meščanom, ki niso raz. obesili italijanske zastave, poleg tega pa tudi v medsebojnih prepirih Neki slučajni poslušalec nam je pripovedoval o razgovoru med pripadniki take škvadre, ki so kleli svoje vodje in se razburjali nad županom. Baje so rekli: «Bartoli nam je obljubil, da sc bo postavil na čelo, pa se je skril. «Kapoti» pa so pokazali pete čim je pričelo streljati in so pustili nas same, da nas streljajo in tepejo* Bojimo pa se, da tudi te resnične in bridke ugotovitve n? bodo mlečnozobe mularije privedle k pameti. Mnogo resnejši pa so nekateri ukrepi oblasti, da se preprečijo nadaljnji incidenti in nadaljnje razgrajanje fašistič. nih škvader in novo prelivanje krvi. Ze včeraj smo tako poročali, da je policija izvršila preiskavo na sedežu neofašistične stranke in našla tam orožje (med drugim tudi baje težko strojnico). Ponoči pa je policija priprla celo vr. sto oseb, in glavne voditelje ter krivce dosedanjih neredov Med drugimi so aretirali tudi 67-letnega arhitekta Raffaella Battigellija, enega izmed voditeljev MSI, In znanega rezervnega polkovnika Piera Almerigogno, ezula iz Kopra, bivficga fašističnega hierarha, ki ga je svoj čas obsodilo ljudsko sodišče. Poleg teh dveh znanih voditeljev MSI, starih zakrknjenih iredentistov, je policija aretirala še celo vrsto ljudi, za katere se ve, da pripadajo neofašistični stranki in o katerih so že pred neredi govorili, da pripravljajo nekako ((vstajo*, ki naj izroči oblast Italiji. Ne obstaja nikako uradno poročilo o teh aretacijah. Vendar so včerajšnje «Ultime No-tizie* objavile daljši spisek oseb, katere namerava policija aretirati zaradi organiziranja in vodstva neredov. Ta spisek, katerega naj bi po piši nju istega liste prestregli po neki policijski radijski postaji je sledeč: 1 Sanna Duilio, Ul. Flavia 10; 2. Prossi Aurelio, Ul Tor San Piero 6; 3, Grimani Lu-cio, Ul. Nordio 12; 4 Francese Felice, Ul. Rettori 4; 5 Petro-nio Francesco, Ul. Vidali 6; 6 Vivian Mario, Sv. M Magdalena sp. 756; 7. Battigelli Sergio, Ul Manzoni 5; 8. Coz-zl Valentino, Čampo Marzio 14; 9 Verde Vincenzo, Ul. Galvani 1; 10. Sangalli Renzo, Ul, del Ronco 6; 11. Plisca Gualtiero, Ul. Parini 15; 12. Oberti di Valnera avv. Ed-mondo. Ul. Belpoggio 1; 13 Scanzerla in de Vecchi, Ul. Bcccaccio 15; 14. Menzello Antonio, Ul. E. Toti 2; 15. Prezzi Mario, (Ji Ginestre 3; 16. Štolfa Glauco, Ul. Mad. del Mare 3; 17. Granatambre. Trg Valussi 3; 18. Romano Riccar-do, Ul. Seminario 19; 19. Fer-retti Severino, Ul. E. De Ami-cis 5; 20. Bergantino Leonardo, Ul. Vignola 4; 21. Caccia-paglia Michele, Ul. Ghirlan-daio 35: 22 Bertoli Emilio, Ul. Franca 24; 23 Desilla Costan. tino, Ul. Crispi 24; 24. Resi gno Pasquale, Ul. Ponzianino 3; 25. Alberti Adriano, Ul. Ca-stagnelo 21; 26. Guarniero Nevio, Ul. Crispi 5; 27. Kunn Ernesto, Ul Catullo 24; 28. Giordano Bruno, Sv. Ivan 1004; 29. De Manincor Luigi. Ul. Canal piccolo 2; 30. Cal darulo Giuseppe, Trg Donota 4; 31. Susanj Angelo, Ul. Nor* dio 5; 32. Perisutti Silvano, Ul. Solitro 2. Zanimivo je. da so »Ultime Notizie* objavile ta imena po verjetnosti še pred izvršenimi aretacijami in so tako omogočile številnim osebam, da se skrijejo in še vedno rovarijo in pripravljajo nove pokole Pogreb žrtev bo danes dopoldan ob 11. uri. Iredentisti so napravili vse," da se ta po-gieb sprevrže iz poslednje poti tragično preminulih v novo iredentistično manife. stacijo, ki naj privede do novih izgredov. Ob 11 bodo tako napravili cerkveno opravilo pod vodstvom škofa Santina (ne pozabimo, da je škof v največji meri sokriv, da je do smrtnih žrtev sploh prišlo). Sprevod pa bo potem šel iz katedrale sv. Justa po Ul Capitolina, Trgu Sansovi-no, galeriji Sandrinelli, Ul. Garibaldi, Trgu Garibaldi, Ul. D’Annunzio in se bo končal na Senenem trgu. Tu se bo sprevod razšel Kot v zasmeh bodo na tem sprevodu žrtev takoj za krstami in svojci šli fašistični škof in «autorita», ki so resnični krivci za žrtve. Na pogrebu ne bo manjkal seveda tud tržaški župan in italijanski politični svetovalec Diego de Castro, ki bo zastopal italijansko vlado — glavnega krivca V poznih večernih urah smo izvedeli, da je indipendenti-stična mladina ponovno razobesila tržaško zastavo na sedež barbarsko uničenega sedeža «Fronte za neodvisnost*. Zastava je vihrala na sedežu dobro uro. Mladinci so se namreč v sedežu utrdili in so mislili braniti zastavo. Korzo je bil sicer prazen, a se je takoj napolnil z radovedneži, ki so pogumno dejanje odobravali Vendar so fašisti prav kmalu sklicali svoje škvadre z namenom, da ponovno napadejo sedež in snamejo zastavo. To je za nekaj časa preprečila policija, ki je indipendentistične mladince cprosila*, naj se odstranijo, da ne nastanejo novi nemiri. Okrog polnoči je izpred poslopja sedeža «Fronte za neodvisnost* odšla tudi policija. Fašisti so nato vnovič z velikim krikom sneli tržaško zastavo in razobesili italijansko. Obvestilo jugoMlovaiiNliim \ t ba; 18.00 Britten: Koncert. > D-duru; 18.31 Melodije »,alajt. 19.10 Koncert ruskih na ^ 19.30 Znani valčki inP«; Slovenski motivi; 20.30 lodije; 21.00 Richard " m Mojstri pevci Nuerembers* • 2 dej.. »lovk«5 m 327.1 m, 202.1 m, J5.0»' Poročila ob 7.00, l*-' ’ 19.00 in 22.00. . , ,0 pop"' 8.15 Domače pesmi. 9.w j,j,o9 danski simfonični ,k°nf. Gl*5? Josip Ribičič: Pal£^- izgovor., bena medigra; 12.00 F «■ giasoa-poslušalci; 12.10 Lahk i3.j' 13.00 Za naše kmetovale .’ Oddaja za kmečke Glasbena medigra; 17-zabavna in operetna gl8^. JO.«1 pesnih ja Prenos iz opernega gledam-, Slovenske poskočne PONEDELJEK 9. nove®**3 Jll«OhL«VA**fš C O .V A *' *- s 254,6 m ali 1178 13.3°' Poročila v slov.: ob • ' . 19.00 in 23.30. _. 14,38,a 11.30 Našim žemam. filmskega platna; prt' zvoki; 17.00 P. Mascagn" ^«1’’ skozi opero «Cavalleria orA. izvajajo solisti, zbor m mi, opere hrvaškega državne^ lišča v Zagrebu; l8-1 Chopinovih valčkov. » K H š'-306,1 m ali «80 11.30 Zabavna g>asba,’30 tffj) stra operna glasba; * P'; orkestri; 14.00 Klavirski ^ g#. Kulturni obzornik: „,.sna E|l> jazz zasedbe; 17.30 Pic da it v 18.00 Čajkovski: Serena« dalni orkester; 18.40 PDrjpoV*jjt; La Peri; 19.00 Mamica ^«0 je; 19.15 Priljubljene sbj; 20.15 Pestra operetna s , ,5 PL, Liszt: Koncert št. L’.. j\,30 f. rakovi slovanski Ples. ’Devcl b chard Wagner: Mojstri v remberški, 3. dejanje. - v» - o n. 327,1 m. 202,1 f. Poročila ob 5.45, 6.38' ll 15.00. 17.00 in 22.00. erb ^e 12.00 Opoldanski Zabavna glasba: 13_' 5Kl.L4.OO skladbe jugoslovansk ,(lj v| 1 jev; 13.50 Kulturni pr DVot>' Lepe melodije; Z ki plesi' 10' - si glasba; Slovanski plesi: 1 ' a z> "j«e glasba; 15.30 Šolska V >pf). stopnjo: Tri zgodb«; q ,0 V ^ lodijj AiasbejLofi tu opernih melodu, Gia5bJ" vofi; jetnem ritmu!: 18.00 K* pogO' (t zaik: 18.25 Jezikovi Mn j(, 20.15 3. izredni simfo^^jr®0 orkestra Slovenske - naP^ Tiskan časopis"1 H0(tamO dobrem stanju J* NaSioV po ugodni cem. na uprav« B*1 DEŽNE PLASCE, J^i Pe iz prave ko*«-■ J* g^lf* Prvovrstna i na,! no blago. °bl, ,,ad. .d ^ Valdirivo tl. !<• pROD^eč11 ZARADI SELITVE F I*1 vo kuhinjsko, opre prilika. Teh W07[ NA leP« k*. RESNA GOSPO m^jsantK ,,!) U njosti Praktična uP«3 zaposlitve. ‘"JI «Resnost'j t sta pod značko < odkar se je v Ko- todu Mik. rodil skladatelj in učitelj Hrabroslav ,3Wič. 1922 je nekdo popi-, »i^ovo življenje, in h « da je poleg pesni-Visn .a Gregorčiča iz _ eSa in Krilana Pagla-*z Kobarida mladi |hžilI° gotov° najbolj zato i« da se ga spominja- Jn osvežimo mladini na 0 njegovo delovanje. se ie rodil 14. ijk. J;a 1863 v Kobaridu, kik a št- 73- Tu je li,. , po,neie vzidana spo- plošča, katero je Mijvučiteljsko društvo fesvMmU skladatelju in ki je znal [tjiJL lutoko natezati har-4o 3 ,tako da so vso goriš ,^‘adlno srbele pete, ko ie ; a djen glas, Ko pa oje ^ pridružil še osiveli to^ 32 s svojim klarineti lin!)0- Se. takoj zbrali mla-ta „.Je in Poslušali spret-toolenl ki sta večkrat WVaU P° vsej naši ^'nžka 111 ^raniski> iščoč ■ t • bil - °3Z’ Volaričev oče, že od nekdaj v V ?a godbenega društva is bu- a.ric,u, gest do osem •bojj k godcev, pod vod- h5r)C. cerkvenega organista Vfe Kanavčevega (Ra- !ftu tj ®*li so lepemu tsstn ^toaridu popolna M * g°dba, a dalnji okolij ° nadomestovali po- H n,ane Prvačkovce pri sih. Stari Volarič ta,, aknil svoja očala več-a? želo kot na nos, 3 1 nikdar «pihal po ^ČaP ?a svoj klarinet; in bil strogi vodja 1» , ,ek Ž njim popolnost; Voljen, Vsi drugi ladb0 se učili vsako jj je° Po notah, katerih 'olaričhotel učiti stari ^boij. ’ ker je imel tako loj c., Posluh, da se je na "tol s ar’net hrez not uje-sv°jimi tovariši. J Ufe!?h vajah je bil tu-5? reic- naš prera- “rič ' -Skladatelj Andrej p j,; Poslušal je ubra-Sta PVe očetovega kla-J‘h Primerjal z vojnim* glas°m spretnega Uj , ka» in mladi otroški rv0rit Je zahotelo, da bi v Pfepev ^-adbe’ k‘ Jih b0' - 1 in iera,i 5irom m igrali širom VT ^movin,: V Pridp9^'. ie hil ze- Mil - y 'n nad vse je r^ii tal? J® in g>asbo. Te-2tli k; . kobariški učitelj ' b‘t sam glasbe- u ie znano Po‘ > 2 ni«. “beneško pesem* ^ledii m Taljanka...») je sl breič>adyrten°st mlade- “Ote priSel ga ie i in v spreten čev-v. kooi. aet. godec, mu je Lls^Žii 01 klarinetom U lil I klav: C? kupil star p°“ >lj c Muzikalični 3|a ^fiČela *ga je u6lasil ia ed0Val S‘a 2 učenjem. čn. .je ž 1 I® tako hitro, toi-1 tnal V 'iudsko-šolski CPOvaJ56' kov Potre-V°ija en Pevec in pe- 'tobariaškeeŽeli' i8ral je Hi “1 iih - "orodne pes- V 2 ii« 26 tedaj uglaše-Ci°. p ,umor"o ukaželj- V Pozne " je bil te-M Stvari J'SemU nieg°ve- ?anlu. Z velikim t« )e Poslušal oče- ubrane Poslušal oče-glasove, ki Ha?ri!*ZVaiab drobni ta Ni badneEa sinčka. oče , beni gorečnosti ik^Odj . °v*l s svojim kla-, n v nadarjenem Jo v Vzkipelo hrepe-C Prip . višave. Hy*nUikouVai^anie domačih C Poslal 83 ie oie s strada na UeifSi .Potnaistim le-'»‘iu.^rejc ell‘sže v Koper. i?i kenu, . ie posvetil ^1 k a ,s^ariu. Sinko se k,?toše pl10®* °Se 3e P>-iz ki sv°iega ljub— N I ^ krpal ■o -11 stiski? zajce> stl" 5lo ?6 Irpel da bi sin‘ %l • V «■ Pomanjkanja. h> dobr- opru se ie An-Učil. ljeni Kobarid, kjer je uči-teljeval dve leti in si izbral za družico Frančiško Kokole, svojo učenko. $e kot učiteljiščnik je že vodil doma svoj pevski zbor. Priredil je o počitnicah 1881 svojo prvo «besedo» v Zga-novi dvorani, in to se je potem ponavljalo pod njegovim vodstvom vsako leto do 1895. Nadaljeval je z vežbanjem in poučevanjem pevskega zbora, tako da ni bilo nikjer tako živahnega narodnega življenja kakor v tej mali prestolnici, kjer so že pred Kolaričem orali ledino odlični rodoljubi: pesnik Simon Gregorčič, Krilan in drugi. Volarič je neprestano skladal pesmi. Narod jih je pel in se jih veselil. Zvečer je na pr. nepozabni Pepi Pincev (Krilan) zložil pesem ««Novinci», zjutraj jo je Volarič uglasbil, opoldne so je že peli mladi rekruti, katerim je bila namenjena. Andrej Volarič je napredoval v glasbi od dne do dne, Iz Kobarida je odšel v Tolmin, kjer je uči-teljeval eno leto. Potem se je preselil na Livek, kjer se je v gorski samoti pog-ljabljal v vsa mogoča sklad-bena dela, prepeval in igral po notah od ranega jutra do poznega večera, večkrat tudi od mraka do zore. Srce mu je zahrepenelo po sončni Goriški in zaprosil je za razpisano službo v Kozani, kjer je nato učite-Ijeval sedem let. Med službovanjem v Kozani je objavil mnoge svoje skladbe in njegove pesmi so se pele po vsej domovini. Z njimi se je širila njegova slava in pri vseh narodnih prireditvah se je čitalo na sporedu Volaričevo ime. On sam pa je hitel iz kraja v kraj, navduševal mladino za narodno pesem, poučeval in vodil pevske zbore in širil z velikim navdušenjem narodno zavest. Nikdar si ni dal miru, povsod je u-biral našemu- narodu pravo struno, ki je zadonela ,po vsej...Sl.oysniji,..ip, .bodrila je narodnemu delu, zlasti z «Gorskimi odmevi)), z narodnimi pesmimi in drugimi umotvori. Ustanavljal je narodna društva, sodeloval pri naj-odnih veselicah in širil med našim ljudstvom ljubezen do petja, blažil srca Gorjanom in goriškim okoličanom. Nato je odšel v narodno najbolj ogroženo občino Devin, da bo neomajen branitelj narodne meje na obali sinjega Jadranskega morja. Tu je navdušeno prepeval Hajdrihovo »Buči morje Adrijansko*. Umrl je v Devinu šele 32 let star dne 30. septembra 1895. Butalo je Jadransko morje ob devinsko skalo in v meglo se je zagrnil planinski raj, zaplakal je Kobarid po svojem najljubšem sinu, sivi Km se je zakril v črne oblake. Solze so se iskrile v očeh pevk in pevcev po naši domovini. Umolknile so planinske viie. Tako nadarjen, plodovit in priljubljen skladatelj je moral umreti. Na kamniti prizmi je vstal kip pokojnega skladatelja v naravni velikosti, v praznični obleki, s pesmarico v roki, kakor je navadno nastopal pri narodnih prireditvah. Občina Kobarid je okrog spomenika na trgu ogradila obsežno zemljišče, nasadila lipe, zelenje in cvetje, napravila krasen vr-tič z belimi gredicami in rdečimi cvetlicami v počastitev svojega nadarjenega sina. V tem vrtičku so pred spomenikom doneli krasni glasovi Volaričevih ubranih strun: «Gospodov dan», {(Slovenski svet ti si krasen...*, «Gorski odmevi* «Roj ptičic skoz jasne višave* itd Skladateljev sin Stanko je prepeval svojemu ljubljenemu očetu v proslavo z jeseniškim pevskim zborom na slavnostnem marljiva študentska mati skrbela za dijake, da bi s skupičkom preživljala sebe in družino. Eden njenih sinov je kot dijajj utonil v Soči. Pozneje pa se je družina preselila v Beograd. Andrej Volarič je bil majhne vitke postave, vedno smehljajočega se obraza. Ljubilo ga je vse ljudstvo, Zato ga je prevzela globoka žalost ob njegovi smrti. Se bolj je ljudstvo zabolelo srce ob maščevanju in obglavljenju njegovega spomenika. Dne 16. junija 1922 so zgradili italijanski alpinci spomenik na Krnu v proslavo svojim padlim tovarišem. V noči med 19. in 20. junijem je med nevihto treščilo v spomenik ter ga znatno poškodovalo. Po italijanskem škornju se je razlegel hrup; gNaši sužnji, pastirski rod brez imena, so oskrunili naš najljubši spomenik.* Takoj 21. junija so razbojniški kulturonosci ob 11. uri ponoči zadrgnili vrv okrog vratu kamenitega Volaričevega kipa in mu odlomili glavo, ki so jo potem z divjaškim hrupom nosili po gostilnah, zaničujoč slovenskega skladatelja, in jo zdrobili. Njo§ov kamniti kip z odlomljenimi nogami so vlačili po cestnem prahu ob peklenskih orgijah. Dne 16. julija so zabili na podstavek spomenika visok drog in pripeli nanj svojo trikoloro. Kobaridci z okoličani so morali gledati to žalostno slavje. Domači kaplan je moral blagosloviti trikoloro po cerkvenem obredu. Kobariški župan je bil primoran govoriti poleg mnogih italijanskih politikov in fašistov in vzklikati: «Evviva Italia*! To feMtl , ittlttli mmm * v ž Ione slovenske likovno-umetnostne publikacije so zahtevali v svoje zadoščenje, grozeč, da drugače z ognjem vse pokončajo. Lojzev Drejc (Volarič) je bil komaj 32 let star, ko je morai zapustiti ta svet, a izdal je, večinoma v samozaložbi, nad deset del, ki dokazujejo izredno plodovi-tost in tudi podjetnost. Njegove skladbe so; «Slovenski svet ti si krasan*, cSlovan na dan», ({Gospodov dan*, «Roj ptičic skoz jasne višave*, «Eno devo le bom ljubil*, «Venec četveroglas-nih pesmi*, »Gorski odmevi*, »Narodne pesmi*, ((Divja rožica*, ((Slovenskim mladenkam* itd., ki se še vedno pojejo po naših odrih po Sloveniji. Ravno se je pripravljal za izpit na konservatoriju in spopolnjeval svojo strokovno izobrazbo. Tedaj je odšel sredi avgusta 1895, kakor vsako leto v svoj ljubljeni Kobarid, kjer je priredil Klodičevo igro »Materin blagoslov* z mnogimi pevskimi točkami in bogatim sporedom za prvo nedeljo v septembru. Igra je prav živo prikazovala kobaridsko življenje. Veselica je krasno u-spela, a skladatelj je obolel, ko se je vrnil s planinskega raja na svojo devinsko skalo. P.rehladil se je. Drugi so govorili, da je podlegel legarju. Njegove skladbe so bile natisnjene še tu in tam ob raznih prilikah. Govorilo in pisalo se je že leta 1890, V zadnjih letih smo dobili nekaj lepih monografij o slovenskih slikarjih, monografij, ki 'dostojno prikazujejo našo likovno tvornost. Čeprav te monografije izhajajo počasi, počasneje kot si to želijo lju-. bitelji likovne umetnosti in izdajatelji sami, pa smo s temi izdajami napravili vendarle precejšen korak naprej. Monografijam o Jakcu, Kosu in Tratniku se bo prav v kratkem pridružila še četrta, Malešev grafični ciklus Makedonija Spregovoriti pa hočemo nekaj besed o naslednji knjigi te zbirke ter sploh o teh izdajah, ki jih pripravlja Moderna galerija. Naslednja monografija bo posvečena slovenskemu kiparstvu. Moderna galerija si je namreč zamislila prikazati celotno slovensko kiparstvo v treh monografijah. Ena knjiga naj bi prikazala starejšo slovensko plastiko, od takrat, ko datira ta veja slovenske likovne umetnosti pa do novejšega časa. Bratoma Kalin, Smerduju in Putrihu bi bila posvečena druga knjiga, tretja pa naj bi prikazala mlajšo slovensko kiparsko generacijo. Prva v seriji teh monografij bo izšla monografija, posvečena bratoma Kalin, Smerduju in Putrihu, štirim kiparjem osrednje slovenske kiparske generacije, katerih dela predstavljajo danes največje stvaritve slovenske plastike. To knjigo pripravlja Zoran Kržišnik, ki je že pripravil izbor del, katerih podobe bodo uvrščene v knjigo. Vsakemu moj- da je imel v rokonisu ce- , , . . le sklade svojih del. Ob 1 stru bo P°sve«n prlb z ” času njegove smrti so pri- enak obseg, tako da bo o povedovali, da bi se lahko izdalo nad 12 snopičev raznih skladb za klavir in pevske zbore. Vse njegove načrte je prekrižala prezgodnja smrt. Tudi njemu velja Gregorčičeva: «Qh, tudi ti si moral pasti, ko jel si najkrep-keje rasti.* ANTON BODBRSCEK vsakega kiparja prikazanih približno petindvajset del. Za ta zbornik slovenskega kiparstva so bile umetnine popolnoma na novo fotografirane. kajti pri prikazu plastik je brezhibna fotografija nujen pogoj za uspeh slikovnega dela take monografije. Ni pa še končano fotografiranje spome- nikov, kar v veliki meri zavisi tudi od lepega vremena. Vendar pa se fotografiranje bliža koncu. Urednik Zoran Kržišnik pripravlja tudi uvod, ki bo podajal kritičen pregled vsega slovenskega kiparstva s posebnim poudarkom seveda na umetnike, katerim bo monografija posvečena. S to monografijo o štirih slovenskih kiparjih in z o-stalima dvema, ki bosta tej sledili, bomo Slovenci dobili prvo knjigo, posvečeno tej panogi likovne umetnosti. In prav v zvezi s tem se pojavlja vprašanje, ali smo že dovolj storili za populariziranje likovne u- metnosti. Prav gotovo je res, da so monografije, ki so že izšle, lepe in okusne izdaje, ki predstavljajo dostojen prikaz naše likovne umetnosti. Toda prej ali slej bo treba misliti tudi na manjše žepne izdaje. In v Moderni galeriji mislijo tudi na to. Bile bi to knjižice manjšega formata s prav kratkim uvodom in desetimi ali dvajsetimi črno-belimi reprodukcijami, ki bi bile lahko tudi samostojno V prodaji, V zvezi s tem bi bilo omeniti še problem, ki je sicer samo posredno v zvezi z likovno umetnostnimi publikacijami. Gre namreč za reprodukcije naših impresionistov. Nekatera dela teh so namreč začela propadati, tako barvno kot materialno. In če hočemo potomcem ohraniti verno podobo teh velikih del, bi bilo treba čimprej oskrbeti dostojne reprodukcije. Seveda ne bi bilo treba tega storiti za vse umetnine, temveč samo za najpomembnejše. Barvne reprodukcije pa so seveda zelo drage. Toda kljub temu bi se bilo treba čimprej lor titi tega dela, da ne bi nastala nepopravljiva kulturna škoda. V monografijah, ki bi prikazale slovenske impresioniste, pa bi bilo mogoče to najlepše doseči. S, R. Naš tedenski pregled EJCBLJflMSKO MESTMO GLEDALIŠČE 3E PBESIMTII.il Z fflEPRlCflHOMfllO PREMIERO JOŽE ZEMLJAN: JtlfUHTin’ AKTUALNA DRAMA O TRSTU Delo je nastalo po 8. oktobru in že 31. oktobra je bila krstna predstava Pred gledalci razgrinja troje slik iz življenja trpeče družine slovenskega ribica iz vasice pri Trstu: v casu pred vojno, med vojno in na dan 8. oktobra letos Petindvajseta premiera na odru Mestnega gledališča v Ljubljani je prišla hitro in nepričakovano. Tako nenadoma, da je presenetila občinstvo. Od zgodovinskega 8. oktobra, ko smo zvedeli za nezaslišano odločitev Angležev in Američanov o prepustitvi Trsta in cone A Italiji, pa do 31. oktobra, ko je bila krstna predstava drame, ki govori o prav tej odločitvi — je minilo komaj dobrih 22 dni. To število dni je kratek čas celo za kako novelo, kaj šele za dramo in kaj ’ šele za vse delo, ki ga je treba opraviti od prve zamisli pa do izvedbe na odru z vsemi potrebnimi malenkostmi, ki jih zahteva sodobno gledališče. Zato je bila že pred premiero splošna sodba, da je ta drama zanič in da ne more biti drugačna kot zanič. Politična drama ((Odločitev* Jožeta Zemljana, pa je spontan krik slovenskega človeka, umetniški (da, u- metniški.) navdih, ki je nenadoma izbruhnil iz bolečine in se neposredno že tudi spremenil v dejanje in izvedbo, In naj povem takoj v začetku, da ta drama nikakor ni slaba, čeprav vem, da se bodo esteti nad njo večno zmrdovali — predvsem zaradi kratkih 22 dni, ki so zadostovali za njen nastanek. Postavi nas v okolje slovenske vesi v bližini Trsta in pred nas stopi slovenski ribič Just Frluga in njegova bolečina, ko sliši mogočen krik kulturnega Zahoda; «Trst smo dali Italijanom!* Tega ne more razumeti in njegov bolestni spomin razgrne pred nami troje slik življenja njegove trpeče družine: v času pred vojno, med vojno in na dan 8. oktobra letos. Pred nami se odvija trpljenje in boj, omahovanje in odpor, drznost in odločnost te nesrečne slovenske družine in cele vasice. Očetu Justu pretepajo naj- Jne,.asbo- Na ko- K°j st,« u 3e Gzat-'bi tal Znal Volaričev 9a ti*-'- in si priza- C;i n 2t>ani„ pomnožil glas, st«av"5“"~ kla„:. sta svojega učen-g°sli in igra- C1'; ‘°btr0 ^ va)a , Piravala raz: 'ti ’ter,°??e'ova3a vso SSS1 '«h« tran?,rV'°’ barmonijo .S.^1, prebirala, a in mladi “i, iztit ieJe,ta 1882 na-VrHil s U.Site']ske zrelo-3e v svoj ljub- RAJ PA SISG X LETIH 1945-1951 Kulturno pismo iz Kopra — odru poleg sivega, plakajo- Ob otvoritvi gledališke sezo- Čega starega očeta. j ne v Kopru. Članek, ki ni Blagopokojni skladatelj je \podpisan, posega v zgodovi- bil posebna dobričina, skraj- no stouenskeca gledal,^ga 1 ,.x \ življenja v Kopru. Fo omem- no nesebičen, z vsem zad K. ^Tve slovenske gledališke voljen, pri poučevanju pet- predstave v Kopru 'leta 1945, ko je tam nastopila igralska skupina IX. korpusa, preide eSlovenski poročevalec)) je I stovanja, temveč je bilo to dne 3. novembra objavil I pravo težaško delo, združeno ' z največjimi težavami za gledališko delo. Tržaško gleda- ja pa zelo strog. Volaričevi zemeljski o-stanki počivajo na devinskem pokopališču in spomin nanj ustavlja zemlje lačnega sovražnika, ki prodira čez devinsko skalo ob naši zahodni meji Zaradi tega spomina je bil obsojen tudi njegov spomenik v rojstnem kraju, kjer so ga postavili s skupnimi močmi hvaležni Kobaridci dne 8. septembra 1908. Na to narodno slavnost so prihitela pevska in prosvetna društva iz vse Slovenije, da proslavijo Volaričev spomin. Njegova osirotela družina je ostala v pomanjkanju in bedi. Volaričeva vdova se je preselila v Gorico in kot na ustanovitev gledališča v Kopru leta 1951. Bralcu se samo vsili vprašanje: kaj pa šest let med 1945 in 1951? Mislimo, da bi vsakdo, ki piše o slovenskem gledališkem življenju v Kopru, moral vedeti kaj povedati tudi za omenjenih šest let_ Nemogoče si je zamišljati, da bi toliko časa vladala praznina na tem področju. In kdorkoli hoče, bo vedel, da tudi v teh letih gledališko življenje v Kopru ni bilo mrtvo. Res je, Koper si je Poma-aal Z gostovanji Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Toda kdor se spušča v zgodovino gledališkega življenja v Kopru, bi moral vedeti, da to niso bilu nikaka priložnostna, več ali manj prijetna go- lišče je bilo tudi moralno in materialno vezano na ta gostovanja in kljub vsem težavam je v njih. vedno našlo tudi svoje zadoščenje. Prilike so se zboljšale šele z obnovitvijo gledališča Ristori v Kopru Pozabiti pa tudi ni treba, da se gostovanja tržaškega gledališča niso omejevala samo na Koper, temveč so bila redno tudi v Piranu in Izoli, razen tega pa še po raznih vaseh istrskega okrož ja. Ce bi posegli po statisti, kah, tedaj bi se pokazale sko raj neverjetne številke, s ka terimi s j je seveda mogoče pojasniti eprazninon onih šest let. Ni prvič, da se delo SNG v Kopru in istrskem okrožju zamolčuje, ko ni treba. Cernu in komu bi moglo omenjanje nekih nespornih dejstev škodovati in molčanje o njih koristiti, je skoraj nerazumljivo■ Pa tudi sicer kaže tak način obravnavanja nekaterih vprašanj zelo veliko pomanjkanje čuta za važnost in pomen stvari same. mlajšega sina, ker je v šoli govoril slovensko, fašist Giuglio zalezuje njegovo hčer in se hoče znebiti njenega fanta, ki v težkem položaju omahuje, trenja v družini zaradi njegove o-mahljivosti, prepoved petja slovenskih pesmi, preiskava in zakopavanje slovenskih knjig in končno pokol in boj slovenskih ljudi med vojno. Oče Just je izgubil mater, ki je z upanjem v srcu umrla prav na dan Mussolinijevega padca, izgubil hčer, ki jo je ustrelil prav isti fašist Giuglio, obenem z Bernardom, njenim fantom. A ta je bil tedaj že partizan, pa je prišel ranjen domov organizirat javko. Mrtev je tudi njegov najstarejši sin Ivan, ki je padel kot partizan... In ko je prekopaval Ivanove kosti in jih nosil skozi Trst, je spet videl fašiste, ki so po ulicah prepevali Giovinezzo, in angloameriške vojake, ki so se temu smejali.., Vojno sta preživela le oče Just in njegov najmlajši sin Branko, a mrtvi pravzaprav niso mrtvi — oni žive in bodo živeli še dalje — kot žive sohe sede na ogroženih slovenskih tleh, v ogroženih slovenskih hišah pred vrati Trsta in v Trstu samem in govore o boju in nadaljevanju boja za svobodo, ker nočejo, da bi padli in tudi niso padli zaman... In luč pade nazadnje na preživelega Justa in preživelega Branka, ki sta trdno odločena za nadaljnji boj — za to odločitev zoper odločitev. Ce bi presojal; to dramo in uprizoritev te drame z merili, ki jih uporabljamo za stvari, ki so jih pisali leto dni in pripravljali več mesecev, potem bi brez dvoma lahko ugotovili kopico napak. A predvsem velja povedati, da ta drama gladko teče, da se nikjer ne zatakne, da napetost nikoli ne popusti, da se dejanje zapleta in razpleta s sicer precej običajnimi prijemi, ki Pa so vendar učinkoviti in zaigrani s posrečeno improvizacijo, kjer notranji ogenj in vnema vseh sodelujočih uspešno nadomestita solidno stodioz-nost. Mislim, da je scena, ki hoče podati skalnato raz-drapanost primorskega sveta in ponazoriti obenem živčno razburjenost človeka v tem svetu — z mirnim in veličastnim morskim o-zadjem — zelo posrečena. Figure bojujočih se slovenskih ljudi so se z njo harmonično zlivale — tako nezlomljiva volja Justa Frlu-ge, ki ga je z močno intuitivnostjo in poglobljeno podal France Presetnik, stara mati (Metka Bučarjeva) in otroci Olga (Julka Staričeva) Ivan (Janez Presetnik) in Branko (Saša Miklavp). Značaji teh ljudi so preprosti in enostavni, enosmerni in kot nalašč za improvizacijo. Morda bo mogoče ta ali oni prizor še nekoliko poglobiti, a v celoti so bili dovolj prepričljivi. Duševnost soseda Bernarda Sakside (Polde Dežman), omahljivca, a vendar zavednega Slovenca, je nekoliko bolj zamotana. Njegov značaj ni izdelan niti v besedilu in seveda tudi v igri ne more biti. Bernard svojega značaja ne podaja, temveč ga raje kar naravnost opiše, ko pravi, da je mehak, da je slabič in celo kot partizan ni junak. Za nezahtevnega gledalca in za takšno aktualno dramo utegne to vendarle skoraj zadostovati. Več ugovorov utegne vzbuditi značaj Italijana Giuglia in igra Jožeta Bončine. V drami, kjer je vse tipizirano in poenostavljeno, je vprašanje, če je to res tipični Italijan. Eden najbolj posrečenih prizorov pa je prizor z va-. ščani, ki pridejo kljub fašističnemu terorju je Justu prepevat slovenske pesmi. In končno še nekaj besed o tej dramatiki za vsakdanjo rabo. Takšna dramatika ima svojo slavno zgodovino in svoje slavne može, včasih je uspešno nadomeščala žurnalizem, bila je sama žurnalizem v najžlahtnejšem smislu te besede in borbeno je posegala v politično življenje. Med narodnoosvobodilno borbo smo jo imeli, po osvoboditvi pa je popolnoma zamrla. Nedvomno drži, da ne more zajeti družbenpga 1 in človeškega življenja v vsej globini in problematiki, vendar pa samo takšna dramatika, ki živo reagira na sodobne dogodke, utegne umetniško tako premlevati življenje, da lahko u-stvarja podlago za velike in pomembne drame. Zdi se, kakor da naša doba ni takšna, da bi porajala takšno dramatiko. Mislim pa, da jo bo rodila razvijajoča se socialistična demokracija. Tu nastane lahko veliko dram, a malo velikih dram. Tiste pa, ki preživijo čas in dnevno aktualnost, ki jih je rodila, bodo zato resnično velike. Ne morejo pa nastati kar tako iz zraka in same — brez žive, aktualne, dnevne dramatike. Želim, da bi bila ta drama dober začetek takšne dramatike. Obenem pa je že tudi več: ni težko uprizorljiva in zelo je primerna, da uspešno prehodi pot preko mnogih ljudskih odrov. (Iz Ljudske pravice-Borbe) BORIS GRABNAR Včeraj smo v našem dnevniku objavili članek iz glasila angleških Bevanovib laburistov, v katerem angleški novinar — žal, da je malo takih — zelo točno označuje fašistično nevarnost v Trstu in pravzaprav že napoveduje to, kar se je zadnje dni zgodilo v našem mestu. Morda je le eno stran preslabo osvetlil: razmerje uradne Italije do fašizma v času po prvi svetovni vojni in danes, se pravi razmerje med vlado in med neko izvenvladno, če hočete formalno celo bolj ali manj opozicijsko skupino, ki služi vladi v njene namene prav v naših krajih, v poznejši fazi pa tudi v Italiji sami za zatiranje rastočega odpora in nezadovoljstva prebivalstva. To razmerje pa je postalo še bolj vidno prav v zadnjih tržaških dogodkih in je zdaj očitno tudi mnogim tujim opazovalcem, Tako se na primer francoski list «Frane Tireurn sprašuje, ali smo v letu 1920 ali v letu 1953. Verjetno bo tudi francoski novinar kmalu spoznal, da tudi v letu gospodovem 1953 Rim poskuša obnoviti dogodke in razvoj iz leta 1920• Glavni nauk iz tega pa je stari pregovor, da volk dlako menja, narave pa ne, da se v Rimu niso v zadnjih tridesetih letih ničesar naučili in da poskušajo po starem receptu doseči nove uspehe, zlasti še, ker so ohrabreni z u-spešno uporabo tega recepta v lanskih marčnih dogodkih v Trstu, pa tudi z uspehom starega izsiljevanja, ki ga izraža sklep od 8. oktobra. S tem sklepom, za katerega sta odgovorna London in Wa. shington, smo prišli tudi do mednarodnega okvira krvavih fašističnih izgredov v Trstu. Splošno priznano dejstvo je danes, da je poskus . diktata 8 oktobra doživel neuspeh in da je možnost njegove izvedbe zaRa v slepo ulico. V prvi vrsti ima zaslugo za to Jugoslavija in odločna akcija njene vlade in jugoslovanskih narodov, ki so pokazali, da izvedbe diktata ne bodo dovolili in da je v igri še vse kaj več, jugoslovansko vodstvo pa je to njihovo voljo potrdilo z razmestitvijo divizij, ki so konkretno jamstvo, da bo izvedba diktata preprečena. Na drugi strani je sklep od 8 oktobra naletel na skrajno slab odziv v suetonnem javnem mnenju, zlasti še, ko se je pokazalo, kako zlagane so trditve njegovih avtorjev, da bo prispeval k pomiritvi med Italijo in Jugoslavijo in uredil razmere na severnem Jadranu. Večje cinične ironije od te trditve si zlasti po zadnjih tržaških dogodkih ne moremo predstavljati. Tudi to je svet razumel, V njegovem prepričanju je svetovno javno mnenje utrjevalo dejstvo, da Trst nikakor ni z navdušenjem sprejel sklepa o njegovi prodaji Italiji. Tisti, ki so pričakovali in tudi hoteli velike manifestacije veselja in nestrpnega pričakovanja karabinjerjev, so se kruto prevarili. Teh manifestacij, tega potrdila pravilnosti sklepa od 8, oktobra vsaj s tržaškega stališča goto vo niso pričakovali samo v Rimu, temveč tudi avtorji dvostranskega diktata, ki so se zaradi njega znašli v nerodnem položaju pred lastnim javnim mnenjem. V prvi vrsti pa bi bilo kaj takega seveda v interesu Rima, ki se je po neuspehu 8. oktobra znašel v naj hujši zagati. Izhoda iz te zagate pa Rim ni iskal po miroljubni poti sporazumevanja, temveč si je trmasto prizadeval, da bi kakorkoli izsilil izvedbo tega, .kar mu je bilo obljubljeno. Tu ne gre samb za to, da skuša Rim dobiti čim več, temveč predvsem za to, da sporazumevanja z Jugoslavijo noče, ker hoče, da bi jo s po- slovansko ozemlje. Sporazum in dokončna ureditev odnosov bi to prodiranje onemogočila. Rini se tu pojavlja — a licet parva componere nagnil — podobno kot ZSSR kot aspirant za hegemona na Balkanu. Zato se tudi njegove akcije povsem podobne moskovskim — od vojaškega pritiska s pošiljanjem čet na mejo do gospodarske blokade. Podobno ravnanje ZSSR so Združeni narodi na pariškem zasedanju glavne skupščine obsodili Taka dejanja imajo vse elemente napadalnosti. Sklep od 8. oktobra pa j« treba izvesti v Trstu, zato mu je tudi potrebna podpora iz Trsta. Dejstvo, da je tokrat morala teči kri, da je italijanska vlada v svojem zločinskem cinizmu potrebovala smrtne žrtve, pa dokazuje, koliko so se časi spremenili od lanskega leta. Lani je bilo za izsiljevanje londonske konference in uradno vgnezditev Italije v upravi cone A potrebno mnogo manj, čeprav ji takrat tega še. nihče ni javno obljubil, temveč je šlo, kot vse kaže, samo za zakulisni dogovor. Letos, ko gre za izvedbo nečesa, kar sta se zahodni velesili s svojim prestižem zavezali dati Italiji, pa je Rimu potrebna kri po tržaških ulicah, da bi poskušal zadevo spraviti z mrtve točke. V tem je tudi osriovni vzrok za dvomljivost uspeha 'krvave zločinske italijanske akcije. Drugi element dvomljivosti je, da pomenijo vsa podobna sredstva dvorezno orožje, posebno pa še sedanjem napetem polo- žaju. Iz prvih komentarjev in poročil je mogoče soditi, da vttis tržaških dogodkov na javno mnenje ni povsod tak, kot ga je Rim — * njim morda še kdo drugi — poskušal ustvariti, da se namreč Tržačani pustijo streljati za Italijo. Fašistična narava izgredov in njihova absolutna izoliranost sta le preveč očitni. Na drugi strani bo nadaljnji razvoj dogodkov pokazal, kdo vse je imel interes na sprostitvi fašističnega razgrajanja in smrtnih žrtvah v Trstu. Ce bo italijansko izsiljevanje rodilo kakršen koli uspeh, pa čeprav minimalen, bomo morali sklepati, da pri prelivanju krvi v Trstu nima vmes svojih prstov samo Rim Na drugi strani pa neuspeh tega krvavega izsiljevanja še ne bi pomenil, da je kriv samo Rim, kajti računati moramo z dvema faktorjema, ki smo jih že v uvodu omenili: Jugoslavija in svetovno javno mnenje. Moramo namreč ugotoviti, da se doslej Zahod ni niti najmanj uprl rimskemu početju. Zaradi pošiljanja italijanskih divizij na mejo z Jugoslavijo se ni zganil nihče; vojaštvo na meji je postalo nevarno šele, ko je prišla tja tudi jugoslovanska vojska. Ta očitna dvojna mera se kaže tudi v raznih drugih oblikah in. priložnostih. Tudi prvi uradni komentarji v Londonu in Washingtonu niso vprašanja nadaljnje zahodne potuhe Rimu prav nič razjasnili. V Londonu se celo v zelo zaviti obliki pojavljajo glasovi, da bi morala biti tudi Italija odgovorna za vzdrževanje reda v Trst u. Da je Italija odgovorna za nerede v Trstu, je jasno, toda za sumljivimi diplomatskimi formulacijami pa se utegnejo skri. vati temni nameni, podobni zahtevam, ki jih postavljajo tržaški iredentisti v imenu rimske vlade. V Londonu so včeraj celo molčali o možnosti konference petih. Tudi odnos zahodnih držav do konference bo pojasnil marsikaj v zvezi s tržaškimi dogodki. Popolnoma jasno je, močjo drugih prisilil na kole- da Rim konference noce, za na, ji iztrgal prvi kos in ob- *> postavlja tudi take pogo-enem ustvaril pogoje za na-' ie< 30 onemogočajo. _ t daljnje prodiranje na jugo- MOULIN ROUGE Gledališka skupina Torrieri i. dr. Je nedavno v Trstu dajala francosko delo Pierre la Mure, Moulin Rouge. Delo je posvečeno življenju slikarja Henryja de Touluse-Lautrec, genialnega pritlikavca. Sedaj pa prihaja v Trst še film z istim imenom v režiji Johna Hustona. Toulouse-Lautreca igra Jo-sč Ferrer. Film je že dobil veliko odlikovanj. — (Na sliki sta Diana Torrieri in Giancarlo Sbragia. Skupina Torrieri, ki se pravzaprav imenje Stalna skupina Treh Benečij, je s tem delom otvorila sezono v gledališču Odeon v Milanu. — Y Trstu je skupina dala še nekaj zanimivih del.). Trstu bi naj med drugim tudi preprečila konferenco in jo nadomestila z izsiljeno izvedbo diktata od 8. oktobra. Stališče Londona in Wa-shingtona do konference bo torej vazno merilo njunih namenov. * * * Pretekli teden je sovjetska vlada odgovorila na noto vlad ZDA, Velike Britanije in Francije, v kateri so tri vlade predlagale Moskvi, naj se 9 novembra v Luganu v Švici sestane konferenca štirih zunanjih ministrov. Sovjetski odgovor je zelo dolg in včasih tudi zavito formuliran, vendar pa iz njega jasno izhaja, da konferenca ne bo niti 9. novembra v Luganu, niti verjetno še dolgo časa ne. Obenem ponavlja Moskva svojo zahtevo, naj se skliče konferenca petih držav, ki bi obravnavala položaj na Daljnem vzhodu, in nakazuje, da bi se lahko šele po tej konferenci sestali štirje zunanji ministri in govorili o Nemčiji. S tem je povezana izjava, da bi bila konferenca štirih zunanjih ministrov v Nemčiji brezpredmetna, če bi prišlo prej do ustanovitve evropske vojske Dvogovor med Vzhodom i« Zahodom se torej ni premaknil niti za centimeter naprej in se, če bo šlo tako dalje, še lep čas ne bo. — 4 — g. novembri 1WJ NAŠA NEDELJSKA NIKA ZDRAVKO NEUMAN Tovariš, danes sem hudo vesel in zadovoljen sam s seboj. Poslušaj, da boš vesel še ti! Nedaleč od nas stanuje Nikica. Vsak jo pozna. Saj je že skoraj odraslo dekle, pa ji nihče ne reče drugače ko Nikica. Morda ji pravijo tako zato, ker včasih znova postane otrok, ta Nika. Ze od petega leta naprej sva se skupaj igrala in hodila v šolo, pozneje pa tudi vsak svojo kozo pasla. Ona je pasla belo, ljubko kozico, jaz pa belo in črno. Nika je bila zmeraj tako dobra in je lepo ravnala s svojo živalco. Jaz pa sem bil druge vrste tič. Plašil sem koze, skakal naokrog, razgrajal, kričal in norel, čeprav je ona ostala mirna in tiha. Nekoč pa sem hrošča nabodel na iglo. Nika je jokala in rekla, da sem grd, ker take reči delam in da ne bo več z mano pasla, če bom tak. Jaz sem se pa smejal njenim solzam in ji govoril, da take cmerave punce še nisem videl Sprla sva se. A še isti večer, ko je sonce tonilo in je bil najin hrib ves rdeč, sva se spet sprijaznila. Prišla je k me ni in rekla, da ni rada sama, da jo je strah, ker je sonce tako kakor kri. Od takrat sva bila dobra prijatelja in sva še danes. Nekega večera, ko je bilo sonce spet tako rdeče in je v vaškem zvoniku zapel zvon, se je Nika začela milo jokati kar na lepem Vprašal sem jo, kaj ji je ona pa je skrila kuštravo glavico v predpasnik in med jokom zajecljala: »Oh spomnila... spomnila sem se kako je bil včeraj ata hu-hud, ker je bila mama spet pijana. Hotel jo je s sek-sekiro...« Nič nisem vedel reči, mislil sem samo, da pri Niki doma ni lepo, da je pri nas veliko lepše, nekaj nerazumljivega sem zamrmral. Nika pa potlej, ko si je že malo oddahnila: »Da, ti si vesel, ker imaš tako mamo in te ima rada. Saj je moja mama tudi dobra, ampak pije in pravi da nič ne de, ker bo kmalu umrla...« Debelo sem gledal, gri zel noht na palcu in čez nekaj časa, kar tako brez zveze, rekel: »Nika, poglej no, kako je tisti oblak tamle podoben konju... ali pa kravi... na, zdaj mu je pa glava odletela... eh, pa ena \,noga tudi...« Nika je stara že petnajst let, po duši in srcu pa je še zmeraj tista Nikica. Le, da nima več mame, pa tudi očeta ne. Marna je umrla prav nič težke smrti, kajti spadala je med take grešnike, ki se zveličajo. Vče je potlej dobil delo v neki tovarni, kjer je delal skoraj zastonj. Ona, Nika, je morala nadomestovati mamo, kolikor se je dalo, pa še v šolo je hodila. »Oče je odšel v gozdove, rekel je, da mu je hudo, ker bom ostala soma, da mu je pa že stric obljubil, da bo lepo skrbel za mene. Rekel je, da mora iti, sicer bo pa vojne kmalu konec in lepo v miru bova živela. Na — zdaj pa nikoli več...« Zelo hudo ji je bilo, ko mi je to pravila in ko je končala, spet nisem vedel, kaj naj rečem. Zdaj mi je že petič ali šestič govorila o tej bolečini, pa še nikoli nisem našel besed. Vedel sem, kaj bi ji moral reči, kadar pa bi bilo treba, pa beseda za nobeno ceno ni hotela na dan. Izprva sem bil včasih kar jezen na Niko, ker vre je spominjala na te žalostne stvari in se ni znala smejati, zdaj pa 'se mi je smilila bolj in bolj in čutil sem se pri njej nekako zadolženega. Marsikak kos kruha pa orehov sem ji dal, a zdelo se mi je, da dolga nisem zmanjšal niti malo. Nika stoji pri odprtem vežnem oknu. Bele snežinke se vrtinčijo po zraku. Tiho padajo, kakor majhni koščki strganega pisma, ki ga je nekdo scefral tam gori na nebu. Ogromno je moralo biti to pismo, saj ti koščki pol metra debelo pokrivajo vse ceste, polja, gozdove in travnike. Vse je pokrito s temi mrzlimi, zavrženimi koščki Kako strašen mraz mora biti o-četu in mami... Ob tej misli Niko zaskeli v očeh. Do zdaj je pač preteklo še premalo časa, da beli mraz Nike ne bi spomnil na očeta in mater, na prejšnje zime, ki ob atu in mami niso bile ledeno mrzle, dolge in puste. Roke se Niki, ne da bi jim zapovedala, stegnejo in dlani so obrnjene navzgor, oži priprte »Mati... oče..,!« Majhna, zvezdici podobna snežinka je priplesala Niki prav na mrzlo dlan. »Mati... oče...!« Ta jok je žalosten in tako v srce segajoč, kakor včasih, ko je jokala nežna, vijolici podobna Nikica. Med solzami pogleda snežinko na roki, ko da njej velja ta prošnja, ko da bi mala, bela zvezdica mogla dati odgovor, A namesto odgovora se snežinka spremeni v prav tako solzo, kot so tiste, ki drse Niki iz oči. »Nika», sem jo zmotil danes v tej žalosti, »glej, kaj imam! Ti bom eno zaigral». Začel sem odvezovati platneno vrečo, v kateri imam gosli. Igral sem. Ne vem, kaj in kako sem igral, samo to se mi zdi, da sem precej dolgo vlekel. Pa še tega se spominjam, da me je v prste zeblo in da se Nike nisem upal pogledati. Ko sem lok odstavil, mi je bilo tako ighfco, na njenem obrazu pa se je med trpljenje vpletla radost in tolažba, Qa, celo nasmehnila se je, Nika, »Daj še,« je rekla. Medtem se je skoraj zjasnilo in svetla noč se je spuščala, Nad tistim hribom, kjer sva z Niko v poletju tolikokrat pasla kozi, so se zdaj pasle prve zvezde... NAJVEČJI OTOK NA SVETU Groenlandija njeni kraji in ljudje Američani niso prezrli strateškega položaja otoka * Z Groenlandije do Sibirije je v ravni črti samo 2.800 km Sfi ziitihlte tlnvue Prvi jugoslovanski partizanski letalec narodni heroj FRANJO KLUZ Ko govorimo o kolonijah, si človek navadno predstavlja divje pokrajine pod trop, skim soncem in neprehodne gozdove daleč na jugu (kol: ekvatorja. Ne pomisli pa na polarni krog in dežele, kjer bivajo Eskimi, domačini Severnega Ledenega morja. Poglavitna kolonija v posesti katere koli evropske države je gotovo Groenlandiji Dejal sem poglavitna, ker je edina izmed koloniji, ki ima poleg naravnih bogastev tudi izredno ugodno zemljepisno lego na severni polobli. Po površini je skoraj 10-krat večja od Jugoslavije, ■ ima pa samo 21.000 prebivalcev, med katerimi je samo 500 Evropejcev. Eskimom je uspelo ohraniti čistost rase. Po zunanjosti so izraziti Azijci in so sorodniki sosednih Laponcev. Etnološko 4DIVJA ZVER NE ŽDI V KLETI, MARVEČ STOJI PRED NJO. Zanimive izjave ravnatelja Washingtonskega živalskega vrta dr. VVilliama Manna «Divja zver ne ždi v kletki, marveč stoji pred njo«, je rekel Axel Munthe v svoji knjigi »San Michele« Ta trditev je povzročila med ljubitelji živali precej vprašanj, najbolj pa jih je vznemirjalo, kako živali trpe, in če je treba njihovo trpljenje preprečiti. S tem vprašanjem pripoveduje Maks Eastman, sem šel k dr. IVilliamu Mannu, ravnatelju živalskega vrta v Wa-shingtonu. Dr. Mann zna ravnati s politiki in z živalmi, zakaj v petindvajsetih letih je vrt pod njegovim vodstvom zrasel iz majhne menažerije enega izmed največjih na svetu. Dr. Mann je znan žu-želkar Latinski pridevek manni označuje 108 vrst žuželk in mrčesa, ki jih je odkril. To je dobrosrčnež z iskrivo mešanico resnobe in smeha v svojih očeh. Nasmehnil se je, ko sem ga vprašal o krutosti ujetništva. »Večini živali se bolje godi živalskem vrtu, kakor v prostosti. Bolj zdrave so in srečnejše, ker imajo manj neprijetnosti in nadlog. Videti so mlajše in žive dalj časa. Pojdiva, da Vam jih pokažem«. Peljal me je k dvema o-gromnima kletkama s ptiči. V prvi so pohajali po veliki lekvi galebi, polarne lastavi-ce, snežno beli ibisi in rdečkasti flamingi, posedali po drevesu ali valili jajca v gnezdih. drugi pa je bilo nešteto ptičev pevcev, ki so se v soncu svetili kakor majhne mavrice, kljuvali zrnje in jagode, si gradili gnezda s trakovi ličja ali pa samo stali in žvrgoleli na ves glas Moral sem priznati, da je to slika popolne sreče. »Živali, vidite, ne razmišlja-o o svobodi ali ujetništvu«, pojasnil dr. Mann. »Samo želje imajo, ki jih je treba izpolniti. To pa je povsem dru-a stvar«. »Te ptice vsaj skupaj žive«, sem rekel, »in ne same kakor mnoge' druge živali v kletkah«. »Res je«, mi je odvrnil, »ta reč ni vedno preprosta New-yorški vrt je imel jaguarja, ki so mu komaj našli družico. Da bi se privadila drug drugemu, so dali njuni kletki skupaj. Cez dva meseca, ko sta se že lizala skozi železne prečke, so odprli vrata in spustili samico k jaguarju. Ta pa je strahotno zarenčal jo napadel in ji z enim udarcem svoje šape zlomil tilnik. Ce rečete »svoboda«, se to zelo lepo sliši, toda če rečfete »borba za obstanek«, ste se precej približali resnici. Pomislite na rane in bolezni, na zajedavce, pomislite na staranje živali v prostosti in skoraj ne boste mogli pomilovati teh v ujetništvu. Nato sem omenil, da sem večkrat videl, kako živali v kletkah brezupno tekajo sem in tja, kakor da bi poskušale najti vrata v prostost. »To pa razumete popolnoma napačno«, je vzkliknil dr. Mann. s tekanjem ne iščejo izhoda, marveč le sproščajo energijo, ki bi jo v prostosti izrabile v neprestanem lovu in obrambi pred sovražniki. Ce bi proučili tekanje teh živali, bi videli, da vedno hodijo v obe smeri z enakim številom korakov, da delajo pri obratih vedno enake gibe z glavo in da. s,t,opjcaio na mestu zato, da bi spet našle pravi ritem, kadar se jim zmeša, ker so koraki predolgi. Moj prijatelj Gillesp'ie iz Edinburgha meni. da je to neka oblika ritmične igre ali plesa Morali bi citati njegovo knjigo: »Ali je to kruto?« Naj bo kakor koli, živali tega ne počenjajo sgmo v kletki. Medved pleše prav tak ples ob skali, kjer ga nič ne sili k določenemu številu korakov razen lastne želje. Isto počenjajo gorile v džungli. Verjetno je, da tistile leopard ne bo zapustil kletke, če mu odpreva vrata. Nekoč sem imel krasno hijeno, s katero sva bila zelo dobra prijatelja. Zgradil sem ii majhno dvorišče pred kletko. Ali veste, da ni hotela ven niti k jedi. Ce žival le uide, .se to po navadi zgodi iz strahu pred neko stvarjo, in kar si najprej želi, je pot nazai v kletko. Gotovo se spominjate pobeglega leoparda v Oklahomi lansko leto. Pol dežele je bilo preplašene, leopard pa je najbrž iskal samo poti nazaj. Mnogo tega boste našli v Hedigerjevi knjigi »Živali v ujetništvu«. Povedal vam bo, da je prva skrb živali beg pred sovražnikom, Te skrbi smo jo rešili. Druga je hrana, za katero tudi skrbimo Takoj za hrano pa je njena želja po posebnem koščku zemlje ali vode, ki ga more žival imeti za svojo last. Malo ljudi ve, da imajo živali ta lastninski nagon. Ce jih pripravite do tega, da imajo omejen prostor za svoje področje, ste rešili njihov tretji problem. Dom ali kraj, kjer se počutijo najvarnejše, tovariš ter paznikovo prijateljstvo, vse to zadošča osnovnim potrebam kakšne živali. Ce ima to, bo preživela mnogo več srečnih ur. kakor večina ljudi, ki jo prihajajo ogledovat. Celo žival, sem dalje razmišljal, se lahko naveliča brezdelja. Vprašal sem; «Ali jim kakšno opravilo ni potrebno?« «Da, to je važno vprašanje«, je priznal. «Ce bi imeli sredstva, bi bilo to rešeno z dresuro, z zaposlitveno terapijo, kakor to imenuje Hediger. Seveda, sentimental. ni ravno tako nasprotujejo dresuri, kakor nasprotujejo živalskim vrtovom. Domišljajo si, da levi in tigri trpe, kadar cirkuški dreser poči z bičem nad njimi ali jih sune s stolom v gobec. Ne pomilujte jih zaradj nečesa, kar ni bistveno. Živali vidra, prav tako priljubljeni kazuar. Nekega jutra smo našli mrtvega prelepega andskega kondorja, ker mu je eden izmed obiskovalcev vrgel v kletko kroglico staniola. Vidite, to so stvari, zaradi katerih bi lahko ugovarjal ljubitelj živali, Ce se nameravate razburjati zaradi živali, bi morali začeti pri tistih, ki niso samo ujete — hlev ni boljši kakor kletka — marveč tudi obsojene na trdo delo: pri konjih, volih, kozah, oslih, kamelah. Meja med udomačevanjem divjih živali in med lovom zaradi življenja v zverinjakih ni jasna. Zdi pa se mi, da je razlika velika. Žival ulovite bodisi zato. da jo izkoriščate, ali pa, da imate veselje z njo in da se od nje učite, ali po besedah naše u-stanovne listine: zaradj napredka znanostj ter v pouk in zabavo ljudem.« Vprašal sem ga dalje: «Mar ne bi bilo bolje, če bi jim dali nekaj več prostora? Zakaj ne bi imela vsaka vrsta nekaj oralov naravnega zemljišča in namesto kletk bj jih od ljudi- ločili jarki z vodo in ograje?« «Spet mislite na to, kar bi vi radi in ne na to, kar prija živalim. Ce jim daste oral zemlje, si bodo večidel izbrale kos zemljišča, ki bo velik kakor kletka in bodo tam prebile ve^ svoj čas. Malo živali ljubi pohajkovanje, lev in orel najmanj, zakaj obe plemeniti živali sta čudoviti lenobi, kakor pač mnogi piemenitniki. Razumevajoča, ne nevedna simpatija je tisto, za čemer streme današnji živalski vrtovi. Seveda imamo v tem oziru še dolgo pot pred seboj. Ne pozabite tudi, da so naša denarna sredstva skrajno omejena. Bogatih živalskih vrtov ni. Ce hočejo sentimentalci pomagati živalim naj jim pomagajo na tem področju.« VODORAVNO: 1, izraz pri kartah; 2, potujoča trdnjava; 3. osebni zaimek — del ko lesa; 4 pripadnik jugoslov-narodnosti; 5. vrsta zemlje — italj. spolnik — ruska reka; 6. izraz bolečine — začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja — pritrdilnica (italij.) — veznik (pesniška oblika); 7. začetnici priimka in imena slovenskega komponista — vrsta pesmi — enota električnega upora — pritrdilnica; 8. ne (lat.) — skrajna točka celine — žensko ime; 9 kraj pri Ljubljani; 10. arabski konj — začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja; 11. pripadnik tzumrle-v našem ujetništvu bolj trpe | ga naroda; 12, pijača starih zaradi lešnikov kakor zaradi katere koli druge nadloge. Tu imamo Samo štiri slone, a mnogokrat skoraj 80 tisoč obiskovalcev na dan Vsaij drugi si misli, da mora vreči slonu lešnik Posledice si lahko sami predstavljate Zaradi lešnikov nam je poginila Slovanov NAVPIČNO; a) kratica za lahko kovino; b) moško ime; c) kratica za slovenski — del kolesa; č) pripadnica jugo slov, narodnosti; d) moško ime — 13. in 17. črka v abecedi -- član družine; e) egiptovski bog sonca — 23. in 13. črka v abecedi — dva enaka soglasnika — vol (srbohr.) f) število začetnici imena in priimka slovenskega komponista — krajevni prislov — vprašalnica (pesniška oblika); g) pogosti židovski priimek (fonet.) — pomožni glagol — gnojni tvor; h) usedlina; i) češka vprašalnica — primorska rečenica; j) up; k) predlog k (srbohr.). Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. set -- nos; 2. Amerika; 3. do — in; 4. F A (Foerster Anton) — Oka — ol; 5. obara; 6. lina — esej; 7 Ilona; 8. je — aaa —■ J D (Jenko Davorin); 9. za — ar; 10. Amneris; 11. doj- - iks. NAVPIČNO; a) sod — zid; b) Ofelija; c) ta — ak; č) mu ■— oni — om; d) obala; c) Reka — oaze; f) arena; g) K L (Kuhar Lovro) — asa — C I (Cankar Ivan); h) na — si; l) Ilijada; j) sin— ris. izvirajo iz starih Tatarov in še danes živečih mongolskih nomadskih rodov, kar se lahko opazi že po noši in po načinu striženja las pri žen skah. Moški pa imajo poseb no veselje do okraskov in igrač iz bleščečih se kovin. Značilno je tudi notranje šivanje kožuhov, katere oble čejo še v surovem stanju, in slednjič skrbnost pri paši svoje ctrobnice in severnih jele nov. V Groenlandiji namreč, čeprav je že stoletja glavno opravilo domačinov lov na tjulenje, že dolgo časa gojijo drobnico, predvsem ovce, pri čemer izkoriščajo ob obalah in dolinah pri fjordih rastlinstvo, ki je kljub kratkemu poletju precej obilno. V teh krajih, kjer temperatura redkokdaj pade pod —15 C, so se naučili domačini pomočjo in pod nadzorstvom Evropejcev obdelovati zemljo. To dopolnjuje ribolov, ki je glavni vir življenja in trgovine te kolonije. Ta spre- memba v gospodarstvu je postala nujna, ker je padla cena proizvodom iz morskih sesalcev. Le-ti so do tega stoletja, če je bil lov uspešen pomenili blagostanje domačinov in so bili tudi glavne sredstvo blagovne zamenjav Tjulenji so bili doma predvsem v Groenlandiji. Dober lovec na tjulenje je bil v čast družini, njen glavni vzdrževalec, junak plemena, mož, ki so si ga želela vaška dekleta. In ko je ostarel, so ga dajali za zgled mladini, da bi jih podbujali k posnemanju njegovega junaštva. Prvi smrtni udarec groen-landskemu izvozu ribjega olja za razsvetljavo je padel sredi prejšnjega stoletja, ko je bil odkrit petrolej. Ostala je še predelava tjulenje masti, iz katere pridobivajo margarino. S tem trgujejo še danes, čeprav z vedno manjšim dobičkom. Zaradi vedno manjšega števila tjulenjev v Ledenem morju so danske oblasti dale spodbudo za lov na polenovko, ki se hitro množi in za katero je mnogo povpraševanja. Pri tem so imele oblasti odlične uspehe ter so v znatni meri uspele zamenjati zgodovinski lov na tjulenje, ki je v krizi, z novim donosnim lovom polenovke. Vštric s tem je raslo, ovčarstvo, ki je postalo drugo ljudsko opravilo. Ker večina Groenlandije še ni biia natančno raziskana, je njeno podzemno rudno bogastvo deloma še neznano. Rude pa, ki so bile odkrite, in katere žc izkoriščajo, so dale geološkemu raziskovanju Groenlandije velik pomen. Kreolit ruda iz katere se pridobiva aluminij, je bil odkrit skoraj na površju zemlje. Sto kilometrov severno od Umanaka, na vzhodnih obalah so bila najdena važna ležišča cinka in pirita. Ob istem fjordu so bile tudi odkrite velike količine magnetskih kovin. Ugotovljena je bila tudi prisotnost niklja v osrednjih vzhodnih predelih. Da obsta jajo velike količine niklja, lahko rečemo z gotovostjo, če upo"tevamo, da imajo vse dežele na 69. vzporedniku, Aljaska, Sibirija, Kola in Laponija, približno enake terene, kjer kopljejo nikelj v velikih količinah. Poleg tega tudi računajo, čeprav tega v Groenlandiji ie niso raziskovali, z velikimi ležišcj premoga in železa, katera so že odkrili in jih izkoriščajo Norvežani na Spitz-bergih ki so geološko sestrski otoki Groenlandije. Nedavno je vlada v Kopenhagnu dala j na razpolago 1,700.000 danskih | kron za znanstvena raziskova- j nja Groenlandije. Toda ta napor je še vedno majhna reč v primeri s tem, koliko bi zahtevalo uresničenje sistematičnega in popolnega načrta raziskovanja in ocenitve te celine. Sele zadnja leta so bile poslane iz Evrope nekatere odprave, da bi prodrle v Groenlandijo in jo deloma' spoznale Med temi je bila tudi odprava francoskega učenjaka, polarnika Paula Victor-ja. Toda ugotovitve so bile le delne, dela sarria pa so «ele v začetkih. Podzemna bogastva v notranjosti dežele, tisoči kvadratnih kilometrov ostajajo neznanka, ki bo v bodočnosti brez dvoma prinesla presenečenje Groenlandija ni. kakor mislijo mnogi, pokrita samo s strmimi ledeniki, ampak je ravna in valovita, z njej lastnim rastlinstvom^ z velikim številom ptic, katerih poznajo že 200 vrst. Cez te pokrajine potujejo Eskimi na saneh, v katere so vpreženi pst in severni jeleni. Eden izmed vzrokov, da Evropejci niso prodrli v notranjost, je tudi v tem, ker je vseh 120 naselij domačinov ob morski obali, kjer lahko gojijo ribolov in kupujejo na ladjah predmete, ki so jim potrebni v vsakdanjem življenju. Ladje prispo večinoma z Danskega. Danske oblasti dopuščajo svobodno trgovino z zunanjim svetom in bo v kratkem mogoče trgovati neposredno z domačini. Največ groenlandskega izvoza tvorijo polenovka, nasoljene ribe, ribje olje, jetra polenovke, ikra, kožuhi severnih medvedov, sinje in srebrne lisice in sol Američani med minulo vojne niso prezrli njenega strateškega položaja, ki je v toliko bolj zanimiv, v kolikor dobiva določeno obliko načrt rednih letalskih medcelinskih zvez čez Severni tečaj. Letalo, ki vzleti z ustja reke Lene v Sibiriji, mora preleteli do ustja reke Moris v Groenlandiji in leti čez Severni tečaj leti 2800 km Ce pa leti po redni progi čez Spitzberge in čez zemljo Franca Jožefa, ima pot dolgo 4000 km. CLAUDIO ATTILIO lvf:e Zupanc Povodni mož Poganec Blizu vasi Krasinec je pred davnim, davnim časom živel v globokem tolmunu reke Kolpe povodni mož. Na dnu tolmuna je imel grad, sezidan iz lupin povodnih polžev in školjk. Zraven tolmuna je izviral studenec. Krasinski pastirji so tudi včasih, kakor še dandanašnji, hodili tjakaj po pitno vodo. Vodnar pa je v tolmunu prežal na živino in ovce. Kadar koli je kakšna ovca ali junica zašla preblizu tolmuna, jo je povodni mož pograbil in se s plenom potopil na dno tolmuna v svoj podvodni grad. Ko so nekega dne pastirji spet pasli ovce in goved v bližini nevarnega tolmuna, so v igri metali kamenje v zrak in se naganjali, kd-o bo kamen više vrgel. In glej: najviše ga je vrgel pastir Jovan! Toda kamen, ki ga je bil Jovan vrgel v zrak, ni zviška padel na zemljo, ampak naravnost v tolmun... Kakor bi trenil, je voda v tolmunu zašumela in na breg je skočil sam povodni mož. «Kdo je vrgel kamen mojemu sinu v skledo, ko je jedel, sedeč na pragu 'mojega gradu?« je zagrmel. «Jovan ga je vrgel!« so odgovorili prestrašeni pastirji. Povodni mož pa je razumel. da ga je oven... Brž je torej pograbil najlepšega ovna, ki se je pasel na zelenem bregu Kolpe in se krohotajoč potopil v globočino. ((Hudoben je kakor poganec!« so zajokali pastirji, ki jim je bilo žal lepega ovna. Tako je povodni mož dobil ime. Poslej so ga vsi klicali: Poganec. Pastirji pa so se izogibali njegovega tolmuna. In tako se je, ker drugega ni imel za jelo, povodni mož lepega dne naveličal jesti ribe. rake p.olž.e, žabe in školjke. Togoten je pridrvel iz tolmuna. A ker v bližini ni bilo ne ovce ne telice, je od silne ihte zacepetal. Kamor koli pa je udaril z nogo, povsod je nastala luknja v živo skalo.. J vem dnu še grad povodnega ', moža Poganca. tega pač ne vem! Tudi studenček še izvira v bližini Pogančevega tolmuna. Krasinčani so mu v spomin na poVodnega moža vzdeli ime — »Poganec«. Velebaba V Beli krajini je v Veliki lozi živel velikan, ki je imel ženo Velebabo, Kadar je Velebaba kuhala^ je zanetita takšen ogenj, da je vso Belo krajino zajela suša... Kadar je Velebaba pela, .ie prekričala burjo, ki je brila čez Gorjance preko belokranjskih steljnikov in vitke breze pripogibala do črne zemlje... Kadar je Velebaba predla, je napredla tolikšno poves-mo. da je bilo .prediva,dovolj za vso Belo krajino in še za tri vasi... Kadar je Velebaba tkala, je toliko platna na.tkala., da so se vsi Belokranjci oblekli v brageše in robače, vse postelj« po Beli krajini pa so imele prestirala... Kadar je Velebaba pila, je Kolpo osušila.:. Kadar ,ie Velebaba prala svoje rokave in velikanove brageše, se je z eno nogo ustopila v Zemelj na slovenski breg, z drugo pa v Zaloko na hrvatski breg’ zelene Kolpe za perilnik pa je imela slap pri otoškem mlinu. Kolpa pa je vavek potemnela in se skalila, kadar je perilja Velebaba prala... Kamor je Velebaba sedla, tam se je zemlja udrla v drago... Ko pa je Velebaba umrla, jo je velikan zagrebel, na gomilo pa nanesel zemljo, jo zasadil s hrasti, smrekami in gabri, potlej . pa izginil iz Bele krajine,.. Belokranjci pripovedujejo, da je hribček Kučar nad Podzemljem —- Velebabino grobišče. Kučarski velikan V kučarskem gozdu je žive! velikan z dolgo sivo brado, ki mu je segala do tal. Bradač Je bil silak, a krotak ko jagnje. Pastirji, ki so po kočarskih tokavah Da je dober scenarij hodno potreben film, je dejstvo, o ^ nihče več ne diskutira, ^ minili so tisti časi, ta po rojstvu nove __ filma, w nostne panoge ‘ so scenarije skicirali n« papir ja v kavarni Vn . kavi, ali pa so jih p,S^ettu na robove manšet. filmov temu primerna. :improvizacij» si predstavljati več ne m ^ kot si ne moremo Vre ^ Ijati gledališke predstave napisane drame. Skratka-^ ^ scenarija ni umetniškeS hrez n ma, kakor ga tudi n lC(. iserja, snemalca, ’0ra*ce tiii; n ograja in ostalega u ^ škega in tehničnega ^. Pri nas dovolj po0°s jC{< pravljamo o scenarijih ^ naristih, vendar se tc sije večinoma omejuj ^ «dvoboje» med prisl°sl ^ da je izključno avtor scenarist, in tisti"1’« ’ g jo, da je avtor '*..$• brezplodnosti te diskus J ^ j ko sodimo že P° ^T*'2J«f j so drugod po svetu - , j naj ta problem re*! '0„jjajo njem sploh ne TaZP več, kajti s tem, dasgaCtorl> narist m režiser sef fjt so i« filma, se strinjajo -t- s tem dejstvom tu t iv dovoljni. Take nep° .^J. .„di to 4 i skusije pa imajo tu ,g g« Ijivo lastnost, da -aV s« ! problemov, o kate,'^g f0" j bilo res nujno ■ govoriti, kar bi pi? neslo h kvalitetnemu^ titetnemu dvigu nas< rijev. Število dasle} lege f> n ih scenarijev je 9 ,i' naše literarne moči jt lo nizko, še manjše ^ ^ število scenarijev, * uporabni za sneman) ^ j Scenarij je vseka 01 na zvrst literature «* lCr ni rečeno, da je ^>'sagt0n0p narijev izključni ^s V književnikov, o ceme,„tj W čejo nekateri prePr' t* b er scen$rij lahko n p-jP di človek, ki film in filmsko draf p in je njegova «P* Ta stopnji novinarja. " vi bistven blesteč slog in jezik, v notranjostt scen stava — slika dog°d Jr«' sc‘*a' veta in optično izr0" stava — slika dofl1 maturška kompozic,,a. . Ji«' rija, izrazit in log, kakor tudi 0 .y, o*e karakterjev nastop0) f0,n Seveda lahko tuit ,. predelamo za film, ' ki je bil že pisan 0 ,j pis« ali pa tak, ki ie sCi»«t u t i /ju i u'*-, ■■ cet-' z željo, da postane 'pa se to pisati’1.rU j« u čilo. V takem Pr”.j{eTja, f iz teh vdolbin, v katerih se nabira pitna voda tudi v sušnih dneh. pastirji še dandanašnji pijejo vodo. Tolmun .ie še takšen, kakor je bil. Le če je na njego- iililiolo Edgar A. Poe VeseZ, krepak iti lep junak jc v soncu in po senci potoval in pot iskal, da pride v Eldorado. A v tem je cas Oral obraz — v srce je legla senca: nikorler ni za pest prsti podobne Eldoradui In le ves siv in komaj živ zazre popotno senco: »Hej, sencaZ« — d*. — »Povej mi. kje naj iščem Eldorado/« >Tam za goro na luni bo. nekje v Dolini Senc;. Le brž naprej po cesti tej, te liočes v Eldorado/« Eldorado - zlata, deveta dežela. tudi v podzemsko skv.ožnjo, kjer je prebival velikan. Posebno ob jesenskih dneh. ko so bila jutra mrzla, a večeri hladni, so se hodili gret k ognju’ ki je noč in dan gorel v velikanovi jami. Velikan je bil dobrodušnež in pastirjem ni zameril niti tega. da so se iz dolgočasja zibali na njegovi dolgi sivi bradi... Nekoč pa je spečemu velikanu hudoben pastir odstrigel brado s škarjami, s kakršnimi strižejo v Beli krajini ovce, brado pa je vrgel v ogenj. Ko se je velikan zbudil in začutil, da je brez brade, je zarjovel, da je odmevalo od Gorjancev. V silni jezi je vse hiše. ki so bile zgrajene na pobočju hribčka Kučarja, pometal v dolino, da so se udrle pod zemljo, on sam pa je izginil neznanokam Se danes se Vas pod Kučarjem imenuje —- Podzemelj. P potrebna roka re“>si,ll.sCe*'l> da cel, stvari rijsko obliko m . ,.g s montažno mer seveda re** gV0 ^ avtor šcenartja g po se s takimi prea ^ inof'1 n trni «scenanji» ” , <, s< zadovoljiti in da b ,v " b°d: y/f t meti po scenar 1 ,t. res scenariji, v J b„io slu besede in to niiter<> dovoljili. tako P° ! (;li^ t kor tudi po Tl!' strani. Zato ^"ci P's\,jo sedanji, m 00 ot,0.h„. - 'ematiko J u-o 5 v problematHo J jinik° ' sko dramaturgij°- ‘ $ man,a, trika ’n Sfcts- P- ------- - . ,cenat')\e, cifičnih lastnosti .gll, filmske umetnost, ^ bodo lahko le z frac' ,g vsega tega Post P* „j Mn to nemogoče P° nit- dnevih in je dnevih m J« s*- l’recc) ^Jremo f Ker ^ nCda bodo i* ' J«'8’ liko casa, da 0]ege stati mojstri 0 SHAWU Bernard Shaw je bil nekoč povabljen v neko višjo londonsko družbo. Tu je bila tudi neka dama, s katero se Shntv ni dobro zlaga? Zbadala sta se, kjer koli sta se srečala Shatv je s prijaznim obrazom stopil k nji in rekel; ((Milostljiva, kako ste o Čarijivo lepi.» Dama se je zasmejala in mu zabrusila: «Hvala za poklon; jaz vam ga žal ne morem vrniti.« Shaw res ni bil lepega obraza, n se je znašel; «0, nič lažjega. milostljiva. storite isto, kai sem storil jaz.« «Kaj Pa-» ~ dražite sebj smu --------------- scetid''^ tes' in potrebujemo v ’***’■ * reŠvaZu n čez zimo io ,f- Le nekatera drevesa Wsib na. in ozimine so V ?infne b.°riti se z mrazom-iaji.^Ftenih listih so pozimi loriJi1 veeje količine slad-hebui kor Poleti. Tudi rž 2,3 Je na njivi 'pozimi za tj Lj več sladkorja kakor it(ini .raste na toplem v ra-h ?U Pri toploti 15 st. C. tio h ®3 . ze lahko zaključi-tejl: a je prezimovanje v zve: tvari: lav °r\^ .Hzikalno-kemični po-■ ^ajvečjo vlogo igrajo ttii t«ZV3zi 2 nekimi kemični-,ie t0rV3.nnami v celicah, da sti °Sljikovi vodani. zla-ttiovan? .- Sposobnost prezi-^tličin * v tesni zvezi s hamit °’ s kakovostjo in di-Citr, ° v ogljikovih vodanov. s°ku t - ie v celičnem stilna v, odP°rnejša je ra-sok ' ^akaj? Ker je celični z Sostejši in ker celice sokom teže 4Znejo. io \?Zj,lene rastline pridejo W3akorja na ta način, da brw?n'l° škrob v sladkor. P? ozimine. Te si Še Vr ,rav'jo kar v listu. Ne-Ptime!:e si hitreje napravijo 'tstleip , zalogo, druge postni* Jasno je, da morajo itnetj za tvorbo sladkorja sf se nabere le malo sladkorja. V«3 razP°lago dovolj ča-Vi etho, da njihovo delo- •'■'Utorip0 , ie pripravljanje Pri npt- ’ lahko poteka samo Ne * d°ločeni toploti. Ako toplota prenizko, delo iW3. ako "je previsoka, svoj r sproti porabijo za St D -3zvoj. Torej sta potreb-^Plota eren čas in primerna li; Ozimine kopičijo !Se>K0Jz življenjsko r naj-tjet -ss^sau delu, v . kolencu, Stif8 s® žito razraste. Tam Ječ si i,1 konec jeseni ' riaj-% 3 .korja. Žito vso zimo Nstap °Sa sladkorja se ne-tirtie ji0 zmanjšuje, konec ta. i,je. Pa že močno izčrpa-'tstlip eSa sledi, da je tedaj ttaj Pajmanj odporna za Sofe zmrzujejo rastline? Jolj Pada. rastline vse idienii - 3°; ponehavajo vsi • 3Beni Pojavi, dihanje, ie toniA’ osvajanje hrane. Ko 'Ut od + 5 do 0 st. C., ?anj„ a tirno poneha, privze-5'kani. Ekoraj docela ostane, ;sPrav Pa še naprej traja, -i.^labotneje daleč tja N 2; b • Oziniine dihajo 111 Pri .pCel° Pod snegom i hajhujšem mrazu. Naj j913-3 toplota pod ničlo *Pteiop 3?lve rastline globoke >. v P® v svojem življe-n lahv brezveternem mrazu % v v . °hlade do - 6 st-v. Pa n samo do —3 st. "-'tji .'i! zmrznejo Sele pri ,Nh 1»? t1 se Pojavi v ce-5' kristA ed nastopi v oblitih v v celicah in v Pia- v celicah in v -nij0 FPcd njimi. Nekateri n Vadn’n prei v vrzelih, ker ptaP ...Pokriva zunanjo ;°de, rtp -ne mrenice plast u?! Pa. da v celicah M^ri tlart31!™1 hkrati-> 1« se i3iJnem Padanju to-, Nin lpdeni kristali večajo .ji ltavStaneio do tisočkrat »■ da ?°r so celice. Razume n ia d ®ai° celične mreni-azPlo * v10^no pritiskajo na ■ Kristali zunaj celic iz notranjosti celice. V celicah se sok zgostuje, plazma postaja gnetljiva, raztopine soli Dolj zasučene S tem se poveča odpornost celic za mraz, zmrzovanje celic se torej za nekaj časa prepreči. V celicah se napravi led v celičnih prazninah in med mrenico in plazmo. Cim večji je mraz, tem več vode zmrzne v celičju. Pri mrazu —4/5 stopinj C je že 6,4 odst. vode prešlo v led, pri —15 st, C celo okoli 80 odst. Ko se prične tudi v plazmi delati led, tedaj je smrtna nevarnost v cčlicah. Plazma se seseda, nato strdi, skrkne. beljakovine prično razpadati. Smrt nastopi, rastlina odmre. Velike celice z močno vodenimi beljakovinami hitreje zmrznejo. Pretirana vlaga v zemlji, močno z dušikom gnojena zemlja, topla in vlažna jesen povzroče da žito bujno raste, t. j. da dela velike vodene stalice. To žito bo slabo prezimilo. Drobne, zbite celice so odpornejše Pod snegom' dihanje ni pravilno. Sladkor ne razpali do kraja preostanejo alkohol in organske kisline, ki se kopičijo v celicah in Spravijo presnavljanje v nered. Žito oslabi in izgubi odpornost proti mrazu. Nenaden mraz močno ško- di žitu. Ko se toplota polagoma znižuje, tedaj se rastline počasi privadijo na mraz, voda počasi odhaja iz celic in celice postanejo odpornejše. Razume se, da je sprememba toplote najbolj ne- varna. Kraji, kjer pozimi toplota močno koleba, nudijo žitu slabše pogoje za prezimovanje. Ugotovili smo da si mora žito v jeseni pripraviti zalogo sladkorja, ki mu poveča odpornost pozimi. Žito se na jesen za zimo kali utrjuje, jekleni in preide več stopenj prekaljevanja: pri začetni stopnji se nabira sladkor in ga kupiči v rastišču, v drugi stopnji odhaja voda iz celice, ko se delajo med celicami kristali ledu in celični sok se zgostuje, plazma postaja gnetljiva Tretja stopnja pa je čas prezimovanja; se pravi, žito prenaša mraz. Žito se najbolje prekali, kadar toplota v jeseni počasi pada; kadar je spočetka vsaj petnajst do dvajset dni pov; prečna dnevna toplota okoli + 6 st. C. ako torej niha toplota med 10 st. C in 0 st. C.; kadar poteka snižanje toplote od povprečno + 6 st. C do —4 št. C prav tako počasi 10 do 15 dni; kadar ostane odslej toplota celo zimo tja do pcmladi pod ničlo. Navzdol lahko pade do — 20 stopinj C, celo do •— 22 st. C. brez posebne škode za žito. Žito dobro prezimi, ako m zemlja prevlažna pa tudi ne prerahla, ako je rastišče dovolj zavarovano pred mrazom in vetrom. Rahla in vlažna zemlja močno poveča usodni učinek mraza. To so idealni pogoji za prekajevanje in prezimovanje žita Cim bolj se dejanski pogoji neke jeseni ali zime oddaljujejo od te norme, tem slabše je za ozimine V prvi stopnji prekajevanja, ki poteka pri povprečni toploti + 60 stopinj C., žito najugodneje v listju usvaja sladkor in ga kopiči. Ker sta rast in dihanje slabotnejša zaradi hlada, sladkorja preostaja. Ta presežek gre v rast S padanjem toplote seveda pojenjuje tvorba sladkorja Ker je pa tudi poraba manjša, ga še nekaj preostane za zalogo. Ker je pa tudi poraba manjša, ga še nekaj preostane ža zalogo. Najbolje poteka prekajevanje v jasnih, sončnih jesenskih dneh, kadar je po dnevi od + 5 do +10 st. toplote, ponoči pa mraz nekoliko pod ničlo Ro dnevi se tedaj napravi precej sladkorja, ponoči je poraba nea znatna, pa ga ostane precej za zalogo. V mračnih dneh Samo prekajevanje poteka na svetlem v že ozelenelih rastlinah, še boje v že raz-rastlih, nikakor pa ne v kalčkih, niti v kaleh. Ozimi-he so pred razrastjo občutljive še za mraz. Odrasle ozimine torej laže prenesejo mraz. Razrast je viden znak, da je prva stopnja rastlinskega življenja pri kraju, da žito prehaja v zimsko mirovanje (anabioso) in hkrati postaja jalovo. Prva stopnja prekajevanja traja 15. do 20 dni. Nekatere vrste hitro nakopičijo potrebno zalogo sladkorja, druge potrebujejo daj časa. Odporne vrste ga kopičejo hitreje, močneje in v ugodnih razmerah tudi dalje. Zaloga sladkorja, ozimne pšenice lahko znaša 41 do 52 odstotkov. Na pomlad se pa zaloga zmanjšuje in končno popolnoma izgine. Rastline izgube svojo odpornost proti mrazu. Sposobnost za prezimovanje je v tesni zvezi z jarovlje; njem. Ozimnost, to je ozimni način življenja, je dedna lastnost. Izrazito' ozimne vrste potrebujejo za jarovljenje 30 do 60 dni, izrazito j are vrste pa le 15 do 20. V sredi pa stoje presevke, tiste vrste, ki jih lahko seješ spomladi ali pa jeseni. Dokazali so, da je sposobnost prekajevanja znatno manjša, ako so rastline prvo dobo jarovljenja že preživele, pa so v svetlobni stopnji. To je zelo važno Pri nas je nevarno, da nove vrste pšenice prežive že v razmeroma toplem novembru in decembru in da pridejo v zimo ravno, ko so v svetlobni stopnji življenja, to je, usposobljene za nadaljnjo bujno rast in razvoj, to je v stopnji, ko ie rastlina malo odporna proti mrazu. Naše stare vrste so izrazito ozimne, imajo dolgo dobo jarovljenja, pa se tega ni bati. Pri mnogih vrstah nam je prav to neznano. Sposobnost dobrega prezimovanja je torej dedna lastnost Rastline s to lastnostjo si na jesen hitro nakopičijo večje množine sladkorja v celičnem soku. Silnega pomena je pa vreme v jeseni, ko se rastline utrjujejo za zimo. Vremena človek ne more uravnati. Lahko pa marsikaj stori, da olajša žitu pre-kaljevanje, da mu poveča odpornost. Kako? Sejati je treba odporno vrsto, z novimi bodimo previdni Nove vrste je treba preizkusiti. Najmanj prizadene zima enakomeren posevek. Le e- nakomerno debelo seme, dobro zdravo in razkuženo seme, ki ga sejemo s sejalnim strojem, enakomerno kali, dela enakomerne posevke, enako krepke in odporne. Lepo zravnana njiva, izdatno pognojena, pred setvijo pazljivo obdelana, omogoči enakomerne posevke. Zemlja mora biti dovolj obdelana. Setev mora biti dovolj zgodnja, da se žito lahko do zt me utrdi, da prekali. Ko pritiska mraz globoko pod ničlo, mora žito že preživeti dobo prekaljevanja, mora biti že utrjeno in tedaj mraz ne bo mogel do živega. Žito moramo sejati dovolj gosto. Cim pozneje ga seješ temveč semena potrebuje. Sejati moraš najmanj 140 kg s strojem in 200 kg na roko. Vedno je bolje, da vzamemo več semena kakor premalo. Za vsakih 14 dni poznejše setve do 20 kg več. Najbolje da sejemo 5 do 6 cm globoko. Ne gre za 1 cm globine, pač pa za to, da je vse seme enako globoko v zemlji. Eno nniiuno ppVo i* rln'i STARŠI! ŠOLAR Kdor si nabavi vse šolske potrebščine v iP A I* I K A 1 i' i - T I S 34 A K S I U. BERNARDI-Ul. Mazzini, 44 TEL. 93-667 dobi v dar jgrO’ eno dobro nalivno pero " VSE ZA SOLO PO ZMERNIH CINAH NALIVNO PERO BEHMJ5I JE NAJBOLJŠE OD VSEH DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000.- LIR - 1 LETO JAMSTVA stara in znana tvrdka m r gg , i ^ j Žganje kuhajo. Na našem ozemlju, kjer velja še italijanski zakon, morajo kmetje plačati velike takse, medtem ko je v Jugoslaviji žganjekuha prosta BOJ PROTI UNIČEVALCEM KMETIJSKIH PRIDELKOV ZiMAČSS PARAZITI Proučevanje sistemov za kontrolo in preprečevanje preseljevanja škodljivega mrčesa - A j id najškodljivejši mrčes ki se je preselila v Ul. ilsiiu Guardia 15 tet. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMCA Nedavno me je nekdo vpram šal. kaj delam v Rothmaste-du. Odgovoril sem mu, da prebijem dobršen del svojega časa s tem, da skušam ugotoviti, kako mrčes, posebno afidi in listne uši. ki se jih kmetovalci tako bojijo, napada pridelke. Moj odgovor je povpraševalca nekoliko presenetil morda zato. ker se zdi. da najverjetnejša razlaga, to je da prihaja mrčes iz kraja v kraj po zraku, popolnoma zadostuje in da so vsa nadaljnja raziskovanja odveč. Kaj naj bi še želeli izvedeti, ko to že vemo? Razložil sem, da nam je znano, da mrčes leti po zraku včasih samo nekaj metrov, včasih pa na stotine kilometrov, da že poznamo nekatere izmed Činiteljev, ki urejajo to NOVI IZSLEDKI za umetno oplajanje živine Z najnovejšimi poskusi je znanstvenikom u-spelo ohraniti bikovo seme aktivno tudi 101. Najnovejši razvoj, ki so ga dosegli znanstveniki pri u-metnem oplojevanju živine, katero so uvedli med vojno, bo verjetno dovedel do revolucionarnih sprememb pri oplojevanju živine po vsem svetu Z uporabo izsledkov teh znanstvenih raziskav, bodo živinorejci vsega sveta lah. ko uvedli britanske pasme živino ne da bi morali zato kupiti plemenske bike. Glavna ovira te metode za Umetno oplojevanje goveje živine je bila doslej v tem, da postane bikovo seme neaktivno, če je starejše kot tri dni. Z najnovejšimi poizkusi pa ' je znanstvenikom uspelo, da ohranijo seme aktivno tudi deset let. Po novi metodi shranijo seme v ledu pri temperaturi —70 stop. C, ko pa ga potrebujejo za umetno oploditev krav, ga odtalijo in segrejejo na telesno temperaturo živine. no oplojevanje goveje živine je že vzbudila veliko zanimanje strokovnjakov za mlekarstvo. Tržna komisija za mleko pa je že pričela s poskusi po tej novi metodi. Ce se bo metoda izkazala za uspešno, bodo kmetje prihranili velike vsote denarja, istočasno pa bodo lahko redili le najboljše pasme živine Ne bo jim treba več plačevati visokih cen za nabavo dobrih plemenskih bikov ter si bodo prihranili tudi vse stroške za njihovo vzdrževanje. V državah, kjer je splošna raven živine zelo nizka, pa bo po novi metodi mogoče križanje z najbolj' Šimi pasmami britanskih bikov. Strokovnjaki so mnenja da bo poteklo še precej časa, preden bo mogoče novi sistem organizirati na širši osnovi, vendar predvidevajo, da se bo z njegovo uvedbo I lahko zelo zmanjšalo pomanj Ta nova metoda za umet-1 kanje mesa in masla, preseljevanje in da vemo, kako se ti činitelji lahko iz-preminjajo po atmosferskih pogojih, krajevnih okoliščinah in posebnih znač.ilnostih te ali one družine škodljivega mrčesa.. Vendar pa sem moral priznati da mnogih činiteljev še pedno ne poznamo in da se nam še ni posrečilo začrtan zadovoljujoče celotne slike o procesu oku-ievanja pridelkov niti v kolikor zadeva eno samo vrsto žuželk. R azložil sem. da mi je poverjena naloga. da podam točen- prikaz o položaju, ki naj potem omogoči proučevanje vedno bolj uspešnih sistemov za kontrolo in preprečevanje preseljevanja škodljivega mrčesa. Afide, tako črne koi_ rdeče-je prištevati med najškodljivejši mrčes. Včasih so tako številni, da uničijo ves pridelek, posebno fižol, ki ga v nekaterih krajih zaradi tega mrčesa sploh ne morejo saditi. Res je, da včasih niso tako številni, da bi mogli zaradi svoje požrešnosti ogra-žati pridelek. Ce pa bi bili slučajno «nositelji» enega izmed številnih znanih virusov, bi pridelek, ki so ga napadli, če že ne bi popolnoma izostal, lahko postajal iz leta v leto občutno manjši^ Kateri so torej glavni činitelji okuževal-nega procesa? Oglejmo si na primer tista, kar vemo o uničevalnem delu afidov. Leteči afidi, ki napadajo pridelke pomladi, prihajajo z drugih rastlin, ki za kmetovalca večkrat sploh niso važne. Crni rilčkar na primer prihaja na fižol z vrtnic in nekaterih grmov. Af id, ki je nositelji virusa, ki škoduje krompirju in sladkorni pesi. prihaja z raznih rastlin posebno s tistih,, ki spadajo v družino «prunus» kot na primer z breskev. kjer prezimi, se razmnoži in se potem preseli na nasade. Proučevanje procesa oku-ževanja lahko razdelimo na tri ločene dele: na tistega, ki se ukvarja s proučevanji atmosferskih pogojev rastlin, kjer žuželke prezimujejb in se razmnožujejo, in njihovih naravnih sovražnikov. K ‘drugemu delu spadajo proučevanja gibanja, lahko bi rekli dogodivščin mrčesa medtem ko leti. k tretjemu delu pa življenje mrčesa, potem ko je GLAS NAŠIH VASI N ARA 1 Grozdja je bilo letos manj 1 la le tretjino normalne le-kot lani. vino pa je nekoli- tine. . ko boljše Do sedaj še ni bilo Pot proti Sempolaju, ki jo v vasi kupcev, nekaj_ vina jč zadnje neurje razrilo, je so pokupili le domači go- občina za silo zakrpala, ona *°. p *^aEdalene na Katina-'e v 9 a je bila zadnje ča-*0 6labem stanju in J‘ls, Za Pe a zaman. Ta t>, ki predvsem domači-d i °bi ®refa Sa tnu°r'ine- Hudo ie 'Ulila , e Prevelike po M ki -'g81!' navadi tn za- ' »1a, P'oraliSe v veliavi in •Potu khiptiJ sPremeniti, da le vsa, nekoliko o- **anjekuho. stilničarji. Zadnje dni pa so prišli nekateri kupci iz Trsta. Cena letošnjega vina je zdaj od 100 do 105 lir. . V tem mesecu je bilo pri nas dosti dežja, padlo je približno 70 mm padavin. Letina krompirja je bila srednja, nekoliko škode je ^ napravil koloradski hrošč, ki se je letos prvič pojavil v naših krajih. Večjo škodo so preprečili domačini, ker so se z veliko vnemo lotili zatiranja te_ ga nevarnega škodljivca, poleg tega pa imamo pri nas le zgodnji krompir Albona, ki ga Hrošč napada lahko le enkrat, ker zgodaj dozori. Oljke so pa letos prazne, tako da ne bomo imel, olja skoraj nič, ker Je oljkam škodoval mraz meseca maja SLIVNO Medtem ko pobiramo zadnje poljske pridelke (ajdo, peso in kmalu tudi repo) se spomnimo na lanske gosenice nočnega metulja, ki so nam opustošile njive kot nikoli prej Letos se niso pojavile. Pač Pa so se izredno razmnožile gosenice kapusovega belina in objedle kapus, cvetačo in ohrovt povsod tam. kjer niso dovolj skrbno zatirali jajčjih in goseničjih zaleg Sicer smo z letino precej zadovoljni, le trta je da- proti Prečniku, ki je mestoma, posebno pa tik nad vasjo zaradi jarkov in nanoše-nega grušča neuporabljiva, pa čaka na popravo. Lani smo ob priliki poprave te poti poročali o slabem, površnem delu, ki da ne bo zaleglo, čeprav je bilo vanj vloženo baje štiri milijone. Naše delo in skrbi za vsakdanji kruh nas ne ovirajo, da bi se dnevno ne zanimali za dogodke okrog Trsta, saj gre vendar za nas, za našo in usodo naših pokolenj. Rajši ciganu kot Italijo! Takšno je mnenje vseh vaščanov. Ce so se pri nas pojavile slovenske zastave n so pomazali na tabli «Slivio» je to samo izraz odpora proti Italiji, ki jo vsi mrzimo. Naj tudi omenimo, da smo tudi napis «commestibili», ki se je našemu mlademu trgovcu ne vemo iz kakšnih razlogov tako prikupil (čeprav je baje bil in se še uvršča v napredne vrste), zelo obsojali in je zato zginil. ' . Ko bo naš jezik na naši zemlji enakopraven z italijanskim, ne bomo več tako občutljivi. Nočemo biti nad drugimi narodi, a nočemo ni. ti biti pod njimi, ker se čutimo njim enakovredni. Zato hočem'0 biti vsestransko enakopravni. NABREŽINA Od našega zadnjega dopisa do danes se je pri nas mnogo spremenilo, ne mogoče v zunanjem, ampak v notranjem življenju. Zadnji dogodki okrog našega ozemlja so marsikomu zasukali duševno delovanje, ker se vsi zavedamo, da se je vprašanje Trsta premaknilo na noževo ostrino. Zato je ta zadeva predmet razgovorov ob domačem ognjišču, pri delu, v javnih lokalih in na cesti. Vsebino razgovorov, pa naj je ta med možmi ali ženami, med mladeniči ali mladenkami, lahko nakažemo tako-le; Išakaj je toliko spomenikov in toliko znanih in neznanih grobov? Zakaj 42.000 žrtev samo v Slovenskem Primorju? Zakaj toliko žalujočih mater, vdov in sirot? Zakaj streljanje naših najboljših sinov, ječe in požigi? Kdo je kriv našemu materialnemu in moralnemu razkroju? Mi ne! Slovenski narod in njegovo ljudstvo ne nosi za ta zločinska dejanja nobene krivde. Krivci so naši krvni-ki-tisti, ki so_ zapičili svoj kremplje v našo zemljo, v naše meso in kri, v srca in duše, v naš ponos in našo čast, in so nas nameravali iztre- biti. Niso se še zacelile naše rane, in še so sveži grobovi naši žrtev, in že se spet oglaša rimska volkulja, lačna naše zemlje in žejna naše krvi. Oglaša se s korajžo lončene- ga junaka, ki se oslanja na pobude in jamstva močnih pribočnikov. Ce rimska volkulja še ni in upamo niti ne bo stopila na našo zemljo, se imamo zahvaliti našim žrtvam, ki so prispevale k našemu najlepšemu in najslavnejšemu kosu zgodovine: k osvoboditvi slovenskega naroda. V kolikor pa so nas mešetarji s tujim blagom za to pristrigli in opeharili, bodo morali prej ali kasneje to popraviti. Bodo morali, ker je z nami vse jugoslovansko ljudstvo z njih slavno vojsko in njih čuvarjem Titom. Vemo, da je Titova Jugoslavija nova država, pripravljena preprečiti, da bi kdorkoli rezal našo zemljo kot kos sira. Tako potekajo razgovori in vlivajo v nas upanje, da bo končno Trst zopet služil svojim nalogam, Tržačanom in zaledju Med tem pa naši znani ' italijnnisimi kujejo načrte proti nam, izcejajo žolč na naše zastave In se veselijo kominformistične pomoči pri 9dstranjevanju naših trobojnic. Moramo pa priznati, da so pošteni komin-formisti, ki to ravnanje obsojajo. Sicer se bo gnoj po časi ločil od zdravega dela. Našemu duhovniku so odvzeli pouk na tukajšnjem industrijskem tečaju. Menda je šolski oblasti preveč na poti napadel obdelana zemljišča. Število afidov. ki so istočasno v zraku, gre od nekaj primerkov do milijonov in je odvisno od letnih časov, lz-preminja se iz dneva u dan. da iz ure v uro. Proces razmnoževanja in preseljevanja zajema namreč ogromen obseg in ne pozna prekinitve. Zato je skoraj nemogoče predvideti kdaj bo prišlo do okužitve in kako močna bo. Eno izmed plati tega vprašanja lahko proučimo z neko napravo, ki podnevi in ponoči avtomatično in nenehno meri število mrčesa, ki je v zraku. Te podatke nato proučujejo skupno z meteorološkimi opazovanji, ki jih istočasno registrirajo. Pri tem proučevanju se oslanjajo_ na naravne značilnosti mrčesa, za katerega gre. Po vrsti po-skusov, za katere smo porabili precej časa. nam je u-npelo narediti past, v katero se ujame mrčes, ki leti po zraku, in z njeno pomočjo lahko ugotovimo, koliko ga je v zraku v določenem času in v določenem prostoru. Naprava je opremljena z ventilatorjem, ki ob vsakem vremenu dan in noč vsesava tako zrak kot mrčes. Omenjene pasti so pritrjene na kable priveznih balonov in jih torej v zraku ne morejo iz-praznjevati. Zato so razdeljene v več oddelkov s ploščami, ki druga za drugo avtomatično zapirajo posamezne oddelke in tako ločijo mrčes, ki se je ujel v določeni uri, od tistega, ki se je ujel v naslednji uri. S pomočjo teh pasti si lahko preskrbimo primerke mrčesa, ki leti v zraku ob kateri koli uri dneva ali noči. Te zračne pasti, katerih izpopolnitev je trajala precej časa, pa so bile samo uvod k pravim proučevanjem katera imajo dva ločena cilja dognati, kako vplivajo atmosferski pogoji na preseljena-h ie in ugotoviti katera so tista pravila, ki ustvarjajo pogoje, ki so merodajni za to. da sc mrčes, ki leti po zraku, razprši. Kot vidimo, so ta proučevanja precej zapletena. Prve izmed omenjenih ugotovitev niso zanimive samo same po sebi, ampak tudi zato, ker dokazujejo, da za mrčes na splošno ne veljajo pravila, ki so merodajna za zadržanje posameznih rilčkar jev. Na primer: čeprav so afidi razmeroma šibki, jih veter ne more odtrgati od rastlin. Cim močnejši je veter, tembolj se oprijemajo sadežev, listov in stebel. Zaradi tega bi lahko domnevali, in dejansko so do zdaj tudi domnevali, da le malo afidov leti v zraku kadar piha veter in da pride do glavnih preseljevanj, ko je ozračje mirno._ Pri tej domnevi pa ni upoštevan važen činitelji, da se afidi neverjetno naglo razmnožujejo. Njihovo število se lahko podvoji iz dneva v dan. Ne smemo pozabiti, da je vetrič, ki je tako rahel, da oblaček dima, komaj žene. majhne zastavice pa ne more pregibati, za afide že zelo močan; zato nas ne sme presenečati, da dosedanja domneva ne drži in da se preseljevanje vrši s pomočjo vetra ter ne samo takrat, ko je ozračje popolnoma mirno. S tem pa še ni rečeno, da mirno ozračje nima nič opraviti pri okulevanju nasadov, kajti prav ko se zrak ne giblje, se rilčkarji kar v oblakih selijo z rastline na rastlino ne da bi jih veter razprševal kar je zelo ugodna okolnost za razširjevanje virusa. Treba je torej ugotoviti, kdaj in kako se vršijo ta gibanja in v kolikšni meri sovpada porast ali zmanjšanje števila žuželk s to ali ono za preseljevanje upodno okoliščino. Oglejmo si primer krompirja Krompirjev virus razširjaj o mnogokrat krilati afidi. ki napadajo pridelke spomladi. potem ko so se med poletjem razmnožili na krompirju. Nadvse važno je, da razširjenje virusa prepečimo ali vsaj omejimo posebno pri semenskem krompirju, kajti ti zadovoljujočega pridelka. Veliki Britaniji na srečo lahko pridelujejo izvrsten semenski krompir na severnih in zahodnih področjih, kjer afidi, nositelji virusa, morda iz topografskih razlogov ali zaradi vetrov, ki prihajajo z Atlantika, le malo napadajo nasade. V drugih državah, kot na primer na Holandskem, pa ni področij, kjer ne bi bilo škodljivih žuželk, in zato morajo kopati semenski krompir in sežigati njegove liste še preden je škoda postala nepopravljivo velika. Zato bi morali vnaprej vedeti, kdaj se bodo afidi preseljevali in koliko časa bo to preseljevanje trajalo. Od časa do časa pa napada za širjenje virusa zadostno veliko število afidov tudi britanska področja, ki te nadloge običajno ne po znajo. To je pripisati _ neki drugi vrsti preseljevanja, in sicer preseljevanju na velike razdalje. ki ga pospešuje veter. Na srečo pa odpornost nekaterih virusov ni tako velika, da bi bili po nekaj urah poleta afidov še vedno tako virulenti kot prvotno. Vsekakor pa so nekateri izmed njih bolj odporni kot drugi. V Cardingtonu, v grofiji Bed-fordshire. kjer s pomočjo priveznih balonov spuščamo pasti v višino 600, S00, 1000, da celo 1200 metrov, smo začeli proučevati to preseljevanje na velike razdalje. Omenjene pasti, ki omogočajo zbiranje podatkov o gostoti mrčesa v neposredni bližini zemlje in v velikih višinah, dnevno iz-praznujejo in spravljajo selekcionirane afide v epruvete, ki so napolnjene s špiritom in označene s posebnimi etiketami. Tudi ko te naprave, katerih posamezni oddelki se kot smo že omenil i, avtomatično zapirajo, delujejo samo 12 ur na dan, napolnijo pri vsaki seriji opa zevanj skoraj 50 epruvet afidi, ki so jih ujeli. S tem delom začno že pomladi in ga nadaljujejo skozi vse poletje. Vsakega afida pregledajo pod mikroskopom, da ugotovijo, h kateri družini spada. V zvezi s tem bi lahko omenili, da so v Veliki Britaniji našteli nič manj kot 400 vrst afidov. ki napadajo nasade. Vsako leto ujamejo mnogo tisočev afidov in zato si lahko predstavljamo, kako dolgo in zapleteno je pripravljalno delo, preden lahko začnejo zbirati statistične podatke, pri katerih morajo poleg števila afidov in frekvence preseljevanj upoštevati tudi meteorološke činitelje, kot temperaturo zraka, vlago in druge podatke, ki so jih ugotovili v raznih višinah. (Nadaljevanje prihodnjič) s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenji brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljenj poglobl.iivi stroji tn v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje do 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. KAROSERIJA izvršuje vsa popravila avtomobilov ia predeluje karoserije Trst, Ul. Uologna 48 - tel. 52-83 ČBl/liJH dnbrn in pneeni dobite za velike in male v trgovini |o5i'p T/ievšhnni TRST, Diica la suri 1 (J tel. BR6G1 IOTOHI 48 CGM Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo .Hm" MOSCHION & FR1S0R1 TRST. Ul. Valdirivo 34 tel. 23-475 GEOMETER izdeluje načrte za hiše in vile, zemljeknjižne in katastrske mape (tavolare) ter meri in preverja zemljišča, — Urnik pisarne od 17. do 19. ure-Brezplačne informacije in tehnični nasveti. OBMEJNA TRGOVINA NA GORIŠKEM V septembru je bilo v go-riško-jugoslovanskem obmejnem prometu izdanih za uvoz v Italijo 13 uvoznih dovoljenj v vrednosti 23 milijona 102 tisoč lir, in sicer za uvoz mizarskega lesa, svežega sadja, gob, krompirja, svinjskega mesa, konjev, jajc in drugega blaga. V Gorici so izdali 8 izvoznih licenc v vrednosti 4,832.319, in sicer za nadomestne dele za kmetijske traktorje, avtomobilske gume električni material in razno' blago. Stanje računa 3 septembra 1953 je bilo naslednje. V kompenzacijskem računu je zabeleženih 917 milijonov 130.123 lir izplačil za uvoz. , PREDVIDEVANJA O BODOČI LETINI KAVE Brazilski inštitut za proučevanje kavne proizvodnje ceni da bo znašal pridelek kave v letu 1953-54 okrog 17 milijonov vreč; od teh odpade 6,7 milijonov vreč na državo S. Paolo, 3,8 milijonov na Pnrano, 3,7 milijonov na pokrajino Minas Gerais in 2,1 milijona na kraj Spirito Santo. Od celotnega pridelka bo gol,lk, ___________ r--.— .... k«.. Brazilija izvozila okrog 16 mi- njefiova narodna zavednost, okužen krompir ne more da- lijonov vreč kave. UL. COKONEO ST. l/III - TEL TRST PE m n X a ZASTOPNIK IN G LAVNA ZALOGA M. MIMI TRGOVCIII l USUIIIMMI TRST - Ul. Valdirivo 3. tel. SO-34 % HiŠl 1H.J 1M Vremenska napoved za danes: Napovedujejo .spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi obsežnejšimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Tr3tu je bila 14.9 stopinje; najnižja 11.5 stopinje. TRST, nedelja 8. novembra 1953 PRIMORSKI NADALJEVANJE ŠKVADRIST1ČNIH PROTISLOVENSKIH MANIFESTACIJ V GORICI Pripadniki fašističnih in šovinističnih organizacij skušali napasti sedež PFS ter uredništvi Primorskega dnevnika in Soče Bili so tudi pred slovensko gimnazijo v Ul. Croce, kjer so kričali „smrt sciavom", in pred slovensko tiskarno Budin - Zakaj oblasti dopuščajo take manifestacije s protislovensko gonjo? Usposobljenosti tečaj za zidarje Vpisovanje se zaključi v ponedeljek opoldne Goriška srednješolska mladina, ki jo za svoje šovinistične manifestacije uporablja kot navadno orodje gori-ško vodstvo MSI in AGI, se tudi danes v veliki večini ni udeležila pouka, temveč se je okrog 9. ure zbrala okrog glavne pošte. Pod vodstvom nekaterih višješolcev in pripadnikov MSI in AGI se je razdelila v skupine, ki so iz-zivaje krožile po mestu. Iskale so predmet ali kraj v mestu, kjer bi mogle dati duška svojemu fašističnemu mišljenju in nagonu, v katerem jih je vzgojilo neofašistično vodstvo, ki se v Gorici še posebno ukvarja z mladimi elementi, da bi jutri lahko postali «častni nasledniki« nakdanje «Gioventii del Littorio« Ena skupina, v kateri je bilo približno 30 mladih razgrajačev večinoma dijakov višjih razredov, pa tudi nekaj 22 ali več let starih fantov, je odšla na Korn in od tu opazovala poslopje, v ka- skega dnevnika«. Ko so nadobudneži opazili, da stavbo čuva samo en policaj, so se ji približali m stopili v hodnik poslopja. Nameravali so, sicer brez vpitja, (da ne bi privabili pozornost nase) vdreti v prostore DFS in v uredništva časopisov, toda policija, ki je bila med tem obveščena, je mladim šovinistom prekrižala račune, in morali so jo ubrati tja. od koder so prišli. Toda niso se s tem zadovoljili ter se odpravili proti Plaeuti, pred tiskarno Budin, kjer se tiska «Katoliški glas« toda tudi tu so samo kričali. Okoli desete ure so se zbrali tudi pred slovensko šolo v Ul. Croce in kričali «smrt sciavom«. Včerajšnji čeprav ponesrečeni poizkusi napada na sedeže slovenskih organizacij in časopisov so posledica «pa-triotičnih manifestacij«, katere mestne oblasti ne samo dovoljujejo. temveč tudi podpirajo, čeprav jim je znano 'srem je sedež DFS v Italiji, kdo je njihov organizator in Uredništvo «Soče» in «Primor- kakšen je cilj organizatorjev. KLJUB ŠTEVILNIM PROTESTOM Stanovalcem v poslopju INCIS še vedno niso znižali stanarin Plačevali morajo po 12 000 do 16.000 lir mesečno - Mesini občinski svel je že februarja obsodil previsoke stanarine Stanovanjska zgradba, ki so ji Goričani upravičeno nadeli ime «golobnjak» zaradi njenega videza, je že več mesecev predmet spora med njenimi gospodarji, ki so upravitelji ustanove INCIS, katera je hišo sezidala, in najemniki, državnimi uradniki, ki v njej bivajo. 2e takoj po vstopu v nova stanovanja so se najemniki pritožili na INCIS ki jim je predpisala najemnino v višini od 12.000 do 16 tisoč lir z izgovorom, da je bila gradnja zelo draga in da mora potrošeni denar nadoknaditi. S tem izgovorom se najemniki, ki so navezani sa- mo na svoje plače, niso mogli zadovoljiti in so se pritožili na več strani, med drugim tudi na goriški občinski svet, ki je obsodil previsoke najemnine na seji 13. februarja t. 1. Toda od takrat dalje je položaj ostal isti; najemniki morajo plačati stanarino, ki jo stanovalci drugih hiš last INCIS v goriški pokrajini, nikjer ne plačujejo. Njihov položaj ustanova noče vzeti na znanje, zatorej so najemniki sklenili pritožiti se v parlamentu .in razkrinkati ustanovo, ki ne izpolnjuje načel, ki so zapisana v njenem statutu. Včeraj so poskušali ustvariti tisto, kar so v petek vpili po mestu in kar zadnje dni vneto ponavljajo med seboj: da je treba goriškim Slovencem «pokazati te dni«, da je treba «sciave preplašiti in jih pretepsti«. Taka gesla so širili pripadniki mladinskih sekcij MSI in AGI. Toda ne samo parole, ampak tudi dejanja imajo v načrtu navedene organizacije, kajti prav nekaj časa zatem, ko je policija razpodila razgrajače pred poslopjem, kjer je sedež DFS, je privozil mimo avtomobil AGI z zvočnikom in mladeniča v njem sta spraševala: «Kaj se ni nič zgodilo?« Presenečena in najbrže žalostna sta bila ob ugotovitvi, da se njunim pajdašem ni posrečilo izvršiti načrta, ki so si ga najbrž že včeraj pripravili na svojih sedežih. Toda njihovo delovanje, naperjeno izključno proti goriškim Slovencem, je bilo razkrinkano od strani poštenih Goričanov, ki nočejo, da bi se v Gorici ponovili podobni izgredi kot v Trstu. Goriški Slovenci se nimajo zakaj tresti pred bledimi zelenci neofašističnih strank, vendar zahtevajo od oblasti, da pravočasno preprečijo vsak nadaljnji poskus ki bi imel za cilj, škodovati slovenski manjšini v Italiji. na mati. Zapušča moža in sina. Pokojna Ivanka Jarc je bila v času NOB vestna in zavedna sodelavka in je tudi kot aktivistka delovala v vasi. Zaradi svojega delovanja je bila aretirana in odpeljana v Nemčijo leta 1943. Po vrnitvi iz internacije je še vedno sodelovala pri vseh prireditvah v Doberdobu. Padec s kolesa Včeraj je 40-letni Jožef Nemec z Rojc št. 7 nesrečno padel s kolesa, ko se je peljal proti mestu. Rešilni avto Zelenega križa ga je odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so ga sprejeli na opazovanje zaradi verjetnega zloma desne noge. SMRTNA KOSA V DOBERDOBU Smrt zavedne Slovenke Po kratki in mučni bolezni je 6. nov. za vedno zatisnila oči 57-letna Ivanka Jare pok. Franca. Pokojnica je bila zavedna slovenska žena in vzor- Aretacija zaradi zločina V petek so orožniki aretirali 37-letnega Giacoma Caval-ta, ki se bo moral zagovarjati zaradi storjenega zločina. Prijavljen je bil tudi Giulia-no Cucurro, ki je sodeloval s Cavalto pri zločinu. Zimski urnik trgovin na drobno V veljavo je stopil zimski urnik za trgovine na drobno v celi goriški pokrajini razen občine Gradež. Urnik bo veljal do 31. marca. Trgovine jestvin in drogerije so odprte od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure; cvetličarne; ob delavnikih od 8. do 12.30 in cd 15. do 19. ure; ob praznikih od 8.30 do 13. ure. KINO CORSO, 14.30: «Aida», barvni film, S. Loren in L. Maxwell. VERDI. 15: »Ugašeno mesto«, S. Hayden in E. Nelson. CENTRALE. 15: »Hčerka polka«. I. Barzizza in C. Croc-colo. , , ... VITTORIA. 15: »Kondorski zaklad«, barvni film, C. Wilde in C. Smith. MODERNO. 15: «Krilati vragi«, J. Wayne. KINO STANDRE2. Danes ob 18.15 in 20.30: »Zadnje srečanje«. A. Nazzari in A. Valli. Pokrajinski urad za delo sporoča, da se bo dne 10. t. m- prižel v Gorici usposoblje-nostni tečaj za zidarje. K natečaju, ki bo trajal . šest mesecev, bo sprejetih 20 učencev. Pravico za udeležbo na tečaju imajo vsi brezposelni delavci od 18. do 40. let starosti, ki so bili redno vpisani na namestitvenem uradu 1. novembra. Tečajniki bodo dobivali dnevni prispevek za prisotnost v znesku 200 lir in tisti, ki bodo ob koncu tečaja ocenjeni za sposobne, bodo dobili že končno nagrado 3.000 lir. Poleg 200 lir bodo dobili še 100 lir dnevno tisti tečajniki, ki ne dobivajo brezposelne podpore ter še 60 lir dnevno za vsakega otroka, ženo ter posameznega člana družine, ki je v breme tečajniku. Tečaja se bodo lahko udeležili tudi zaposleni delavci, toda samo kot izredni slušatelji, Njih število ne sme presegati ene četrtine števila rednih obiskovalcev. Vsi prosilci naj se osebno prijavijo na namestitvenih u-radih v Gorici, Koprivi, Ste-verjanu, Sovodnjah in Doberdobu za vpis in potrebna pojasnila. Vpisovanje se zaključi v ponedeljek 9. t. m. ob 12. uri N0UA AKCIJA ZA PREPREČITEV BREZPOSELNOSTI V CRDA Predlog notranjih komisij po neposrednem nadzorstvu Nadzorstvo noj bi izvajal parlament * Nanaša se na IRI, FIM in COGNE Pred izvolitvijo posebne delegacije, ki bo poslana v Rim k ministru Tambroniju? Prispevajte za Podporno društvo ! Večini Slovencev v mestu in po okoliških vaseh ni znano, da obstaja v Gorici Podporno društvo že od leta 1.947. Imeti pa bi moralo mnogo več članov in podpornikov, kakor jih ima, če bi hotelo izdatno vršiti svoj človekoljubni namen. V mestu in po vaseh je mnogo slovenskih družin, ki zaradi brezposelnosti, bolezni in drugih nezgod živijo v velikem pomanjkanju in stiski. Mnogo je tudi posameznikov — posebno žensk — ki so stari, nezmožni za delo, bolehni in brez vsakega dohodka ter nimajo svojcev, ki bi jim pomagali. Ti reveži živijo po takih luknjah, da človeka prevzame groza, ko stopi v te prostore Vsem tem bi društvo rade volje nudilo več podpore, kakor jo more. Lansko leto je društvo podelilo za božičnico 62 paketov z živili takim našim revežem. Ni gotovo, če bo društvo moglo tudi letos napraviti to dobrodelno akcijo. Ce se kdo zglasi pri vas s prošnjo za kak prispevek ali za vpis v to naše društvo, ga ne odpravite z ne-voljo. Zavedajte se, da pride vaš še tako majhen dar v roke najbolj potrebnih ljudi, ki cenijo eno liro bolj kakor kdo stotak ali celo tisočak. Kdor želi pokloniti društvu manjši ali večji prispevek v denarju, ga lahko odda vsak dan v prostorih čitalnice v Ul, Ascoli št. I. Slovenci, posebno imovitej-ši, pomagajte svojim siromašnim sorojakom’ Prispevki se bodo objavili v časopisih. V petek popoldne je bila v okviru splošne sindikalne akcije za preprečitev povečanja krize v CRDA v Tržiču seja, ki so jo organizirali člani notranjih komisij v CRDA. Seji je prisostvoval tudi poslanec socialdemokratov Ceccherini, predstavniki treh sindikalnih organizacij in dva pokrajinska svetovalca. V referatu, ki ga je imel predsednik notranjih komisij, so tržiški delavci v CRDA navedli nekaj najpotrebnejših ukrepov, ki bi olajšali sedanje kritično stanje v podjetjih IRI, FIM in COGNE. Predvsem je potrebno takoj zaustaviti vsak nov odpust iz podjetij, podaljšati obstoj FIM, kateri preti od države likvidacija. Zatem je bila izražena potreba po ustanovitvi komisije, v katero bi prišli predstavniki notranjih komisij IRI, FIM in COGNE ter predstavniki sindikalnih organizacij, ki bi izdelali nov statut za IRI. V referatu je bila med drugim poudarjena potreba po bolj neposrednem nadzorstvu omenjenih podjetij po parlamentu. Potrebno bi bilo, da še po možnosti izdela načrt za nove ladijske objekte in se s tem zajamči delo podjetjem, ki so v krizi. mrm ... : ::«ii liiitti p I | - t feSNl j| tajjilJi topil' r i • - • •' Ti!:f3:ft"|; J;};": V S KO Pl. JU TEKMA ZA SVETOVNO PRVENSTVO OfllS IIIGDSMfl-IŽBflU Eliniinacijski tekmi za svetovno prvenstvo bodo danes igrale tudi reprezentance Posarja in Norveške in CSR ter Bolgarije SKOPLJE, 7. — Za nedeljsko tekmo v Skoplju je izraelski zvezni kapetan določil naslednje igralce: Hodorov, Schiveizer, Litvah, Balut, Sneuer, F ux, Glaser, Goldstein, Ginzburg, Studinski, Mi-nmovič. Jugoslovanska nogometna reprezentanca za tekmo proti Izraelu je odigrala trening tekmo dvakrat po 30 minut proti kombiniranemu moštvu skopljanskega Metalca. Reprezentanti so zmagali s 5:0. Gole so dali: Milutinovič 2, Spa-jič, Bobek m Rajkov po enega. Kot vidimo, je v jugoslovanskem moštvu igral tudi Spajič, ki je bil sicer določen za rezervo. Mogoče ga je hotel zvezni trener še enkrat preizkusiti, ker prvotno je že b i določen za srednjega krilca Milovanov. Tekma sama ni pokazala ničesar zanimivega. Med igro je deževalo in reprezentantom gotovo ni šlo za to, da bi se posebno naprezali. Med gledalci te tekme, ki jih je bilo kakih 3000, so bili tudi reprezentanti Izraela. Igralci izraelskega moštva so zelo dobro razpoloženi in veseli. Zelo so zadovoljni s sprejemom in z igriščem, na katerem bo tekma. Pritožujejo se le nad slabim vremenom. Bojijo se. da ne bi dež motil tekme. Med nogometaši Izraela je tudi nekaj igral- cev, ki so že večkrat igrali v državnem moštvu. Mirimovič in Fux sta že 15-krat igrala za državno reprezentanco. Glaser in Sneuer pa 78-krat. V izraelski reprezentanci bo nastopilo šest reprezentantov, ki so že leta 1949 igrali v Beogradu (Hodorov, Sneuer, Fux, Schweizer, Mirimovič in Litvah). Danes bosta tudi eiimina-cijski tekmi za svetovno prvenstvo med CSR in Bolgarijo (sicer se je CSR že plasirala v finale in tekma že skoraj nima drugega pomena kot navadna mednarodna tekma dveh državnih reprezentanc), druga tekma pa bo med Posarjem in Norveško. LONDON, 7. — Rezultati prve divizije angleškega prvenstva: Boiton - Portsmouth 6-1; Burnley - Sheffield United 2-1; Charlton - Huddersfield 2-1; Liverpool - Manchester City 2-2; Manchester United - Anse-nal 2 2; Middlesbrough - Wol-verhampton 3-3; Newcastle -Cardiff 4-0; Preston - Black-pool 2-3; Sheffield Wednesday-Aston Villa 3-1; Tottenham -Cheisea 2-1; Weist Bromvvich -Sunderland 2-0. MILAN, 7. — Hokejska tekma med Milan - Inter ter Grasshoppersom se je končala z zmago Milančanov 12:5 (8:1, 1:2, 3:2). Neodločen - 42:42 prvi dan dvoboja Argcntinu . Italija BUENOS AIRES, 7. — Pred približno 25.000 gledalci se je danes tukaj pričel lahkoatletski dvoboj med Argentino in Italijo. 100 nt; 1. Vittori (It.) 10,6, 2. Bonnhoff (Arg.) 10,8, 3. 10,9, 4. Bechler PLAVANJE V JUŽNI AMERIKI Balducci (Arg.) (It.) 1,57, 3. Pa-, 4. Lopez (Arg.) Gnocchi (It.) (Arg.) 11. 800 m: 1. 1,54, 2. Dani telli (It.) 1.57 2,03. 400 m zapreke: 1. Filiput (It.) 53, 2. Cabrera (Arg.) 53,8, 3. Requejo (Arg.) 54,7, 4. Latini (It.) 56,3. Kopje: 1. Heber (Arg.) 69,57 m, 2. Mielke (Arg.) 64,46, 3. Matteucci (It.) 61,06, 4. Farina (It.) 58,98. Troskok: 1. Bertacca (It.) 14,42 m, 2. Morgan (Arg.) 13,99 m, 3. Simi (It.) 13,88, 4. Ca- stillo (Arg.) 13,80. Disk: 1. Consolini (It.) 53,62 m, 2. Tosi (It.) 49,80, 3. Porta (Arg.) 46,51, 4. Lučke (Arg.) 45,71 m. 5.000 m; 1. Suarez (Arg.) 15,02,4, 2. Peppicelli (It.) 15’ 03”,5, 3. Gonzales (Arg.) isti čas, 4. Lavelli (It.) 15,46,8. Stajeta 4 x 100 m: 1. Ar- gentina (Bechler, Inchaupse, Bonnhoff, Vassallo) 41,7, 2. Italija (Gnocchi, Vittori, Mon-tanari, Leccese) isti čas. Stanje po prvem dnevu; Argentina in Italija po 42 točk. Spet športna poroka SYDNEY, 7. — Olimpijska prvakinja Marjorie Jackson